ŠTEVILKA 2/2021 Digitalizacija procesov povečuje prilagodljivost POGOVOR AKTUALNO STANE ROŽMAN PREMOGOVNE TEHNOLOGIJE Delati v NEK je zadovoljstvo, izziv, čast in odgovornost Predčasna opustitev premoga bi imela precejšnje posledice naš Stik Energetika in okolje '21 11. Vrh zelene energetike Novosti obnovljivih virov energije in zelene energetike 13. maj 2021, spletna izvedba 3 UVODNIK Priložnosti in pasti pospešene digitalizacije Vladimir Habjan novinar revije Naš stik V večini elektroenergetskih podjetjih se je digitalizacija začela že pred razglasitvijo lanske epidemije, čeprav je v nekaterih družbah te procese še bistveno pospešila. Na tako raznovrstnem področju, kot je elektroenergetika, je potrebno pojasnilo, za kakšne vrste digitalizacije sploh gre, kajti k temu ne štejemo le digitalizacije poslovnih procesov, recimo temu prehod iz papirnatega v digitalno poslovanje, kar bi si morda lahko laično predstavljali. Zelena energetska transformacija v središču okrevanja po COVID-19 NOVA REALNOST: • novosti obnovljivih virov energije in zakonodaje • kako hitreje do zelenih energetskih rešitev za prihodnost • največji zeleni izzivi energetskih podjetij za 2022 PRIJAVITE SE: i: www.prosperia.si e: info@prosperia.si t: 01 437 98 61 m: 031 717 599 Dejansko gre za mnogo več. Od avtomatizacije vrste proiz­ vodnih procesov, prek daljinskega vodenja in vzdrževanja hi­ droelektrarn, ki obratujejo brez posadk, daljinskega vodenja in zaščite omrežja, zahtevnih procesov v mnogih centrih voden­ ja, pametnih števcev in omrežij prihodnosti, pa vse do digitalne podpore ključnih procesov in storitev, ki vključujejo pojme, kot so masovni podatki in umetna inteligenca. Temeljita anketa, ki smo jo izvedli med trinajstimi elektroener­ getskimi družbami, je pokazala, kako pomembno je načrtno vlaganje v digitalizacijo in tudi usposabljanje zaposlenih ter tudi da so elektroenergetska podjetja ena tistih, ki na tem po­ dročju vlečejo razvoj naprej. Tako tudi lanska razglasitev epi­ demije za elektroenergetska podjetja ni pomenila posebne prelomnice, pač pa le določeno prilagoditev dela in poslo­ vanja. Digitalizaciji procesov so elektroenergetske družbe že do zdaj namenjale pomemben del svojih naložb, saj je ravno digi­talizacija tista, ki tudi ob preoblikovanju elektroenergetskih sistemov zagotavlja nemoteno oskrbo gospodarstva in gospo­ dinjstev z električno energijo. V spremenjenih pogojih dela so se elektroenergetska podjetja – podobno kot večina drugih – prilagodila s povečanim obsegom dela od doma, z mnogimi digitalnimi komunikacijskimi orodji in zagotavljanjem tehničnih sredstev, posledično pa soočila tudi z ukrepi za dodatno povečanje kibernetske varnosti, z več izo­ braževanja zaposlenih in več dela v oblaku. Mnoge izkušnje, ki so jih pridobili, so pozitivne in v podjetjih bodo delno delo od doma v podjetjih izvajali tudi v prihodnje, po koncu pandemije. Podjetja ob tem opozarjajo tudi na drug, recimo temu človeški oziroma družbeni vidik. Družbe, v katerih je zaposlenih nekaj manj kot 10.000 ljudi, glede na enoletno prakso opažajo, da je delo na delovnem mestu kljub vsemu neprimerno boljše, ker se tako utrjujejo medsebojni odnosi med sodelavci, učinko­ viteje se prenašajo informacije in znanje, ustvarja se pozitivna klima in veča se občutek pripadnosti podjetju. Prihodnost torej ne bo le »digitalna« in tehnološko dovršena, pač pa bo skoraj gotovo »kombinirana«, saj človeški dejavnik ostaja tudi v visoko digitalizirani družbi še kako pomemben. 4 vsebina naš Stik IZ ENERGETSKIH OKOLIJ 6 POGOVOR Stane Rožman NEK Delati v NEK je zadovoljstvo, izziv, čast in odgovornost Stane Rožman je na mestu glavnega direktorja oziroma predsednika uprave že od leta 1988, torej več kot 30 let. Trdi, da je jedrska energija v Sloveniji del rešitve, ne del problema, in to udejanja v praksi. Povod za tokratni pogovor je bilo nedavno prejeto priznanje Združenja Manager. AKTUALNO NEK Nuklearka sredi rednega, a zahtevnega remonta Po končanem 31. gorivnem ciklusu poteka aprila v Nuklearni elektrarni Krško redni remont. Med enomesečno ustavitvijo načrtujejo zamenjavo približno polovice gorivnih elementov in izvedbo vseh potrebnih obratovalnih, vzdrževalnih in projektnih aktivnosti, med katerimi je predvideno tudi dokončanje zadnje faze Programa nadgradnje varnosti. Premogovne tehnologije Predlagana letnica za izstop iz premoga je leto 2033 Premogovne tehnologije Predčasna opustitev premoga bi imela precejšnje posledice Energetika Ljubljana Gradnja PPE-TOL v polnem teku GEN-I Usmerjeni v zeleno Elektro Ljubljana Storjen nov korak k digitalizaciji in uporabi velepodatkov ELES Prva faza projekta SINCRO.GRID se bliža koncu ELES Uvajanje novih rešitev za varovanje kritične infrastrukture Pogovor s prof. dr. Leonom Cizljem Za novo nuklearko bomo morali zmogljivosti raziskovalnega reaktorja podvojiti Sodobnim tehnologijam naproti Geotermalna energija - vir, ki ga je smiselno izrabiti REUS JSS 2020 Rezultati raziskave podlaga za nadaljnje ukrepanje V ŠTEVILKAH POD DROBNOGLEDOM Digitalizacija procesov povečuje prilagodljivost Elektroenergetska podjetja so z digitalizacijo ključnih procesov začela že pred leti, tako da so večinoma v spremenjene delovne okoliščine vstopila dobro pripravljena. Temu je mogoče pripisati tudi dobršen del zaslug za to, da tudi v oteženih razmerah poslovanja zaradi epidemije oskrba gospodarstva in gospodinjstev z električno energijo ves čas poteka nemoteno. TRENUTEK Gradimo POGLEDI Mag. Saša Podlogar Žnidaršič Izstop iz premoga kot presečišče zunanjih okoliščin in nacionalnih zmožnosti Borut Žnidarič Slovenija, kako naprej? ZANIMIVOSTI IZ SVETA PRIMER DOBRE PRAKSE Holding Slovenske elektrarne V HSE so februar namenili #KREATIVNOSTI IN INOVATIVNOSTI PORTRET Doc. dr. Drago Papler Izzivi v življenju mi dajejo smisel za ustvarjanje in bivanje SPOMINI Desetletnica ustanovitve Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER 14 14 5 18 18 22 23 26 28 30 32 46 70 34 36 40 42 44 46 62 64 65 66 68 70 Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarja: Polona Bahun in Vladimir Habjan Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 2.228 izvodov 74 e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 15. junij 2021, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 28. maja 2021. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Sonja Živič (HESS) Martina Merlin (TEB) Mag. Kristina Sever (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Matejka Ambrož (GEN-I) 6 iz energetskih okolij naš Stik 7 HSE in TEŠ 261 milijonov 261 milijonov evrov znaša vrednost celotne poravnave. 138,7 milijona 138,7 milijona evrov je izplačilo v gotovini, pri čemer je bilo 131 milijonov evrov že nakazanih na račun TEŠ. 110 milijonov 110 milijonov evrov znaša ocenjena vrednost storitev dolgoročnega vzdrževanja in digitalizacije šestega bloka, katere cilj je napredno vzdrževati ključno tehnološko opremo ter tudi dvigniti razpoložljivost in izkoristek šestega bloka. podpisala večmilijonsko poravnavo 12 milijonov 12 milijonov evrov znaša ocena drugih prihrankov in povračil stroškov, sicer potrebnih za obratovanje šestega bloka. Ekipa, ki je sodelovala v procesu poravnave. BRANE JANJIĆ Holding Slovenske elektrarne in Termoelektrarna Šoštanj sta v korist TEŠ 10. marca letos s skupino General Electric v zvezi z vpletenostjo Alstoma v projekt izgradnje šestega bloka TEŠ podpisala izvensodno poravnavo v skupni vred­ nosti 261 milijonov evrov. Kot je znano, sta Holding Sloven­ ske elektrarne in Termoelektrarna Šoštanj 25. januarja 2017 zoper družbe skupine General Electric, ta je Alstomova ener­getska podjetja prevzela leta 2015, v zvezi z vpletenost­ jo Alstoma v investicijo v šesti blok TEŠ iz leta 2008, pred Mednarodno gospodarsko zbornico vložila zahtevo za arbi­ tražo. Namen arbitraže je bil povrnitev čim večjega deleža domnevne škode, ki izvira iz protipravnih ravnanj ob izgrad­ nji šestega bloka. Po dobrih treh letih intenzivnega dela so pogajalci dosegli dogovor o sklenitvi poravnave, ki jo v HSE ocenjujejo kot dobro, saj je po ocenah pravnih strokovnja­ kov njen izkupiček ugodnejši, kot bi bil v primeru arbitražne odločitve. Ker gre za poravnavo glede civilnopravnega zahtevka HSE in TEŠ v arbitraži, bosta obe družbi, v zame­ no za navedene vrednostne sklope v arbitražnem postop­ ku, umaknili tožbo in se odpovedali nadaljnjim arbitražnim odškodninskim zahtevkom. Podpis poravnave se ne ukvarja z vprašanjem dokazovanja korupcije, s tem se ukvarjajo organi pregona. Specializira­ no državno tožilstvo je lani v tej zadevi na celjsko okrožno sodišče vložilo obsežno obtožnico zoper dvanajst fizičnih oseb in dve podjetji, med drugim tudi Alstom Power. 8 iz energetskih okolij naš Stik ELES HESS Družba HESS vključena v evropski projekt WACOM Sprejet Dolgoročni strateški plan družbe do leta 2025 VLADIMIR HABJAN Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi se je julija lani vključila v evropski projekt WACOM. Gre za projekt, ki povezuje države iz savskega porečja (Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovi­ no, Srbijo in Avstrijo) z namenom izboljšanega sodelovanja pri odzivih na nesreče in poplave na reki Savi. V sklopu projekta bodo razvili nove aplikacije, njihovo učinkovitost in uporabnost pa bodo preverili z izvedbo več hibridnih praktično-simulacij­ skih vaj. Poleg družbe HESS kot partnerja v Sloveniji sodelu­ jeta še Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Direkcija RS za vode. Projekt bo trajal 30 mese­ cev, do decembra 2022. Kot je znano, so bile zadnje večje poplave na Savi leta 2010, v zadnjih letih pa jih na srečo ni več. Tako ostajajo brežine var­ ne za sprehajalce in kolesarje, kmetijska zemljišča ostajajo v zavetju, prav tako so domovi protipoplavno zaščiteni. Čeprav je vse to videti preprosto, je vendarle obvladovanje reke izredno zahtevno delo, podkrepljeno z ogromno strokovne­ ga znanja in preciznega načrtovanja. Sava s svojimi 944 ki­ lometri teče skozi štiri države – Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. V procesu obvladovanja visokih voda poteka stalna komunikacija med osebjem hidroelek­ trarn vzdolž celotne verige ter komunikacija in sodelovanje s civilno zaščito, gasilci in drugimi deležniki (NEK, GEN). »V družbi HESS verjamemo, da bomo s tovrstnimi projekti, skupaj s partnerji, zagotovili boljše pogoje povezovanja in uspešnost pri ukrepanju v primeru poplav in onesnaženj ter odločilno prispevali k varnemu bivanju ob in z našo najdaljšo reko Savo, ki že od nekdaj močno zaznamuje in kroji usodo Posavja,« so sporočili iz HESS. ELEKTRO LJUBLJANA Štajerska prestolnica bogatejša za deset polnilnih mest BRANE JANJIĆ Europark Maribor je v največjem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije na zgornjem parkirišču v sodelovan­ ju z Elektro Ljubljana odprl deset električnih polnilnic (osem polnilnic z enojnim in eno z dvojim priklopom), kar je največ polnilnic na enem mestu v štajerski prestolnici. Deset novih električnih polnilnic Etrel inch, ki omogočajo polnjenje elek­ tričnih avtomobilov, predstavlja veliko pridobitev za Europark in tudi za celo mesto ob Dravi. »Skrb za okolje in vlaganje v tehnologije za zmanjšanje škodljivih emisij spadata med naše prednostne naloge. Danes je pomemben dan tako za Eu­ ropark kot za naše lokalno okolje, saj v nakupovalnem središču na široko odpiramo vrata trajnostni mobilnosti in zelenim teh­ nologijam. Prepričani smo, da gresta družbena odgovornost in okoljska ozaveščenost z roko v roki, zato bodo sodobne električne polnilnice zagotovo velika dodana vrednost za širše lokalno okolje,« je ob otvoritvi novih polnilnic povedala vodja Europarka Simona Mandl. Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, je ob tej priložnosti izpostavil, da Elektro Ljubljana z mrežo polnilnic Gremo na elektriko, v katero so zdaj vpisane tudi polnilnice Europarka, že več kot deset let uresničuje svojo zavezo za ogljično nevtralnost. Kot je poudaril, je elektrifikacija prometa eden od temeljev brezogljične prihodnosti. »Veseli smo, da se z vključitvijo v mrežo več kot 360 polnilnih mest tudi Europark pridružuje vse več nakupovalnim središčem, ki sledijo temu trendu in ponujajo kakovostno storitev polnjenja električnih vozil,« je sklenil mag. Ribič. POLONA BAHUN Vlada je konec februarja sprejela Dolgoročni strateški plan družbe ELES za obdobje 2021– 2025. Eles je plan pripravil na podlagi dosedanjih spoznanj in ocene bodočih dogajanj tako v slo­ venski družbi kot slovenski in evropski elektroener­ getiki. V njem je opredelil sedem glavnih strateških usmeritev. Prva usmeritev je spoštovanje ciljnih vrednot, delovanje zaposlenih v skladu z etičnim kodeksom in smernicami korporativne integritete, s ciljem doseči ustrezno raven poslovne odličnosti. Naslednji usmeritvi sta investicije v smeri trajnost­ ne strategije in investicijsko-vzdrževalne aktivnosti na podlagi filozofije sistema upravljanja sredstev. Poleg celovitega nadzora nad delovanjem 400 in 220 kV prenosnega omrežja si bo Eles priza­ deval prevzeti tudi celovit nadzor nad celotnim zazan­kanim 110 kV omrežjem v Sloveniji. Usmer­ il se bo v zakup sistemskih storitev po primerljivih cenah sosednjih sistemskih operaterjev prenosne­ ga omre­žja. Glede na nove tehnologije in na pod­ lagi tehnično-ekonomskih kriterijev si bo prizadeval k prehodu na čim večji delež zagotavljanja moči iz razpršenih virov (proizvodni viri OVE, baterijski sistemi). Usmeril se bo v vzpostavitev stimulativne­ ga okolja za upokojitev večine (90 odstotkov) tistih zaposlenih, ki so že oziroma bodo do leta 2025 iz­ polnili pogoja za redno upokojitev, in zaposloval po načelu dve upokojitvi ena nova zaposlitev. Priza­ deval si bo še za poslovanje v določenem regula­ tivnem okviru in za zagotavljanje dobička lastniku glede na regulatorno metodologijo. Eles je prvi dolgoročni strateški plan sprejel za ob­ dobje 2011–2015, večina strateških ciljev in aktivno­ sti iz tega načrta pa je bila uresničena. Za oceno uspešnosti uresničenih strateških ciljev in aktivno­ sti za drugi dolgoročni strateški plan za obdobje 2016–2020 je trenutno še prezgodaj. V obdobju med letoma 2021 in 2025 bo Eles izpeljal večino investicij, s katerimi bo zagotovil delovanje prenos­ nega elektroenergetskega omrežja tudi v primeru vstopa razpršenih proizvodnih enot na obnovljive vire in neposredno povezal slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje z madžarskim, s kate­ rim Slovenija še nima povezave. 9 10 iz energetskih okolij naš Stik 11 ELES ELES Eles in Smart Wires združujeta moči pri sinergiji tehnologij Izgradnja 400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince v polnem teku POLONA BAHUN POLONA BAHUN Eles in ameriška družba Smart Wires sta kot prva na svetu naz­ nanila skupni dogovor, ki bo združil Elesovo tehnologijo za ocenjevanje dinamičnih termičnih tokov (DLR) z rešitvijo družbe Smart Wires za krmiljenje pretoka moči. S tehnologijo DLR je mogoče zelo natančno ugotoviti, kateri deli omrežja imajo še proste zmogljivosti, krmilniki pretoka moči pa lahko pamet­ no usmerjajo pretoke po teh daljnovodih. Operaterji prenos­ nih sistemov pričakujejo precejšne obratovalne omejitve, ko si prizadevajo zagotoviti dolgoročna investicijska dela. Sodelo­ vanje bo zagotovilo tehnologijo, ki operaterjem prenosnih sistemov omogoča aktivno optimizacijo pretoka po omrežju in razrešitev teh omejitev. S tem bodo stranke prihranile veliko de­ narja, hkrati pa bo zagotovljena izvedba velikih projektov. Tehnologija SUMO DTR za izračun ocene obremenitve daljno­ voda v realnem času stroškovno učinkovito spremlja in ocen­ juje vremenske razmere vzdolž celotne trase. Z uporabo ocen sistema SUMO DTR v realnem času lahko operaterji prenosnih omrežij povečajo prenosne zmogljivosti daljnovodov, ne da bi s tem ogrozili varnost ali zanesljivost. Ker nekateri deli omrežja dosežejo največje dopustne obre­ menitve, medtem ko so drugi precej pod mejami, lahko uravnoteževanje tokov moči odpravi zamašitve in poveča prenosne zmogljivosti omrežja. Tehnologija SmartValveTM, ki jo je razvila družba Smart Wires, lahko preusmeri moč s preo­ bremenjenih daljnovodov na tiste z več proste zmogljivosti. V primerjavi s starejšimi tehnologijami je tehnologija SmartVal­ veTM edinstvena, saj gre za modularno rešitev, ki jo je mogoče hitro namestiti in preprosto prilagoditi ali premestiti. SUMO je napredni sistem za dinamično termično ocenjevanje (DTR), ki ne zahteva fizične namestitve senzorjev na vodnike. V imenu družbe Eles bo sodelovanje s Smart Wires vodilo pred kratkim ustanovljeno podjetje Operato, ki se osredotoča izključno na trženje tehnologije SUMO DTR (dinamično termič­ no ocenjevanje). Poleg tega družbi načrtujeta še vrsto skup­ nih aktivnosti na različnih lokacijah, ki naj bi stekle v začetku letošnjega leta. SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NEK Vlada dala soglasje k naložbeni politiki Sklada NEK VLADIMIR HABJAN Vlada je v začetku marca dala soglasje k naložbeni politiki Skla­da za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radio­ aktivnih odpadkov iz NEK za leto 2021. Sklad NEK je pripravil naložbeno politiko Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK za leto 2021, ki jo je upravni odbor Sklada NEK potrdil na korespondenčni seji ja­ nuarja letos in jo nato posredoval Vladi Republike Slovenije v soglasje. V gradivu so izrazili prepričanje, da se bo donosnost portfelja v letu 2021 gibala v območju med –2,3 in 2,7 odstot­ ka. Vrednost portfelja naložb, s katerim upravlja sklad, je okoli 210 milijonov evrov. Sklad NEK si z aktivnim upravljanjem portfelja prizadeva ohran­ jati varnost naložb in hkrati ustvariti donos prek pričakovane stopnje donosa po posameznih naložbenih razredih. Glede na dogajanja in aktualne razmere na finančnih trgih je mogoče pričakovati gibanje donosa portfelja v razponu od –2,3 do 2,7 odstotka. Glede na izkazano donosnost v obdobju od 1. januar­ ja do 30. novembra 2020, ki je znašala 1,39 odstotka, je mogoče pričakovati, da Skladu NEK tudi z dobrim upravljanjem ne bo uspelo doseči želene štiriodstotne stopnje donosnosti. Tolikšno stopnjo donosnosti je predvidela vlada, ko je sprejela sklep o višini prispevka družbe GEN energija v omenjeni sklad. Zaradi epidemije koronavirusa je prišlo do zamika del pri izgradnji dvosistemskega daljnovoda 400 kV Cirkovce–Pince, ki naj bi se predvidoma začela 1. marca lani. Dela na terenu, prilagojena razmeram, ki jih narekujejo ukrepi za obvladovan­ je epidemije, so se začela s šestmesečno zamudo. Eles ima sklenjene in v teku vse pogodbe za izvedbo del ter dobavo vi­ sokonapetostne opreme. Gradbena dela se izvajajo na celot­ ni trasi, kjer so že pridobljena delna gradbena dovoljenja, na določenih stojnih mestih pa poteka tudi že montaža jeklenih konstrukcij. Zaradi nepredvidenih zapletov na projektu je Eles pripravil re­ balans terminskega plana izgradnje daljnovoda. Ta predvide­ va pridobitev končnega gradbenega dovoljenja najpozneje v juliju letos, s čimer bo daljnovod predvidoma zgrajen in pri­ pravljen za poskusno obratovanje marca prihodnje leto. To pomeni, da je z marcem 2022 predvidena tudi vključitev slovensko-madžarske meje v evropske projekte oblikovan­ ja enotnega trga z električno energijo in s tem v komercialno dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Uraden zak­ ljuček projekta je predviden šele konec leta 2022, ko bodo izvedena vsa zaključna gradbena dela in končna ureditev krajinske arhitekture. S tem se bo po več letih prizadevanj za izgradnjo manjkajoče povezave Slovenije s prenosnim omrež­ jem sosednje Madžarske zaključila največja investicija v infras­ trukturo prenosnega omrežja v zgodovini družbe Eles, vredna dobrih 150 milijonov evrov. Omenjeni daljnovod prinaša številne koristi, in sicer povečan­ je zanesljivosti delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, povečanje uvoznih zmogljivosti in možnost večje in­ tegracije trga z električno energijo v regiji ter lažji dostop do vzhodnih trgov, kar bo dolgoročno prineslo ugodnejše cene električne energije za slovenske odjemalce. Projekt je bil uvrščen na seznam projektov skupnega interesa in bo iz okvi­ ra Instrumenta za povezovanje Evrope prejel nekaj več kot 48 milijonov evrov nepovratnih sredstev, saj gre za interesni pro­ jekt več držav. 12 iz energetskih okolij naš Stik 13 TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Uspešno zaključen tehnični pregled plinskega bloka PB7 BRANE JANJIĆ V Brestanici so 1. aprila dosegli še zadnji mejnik v procesu dokončanja projekta postavitve plinskega bloka 7, ki so ga začrtali konec leta 2018. Kljub nevšečnostim, ki so jih izvajal­ cem gradbenih in montažnih del po začetku del na trenu povz­ ročili pandemija ter uvedeni previdnostni in dodatni varnostni ukrepi, so dela v TEB uspeli dokončati v skladu s prvotnimi načrti in novi PB7 pripraviti za tehnični pregled, ki je potekal 1. aprila. Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor so temeljito pregledali vso dokumentacijo in preverili tudi dejansko stanje na terenu, po končni oceni komisije pa je projekt postavitve plinskega bloka PB7 izveden v skladu z gradbenim dovoljen­ jem, pri čemer so bili upoštevani tudi vsi pogoji in ukrepi. Na podlagi zaključkov tehničnega pregleda je bilo odrejeno šestmesečno poskusno obratovanje, v sklopu katerega bodo izvedene tudi prve meritve obratovalnega monitoringa v skla­ du s programom prvih meritev. V drugi polovici leta nato sle­ dita pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja plinskega agregata v uporabo. Kot je znano, so se gradbena dela za postavitev agregata PB7 začela v poletnih mesecih leta 2019, ki so najprej potekala po načrtih, potem pa jih je razglasitev epidemije koronavirusa ne­ koliko zamaknila. Po sprostitvi ukrepov so v Brestanici z deli in montažo vse potrebne opreme pohiteli in ključna dela konec minulega leta tudi uspešno zaključili. Konec januarja letos je bila uspešno izvedena tudi prva sinhronizacija novega plin­ skega bloka z omrežjem, nato pa sta se začela testiranje in preizkušanje vgrajene opreme. Ocenjena investicijska vred­ nost projekta sicer znaša dobrih 26 milijonov evrov. MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Minus, plus pet odstotkov MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Objavljen javni razpis za sofinanciranje manjših vetrnic BRANE JANJIĆ Ministrstvo za infrastrukturo je v začetku marca objavilo javni razpis za sofinanciranje gradnje novih manjših vetrnih elek­ trarn, pri čemer bo upravičencem v letih 2021, 2022 in 2023 na voljo štiri milijone evrov. Od tega milijon za vetrne elek­ trarne do moči 1 MW ter tri milijone evrov za vetrne elektrarne z močjo med 1 in 10 MW. Finančne spodbude, ki se dodeljujejo kot državne pomoči, so namenjene gradnji novih manjših ve­ trnih elektrarn, in sicer moči posamezne naprave večje od 50 kW do 10 MW, pri čemer lahko v primeru hkratne prijave več naprav skupna moč vseh znaša do 10 MW. Upravičeni stroški do sofinanciranja so stroški zunanjih dobaviteljev in izvajalcev, povezani z izgradnjo elektroenergetskega postroja, nakup opreme, ki je neposredno povezana s pridobivanjem elek­ trične energije iz vetrne energije, in stroški storitev strokovne­ ga nadzora gradnje v vrednosti treh odstotkov od upravičenih stroškov. Skupna višina finančne spodbude za izvedbo posa­ meznega projekta znaša največ 30 odstotkov vrednosti. Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najpozneje do 30. apri­ la letos, sicer bodo odprte ob naslednjem oziroma zadnjem odpiranju vlog, ki bo 24. septembra. Vloge, ki bodo prispele za drugo odpiranje, bodo obravnavane le, če razpisana sredstva ne bodo porabljena že ob prvem odpiranju. BRANE JANJIĆ Za toliko se je lani znižala oziroma zvišala cena električne ener­ gije za gospodinjstva in gospodarstvo. Maloprodaj­ na cena električne energije za povprečnega gospodinjske­ ga odjemalca je v letu 2020 znašala 152 evrov za MWh, kar je bilo za pet odstotkov manj kot leto prej. Na drugi strani pa so negospodinjski odjemalci morali lani za MWh odšteti 107,2 evra, kar je bilo za pet odstotkov več kot leto prej. Zanimiva je tudi slika podrobnejšega razreza cen. Tako so morala gospodinjstva v povprečju za postavko cena električne energije odšteti 62 evrov za MWh (8-odstotna letna rast), za omrežnino je šlo 46,8 evra (12-odstotno znižanje), za različne dajatve (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost, prispe­ vek za delovanje operaterja trga z električno energijo) 12,7 evra (27 odstotkov manj) in za trošarino 3,05 evra oziroma ena­ ko kot leto prej. V letu 2020 je delež tržne postavke električna energija v strukturi maloprodajne cene znašal manj kot polovi­ co končnega računa ali natančneje 40,8 odstotka. Pri negospodinjskih odjemalcih je bil razrez nekoliko dru­ gačen, pri čemer je bilo treba pri dobrih 107 evrih za MWh za samo električno energijo v povprečju odšteti 57,9 evra ali 9 odstotkov več kot leto prej, delež cene energije na končnem računu pa je bil 65,9-odstoten. 14 pogovor naš Stik STANE ROŽMAN NEK Delati v NEK je zadovoljstvo, izziv, čast in odgovornost Stane Rožman je na mestu glavnega direktorja oziroma predsednika uprave že od leta 1988, torej več kot 30 let. Trdi, da je jedrska energija v Sloveniji del rešitve, ne del problema, in to udejanja v praksi. Povod za tokratni pogovor je bilo nedavno prejeto priznanje Združenja Manager. Besedilo in fotografiji: Vladimir Habjan pravni odbor Združenja Manager je predsedniku uprave Nuklearne elektrarne Krško Stanetu Rožmanu pred kratkim podelil priznanje za življenjsko delo na po­ dročju managementa za leto 2020. Še eno od mnogih priznanj, ki jih je prejel. Pa jih naštejmo nekaj: veliki znak občine Krško, kot posebno družbeno priznanje leta 2002, plaketa Milana Vidmarja za dosežke v elektrogospodarstvu leta 2006, nagrada Gospo­ darske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2010, posebno priznanje združenja WANO za dolgoletni izjemen prispevek k promociji odličnosti varnega obrato­ vanja jedrskih elektrarn v letu 2011, naziv častni občan Občine Krško leta 2012, častna listina Institu­ ta Jožef Stefan leta 2014 in plaketa slovenskega nacionalnega komiteja CIGRE leta 2015. Kot so zapisali v Združenju Manager, je bil Stane Rožman ves čas vodenja družbe osredotočen na uresničevanje vizije, da je NEK zgled jedrske varnosti in poslovne odličnosti na globalni ravni. Pod njegovim vodstvom je NEK danes profitni center elektrogospodarstva Slovenije in Hrvaške in hkrati tudi center intelektualnega razvoja v Posavju, kar zagotavlja izjemno kakovosten kader, ki je gonilo razvoja in uspeha družbe. 630 zaposlenih odlikujeta visoka zavzetost in pripadnost, v podjetju pa ves čas dajejo velik poudarek varnosti, zdravju in izobraževanju zaposlenih. Stane Rožman je v svoji karieri vedno skušal biti korak pred drugimi, vedno sta ga motivirala napredek in razvoj, skrb za okolje in dobrobit širše skupnosti pa sta med njegovimi prednostnimi nalogami. Odlikujejo ga preudarnost, mirnost in modrost ter je eden tistih managerjev, osebnosti v družbi, ki so z nedotakljivostjo svojih visokih etičnih načel zgled drugim. Stane Rožman, univ. dipl. inž. elektrotehnike (diplomiral leta 1972 na Fakulteti za elektroteh­ niko), se je v NEK, ki je začela redno obratovati leta 1984, zaposlil leta 1977, ko je kot mlad inženir sodeloval pri oblikovanju ekipe za obratovanje prve in do zdaj edine jedrske elektrarne v Sloveni­ ji. Takrat so ga napotili v ZDA na enoletno izobraževanje o upravljanju jedrskih elektrarn, kar je bila zanj dragocena izkušnja. Po vrnitvi je postal vodja izmene, nato vodja proizvodnje in leta 1988, pri štiridesetih, tudi glavni direktor oziroma pozneje predsednik uprave. Glavnino profesionalne kariere je posvetil jedrski energetiki v Sloveniji in v svetu, pri čemer so v ospredju vidiki jedrske varnosti in obratovanja Nuklearne elektrarne Krško. V problematiko varnosti obratovanja jedrskih elektrarn v svetu je dejavno vključen prek Svetovnega združenja operaterjev jedrskih elektrarn WANO (World Associacion of Nuclear Operators) in Mednarodne Prihodnost jedrske energije pri nas in na globalni ravni je svetla. Gre za dragocen vir z minimalnim ogljičnim odtisom, kar je velika prednost v boju za stabilizacijo globalnega segrevanja. 15 16 pogovor agencije za atomsko energijo. Njegovi glavni delovni dosežki so zagonska testiranja, razvoj obratovalne organizacije NEK, vz­ postavljanje delovnih procesov in obratovalnih postopkov ter zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja NEK. NEK je v letih njegovega vodenja razvila visoko varnostno kulturo in vzgojila kadre, ki danes dosegajo izjemne rezultate v svetov­ nem merilu. V okviru strategije stalnih izboljšav na vseh področ­ jih se je Stane Rožman osredotočal predvsem na tehnološko nadgradnjo, celovit razvoj zaposlenih ter na ozaveščeno voden­ je, ki krepi vzajemnost in sodelovanje na vseh ravneh. NEK je tako danes na pragu podaljšanja življenjske dobe eden najso­ dobneje opremljenih jedrskih objektov. V svoji delovni dobi ste prejeli že vrsto nagrad. Kaj vam pomeni pred kratkim prejeto priznanje Združenja Manager? Ali je priznanje posredno tudi priznanje dobrim izkušnjam in praksi z jedrsko energijo? Kot sem že nekajkrat omenil, priznanje razumem v širšem kon­ tekstu – kot priznanje vsem, ki se trudimo za zanesljivo obrato­ vanje NEK, in kot spoznanje, da je jedrska energija v Sloveniji del rešitve, ne del problema. Vse bolj prihaja v ospredje spoznan­ je, da je jedrska energija čist vir in da lahko bistveno prispeva k obvladovanju podnebnih sprememb. Kljub različnim nacionalnim politikam delež proizvodnje iz jedrske energije v svetu raste. Kaj vam osebno pomeni delati za NEK? Delati v NEK je zame hkrati zadovoljstvo, izziv, čast in odgovor­ nost. Pomeni delati na izjemno zanimivem področju in prispevati k dobrobiti širše skupnosti. V čem se kaže uspeh družbe NEK? Da dolgoročno ostaja na energetskem zemljevidu Slovenije in izpolnjuje temeljne atribute trajnostnega razvoja. To pomeni, da kljub zaostrenim upravnim zahtevam in zahtevam odprtega trga ohranja ekonomsko učinkovitost za oba družbenika. Nadalje pomeni, da je za okolje nevtralna in da bistveno prispeva k zmanj­ ševanju toplogrednih vplivov, kar je danes izjemna prednost. Ne nazadnje se naš uspeh odraža tudi v tem, da smo znali vzpostaviti zgledne odnose v okolju, ki ji zagotavljajo sprejemljivost in pod­ poro lokalnega prebivalstva. Uspeh družbe NEK se kaže tudi v dejstvu, da po vseh merljivih kazalnikih uspešnosti dosega iz­ jemne rezultate. Kje vidite vlogo managerja, kolikšno moč ima pri zagotavljanju uspešnosti in učinkovitosti podjetja? Vloga managerja oziroma širše – managerske ekipe je v podjetju izjemna. Skozi vizijo podjetja usmerja dolgoročen razvoj in določa cilje podjetja. Oblikuje politike in strategije za doseganje zastav­ ljenih ciljev. V našem primeru vzpostavlja tudi načela varnostne in poslovne etike, skrbi za ustvarjalne medsebojne odnose v pod­ jetju in širšem okolju ter za celovit razvoj in motivacijo zaposlenih. Kaj bi ugotovili, če primerjate leta, ko ste prevzeli vodenje NEK, in današnje čase. Se je način vodenja družbe v tem času bistveno spremenil? NEK sem začel voditi v drugačnem družbenopolitičnem okol­ ju, kot je danes. To je bilo okolje družbene lastnine; ekonomska razmerja in položaj posameznih energetskih družb so se določali naš Stik 17 na ministrstvu; vsa podjetja so delila skupno usodo elektrogospo­ darstva, tržne zakonitosti niso bile uveljavljene. Vsi smo bili odgovorni za vse in delili smo skupno usodo. Ni bilo zagotovljenih virov za normalen razvoj energetskih družb. Vloga takratnega managerja zato v nobenem pogledu ni pri­ merljiva z današnjo. Kaj so za vas dobre značilnosti uspešnega managerja in katere ste vi uveljavili pri svojem vodenju? Ne obstaja zgolj en tip uspešnega managerja; to je odvisno od značajskih lastnosti in tudi od okoliščin, v katerih ta deluje. Moja izkušnja je, da mora uspešen manager delovati z ustrezno inte­ griteto, imeti dolgoročno vizijo razvoja, utrjevati sodelovalni kon­ cept vodenja, ki povezuje in motivira; skrbeti mora za razvoj talentov, promovirati standarde delovne odličnosti, odpirati vrata novemu znanju in biti samokritičen do rezultatov. V energetiki je v državnih podjetjih navzoča precejšnja fluktuacija vodilnih kadrov, kar pa za NEK ne velja. Kaj pomeni za podjetje tako dolgo vodenje istega managerja? V čem so prednosti in v čem slabosti in nevarnosti prehitrega menjavanja vodstvenega kadra? Pomembna je politična distanca, saj naj bi tudi družbe v državni lasti delovale po klasičnih podjetniških načelih, delo direktorja pa naj bi se vrednotilo po njegovih rezultatih. Kontinuiteta voden­ ja neke gospodarske družbe in razumevanje okolja, v katerem družba deluje, kot tudi razumevanje specifičnih lastnosti teh­ nologije, so zagotovo pomembni, pri čemer pa sama časovna komponenta trajanja vodenja ni ključno merilo. Zagotovo sta z daljšim mandatom zagotovljeni dolgoročna smer razvoja in siste­ matično delovanje – neka trajna usmerjenost in stabilnost, kar je pozitivno. S tem seveda ne trdim, da je moj dolgi mandat za NEK optimalen, ne vidim pa nobenih prednosti v hitrih menjavah vodil­ nih kadrov. Če je podjetje v stalni tranziciji in se razvojni koncepti ves čas spreminjajo, ne more biti ustreznih rezultatov. Nam lahko pojasnite, kako je voditi objekt z mešanim lastništvom, oziroma kakšno je sodelovanje s Hrvati? Za vodenje NEK, ki je v mešani lasti v razmerju 50 : 50, je po­ trebna visoka stopnja sodelovanja in odgovornosti nosilcev kor­ porativnega upravljanja. To velja za dvočlansko upravo, nadzorni svet in skupščino podjetja. Temeljni princip odločanja v našem primeru je soglasje obeh družbenikov, za kar so potrebni popol­ na transparentnost, več strpnosti in časa. Izkušnje z dosedanjim vodenjem in upravljanjem NEK so zelo dobre in skupaj udejanja­ mo strategijo uspešnega dolgoročnega obratovanja elektrarne. Kaj je za vas izziv in kako se ga lotite? Na primer, kako ste se lotili obvladovanja epidemije koronavirusa? Zame so izziv sistemska odstopanja, torej vprašanja, ki se po­ javljajo na ravni velikih in kompleksnih sistemov. V naši indus­ triji veljajo načela varnostne kulture in na teh izhodiščih se tudi sam lotevam izzivov. To pomeni, da za probleme sprejemam odgo­vornost, da uporabljam skrben in analitičen pristop, da upoštevam izkušnje drugih, da sprejemam konservativne in premišljene odločitve in da sem samokritičen. S preventivnimi ukrepi ob pojavu koronavirusa smo bili in smo uspešni. Med zaposlenimi in pod­ izvajalci beležimo le redke posamezne Vloga managerja oziroma širše managerske ekipe je v podjetju izjemna. Ta skozi vizijo podjetja usmerja dolgoročen razvoj in določa cilje podjetja. Oblikuje politike in strategije za doseganje ciljev. V našem primeru vzpostavlja tudi načela varnostne in poslovne etike, skrbi za ustvarjalne medsebojne odnose v podjetju in širšem okolju ter za celovit razvoj in motivacijo zaposlenih. okužbe. Vsi projekti se tudi v teh razmerah odvijajo s polno hitrostjo. Kaj vam pomeni vsak zaposleni, vsak član vašega podjetja in kako motivirate zaposlene? Kaj od njih pravzaprav pričakujete? Za nas je vsak član kolektiva dragocen in pomemben za ures­ ničitev naših ambicij. Razumemo svoje poslanstvo, pri čemer ima vsakdo natančno določeno vlogo in odgovornosti. Delujemo v prid dolgoročnemu obratovanju NEK, za dobrobit širše skupnos­ ti in svojo prihodnost. Motivacija so zgledni odnosi, medsebojno zaupanje in spoštovanje, raznolikost del, solidni delovni pogoji in tudi skrb za počutje in zdravje vseh zaposlenih. Letošnje leto bo znova zelo pestro za NEK, saj ste že začeli gradnjo suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo, aprila pa vas čaka tudi redni remont. Katere so še druge aktivnosti, ki jim boste letos namenjali največ pozornosti? Letos pri nas res poteka veliko projektov. Dva največja, re­ mont in gradnjo suhega skladišča, ste že omenili. Poleg tega zaključujemo tudi projekte nadgradnje varnosti in izvajamo tretji desetletni varnostni pregled, ki ga nalaga zakon. V jese­ ni pričakujemo še mednarodno misijo agencije IAEA, ki bo ugotavljala izpolnjevanje pogojev za dolgoročno obratovanje elektrarne. Vzporedno potekata tudi celovita presoja vplivov na okolje in pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za dol­ goročno obratovanje. Ali ste, kar se tiče pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za podaljšanje obratovanja, optimist? Glede pridobitve okoljevarstvenega soglasja za dolgoročno obratovanje nuklearke sem seveda optimist, saj so vsi argu­ menti na naši strani. Elektrarna bo še posodobljena, že danes pa obratuje v skladu z vsemi dovoljenji, omejitvami in standar­ di. Ne gre pozabiti, da je dolgoročno obratovanje nuklearke začrtano tudi v okviru energetsko podnebnega koncepta Slo­ venije, pri čemer smo na vsa strokovna in okoljska vprašanja pripravljeni ustrezno odgovoriti, v skladu z evropskimi pri­ poročili in standardi. Kako dolgo bi po vašem krška nuklearka še lahko varno in zanesljivo obratovala? Dokončne obratovalne dobe danes ni mogoče napovedati. To bo odvisno od varnostne presoje vsakih deset let in eko­ nomske upravičenosti obratovanja. V Ameriki so denimo že vložene prošnje za podaljšanje obratovanja na 80 let, tako da je pred nami še dolga pot. Kaj je po vašem mnenju največja prednost jedrske energije in kaj njena največja pomanjkljivost? Jedrska energija je čista energija, saj ne proizvaja toplogred­ nih plinov, kar je v boju s podnebnimi spremembami njena največja prednost. Njena negativna plat je fenomen radioak­ tivnosti, ki je neviden, ga ne čutimo ali kako drugače zazna­ vamo. V ljudeh namreč vzbuja iracionalen strah vse, česar ne znajo razumeti ali materialno ovrednotiti. Vas v prihodnje morda zanima sodelovanje v kakšni od mednarodnih jedrskih organizacij, kamor so vas pred časom že vabili? Morebiti, odvisno od razpoloženja v danem trenutku. Veliko je še področij, ki me zanimajo. 18 aktualno naš Stik NEK NUKLEARKA SREDI REDNEGA, A ZAHTEVNEGA REMONTA Po končanem 31. gorivnem ciklusu poteka aprila v Nuklearni elektrarni Krško redni remont. Med enomesečno ustavitvijo načrtujejo zamenjavo približno polovice gorivnih elementov in izvedbo vseh potrebnih obratovalnih, vzdrževalnih in projektnih aktivnosti, med katerimi je predvideno tudi dokončanje zadnje faze Programa nadgradnje varnosti. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografije: Vladimir Habjan in arhiv NEK 19 20 aktualno naš Stik emont se je začel 1. aprila in bo trajal predvidoma 34 dni, je pove­ dal Mario Gluhak, tehnični direktor NEK. Po njegovih besedah je NEK v tem ciklusu obratovala stabilno in zanesljivo ter le s krajšo decembrsko zaustavitvijo zaradi potresa na Hrvaškem. »Stabilnost obratovanja se je pokazala tudi v rezul­ tatu proizvodnje, saj smo drugič v zgodo­ vini presegli 6000 GW ur proizvedene električne energije; najboljša je bila leta 2014. Proizvodnja je tudi rezultat dobre hi­ drologije Save in visokega izkoristka skozi vse leto. Kljub pandemiji smo uspeli izvesti vse načrtovane aktivnosti, čeprav smo lani na začetku pomladi tudi mi zmanjšali ob­ seg delovnih procesov v elektrarni in se osredotočili na zagotavljanje tistih funkcij, ki so potrebne za zagotavljanje varnega in stabilnega obratovanja elektrarne. Maja smo znova odprli gradbišča za dela po Programu nadgradnje varnosti in posto­ poma zagotovili običajen obseg delovnih procesov. To so nam omogočili sprejeti zaščitni ukrepi, ki še vedno veljajo.« POLEG PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA, POTEKA ŠE TEHNOLOŠKA NADGRADNJA Letošnji remont je dokaj obsežen in zahte­ ven, kajti v NEK potekajo številne aktivno­ sti preventivnega vzdrževanja, hkrati pa MARIO GLUHAK »Prepričan sem, da bomo glede na dobro pripravo, ki smo jo imeli, vse aktivnosti tudi uspešno končali kljub oteženim razmeram zaradi pandemije. Mislim, da smo tudi na ta del dobro pripravljeni in da bomo z medsebojnim dobrim sodelovanjem ter razumevanjem prišli do skupnega cilja: opraviti remont v načrtovanem obsegu in času ter obratovati stabilno naslednjih 18 mesecev – do naslednjega remonta.« še aktivnosti tehnološke nadgradnje. Pri tem ima največji delež dokončanje Pro­ grama nadgradnje varnosti, ki traja skoraj deset let. Načrtujejo, da bodo v tem re­ montu izvedli večino preostalih aktivnosti ter do konca leta 2021 celoten program zaključili. Kot je znano, ta izhaja iz naukov industrije po nesreči v Fukušimi leta 2011, ko so v NEK zastavili dolgoročni program in ga razdelili na več delov, vse priključitve na obstoječe sisteme pa opravljajo med rednimi remonti. Vse navedeno zahteva­ ta tudi evro­pska praksa in državni upravni organ, to je URSJV. »Zastavili smo kon­ cept nadgrad­nje varnosti, s katerim smo skozi leta vgrajevali dodatno opremo za povečanje varnosti, ki omogoča lažje obvladovanje morebitnih malo verjetnih nesreč. Projekt smo razdelili na tri faze in trenutno smo v zadnji, tretji. Gre za novo, posebej utrjeno zgradbo – BB 2 z novimi vgrajenimi sistemi, kot so sistem za alter­ nativno vbrizgavanje v sredico reaktorja in sistem za alternativno vbrizgavanje v uparjalnika skupaj z dodatnimi viri vode ter sistem za alternativni odvod zaostale toplote v pomožni zgradbi. To so največji projekti, ki jih končujemo,« razloži Gluhak. Na vprašanje, katere so letošnje naj­ pomembnejše vzdrževalne aktivnosti v remontu, Gluhak odgovarja: »V preventiv­ no vzdrževanje spada remont pomožne črpalke napajalne vode, zamenjali bomo sklop motorja na zasilnem dizelskem generatorju 2, na dizelskem generatorju 1 bomo to opravili v remontu 2022, torej gremo spet v fazno izvedbo. V remon­ tu 2021 in 2022 bomo izvedli inšpekcije iz naslova deset-letnega inšpekcijskega pregleda; predvsem gre za inšpekcije komponent primarnega sistema oziroma delov reaktorja. Pregledali bomo cevne snope uparjalnikov, kar počnemo vsak drug remont; to pomeni, da pregleda­ mo polovico cevnega snopa. Zamenjali bomo motor reaktorske črpalke z ob­ novljenim. Imamo tri motorje, ki jih roti­ ramo tako, da lahko enega obnavljamo in ga zamenjamo po določenem ob­ dobju. Izvedli bomo remont visokotlačne turbine in turbinskih ventilov ter opravi­ li redno čiščenje cevnega snopa obeh upar­jalnikov, inšpekcijski pregled cevne­ ga snopa kondenzatorja in popravili dno enega od dveh rezervoarjev za konden­ zatno vodo.« Kar se tiče tehnološke nadgradnje, je večina povezana že z omenjenim Pro­ gramom nadgradnje varnosti. »Vgradi­ li bomo visokotemperaturna tesnila v obe črpalki primarnega sistema in radia­ cijski monitor na sistemu za zasilno raz­ bremenitev zadrževalnega hrama za primer nesreče. Od drugih modifikacij bi izpostavil vgradnjo magnetnih struktur v kondenzator, ki bodo imele nalogo, da za­ držujejo kovinske delce in onemogoča­ jo njihovo potovanje skozi sistem; tako bi zmanjšali nove količine usedlin v uparjal­ nikih,« pove Gluhak. Na naše vprašanje, ali je še kaj ostalo iz prejšnjega remonta, Gluhak pojasni, da niso uspeli dokončati sanacije turbinskih cevovodov. Gre za navarjanje notranje­ ga dela cevovoda z novim materialom; tako obnavljajo cevovod. Ta material je odporen na korozijo in v NEK pričakuje­ jo, da bodo s tem rešili problem erozije v cevovodih. Druga modifikacija iz remonta 2019 je vgradnja drenaž za dreniranje iz primarnih črpalk, kajti v prejšnjem remon­ tu so uspeli vgraditi le drenažo za eno čr­ palko, v tem bodo pa še za drugo. Kot je znano, se takoj, ko v NEK končajo remont, začnejo priprave za naslednjega. »Mi se začnemo pripravljati na remont že en ciklus prej. Že danes imamo osnutek plana remonta 2022 in imamo t. i. plan predremontnih aktivnosti z določenimi mejniki, načeloma pa priprave na remont potekajo kontinuirano. Ko se približujemo remontu, so priprave intenzivnejše,« ra­ zlaga Gluhak. Vodja remonta je tehnični direktor, v remontu pa velja remont­­na or­ ganizacija. »Planska organizacij­ska enota zbira vse informacije iz vseh od­delkov in 21 1.800 40.000 Toliko delavcev iz Hrvaške in Slovenije, pa tudi iz drugih držav, Evrope in ZDA, bo v najbolj intenzivnem obdobju sodelovalo na letošnjem remontu iz domačega okolja. različnih remontnih aktivnosti bo potekalo med letošnjo ustanovitvijo elektrarne. tako zlagajo plan remonta. Vsaka orga­ nizacijska enota je zadolžena za svoj del: vzdrževanje je zadolženo za načr­ tovanje vzdrževalnih aktivnosti, inženir­ ing za načrtovanje aktivnosti tehnološke nadgradnje, proizvodnja za načrtovanje obratovalnih aktivnosti …, in tako nastane plan remonta. Letošnji remont je dokaj kompleksen – imamo več kot 4000 de­ lovnih nalogov in okoli 40.000 remontnih aktivnosti,« pojasni Gluhak. Remontne ak­ tivnosti načrtujejo na uro natančno. Plan remonta je kompleksen in precej koor­ dinacije ter usklajevanja je potrebno, da pridejo do končnega izdelka. »Potreb­ no je veliko sodelovanja in optimiziranja, da se na koncu vse skupaj poveže. Plan remonta poteka tako, da upoštevamo koncept varnosti zaustavitve, ker je tudi v remontu pomembno, da je elektrarna vsak trenutek v varnem stanju; to je naš prvi in osnovni cilj. Na tem gradimo plan. In na tem, da vključimo vse aktivnosti, ki jih je treba izvesti, v razpoložljivo časov­ no okno. Sem optimist. Prepričan sem, da bomo glede na dobro pripravo, ki smo jo imeli, vse aktivnosti tudi uspe­šno končali kljub oteženim razmeram zaradi pandemije. Mislim, da smo tudi na ta del dobro pripravljeni in da bomo z medse­ bojnim dobrim sodelovanjem ter razume­ vanjem prišli do skupnega cilja: opraviti remont v načrtovanem obsegu in času ter obratovati stabilno naslednjih 18 mese­ cev – do naslednjega remonta,« sklene Gluhak. 22 aktualno naš Stik PREMOGOVNE TEHNOLOGIJE PREMOGOVNE TEHNOLOGIJE PREDLAGANA LETNICA ZA IZSTOP IZ PREMOGA JE LETO 2033 PREDČASNA OPUSTITEV PREMOGA BI IMELA PRECEJŠNJE POSLEDICE Ministrstvo za infrastrukturo je 15. marca v enomesečno javno razpravo poslalo osnutek predloga nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Dosedanji osnutek strategije je glede konca sežiga premoga v TEŠ predvideval tri možne scenarije: ustavitev elektrarne z letom 2033, 2038 ali 2042. V zadnji dopolnjeni verziji osnutka strategije je za savinjsko-šaleško regijo predlagan najhitrejši izmed teh treh scenarijev izstopa, torej najpozneje z letom 2033. Najoptimalnejša letnica za zaprtje Premogovnika Velenje in premogovnih blokov v TEŠ bi bila po mnenju sindikatov leto 2042, saj bi tako zagotovili ohranitev zanesljivosti oskrbe in premogovnim regijam dali možnost za prestrukturiranje. Odločitev o opustitvi premoga ima širše narodnogospodarske posledice, ki jih ne bi smeli prezreti. Besedilo: Brane Janjić ladna medresorska delovna sku­ pina, ki je pred javno obravnavo strategije izbrala scenarij izstopa iz premoga do leta 2033, je pri tem upo­ števala ugotovitve okoljskega poroči­ la, ki kažejo, da je to pravzaprav edini sprejemljivi scenarij z vidika blaženja podnebnih sprememb. Kot je mogoče razbrati iz osnutka predloga nacional­ne strategije za izstop iz premoga, bo Slo­ venija z opustitvijo izrabe premoga na­ jpozneje leta 2033 uspela ohraniti korak z evropskimi državami, ki si prizadeva­ jo za bolj ambiciozne podnebne cilje in načrtujejo izstop iz premoga še pred letom 2030. Drugače je ključna značil­ nost tega scenarija ugotovitev v proce­ su celovite presoje vplivov na okolje, da je glede na vplive na okolje, naravo in zdravje ljudi navedena letnica 2033 tudi edina še sprejemljiva z vidika blaženja podnebnih sprememb, saj se bistve­ ni negativni vplivi TEŠ pojavijo po letu 2035, ko emisije presežejo dopust­ no mejno količino toplogrednih plinov za obdobje 2021–2050 in postanejo potrebni omilitveni ukrepi. Po mnenju strokovne komisije je ta scenarij v vseh pogledih tudi okolju najbolj prija­ zen, in sicer ne le z vidika doseganja podnebnih ciljev, temveč tudi v smislu zmanjšanja okoljskih vplivov dejavno­ sti, povezanih s premogom, na regijo. Po letu 2033 naj bi tudi finančno poslo­ vanje TEŠ postajalo vse bolj nevzdrž­ no zaradi pričakovanih naraščajočih cen emisijskih kuponov. Po drugi strani naj bi se z opredelitvijo za leto 2033 na najmanjšo možno mero zmanjšale tudi potrebe po zaposlitvi novih delavcev v Premogovniku Velenje, čeprav bo ob zaključku izkopavanj po tem scenari­ ju treba poskrbeti za prekvalifikacijo in nove zaposlitve razmeroma velikega števila potencialno presežnih delavcev. Kljub temu je po mnenju komisije ta scenarij najsprejemljivejši, saj ponuja tudi 12-letno okno priložnosti za celovi­ to prestrukturiranje regije in tudi sloven­ skega energetskega sistema, ki sta pred zahtevno nalogo priprave ambicioznih in hkrati tudi izvedljivih razvojnih pro­ jektov z zagotovitvijo nujno potrebnih novih delovnih mest v širši regiji. Temu scenariju pritrjujejo tudi okol­ jevarstvene organizacije, ki bi si slovo od premoga želele še prej, manj nak­ lonjeni pa so mu v občini Velenje, kjer izpostavljajo, da je omenjeni časovni okvir prekratek za ustrezno rešitev vseh vprašanj, ki se v regiji odpirajo z zapiran­ jem Premogovnika Velenje. Podobnega menja so tudi v Gospo­ darski Zbornici Slovenije, pri čemer so sami predlagali opustitev premoga med leti 2037 in 2040. Da odločitev o izstopu iz premoga že leta 2033 vendarle ni naj­ boljša možna rešitev, izpostavljajo tudi v sindikatu dejavnosti energetike Slovenije in Premogovnika Velenje, ki so o tej problematiki naročili lastno študijo (ključne poudarke predstavljamo v posebnem prispevku), ki kaže, da la­ hko Slovenija do izpolnitve zastavljenih podnebnih ciljev do leta 2050 pride tudi po drugi, zanjo ugodnejši poti. Besedilo: Brane Janjić; fotografije: arhiv TEŠ in PV 23 24 aktualno indikat dejavnosti energetike Slo­ venije in Sindikat Premogovnika Velenje sta pred kratkim naročila študijo o scenarijih pridobivanja premo­ ga in zapiranju Premogovnika Velenje ter vpli­ va odločitve na Termoelektrarno Šoštanj z vidika delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in povečan­ ja energetske revščine v Sloveniji. Kot nam je povedal predsednik SDE Branko Sevčnikar, gre sicer za področ­ je, ki neposredno ne spada med osnovne naloge sindikata, so se pa v SDE čutili dolžne, da tako, kot v primeru nekaterih dosedanjih drugih ključnih energetskih odločitev, ki bodo vplivale na slovensko gospodarstvo in zaposlene v energetiki, skušajo osvetliti tudi drugo plat zgodbe in zagotoviti pogoje za sprejetje ukrepov, ki bodo zagotovili pravičen prehod v niz­ koogljično družbo. V začetku leta so v SDE in SPESS-PV prejeli končne rezultate, zbrane v okoli naš Stik 300 strani debeli študiji, ki sta jo pripravi­ la Ekonomski inštitut EIPF in družba ELEK za načrtovanje, projektiranje in planiran­ je, ki je v preteklosti že sodelovala s skoraj vsemi elektroenergetskimi pod­ jetji in je zato tudi dobro seznanjena z razmerami v panogi. Kot je povedal Bran­ ko Sevčnikar, so ugotovitve študije že predstavili vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne in na Gospodarski zbornici Slovenije, pripravljeni pa so jo predstaviti tudi drugim zainteresiranim. Pripravljavci študije so izhajali iz nekaj ključnih dejstev, in sicer, da si je Slovenija z NEPN zadala vrsto zahtevnih ciljev, da je delež proiz­ vodnje električne energije iz premoga v Sloveniji nadpovprečen ter da razpo­ lagamo z učinkovitim izkopom premoga, ki ga uporabljamo v eni najsodobnejših termoelektrarn na svetu. Raziskovalci so temeljito proučili tudi okoliščine oziro­ ma primerjalne podatke, ki kažejo, kam se Slovenija pri pridobivanju premoga uvršča na svetovni primerjalni zemljevid, pa tudi mednarodne zakonske okvire, ki govorijo o časovnem poteku procesa ra­ zogljičenja. Kot so ugotovili, vrsta, tudi z naše strani potrjenih dokumentov, sicer res govori o doseganju podnebne nev­ tralnosti EU do leta 2050, pri čemer pa je pot do tja v rokah držav članic. In kaj pomeni proizvodnja premoga v Velenju glede na svetovne razmere in kaj kažejo podatki o naših emisijah toplogrednih plinov? Premog, nakopan v Premogovniku Velenje, predstavlja le 0,5 promila proizvodnje v osmih naj­ večjih proizvajalkah na svetu, domača proizvodnja fosilnih trdih goriv se je v Sloveniji v letu 2018 glede na leto 2012 zmanjšala za 25 odstotkov, v Nemčiji denimo v istem obdobju »le« za tretjino. Emisije CO2 per capita iz energetike so v Slovenji na ravni evropskega povprečja, pri čemer so se v obdobju med letoma 2012 in 2018 zmanjšale za 10,4 odstot­ 25 Pripravljavci študije so obravnavali tri možne scenarije opustitve premogovnih tehnologij, ki se po letnicah razlikujejo od zadnjega znanega predloga v nacionalni strategiji za izstop iz premoga. Glede na velik delež premoga pri proizvodnji električne energije ter občutljivost slovenskega elektroenergetskega sistema in odjemalcev na cene električne energije so za najprimernejšega ocenili prilagojeni scenarij s postopnim opuščanjem rabe premoga, ki pomeni obratovanje premogovnika do leta 2046 in šestega bloka do leta 2042 z možnostjo postavitve naprave za zajem ogljika, delovanje petega bloka pa do leta 2027, pri čemer naj bi nato tega nadomestili z ustrezno enoto na plin. ka, na ravni EU pa v povprečju le za 8,2 odstotka. Nadalje podatki kažejo, da so se emisije toplogrednih plinov v Sloveni­ ji v obdobju med letoma 2005 in 2018 v energetskem sektorju zmanjšale za 25,8 odstotka in v neenergetskem sektor­ ju za 5,9 odstotka, medtem ko so se v prometu v istem obdobju zvišale za 31,9 odstotka. PRISPEVEK TEŠ K ZAGOTAVLJANJU NEMOTENE OSKRBE JE DRAGOCEN Izkop premoga v Premogovniku Ve­ lenje je tesno povezan s proizvodnjo v Termoelektrarni Šoštanj, ki je tudi edini odjemalec, pri čemer pa ima TEŠ v slo­ venskem elektroenergetskem sistemu zelo pomembno vlogo. Po inštalirani moči na pragu je TEŠ z 942 MW v dveh premogovnih in dveh plinskih blokih naša največja elektrarna, ki proizvaja približno tretjino vse doma proizvedene električne energije. Takega deleža ener­gije ni mogoče v kratkem času na­ domestiti z nestabilnimi obnovljivimi viri, zlasti ker je TEŠ tudi najpomemb­ nejši domači vir, ki se lahko v večji meri prilagaja večini nepredvidljivih situacij v elektroenergetskem sistemu in za­ gotavlja celo vrsto sistemskih storitev, hkrati pa proizvaja tudi toplotno ener­ gijo za potrebe odjemalcev v Šaleški dolini ter kot tak oskrbuje drugi največji toplovodni sistem v državi. Ob tem ne gre pozabiti, da bi se ob morebitni skorajšnji ustavitvi TEŠ močno povečala tudi uvozna odvisnost, ki je v povprečju v zadnjih letih pri električni energi­ ji znašala okoli 17 odstotkov (lani je bila zaradi epidemije in posledično manjše­ ga povpraševanja 5-odstotna), pri tem pa je treba upo­števati še napovedi o naraščajočem povpraševanju po elek­ trični energiji v prihodnje. Skratka, ana­ liza aktualnih razmer je pokazala, da bi prenehanje delovanja TEŠ precej po­ slabšalo zanesljivost delovanja slovens­ kega elektroenergetskega sistema. Po drugi strani je ob zamenjavi ener­ genta (denimo s plinom) mogoče priča­ kovati tudi dvig sedanjih cen električne energije, in sicer za gospodinjstva med 3 in 5 odstotki ter za industrijo za okoli de­ set odstotkov. VPLAČILA TEŠ V PODNEBNI SKLAD JE TREBA VRNITI V LOKALNO OKOLJE Analitiki so se v navedeni študiji posebej lotili tudi vprašanja vplačil termoelektrarne Šoštanj prek kuponov CO2 v Sklad za podnebne spremembe, katerega sred­ stva so namenjena blaženju podneb­ nih sprememb. Po mnenju sindikatov bi morali ta sredstva preusmeriti v reševan­ je problematike zapiranja Premogovnika Velenje in prihodnosti regije. S podaljšan­ jem obratovanja termoelektrarne do leta 2042, kot predvideva najoptimalnejši prilagojeni scenarij, bi lahko na leto zbrali v povprečju dobrih 111 milijonov evrov ozi­ roma v celotnem obdobju nekaj več kot 2,5 milijarde evrov, kar je bistveno več, kot je predvideno iz sklada za pravični pre­ hod. Pri tem naj bi polovico vplačil TEŠ za podnebni sklad namenili vodenju okolje­ varstvene politike (od tega 12 milijonov evrov na leto za stroške sanacijskih del pri zapiranju rudnika), polovico pa za po­ trebe razvojne regionalne politike občin šaleške in zasavske regije. Po besedah Branka Sevčnikarja študi­ ja prinaša še vrsto drugih podatkov, ki govorijo v prid izrabi premoga v skladu s prilagodljivim scenarijem. S podaljšan­ jem obratovanja Premogovnika in TEŠ do leta 2042 bi zagotovili tudi številne druge pozitivne narodnogospodarske učinke ter prizadetim regijam omogočili ustrezen razvoj in možnost postopnega prestrukturiranja, gospodarstvu in gos­ podinjstvom pa še naprej ugodne cene električne energije. Kot rečeno, poti za dosego zastav­ ljenih ciljev in izpolnitve zavez o prehodu v nizkoogljično družbo do leta 2050 je več, od nas pa je odvisno ali bomo izbrali tudi najprimernejšo. 26 aktualno naš Stik zgradnja plinsko-parne enote PPETOL bo nadomestila dva od treh pre­ mogovnih blokov in tako omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premo­ ga v enoti TE-TOL, s tem pa bo primarni energent za proizvodnjo toplotne in elek­ trične energije postal zemeljski plin. Gre za največjo energetsko-okoljsko naložbo v Ljubljani, je pa to tudi pomemben korak za državo, saj se bodo z nadomeščanjem premoga z zemeljskim plinom zmanj­ šale emisije prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida. Ne nazadnje je zemeljski plin tudi okolj­ sko ustrezen energent za prehod v niz­ koogljično družbo, k čemur se je zavezala tudi Slovenija. Poleg njegove okoljske sprejemljivosti in energijske kakovosti ze­ meljski plin v primerjavi z alternativnimi viri energije odlikuje tudi zanesljivost dobave. Ta je neodvisna od letnih časov oziroma vremenskih razmer. Premogovni blok 3, ki je bil leta 2008 predelan z namenom sokurjenja premoga in lesnih sekancev, bo obratoval še nekaj časa ter bo za­ gotavljal razpršenost primarnih goriv in uporabo obnovljivih virov energije. V začetku aprila 2019 je Energetika Ljubljana z izbranim dobaviteljem pod­ pisala pogodbo o dobavi in postavit­ vi glavne tehnološke opreme, v začetku avgusta pa nato z bankami še pogod­ bo o dolgoročnem posojilu, s čimer so zagotovili tudi sredstva za njeno izgrad­ njo. Dela na gradbišču so stekla avgusta lani. Kot poudarjajo v podjetju, jim je kljub epidemiji in številnim oviram, ki jih je ta prinesla, dejansko uspelo odpreti oziro­ ma vzpostaviti gradbišče, dela pa ves čas intenzivno potekajo. Naredili so gradbe­ no jamo, prestaviti vročevodno kineto in postaviti temelje za vse potrebne objekte v sklopu investicije. V februarju so zače­ li z izgradnjo objektov in tras za oskrbo z gorivom, s čimer bodo lahko z vzhod­ nega območja enote TE-TOL do lokacije plinsko-parne enote pripeljali plin in eks­ tra lahko kurilno olje. Na sami lokaciji nove enote so dokončali osnovno temeljno ploščo, nadaljujejo pa z izvedbo temelj­ ne armiranobetonske stene glavnega pogonskega objekta, to je kotlovske in turbinske zgradbe, in kletnih sten ter te­ meljne plošče na koti 0 za elektro stavbo. Prvi zagon plinskih turbin v Energetiki Lju­ bljana načrtujejo že proti koncu letošnje­ ga leta, zaključek projekta pa poleti leta 2022. Kot že omenjeno, je določen časovni zamik od prvotno zastavljenega načrta nastal predvsem zaradi epidemije. V pro­ jekt izgradnje so vključeni izvajalci iz kar 25 držav, vsa potrebna oprema pa se izdeluje v tujini. Zaradi številnih ukrepov v teh izrednih razmerah so zato morali prilagoditi dinamiko izvajanja posameznih ENERGETIKA LJUBLJANA GRADNJA PPE-TOL V POLNEM TEKU Družba Energetika Ljubljana je lani začela graditi plinskoparno enoto PPE-TOL. Dela so se zaradi epidemije koronavirusa in s tem povezanih ovir nekoliko zamaknila, kljub temu pa so v času, ko se je svet praktično ustavil, naredili že zelo veliko. Prvi zagon plinskih turbin načrtujejo že proti koncu tega leta, zaključek projekta pa poleti leta 2022. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv TE-TOL 132,6 64 Vrednost celotne investicije v PPE-TOL je ocenjena na 132,6 milijona evrov, od tega je znesek posojil 120 milijonov evrov. Letos naj bi za izvedbo načrtovanih del porabili 64 milijonov evrov. 25 2022 V projekt so vključeni izvajalci iz kar 25 držav. Prvi zagon turbin je načrtovan konec tega leta, zaključek projekta pa poleti 2022. 27 sklopov investicije, kljub temu pa so lani uspeli narediti zelo veliko. Vrednost investicije PPE-TOL od leta 2019 do izgradnje je, brez upoštevan­ ja že vloženih sredstev do konca leta 2018 in brez stroškov financiranja, ocen­ jena na dobrih 132,6 milijona evrov, od tega je za 120 milijonov evrov posojil, os­ talo so lastna sredstva. Do zdaj so za in­ vesticijo namenili 40 milijonov evrov, od tega lani dobrih 25 milijonov evrov, letos pa bodo za izgradnjo tega kompleksnega in zahtevnega projekta namenili okoli 64 milijonov evrov (vse brez DDV). PPE-TOL bo omogočila predvsem ener­getske in okoljske učinke zamenjave premoga z zemeljskim plinom na lokal­ ni ravni, in sicer se bo kakovost zraka v Ljubljana še dodatno izboljšala, zmanj­ šale se bodo količina odpadkov (pepe­ la) in specifične emisije onesnaževal. Zagotovljena bo razpršena raba primarnih goriv, ki bo povečala zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo, zmanjša­ la ekonomsko odvisnost od zgolj enega vira in olajšalo zagotavljanje stabilnejših cen ogrevanja. Na nacionalni in evrop­ski ravni bo PPE-TOL omogočila povečan­ je energetske učinkovitosti, zagotavljanje obsega visoko učinkovite soproizvod­nje ter zmanjšanje rabe primarne energije in s tem posledično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Glavni razlog izgradnje PPE-TOL je okoljski – umikanje premoga iz Ljubljane. Tehnično gledano pa je cilj investicije nadomestiti dve najstarejši premogovni enoti z novo, plinsko-parno enoto. To bo omogočilo, da primarni energent za proizvodnjo toplotne in električne energije postane zemeljski plin. 28 aktualno naš Stik 29 GEN-I USMERJENI V ZELENO Epidemija je seveda zaznamovala tudi poslovanje skupine GEN-I, vendar pa so bili nanjo zelo dobro pripravljeni. Leto 2020 je bilo tako rekordno. Okrepili so finančno stabilnost, sredstva pa bodo vložili v prihodnost. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: arhiv GEN-I kupina GEN-I je v letu 2020 pre­ segla vse načrte in ob rekordni prodaji 127,4 TWh električne energi­ je ustvarila najvišji dobiček do zdaj – 15,4 milijona evrov, je na tradicionalnem 13. srečanju partnerjev skupine GEN-I pove­ dal dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I. Epidemija je nedvomno vplivala na poslovanje skupine GEN-I, vendar pa so bili nanjo dobro pripravljeni, saj so že prejšnja leta precej vlagali v digitalizaci­ jo. Vse to se jim je bogato obrestovalo. V družbi so dali prednost varnostnim ozi­ roma zdravstvenim vidikom v primerja­ vi s poslovnimi, zato je kar 90 odstotkov zaposlenih delalo od doma oziroma od kjer koli, kot je povedal dr. Golob, s čimer so pridobili vrsto pozitivnih izkušenj, ki jih bodo uveljavljali tudi v prihodnje. »Krizo smo nedvomno čutili, a drugače, in sicer zaradi naše fleksibilne organizaci­ je in digitalnih orodij. Najpomembnejše sporočilo, ki smo ga lani dali, je, da smo pokazali solidarnost z odjemalci, s tem ko smo jim znižali račune za električno ener­gijo za 15 odstotkov in tako vsaj malo ublažili njihovo takratno krizo. Odpove­ dali smo se dobičkom in naši najranljivej­ ši skupini, tj. gospodinjskim odjemalcem, praktično poklonili 2 milijona evrov. Upa­ mo, da smo s tem še okrepili njihovo zaupanje in jim pokazali, da v krizi niso sami. Naša gesta in odnos nista ostala neopažena, kar se pozna tudi pri »prilivu« novih odjemalcev, ki jih še danes dobiva­ mo okoli sto na dan, v celoti pa je novih več kot 20.000. Zasluge za tako rast ima dejstvo, da ponujamo najnižje cene elek­ trične energije in ugodne cene sončnih panelov,« je povedal dr. Golob. Lani v družbi niso počivali in so za več kot 70 odstotkov povečali svoje trgovalne količine, kar jim je zagotovilo finančno moč, posledično pa so lahko ta sredstva razdelili med odjemalce. »Ne le, da smo povečali količine, iz tega naslova smo povečali tudi dodano vrednost oziroma bruto maržnost. Naj povem za primerja­ vo: 127 TWh električne energije, ki smo jo prodali, je za deset porab Slovenije! Bru­ to donos iz poslovanja smo povečali za 27 odstotkov in zvišali bruto maržo na več kot 70 milijonov evrov. Velik del tega de­ narja smo namenili za vlaganja v kadre, v investicije, v digitalizacijo in s tem dodatno investirali v zaupanje odjemalcev. Na kon­ cu smo imeli dobiček, ki je bil največji do zdaj. Najpomembneje je to, da smo v času krize izrazito okrepili finančno stabilnost družbe in vložke v prihodnost. Prihodnost je tista, ki jo imamo ves čas pred očmi in s katero se tudi največ ukvarjamo. Za­ vedamo se svoje odgovornosti in jo tudi prevzemamo. To je primarna odgovornost do naših otrok in bodočih generacij. Dej­ stvo je, da moramo preprečiti, da bi pod­ nebne spremembe postale neobvladljive. To je primarni cilj naše zelene vizije do leta 2030. Če smo v preteklosti večinoma de­ lovali navznoter, da bi izničili ogljični odtis pri sebi in pri nekaterih odjemalcih, smo se lani odločili, da se z letošnjim letom v celoti odpovemo fosilnim gorivom. Hkra­ ti pa tudi, da vsakemu odjemalcu ponudi­ mo možnost, da se sam odloči, kateri vir mu najbolj odgovarja, vodna, sončna ali jedrska energija. Nikogar ne silimo ne v iz­ rabo sončne, ne izrabo jedrske energije, ampak želimo, da se vsakdo sam odloči za vir, v katerega verjame. Zavedamo se, da moramo proti podnebnim spremem­ bam delovati takoj in z vsem, kar že ima­ mo na voljo. Te tri energije so na voljo in vse tri dejansko pripomorejo v tem boju,« je bil izčrpen dr. Golob. V skupini GEN-I so si hkrati zastavili dol­ goročen cilj, na katerem delajo in skušajo dvigniti zeleno ozaveščenost kjer koli se da, ne le na področju poslovanja in de­ lovanja, pač pa tudi širše. Kot je povedal dr. Golob, so začeli pri sebi, saj so opol­ nomočili posameznike, da so začeli sami generirati ideje, iz katerih so se potem razvili konkretni projekti. »Večino vozne­ ga parka imamo elektrificiranega, ima­ mo mikromobilnost, na svojih površinah smo uredili urbane vrtičke, vključno s če­ belami. Dokazati skušamo, da je v resni­ ci posameznik, vsak od nas, tisti, ki lahko ponudi kakovostne zamisli in doda svoj prispevek. Ne prispevamo pa vsi enako, ampak vsak po svoje, seštevek vseh pa je tisti, ki nas bo na koncu peljal v zeleno prihodnost. Delovati hočemo z zgledom, želimo, da smo kot zaposleni, kot posa­ mezniki, kot člani tega kolektiva zgled delovanja na tem področju. Ta misel­ nost, na kar sem osebno ponosen, se je med sodelavci zelo razširila, saj razumejo poslanstvo, in vem, da se to preliva tudi zunaj podjetja. Na tem bomo tudi v pri­ hodnje veliko delali,« je sklenil dr. Golob. Splošni trend gibanja cen energentov je ob lanskem spomladanskem popol­ nem zaprtju gospodarstva prinesel občut­ no znižanje, čemur sta sledila postopno umirjanje in dvig v jesenskem ob­dobju, ko je se je začel drugi val, je povedal dr. Dejan Paravan. Od tega trenda od­ stopajo le cene kuponov, ki so se v zad­ njem obdobju izrazito dvignile, s čimer želi politika izboljšati ogljični odtis. Virus nas je naučil, da je umirjanje epidemije mogoče le z masovnim, discipliniranim, kolektivnim in globalnim odzivom, ta pa je mogoč le, če splošna javnost razume in je ozaveščena glede resnosti proble­ ma. Kot je povedal, je odjem električne energije izvrsten pokazatelj gospodarske aktivnosti, kar se je nedvoumno pokaza­ lo tudi lani. Ob koncu leta 2020 več kot 2.100 individualnih hiš proizvaja elektriko s sončnimi elektrarnami GEN-I Sonce, saj so samo lani lastnikom uspeli predati v uporabo skoraj 850 sončnih elektrarn za samooskrbo. Ob tem je treba poudari­ ti, da so poslovnim partnerjem pomagali pridobiti tudi za milijon evrov kohezijskih nepovratnih sredstev za podporo vlaga­ njem v industrijske sončne elektrarne. Potem ko so pred časom predstavili prvo sončno elektrarno na večstanovanjskem objektu na Jesenicah, so lani postavi­ li tudi prvo samooskrbno skupnost v Bu­ danjah pri Ajdovščini. 127,4 TWh 180.000 100 2.100 127,4 TWh električne energije je lani znašala rekordna prodaja skupine GEN-I, kar je enakovredno približno desetletni porabi Slovenije. 180.000 gospodinjskih odjemalcev imajo trenutno v GEN-I. 100 novih odjemalcev na dan v povprečju pridobijo v GEN-I. 2.100 individualnih hiš je ob koncu leta 2020 proizvajalo elektriko s sončnimi elektrarnami GEN-I Sonce. 30 aktualno naš Stik 31 ELEKTRO LJUBLJANA STORJEN NOV KORAK K DIGITALIZACIJI IN UPORABI VELEPODATKOV TADEJ ŠINKOVEC »Ena od že pridobljenih izkušenj Službe za napredno analitiko kaže, da končni uporabnik potrebuje razumljiv prikaz številnih surovih podatkov. Samo če ključne informacije, ki uporabnika v procesu zanimajo, primerno oblikuješ, prikažeš in predstaviš, se rodi dodana vrednost podatkov.« Za optimizacijo zajema in obdelave velepodatkov (BigData) so se v družbi Elektro Ljubljana odločili ustanoviti Službo za napredno analitiko, ki je zaživela januarja po devetmesečnem pripravljalnem obdobju. Prvi rezultati so že tu. Za podjetje so v službi že razvili nekaj aplikativnih rešitev, kar dokazuje, da je bila odločitev za ustanovitev službe pravilna. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Miha Fras odenje Službe za napredno ana­ litiko je prevzel Tadej Šinkovec, ki pojasnjuje, da je bil glavni ra­ zlog za njeno ustanovitev vedno večja potreba po zahtevnih obdelavah po­ datkov različnih podatkovnih virov v ra­ zličnih strukturah, na drugi strani pa so ves čas iskali tudi izboljšave poslovanja in procesov v družbi. Tudi pri vpeljavi novih orodij za evi­ dentiranje del na omrežju, za eviden­ tiranje sredstev in vodenje sredstev v času življenjske dobe so prišli do ve­ like količine podatkov, ki jih je mogoče uporabiti. Z uporabo novih podatkov in njihove napredne analize lahko veliko bolj natančno iščejo napake v omrežju, načrtujejo preventivno vzdrževanje in usmerjajo vzdrževanja tja, kjer je to naj­ bolj potrebno. V podjetju že uporabljajo nekatere analize, ki so jih pripravili v novi službi. Izkazalo se je, da prikaz podatkov v ra­ zumljivejši obliki oblikuje nove ideje in postopke dela. Ključna je tudi medsistemska izmen­ java podatkov. Podjetje je v sklepni fazi vpeljave novega sistema vodenja dis­ tribucijskega sistema SCADA/ADMS, ki na podlagi širokega nabora podat­ kov omogoča številne napredne funk­ cionalnosti vodenja omrežja. Tu ne gre več samo za prikaz podatkov, pač pa za njihovo ustrezno pripravo, modifika­ cijo, transformacijo in integracijo med sistemi. Z uvedenimi rešitvami načr­ tujejo primerne izmenjave in dostope do podatkov tako za namenske pro­ gramske rešitve (npr. razvoj omrežja) kot za zaposlene, ki bodo iskali nove uporabniške primere. Obdelava veli­ kih množic podatkov zahteva vpeljavo kompleksnih matematičnih algoritmov v zaledju, kompleksnih pristopov ob­ delave podatkov in programske rešitve za obdelavo velepodatkov. Z idejnimi pripravami na izvajanje na­ log napredne analitike so začeli v letu 2019, saj so se že ob takratnem pilot­ nem projektu BigData platforma poka­ zale potrebe in prednosti koriščenja znanj strokovnjakov s področja elektro­ energetike in IT. Zaključek projekta je sovpadel ravno s prvim valom epidemi­ je v začetku leta 2020. Takrat se je po­ kazalo, da se projekt lahko vodi tudi na daljavo, saj se je zadnja tretjina projek­ ta zaključila z uporabo danes nepogreš­ ljivih spletnih komunikacij. Prilagojeno delo in komunikacija v času epidemije jim je dala tudi dodatne izkušnje, zara­ di katerih so lahko hitreje napredova­ li in projekt BigData platforme uspešno končali, pojasnjuje Tadej Šinkovec. Naloge službe so razdeljene na šti­ ri ključne stebre. Prvi je umetna inteli­ genca in napredne analize. Znotraj tega stebra z združevanjem različnih vrst po­ datkov pripravljajo analize in obdelave podatkov za končne uporabnike, s po­ močjo katerih si ti lahko pomagajo pri svojem delu. Poudariti je treba, da sama analiti­ ka trenutno še ne bo izvajala avtonom­ nih odločitev, vendar pa se tehnični strokovnjaki z uporabo obdelanih in dostopnih podatkov lažje odločijo za posamezno aktivnost. Prihodnost na­ predne analitike je ravno v prepozna­ vanju standardnih vzorcev odločanja in tako dodatna pomoč pri operativnih procesih v družbi. Drugi steber je podpora nosilcem odločanja. Služba bo s tem pripomogla k večji konsistentnosti in avtomatizirani pripravi standardnih poročil. Tretji steber je celovito upravljanje podatkov. To je proces zagotavljanja ka­ kovostne podatkovne poti, vse od izvo­ ra do končne uporabe podatka. Gre za interni proces, ki ga v družbi še uvaja­ jo, posegal pa bo v celotno podjetje. Ka­ kovost podatkov je ključni element pri izvajanju naprednih analiz in uvajanju metod strojnega učenja, zato morajo k upravljanju podatkov pristopiti celostno in odgovorno. Četrti steber – razvojno-izo­ braževalne dejavnosti – je zelo hi­ tro pokazal rezultate. Na eni strani so to razvojno-izobraževalne aktivnosti za interne uporabnike, s čimer se po­ rajajo nove ideje, uporabniški primeri in postopki opravil, projektov ali pro­ cesov. Na drugi strani pa si prizadevajo povezovati realne probleme z razvoj­ no-izobraževalno sfero. Tako sodeluje­ jo z EIMV, Fakulteto za elektrotehniko, Fakulteto za računalništvo in drugimi. V svoje okolje pridobivajo tudi študente, ki jih zanima napredna analitiko v energe­ tiki. To samo dokazuje, da sta področji podatkov in energetike področji, ki zelo hitro rasteta in se dopolnjujeta. Aktivno­ sti in znanje upravljanja podatkov na­ dgrajujejo tudi v evropskem projektu BD4NRG, kjer bodo kot nosilci delovne­ ga sklopa opravljali napredne analize napovedi obratovanja transformatorskih postaj v skoraj realnem času. Prizade­ vajo si tudi za prenos znanj in nadgra­ jevanje rešitev pri drugih projektih v slovenskem prostoru. Trenutna sestava službe je zadolže­ na za celovito poročanje regulatornim organom in razvoj napredne analitike, ki se ukvarja predvsem z uvajanjem naprednih analitičnih pristopov, metod strojnega učenja in umetne inteligence v podporne procese v družbi. Pričako­ vanja uporabnikov in možnosti nadalj­ nje digitalizacije se povečujejo, zato v prihodnosti načrtujejo tudi kadrov­ sko širitev. V službi ne delujejo samo strokovnjaki s področja elektrotehni­ ke, temveč tudi s področij matematike, računalništva in fizike, kar je dodana vrednost ekipe, ki je sposobna svoja specialna znanja združevati z razume­ vanjem energetike. Potrebno je torej multidisciplinar­ no znanje, srednjeročno pa je mogoče pričakovati tudi potrebe po dodatnih profilih strokovnjakov, kot so na pri­ mer sociologi. Že pridobljene izkušnje kažejo, da končni uporabnik potrebu­ je razumljiv prikaz surovih podatkov. Že s primerno sestavo in oblikovanjem ključnih podatkov za uporabnika aplika­ cija lahko dobi dodano vrednost. Za to je potreben občutek za preprost prikaz ključnih informacij, predvsem pa veliko komunikacije s končnim uporabnikom o tem, kaj potrebuje pri svojem delu. Stalno izobraževanje je ključno, zato poleg spletnih izobraževanj in strokovnih gradiv svoje znanje in iz­ kušnje izmenjujejo tudi na tedenskih delavnicah, poimenovanih Smart SNA, pri čemer v spletne učilnice povabijo lastne in zunanje strokovnjake. Trenutno se v službi najintenzivneje ukvarjajo z zajemom vseh idej, ustrez­ no konsolidacijo pridobljenih informacij in oblikovanjem aplikativnih rešitev. Vz­ postavili so centralni portal podjetja, na katerem so informacije, poročila in rešitve na voljo vsem zaposlenim. Koristi ustanovitve službe se že kaže­ jo, saj so z njo naredili dodaten korak k digitalizaciji poslovanja in uporabi po­ datkov. Hitra in kakovostna izmenjava podatkov izboljšuje poslovanje podjet­ ja. Z boljšim poslovanjem, rednim izva­ janjem del, vzdrževanjem in razvojem omrežja pa bodo imeli koristi tudi končni uporabniki. 32 aktualno naš Stik ELES PRVA FAZA PROJEKTA SINCRO.GRID SE BLIŽA KONCU Čeprav dela v okviru projekta SINCRO.GRID, ki ga koordinira ELES, zadnje leto potekajo v nekoliko oteženih razmerah, do večjih zamud na gradbiščih ne prihaja. Večina aktivnosti poteka skladno z načrtom in bodo zaključene do konca novembra, ko se projekt SINCRO.GRID – 1. faza, ki ga sofinancira Evropska komisija, tudi uradno zaključi. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv ELES še urejanje okolice. Poskusna vklju­ čitev baterijskega hranilnika v omrež­ je je prav tako predvidena do sredine tega leta. V RTP Divača je bil na 400 kV pol­ ju postavljen energetski kondenzator z dušilnim vezjem (MSCDN). Izvedeni so bili montaža visokonapetostne 400 kV opreme, kabliranje, vključitev energet­ skega transformatorja v sistem vodenja, preizkušanje in parametriranje sekun­ darne opreme. V skladu z načrtom bodo vsa dela končana v aprilu, ko bo ener­ getski kondenzator pripravljen in predan v obratovanje. Konec lanskega leta je bilo prido­ bljeno pravnomočno gradbeno dovol­ jenje in začela so se izvajati dela tudi v RTP Beričevo, kjer bo inštaliran statični kompenzator (STATCOM) z regulacij­ skim obsegom +/- 150 Mvar. Narejeni so bili izkopi in temelji za stavbo STATCOM. Trenutno potekata betoniranje sten stavbe in izdelava strešne konstrukcije. Poleg temeljenja naprav STATCOM se je izvajalo tudi temeljenje transformator­ ja 400/51,5 kV za STATCOM. V okviru projekta SUMO je bilo na dalj­ novode I. kategorije nameščenih 31 meril­ nikov atmosferskih spremenljivk. Njihov glavni namen je zmanjšati negotovost re­ zultatov SUMO, ki sicer deluje na podlagi procesiranih modelnih mezoskalnih vre­ menskih podatkov. Posebej za ta namen je bila razvita komunikacijska enota z niz­ Projekt SINCRO.GRID je stekel leta 2016, ko so družbe ELES, SODO, HOPS in HEP-ODS podpisale sporazum o skupni koordinaciji pri projektu, in se bo zaključil letos. Celotna vrednost projekta znaša 88,6 milijona evrov, Evropska komisija projekt, ki je bil uvrščen na seznam projektov PCI leta 2015, sofinancira s 40,5 milijona evri. 33 ko porabo, ki bo omogočala delovan­je merilni­kov v obdobjih nizkega sončne­ ga sevanja. Rezultati kažejo, da sistem presega projektno predvidene parame­ tre. Vremenski podatki z vseh 31 MAS postaj so bili v zadnjem mesecu vključeni v procesiranje ONAP (ocena in napoved atmosferskih pogojev) za zmanjševan­ je negotovosti zaradi ocenjevanja vre­ menskih razmer vzdolž daljnovodov. Vse vremenske postaje so tudi že vključene v nadzorni sistem NagiosXI. V okviru aktivnosti za vzpostavitev čezmejnega virtualnega centra vodenja sta ekipi družb ELES in HOPS decembra uspešno izpeljali tovarniške teste aplikaci­ je Voltage-Var Scheduler. Zaradi epidemi­ je so bili tovarniški testi izvedeni v testnem okolju družb ELES in HOPS z oddalje­ no podporo dobavitelja, družbo Neplan. Februarja letos je bila z uvedbo sodobne rešitve EMMS (Extended Meter Manage­ ment System) zaključena tudi integracija števčnega sistema Advance s komunika­ cijsko platformo ECCo SP. Dela na vseh deloviščih projekta SINCRO.GRID kljub oteženim razmeram potekajo skladno z načrti. rojekt SINCRO.GRID – 1. faza je in­ vesticijski projekt pametnih omrežij evropskega pomena, ki poteka na območju Slovenije in Hrvaške. Ker ob čedalje večjem vključevanju decentrali­ ziranih obnovljivih virov energije na ob­ močju obeh držav primanjkuje virov prožnosti, potrebnih za uravnavanje elek­ troenergetskega sistema, so operaterji prenosnega (HOPS in ELES) in distribucij­ skega omrežja (HEP-ODS in SODO) Hr­ vaške in Slovenije začeli iskati skupne rešitve. Kot najobetavnejša se je pokaza­ la vzpostavitev mednarodnega sodelo­ vanja pri vzpostavljanju pametnih omrežij in rodila se je ideja za projekt SINCRO. GRID. Projekt pametnih omrežij SINCRO. GRID – 1. faza ponuja inovativno integraci­ jo že uveljavljenih tehnologij, ki bo koris­ tila elektroenergetskima sistemoma obeh držav in tudi drugim državam v širši regiji. V okviru projekta bodo v elektroenerget­ ski sistem Slovenije in Hrvaške vgrajene kompenzacijske naprave, napreden sistem za ugotavljanje meja obratovanja in sistem hranilnikov električne energije, vzpostavljen pa bo tudi čezmejni virtualni center vodenja. Dela v okviru projekta zaradi epidemi­ je koronavirusa zadnje leto potekajo v ne­ koliko oteženih razmerah, kljub temu pa do večjih zamud na gradbiščih ne prihaja. Tako izvajalci kot ELES so se spremenje­ nim razmeram hitro prilagodili in se orga­ nizirali tako, da je bilo tveganje zamud zmanjšano. Baterijski hranilniki električne energije so v RTP Pekre prispeli septembra, v RTP Okroglo pa novembra lani. Na obeh loka­ cijah so se po postavitvi hranilnikov na pri­ pravljene temelje začela elektromon­ tažna dela, ki so poleg povezav baterij na omrežje vključevala tudi montažo nizko-, srednje- in visokonapetostne opreme. Na obeh lokacijah so postavili srednje­ napetostne transformatorje, pomožne objekte (sistem vodenja in zaščite) in nad­ zorno razdelilni objekt. V RTP Pekre so vsa elektromontažna dela že končana. V začetku letošnjega marca je bil uspeš­ no izveden interni strokovni tehnični pre­ gled za visokona­petostni del opreme, ki je vključeval novo 110 kV TR GIS polje s pripadajočimi sistemi vodenja in zaščite, 110 kV kabelski sistem in nov 110/20 kV transformator. Testna vključitev baterijskih hranilnikov električne energije v omrežje je predvidena do sredine letošnjega leta. V RTP Okroglo se trenutno zaklju­ čujejo elektromontažna dela, nato sledi 34 aktualno naš Stik prvi fazi so partnerji analizirali tve­ ganja, ki so posledica fizičnih, infor­ macijskih in človeških dejav­nikov. V drugi fazi so informacije iz različnih in­ formacijskih virov zbirali v osrednjo bazo podatkov, jih analizirali in iskali soodvisno­ sti med njimi, cilj pri tem je bil zaznati tve­ ganja. Del projekta je bil tudi preizkus treh scenarijev na kritični infrastrukturi družbe Eles. V prvem scenariju so se osredotoči­ li na uporabo optičnega omrežja za oce­ no stanja električnega voda ob dejavnikih tveganja, kot so žled in druge naravne nevšečno­sti. V drugem scenariju so se osredotočili na pomanjkanje koordinaci­ je med kibernetsko in fizično varnostjo. V tretjem scenariju so preverjali možno­ sti uporabe brezpilotnih letalnikov v bližini elektroenergetskih naprav. Uporaba rešitev, razvitih v okviru pro­ jekta Defender, omogoča proaktivno in preventivno zaščito elektroenergetske in­ frastrukture ter prenos znanja na druge deležnike v elektroenergetskem sistemu – od proizvodnje, distribucijskih sistemov do končnih uporabnikov. Omogoča tudi prenos pridobljenih izkušenj na odloče­ valce in regulatorne organe. Tehnične rešitve, ki so jih razvili partnerji, so bile pre­ izkušene ne samo v okolju prenosnega elektroenergetskega omrežja, ampak tudi na ravni proizvodnje električne energije in distribucije, kar posledično zmanjšuje tveganja v celotni elektroenergetski kritični infrastrukturi in prinaša širšo družbeno ko­ rist. Vemo, da je elektroenergetski sistem povezana celota in napad na en del siste­ ma bi lahko pomembno ogrozil delovanje njegovih preostalih delov. »Sodelovanje v projektu je bilo za Eles pomembno predvsem zaradi boljše­ ga razumevanja kombinacije kibernets­ ko-fizičnih napadov. Ugotovitve projekta so prispevale k izboljšanju postopkov za ocenjevanje tveganj in upravljanje na­ padov v zapletenih kibernetsko-fizičnih sistemih kot tudi sodelovanja med ra­ zličnimi varnostnimi platformami in oddel­ ki v družbi,« dobrobiti sodelovanja opiše Matej Trobiš, vodja projekta Defender v Elesu. Nekatere rešitve, ki so jih v okviru pro­ jekta razvili, so v Elesu že vpeljali v vsak­ danje delovanje. Najpomembnejše med njimi so razvoj komponent za beleženje in nadzor fizičnega dostopa, njihova inte­ Pilotni testi v Izraelu. Preizkušanje brezpilotnih letalnikov v RTP Okroglo. ELES UVAJANJE NOVIH REŠITEV ZA VAROVANJE KRITIČNE INFRASTRUKTURE Strokovnjaki Elesa so med letoma 2017 in 2020 sodelovali pri izvajanju projekta Defender – inovativnega evropskega projekta s področja varovanja kritične elektroenergetske infrastrukture. Cilji projekta so bili prepoznati tveganja na kritični energetski infrastrukturi in storitvah, ki jih nudi, pripraviti informacijsko okolje za zgodnje prepoznavanje tveganj, razviti nove rešitve v spopadanju s kibernetskofizičnimi grožnjami in ozaveščanje zaposlenih o ukrepih za njihovo zmanjševanje. Besedilo: Nadja Novak; fotografiji: arhiv Elesa 35 gracija s sistemom za upravljanje varnost­ nih informacij in dogodkov ter spremljanje in pregledovanje prenosne infrastruk­ ture z brezpilotnimi letalniki za zgod­nje odkrivanje poškodb na daljnovodih in morebitnih drugih nepravilnosti. »Podrobneje smo analizirali tudi ob­ stoječe politike družbe, organizacijske rešitve in protokole ter predlagali neka­ tere izboljšave,« pravi Trobiš ter dodaja, da so si dragocene izkušnje pridobili tudi z opazovanjem in meritvami stanja op­ tičnega omrežja in iskanjem povezav z vremenskimi pojavi. »Pretok informacij med tehničnim in informacijskim omrežjem, ki smo ga v ok­ viru projekta okrepili, nam bo v prihodnje omogočal, da bodo podatki lažje dostop­ ni in jih bo tudi lažje obdelovati. Naš cilj je vpeljava novih metod in rešitev umetne inteligence, ki nam bodo omogočale enostavnejši nadzor in upravljanje naših sistemov. Seveda naši prednostni nalo­ gi ostajata nadaljnje povezovanje zago­ tavljanja kibernetske in fizične varnosti ter bolj dinamično ocenjevanje tveganj v elektroenergetskemu sistemu,« zaključi Matej Trobiš. Projekt Defender se je začel leta 2017 in je trajal tri leta, vanj pa je bilo vključenih 18 partnerjev iz Francije, Grčije, Italije, Izraela, Nemčije, Portugalske, Romunije, Slovenije in Velike Britanije. Vrednost projekta je znašala 8,86 milijona evrov, pri čemer je bilo iz programa Obzorje 2020 zagotovljenih 6,79 milijona evropskih sredstev. Vrednost aktivnosti družbe Eles v projektu je bila dobrih 331 tisoč evrov, od tega je bilo 232 tisoč evrov nepovratnih sredstev. 36 aktualno naš Stik 37 POGOVOR S PROF. DR. LEONOM CIZLJEM ZA NOVO NUKLEARKO BOMO MORALI ZMOGLJIVOSTI RAZISKOVALNEGA REAKTORJA PODVOJITI V okviru Reaktorskega infrastrukturnega centra v Podgorici pri Ljubljani, ki je del Instituta Jožef Stefan, deluje raziskovalni reaktor TRIGA Mark II. Zgrajen je bil že daljnega leta 1966. Dobavila ga je družba General Atomics, reaktorski tank, telo reaktorja in zgradbe pa so zgradila domača podjetja. Leta 1991 so ga rekonstruirali, obnovili in priredili za pulzno obratovanje. Besedilo in fotografije: Vladimir Habjan eaktor je namenjen za: Trening – šolanje na področju uporabe reak­ torjev in jedrske tehnologije sploh, Raziskave z nevtroni in žarki gama, Izdela­ vo radioaktivnih izotopov, General in Atomics. TRIGA danes spada med redke delujoče raziskovalne reaktorje v Evropi. V krogih jedrskih strokovnjakov potekajo razprave o možnostih postavitve novega, sodobnejšega raziskovalnega reaktorja. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Leo­ nom Cizljem, vodjem odseka za reaktor­ sko tehniko na IJS. Zanima me, kako to, da je prišlo prej do zgraditve TRIGE kot nuklearne elektrarne Krško? Za ta odgovor se bo treba podati v zgodovino jugoslovanskega jedrskega programa. Načeloma je tako: odločitev države za civilni jedrski program je taka in je bila tudi takrat taka, da je treba, pre­ den postaviš jedrsko elektrarno, postavi­ ti osnovno infrastrukturo. To pomeni, da moraš imeti znanost, izobraževanje in nekoga, ki bo to nadziral, torej regula­ torja ali neke vrste »policijo«. Treba je imeti usposobljene uradnike, ki pri­ pravijo pravo zakonodajo. Vse te stvari so se začele v Jugoslaviji dogajati takoj po drugi svetovni vojni, podobno kot po svetu, kjer je prišlo do booma jedrskih elektrarn. Prvi reaktor je bil v omrežje priklopljen v Rusiji leta 1954, vendar ni bil komercialni. Takrat se je naša oblast odzvala tako, da je postavila prvi razis­ kovalni reaktor v Vinči v Srbiji. To je bilo leta 1955. Drugi raziskovalni reaktor je bila že naša TRIGA, ki je začela delova­ ti leta 1966. Potem je bilo še deset let priprav in leta 1975 je predsednik Tito v Krškem postavil temeljni kamen, krška elektrarna pa je začela obratovati leta 1983. Se pravi, da so od 1950 do 1975 trajale priprave kadrov in infrastrukture, preden se je lahko začelo graditi NEK. Podobne razmere so še danes. Reci­ mo ruski Rosatom, eden redkih dobavi­ teljev, ki lahko samostojno dobavi kar koli od jedrske opreme, vsi drugi potre­ bujejo podizvajalce, ponuja državam, v katerih ni še ničesar, vzpostavitev kom­ pletne jedrske infrastrukture. Rosato­ mova ponudba predvideva najmanj 17 let od začetka priprave do takrat, ko zaženeš novo komercialno nuklearko. Znotraj tega paketa so tudi raziskoval­ ni reaktorji in vzpostavitev raziskovalnih zmogljivosti. Pri nas je pogosto mogoče slišati, češ da mi smo že jedrska država, infrastrukture je že dovolj in ne bo treba pripraviti terena za novo jedrsko elek­ trarno. Mislim, da je tak pogled zgrešen. Za novo nuklearko bomo morali vse zmogljivosti najmanj podvojiti. Priprav­ ljati se bomo morali začeti 10 do 15 let prej, preden bomo lahko zares zagnali nuklearko, in vsaj nekaj let prej, preden se bomo sploh lahko odločili za inve­ sticijo. Kakšno vlogo bi imela TRIGA 2 za JEK 2? Ključno vlogo bo imela pri raziskavah in izobraževanju. Pomembna vloga je lahko tudi testiranje vseh družbenih 38 aktualno podsistemov pred gradnjo nuklearke. Raziskovalni reaktor v smislu projekt­ nega managementa zahteva enaka opravila in dovoljenja kot nuklearka. In­ vestitor in njegova posadka lahko tako dobita zelo pomembna znanja in izkuš­ nje ter se izogneta marsikateri teža­ vi, kar smo na primer lahko videli med gradnjo TEŠ 6. Gradnjo raziskovalnega reaktorja v vrednosti 100 milijonov evrov je tako mogoče videti tudi kot zaščito in­ vesticije v 5 do 10 milijard vredno nuk­ learko. TRIGA 1 ima veliko vlogo pri šolanju kadrov. Bi TRIGA 2 nadaljevala to vlogo? Zagotovo je šolanje kadrov najpomemb­ nejše, tudi na mednarodnem področju. V Evropi smo iz 150 raziskovalnih reak­ torjev v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prišli na manj kot 30. TRIGA je eden redkih, ki so razmeroma prepro­sto dostopni za šolanje. Zelo pomembne so tudi raziskave. Brez raziskovalnih reaktorjev si ni mogoče predstavljati razvoja in testiranja materialov za nove fisijske in fuzijske reaktorje. Potrebova­ li jih bomo tudi za potrjevanje varno­ sti in učinkovitosti novih jedrskih goriv. naš Stik Zelo prav pridejo tudi pri nejedrskih teh­ nologijah, na primer pri visokotokovnih diodah iz silicija, dopiranega v reaktor­ jih z dušikom, ki so nepogrešljive pri sončnih elektrarnah in električnih avto­ mobilih. Zapiranje starih in ustavljanje investicij v nove raziskovalne reaktorje samo po sebi zmanjšuje inovativnost in možnosti za dolgoročno konkurenčnost jedrske industrije oziroma opcije. Kako to, da je raziskovalnih reaktorjev vedno manj? Razloga sta dva. Prvič, so stari tako kot naša TRIGA. Drugič pa so varnost­ ne oziroma formalne zahteve za nji­ hovo obratovanje, podobno kot za nuklearke, vsak dan večje. Tako smo upravljavci raziskovalnih in komercial­ nih reaktorjev vedno bolj v dilemi, ali je nadaljevanje obratovanja s finančne­ ga in administrativnega vidika sploh še smiselno. Francozi so v svojem razmis­ leku o smiselnosti prišli tako daleč, da so zaprli vse svoje raziskovalne reaktor­ je, hkrati pa skušajo ostajati jedrska in­ dustrijska velesila. Nisem prepričan, da jim bo to brez agresivnega razvoja lah­ ko uspelo. Tekmujejo namreč z Rusi in Kitajci, ki v svoje raziskovalne reaktorje veliko investirajo ter z njihovo pomočjo dobijo ključne informacije, kako uspeš­ no graditi komercialne reaktorje. Ali je točen podatek s spletne strani, da bo TRIGA obratovala do leta 2026? Tako je. Obratovalno dovoljenje velja do leta 2026. TRIGA mora, podobno kot nuklearka, vsakih deset let oprav­ iti obdobni varnostni pregled. Oprav­ ljen pregled podaljša obratovalno dovoljenje za 10 let. Podobno velja za avtomobile: ko so dovolj stari, morajo vsako leto na tehnični pregled, od tega pa je odvisno, ali lahko prometno dovo­ ljenje podaljšamo ali ne. Ali je življenjska doba raziskovalnega reaktorja podobna, kot je pri nuklearki? Pravzaprav je v obeh primerih, podob­ no kot pri avtomobilu, vsaj tehnično gle­ dano, skoraj neomejena. Predpogoj so seveda redne investicije v obnovo in iz­ boljšave opreme. Dokler se upravljavcu splača investirati v sprotne popravke in zamenjavo opreme, do takrat bo po vsej verjetnosti lahko opravil »tehnični« pre­ gled. Kakšna bi bila tehnologija TRIGA 2 v primerjavi s tehnologijo TRIGA 1? To je vprašanje strateške odločitve o tem, kakšne bi bile poleg izobraževanja kadrov za domače podsisteme še druge razvojne možnosti. Ena od priložno­sti bi lahko bil pospešen razvoja malih in modu­ larnih reaktorjev, ki se dogaja v skoraj 200 novih podjetjih po vsem svetu. Velik del bo prej ali slej potreboval raziskoval­ no podporo v raziskovalnih reaktorjih. Nekateri izmed njih bodo postavljali tudi manjše reaktorje, ki bodo demonstrira­ li, da so konkretne tehnologije primerne, varne in komercialno uporabne. V ZDA tako jedrski raziskovalni inštituti demon­ stratorjem malih in mo­ dularnih reaktor­ jev ponujajo svoje znanje in lokacije. Tudi mi imamo na lokaciji v Podgorici vse po­ trebno: jedrski objekt, ljudi, znanja in dru­ go infrastrukturo za obvladovanje takega objekta. Tak način bi bil še zlasti smiseln v primeru, da enako ali podobno tehnologi­ jo pozneje uvedemo v slovenski prostor tudi komercialno. Sodelujemo z Open 100 (www. opwn100.com), to je ameriški projekt open source malega reaktorja z okoli 100 MW električne moči. Open 100 je tlačno­ vodni reaktor, torej bo deloval podobno kot NEK. Vsi podatki o opremi in o var­ nostnih analizah reaktorja bodo javno dostopni, kar je majhna – če se pošali­ va, ampak ne prav močna – spodbuda za »naredi sam«. Vsekakor se zdi ideja, da bi se dalo tri četrt ali še več reaktorja narediti z domačo industrijo, pri današnjih, skora­ jda monopolnih proizvajalcih pa potem kupiti le gorivo in nekaj zelo pomemb­ nih komponent, investitorjem zelo za­ nimiva. Pričakujejo, da se bosta izdelava in gradnja zaradi takega načina bistveno pocenili. Dodatne priložnosti prinaša tudi kreativnost. Podobno kot pri odprtokod­ ni program­ ski opremi, kjer lahko vsak prispeva svoje ideje in tehnološke rešitve zanje ter se zato tudi zaradi množice zainteresira­nih, količina odličnih aplikacij vsak dan veča. Mogoče so dodatne ap­ likacije za jedrske reaktorje, povezane predvsem z viški energije med sončnimi in vetrovnimi dnevi. Reaktor lah­ko takrat deluje na polni moči in proizvaja vo­ dik, pitno vodo, ogreva sosednje mes­ to in podobno. V tem smislu odprti vir omogoča, da nisi vezan na istega dobavi­ telja, ampak lahko veliko narediš sam, ker imaš na voljo dovolj informacij. Demonstrator za Open 100 bi lahko bil odlična priložnost, da bi bili prvi, ki bi zgradili tak tip reaktorja. Med razvojem in gradnjo se o njem lahko veliko naučimo, hkrati pa – komercialno gledano – lahko prototip dobimo ceneje. Kombinacija bi bila odlična, saj bi o tej tehnologiji že zaradi demonstratorja imeli veliko znanja, ki bi lahko preprečilo ali vsaj pomagalo reševati morebitne otroške bolezni. Tudi take dileme lahko raziskovalni reaktorji rešujejo ali pa jih vsaj pomagajo reševati. Ali ste za TRIGO 2 povzeli že kakšne aktivnosti? O tem se razmeroma veliko pogo­ varjamo, vendar pa so te ideje za zdaj bolj v glavah kot na papirju. Vsekakor pričakujem, da bomo začeli podrobnej­ še predloge in strategije pripravljati v naslednjem letu ali dveh. Ima kakšno vlogo pri tem tudi politika? Niti ne. To je strokovno vprašanje, saj na­ cionalna energetska strategija že vklju­ čuje uporabo in razvoj jedrske ener­gije. Z letom 2020 energetska strategija tudi izrecno vključuje raziskave, kar se prej žal ni dogajalo. V Sloveniji smo dolgo 39 verjeli, da imamo lahko dobro ener­ getsko strategijo brez raziskav. V letu 2020 nas je Bruselj k sreči prisilil, da smo dodali tudi poglavje o raziskavah. Energetska strategija v kateri koli državi mora najprej biti znanstveno in strokov­ no izvedljiva, vloga politike pa je po mo­ jem mnenju le v izbiri med znanstveno in strokovno smiselnimi opcijami. Kakšen pa bi bil postopek, bi prej zaprli TRIGO 1, jo razstavili ali bi TRIGO 2 gradili vzporedno? Ne nujno. Če bi drugo nuklearko postavljali, preden bi zaprli staro, potem bi bilo smiselno najprej postaviti nov ra­ ziskovalni reaktor, z izkušnjami pri grad­ nji raziskovalnega reaktorja pa nato postaviti še nuklearko. Podobno bi bilo smiselno po postavitvi druge nuklearke razgraditi današnjo Trigo, z izkušnjami pa nato razgraditi še današnjo nuklear­ ko. To bi se mi zdela, še zlasti za majhno državo z razmeroma malo ljudmi, precej smiselna izbira. Kdo bo pobudnik za razpravo, bo to društvo jedrskih strokovnjakov, IJS ali kdo drug? Vsaj osnove moramo pripraviti zno­ traj inštituta. Pridobiti bo treba tudi vsaj načelno soglasje Uprave za jedrsko varnost. Potencialni investitorji za novo nuklearko, lahko jih je več, bi bili zelo dobrodošli partnerji oziroma podporni­ ki. 100-milijonski vložek v zavarovanje 5-milijardne investicije se zdi zelo razu­ men. Seveda bo morala na koncu tak projekt verificirati tudi politika. Mimogre­ de, IJS za take investicije žal nima svo­ jega denarja, torej bo treba investitorje najti. To je lahko država, lahko zaseb­ ni investitorji, lahko pa gremo tudi v množično financiranje. Možnosti je več. Mislim si, da redko kateri Ljubljančan ve, da je radioaktivnost tako blizu glavnega mesta. Bi to lahko imelo kakšno vlogo pri odločitvi? Vsekakor bo potrebno tudi soglasje javno­ sti. V tem primeru ima politika pomem­bno vlogo, tako lokalna kot državna. Imamo pa na tej lokaciji že zdaj skladišče radio­ aktivnih odpadkov s področja medicine in znanosti ter reaktor, tako da je loka­cija že »radioaktivna«. Znanje in oprema sta že tu, dobre izkušnje s sosedi pa tudi. 40 aktualno naš Stik SODOBNIM TEHNOLOGIJAM NAPROTI GEOTERMALNA ENERGIJA VIR, KI GA JE SMISELNO IZRABITI Dravskim elektrarnam Maribor je dana izključna uporaba patenta za izrabo geotermalne energije na obstoječih opuščenih plinsko-naftnih vrtinah, ki je novost tudi v svetu. Hkrati so od besed prešle k dejanjem ter s Petrolom in Nafto Lendava podpisale pismo o nameri o postavitvi pilotne geotermalne elektrarne, ki bo odgovorila na še neodgovorjena vprašanja glede možnosti izrabe geotermalne energije s pomočjo gravitacijske toplotne cevi za proizvodnjo električne energije. Besedilo: Brane Janjić; fotografija: iStock eprav je o rabi geotermalne ener­ gije, zlasti za potrebe turizma in kmetijstva, pri nas precej slišati, pa resnejših razmišljanj o njeni izrabi tudi za proizvodnjo električne energije do zdaj ni bilo. Dravske elektrarne Maribor so že pred leti izvajale raziskovalne ak­ tivnosti na področju izrabe alternativnih in trajnostnih virov, kjer je bila vključena tudi izraba geotermalne energije, ven­ dar pa do zdaj večjega odmeva nanje ni bilo. Kot vse kaže, se utegnejo razmere na tem področju v kratkem spremeniti. Nedavno so iz Dravskih elektrarn Mari­ bor sporočili, da so z družbama Petrol in Nafta Lendava podpisali pismo o na­ meri vzpostavitve prve pilotne geoter­ malne elektrarne v Sloveniji. Še več, pri tem projektu bodo uporabili poseb­ no, pri nas razvito metodo, ki bi lahko pomenila pomemben mejnik pri izra­ bi geotermalne energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah v Sloveniji in po svetu. Omenjenih opuščenih vrtin je po svetu prek deset milijonov, v Sloveniji pa je takih, ki predstavljajo potencial za pridobivanje električne energije iz geo­ termalnih virov, v severovzhodnem delu države vsaj petnajst. Pilotni projekt postavitve manjše geotermalne elektrarne je predviden v naselju Čentiba v občini Lendava, in sicer na obstoječi vrtini Pg-8. Kot so pojasnili v Dravskih elektrarnah Mari­ bor, se z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo, ki je plod slovenske­ ga znanja, pri globinah, večjih od dveh kilometrov, pridobi zadosten toplotni tok za proizvodnjo električne energi­ je. Konstrukcija gravitacijske toplotne cevi je izvedena tako, da se z izko­ riščanjem geotermične toplote zemlje v vrtini hladivo uparja, nastale pare se vodijo na površino, kjer se kondenzira­ jo in vračajo nazaj v vrtino. Tako prido­ bljena geotermična toplota se lahko nato koristi za proizvodnjo obnovljive električne energije ali za ogrevanje. Ob ugodnih rezultatih pilotnega pro­ jekta se bo lahko omenjeni koncept, kot rečeno, uporabil tudi na drugih opuščenih vrtinah v Sloveniji in svetu. Proizvodnje električne energije iz geotermalnih virov v Sloveniji še nimamo. Dravske elektrarne Maribor kot del skupine HSE s partnerji razvijajo dva ločena projekta, in sicer projekt izrabe opuščenih plinsko-naftnih vrtin za proizvodnjo električne energije ter projekt postavitve večjih geotermalnih elektrarn z uporabo proizvodnih in reinjicirnih vrtin. Druga možnost izrabe geotermalne energije, o kateri v Dravskih elektrarnah Maribor tudi že dlje časa aktivno razmiš­ ljajo, pa je izgradnja prve binarne elek­ trarne večje moči, ki je predvidena na območju med Petišovci in Murskim goz­ dom na vrtini Mg-6. Binarna elektrarna se od prej omenjene uporabe geoter­ malne gravitacijske cevi razlikuje v upo­ rabi geotermalnega fluida, pri čemer za proizvodnjo geotermalne elektrike z binarno elektrarno potrebujemo vsaj eno proizvodno in eno reinjicirno vrti­ no. Za proizvodnjo elektrike se bo izra­ bljal binarni proces, kar pomeni, da sta v toplotnem izmenjevalniku binarne geo­ termalne elektrarne dva aktivna zaprta krogotoka: en z geotermalnim fluidom in drugi z delovnim fluidom. Geoter­ malni fluid upari delovni fluid in se po­ tem vrača nazaj v geotermalni zbiralnik, medtem ko uparjen delovni fluid opravi delo, ki se pretvori v električno energi­ jo, kondenzira in vrne v toplotni izmenje­ valnik. Ta metoda se srečuje s številnimi omejitvami, so pa v dosedanjih študijah že identificirali primerno vrtino, omenje­ no Mg-6, ki je izhodiščna vrtina za na­ daljnje raziskave za potrditev možne postavitve binarne elektrarne na tem območju. Sodelujoče v projektu zdaj čaka še več potrditvenih faz o možno­ sti izvedbe in upravičenosti izgradnje tovrstne elektrarne. GEOTERMALNA ENERGIJA IMA ŠTEVILNE PREDNOSTI Geotermalna energija ima zaradi svoje zanesljivosti in stalnosti med obnovljivi­ 41 mi viri energije ogromen potencial, saj v nasprotju z vetrno in sončno energi­ jo ni odvisna od vremenskih vplivov ter je dostopna 24 ur na dan vse dni v letu, njene zaloge pa so praktično neizčrpne. Pred tradicionalnimi viri energije, ki te­ meljijo na fosilnih gorivih, ima poleg vi­ soke zanesljivosti še druge prednosti. Največja je, da je čista in varna, saj ne oddaja škodljivih emisij v okolje, poleg tega geotermalne elektrarne zavzamejo zelo malo prostora, saj so zgrajene ne­ posredno na viru energije. Najučinko­ vitejša uporaba geotermalne energije je kaskadna uporaba, tj. na vseh tem­ peraturnih ravneh, za ogrevanje, hlajen­ je in proizvodnjo električne energije. Za proizvodnjo električne energije so po­ trebni najvišji temperaturni viri. IZRABA GEOTERMALNE ENERGIJE V SVETU Ljudje geotermalno energijo za potre­ be ogrevanja in kuhanja uporabljajo že tisočletja, za proizvodnjo električne ener­gije pa so toplotno energijo iz no­ tranjosti zemlje prvič uporabili leta 1904 v Italiji. Uporaba geotermalne energi­ je za potrebe ogrevanja, hlajenja in proizvod­njo električne energije se je z razvojem tehnologij v zadnjem desetlet­ ju precej razmahnila, na vrhu seznama držav z največ inštaliranih zmogljivosti na geo­termalno energijo pa so pred­ vsem tiste z ugodnejšimi naravnimi danost­mi. V Evropi so tako v ospredju Turčija, ki je konec leta 2019 imela za skoraj 1.515 MW tovrstnih zmogljivosti, Italija z 800 MW in Islandija s 753 MW in­ štaliranih zmogljivosti. Na globalni ravni pa so na vrhu seznama Združene države Amerike z 2.555 MW, sledita Indonezija z 2.130 MW in Filipini s 1.928 MW, pre­ cej blizu skupaj pa sta še Nova Zelandi­ ja z 965 MW in Mehika s skoraj 936 MW. Med državami z nekaj sto inštaliranimi MW sta še Kenija z 823 MW in Japon­ ska, ki ima nameščenih za 525 MW geo­ termalnih zmogljivosti. 42 aktualno naš Stik energetsko učinkovito ravnanje z ener­ gijo, predstavljajo osnovo za dejansko zmanjšanje porabe energije in vpliva organizacij na okolje in klimatske spre­ membe. Poglejmo si odgovore na ključ­ na vprašanja. REUS JSS 2020 REZULTATI RAZISKAVE PODLAGA ZA NADALJNJE UKREPANJE V javnem in storitvenem sektorju je mogoče zaznati vidne premike pri uvajanju ukrepov za učinkovitejšo rabo energije, pri čemer se možnosti za izboljšave v posameznih panogah precej razlikujejo. Analiza rezultatov organizacij iz javne uprave je pokazala, da bi bilo pri tretjini organizacij mogoče energetsko učinkovitost še izboljšati. Besedilo: Brane Janjić; grafike: Informa Echo ružba Informa Echo, kot nosilka poglobljenih nacionalnih raziskav o učinkoviti rabi energije, že vr­ sto let izmenično opravlja primerjalne ra­ ziskave v gospodinjstvih in tudi javnem in storitvenem sektorju glede ozaveščenos­ ti in ravnanja glede porabe energije na ra­ zličnih področjih našega življenja. Lan­ska raziskava, ki je po besedah Rajka Do­ linška iz Informe Echo zaradi epidemije potekala v zelo oteženih okoliščinah, je bila po daljšem času (zadnja tovrstna ra­ ziskava je bila izpeljana leta 2013) zno­ va namenjena javnemu in storitvenemu sektorju. Zaradi sprememb, ki spremlja­ jo energetiko, so bila raziskavi dodana nova poglavja, skupno pa je bilo anketi­ ranih 430 organizacij iz petih ključnih po­ dročij, ki predstavljajo kar 85 odstotkov vse porabe energije. Raziskava je poleg poglavij, ki so bila že del prve ankete, za­ jela še nekatera nova področja, in sicer so bila dodana vprašanja o potratnih na­ vadah in o usposabljanju zaposlenih, o učinkoviti rabi energije, o mobilnosti, o okoljsko sprejemljivejših materialih pri gradnji in prenovi stavb ter o uporabi ev­ ropskih kazalnikov trajnostne gradnje. Rezultati raziskave, postavljenih je bilo kar 216 vprašanj, so bili tudi tokrat zelo zanimivi, dobljeni odgovori pa so hkra­ ti zelo dobro izhodišče za oblikovan­ je nadaljnjih ukrepov, ki naj bi Sloveniji omogočili doseganje zastavljenih pod­ nebno-energetskih ciljev. Tokrat smo pod lupo vzeli poglavje o odnosu do rabe energije in ravnanju z energijo v javnem sektorju, saj, kot so zapisali avtorji raziskave, ozaveščenost o vplivu porabe energije na okolje, pozi­ tiven odnos do energetske učinkovi­ tosti in pripravljenost organizacij za izvajanje ukrepov energetske učinko­ vitosti, kot so investicije v energetsko učinkovite tehnologije in vsakodnevno DELEŽ EKOLOŠKO OZAVEŠČENIH SE POVEČUJE, PROSTORA ZA IZBOLJŠAVE PA JE ŠE PRECEJ Avtorji raziskave so deklarativen odnos do energetske učinkovitosti v prostorih javne uprave proučevali z več zornih kotov, in sicer so analizirali tri ključna področja: seznanjenost z vidiki okolj­ ske ozaveščenosti, vidiki energetske učinkovitosti in možnostmi prihranka energije. Odgovori so pokazali, da se s trditvijo, da so ekološko ozaveščeni, popolnoma strinja 30 odstotkov v an­ keto vključenih organizacij, kar je bilo enako kot leta 2013, se je pa za 6 od­ stotnih točk povečal delež organizacij, ki so zapisale, da to drži (leta 2020: 63 odstotkov; leta 2013: 57 odstotkov), kar kaže, da se okoljskih vprašanj za­ veda vse več organizacij. Da se delež ozaveščenih v javni upravi povečuje, je mogoče razbrati tudi iz odgovorov na vprašanje, kako so seznanjeni z vplivom lastnih poslovnih prostorov na okolje. V dveh tretjinah organizacij javne uprave (66 odstotkov) so navedli, da so dobro 43 seznanjeni z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje, pri tem jih je sla­ ba petina (18 odstotkov) navedla, da se popolnoma strinja, in slaba polovica (48 odstotkov), da se strinja s to trditvijo. Glede na druge organizacije je bil delež organizacij iz javne uprave, ki so se s to trditvijo strinjale, sicer najmanjši, glede na merjenje iz leta 2013 pa je bil vendarle zaznan pozitiven trend. Tako se je delež organizacij javne uprave, v katerih so na to vprašanje odgovorili s popolnoma drži oziroma drži, povečal za 11 odstot­ nih točk (2020: 66 od­stotkov; 2013: 55 odstotkov). Pomemb­ne premike glede na leto 2013 je bilo mogoče zaznati tudi glede pomembnosti povečevanja ener­ getske učinkovitosti, pri čemer so skoraj vse organizacije (97 odstotkov) navedle, da se jim zdi to vprašanje pomembno (leta 2013 je bilo takih 93 odstotkov), pri čemer se je delež tistih, ki se jim to zdi zelo pomembno, v primerjavi s prejšnjo raziskavo povečal celo za 9 odstotkov. V dobrih dveh tretjinah organizacij javne uprave (67 odstotkov) so tudi pritrdili, da veliko vlagajo v ukrepe za manjšo pora­ bo energije, kar je v primerjavi z letom 2013 tudi precejšen pozitiven premik (leta 2013: 45 odstotkov), pri čemer so v treh četrtinah organizacij (76 odstot­ kov) tudi dobro seznanjeni z možnostmi prihranka energije (leta 2013: 68 odstot­ kov). Podrobnejša analiza odgovorov glede odnosa do rabe energije in ravnanja z ener­gijo je tudi tokrat potrdila, da je deklarativni odnos do okolja in ener­ getske učinkovitosti pri organizacijah javne uprave pozitiven ter da si veči­ na organizacij prizadeva za učinkovi­ to ravnanje z energijo. Hkrati pa tudi, da obstaja še precej možnosti za izbolj­ šave, predvsem v organizacijah, ki pre­ malo poznajo vpliv svojega delovanja na okolje in možnosti prihranka ter bi posle­ dično lahko v ukrepe za manjšo porabo energije vlagale več. 44 v številkah naš Stik OBRATOVANJE IN TRGOVANJE ŠTEVILKE PRIPRAVILA BRANE JANJIĆ IN BORZEN Zaradi večje proizvodnje in manjšega odjema manjša uvozna odvisnost V prvem letošnjem trimesečju je bilo na Borzenu evidentiranih 23.740 zaprtih pogodb in obratovalnih pogodb v skup­ ni količini 19.836 GWh. Od tega je bilo na mejah regulacijskega območja evi­ dentiranih 1.722 pogodb v skupni količi­ ni 4.226 GWh. Skupni uvoz elektrike je znašal 1.986 GWh in je bil za 27 odstot­ kov manjši v primerjavi z enakim obdob­ jem lani. Uvoz se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal na avstrijski meji za 64 odstotkov in na italijanski meji za 87 odstotkov. Manjši uvoz na omenjenih mejah je bil delno kompenziran na hr­ vaški meji, kjer se je povečal kar za 274 odstotkov. Izvoz elektrike se je v pri­ merjavi z letom 2020 zmanjšal za slabe 4 odstotke in je znašal 2.240 GWh. Izvoz na hrvaški meji se je v letu 2021 zmanjšal za 53 odstotkov, brez upoštevanja izvo­ za NEK celo za 83 odstotkov. Na drugih dveh mejah pa smo imeli obratno situ­ acijo, in sicer se je izvoz na avstrijski meji povečal za 511 odstotkov, na italijanski meji pa za 187 odstotkov. Uvozna odvis­ nost glede električne energije se je tako Količina sklenjenih poslov na izravnalnem trgu manjša za 32 odstotkov v prvem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 61 odstot­ kov in je znašala 446 GWh. Manjša uvoz­ na odvisnost je predvsem posledica za 14 odstotkov višje letošnje proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani ter hkrati za 9 odstotkov nižjega odjema. EVIDENTIRANE ZAPRTE POGODBE Z UPORABO ČPZ UVOZ MEJE IZVOZ 2020 januar - marec 2021 januar - marec 2020 januar - marec 2021 januar - marec AVSTRIJA 1.784.492 650.999 -47.348 -289.172 HRVAŠKA 336.287 1.257.924 -1.916.136 -899.827 ITALIJA 588.317 77.719 -366.306 -1.050.525 Februarski odjem elektrike za 6,8 odstotka manjši od lanskega Ukrepi povezani s pandemijo in posledič­ no omejena gospodarska dejavnost ter tudi globalno povpraševanje se odraža­ ta tudi na porabi električne energije. PREVZEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ PRENOSNEGA OMREŽJA V FEBRUARJU 2021 Februar 2020 Februar 2021 Odstotki Neposredni odjemalci 140,2 GWh 109,6 GWh - 21,8 Distribucija 927,1 GWh 880,5 GWh -5 ČHE Avče 32,2 GWh 34,1 GWh +6 ODDAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V PRENOSNO OMREŽJE V FEBRUARJU 2021 HE 411 GWh NEK 467,2 GWh TE 303,4 GWh 45 Tako so slovenski odjemalci drugi letoš­ nji mesec iz prenosnega omrežja prevzeli milijardo 24,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo kar za 6,8 odstotka manj kot februarja lani, pri čemer pa je treba upoštevati, da je bil lani februar za dan daljši. Znatna odstopanja v primerjavi z odje­ mom pred izbruhom pandemijske krize je še naprej zaznati pri velikih odje­ malcih, ki so februarja iz prenosnega omrežja prevzeli »le« 109,6 milijona ki­ lovatnih ur oziroma za skoraj 22 od­ stotkov manj kot v enakem času lani. Manjši od primerljivega lanskega je bil februarja tudi odjem distribucijskih podjetij, ki so prevzela 880,5 milijona kilovatnih ur ali za 5 odstotkov manj kot lani. Za 6 odstotkov večji od primer­ ljivega odjema lani pa je bil odjem ČHE Avče, ki je za potrebe črpanja februarja prevzela 34,1 milijona kilovatnih ur elek­ trične energije. V prvem letošnjem trimesečju je bilo na izravnalnem trgu z elektriko sklenjenih 654 poslov v skupni količini 13.103,68 MWh. Od tega je 4.118,68 MWh pred­ stavljalo nakup izravnalne energije, 8.985 MWh pa prodajo izravnalne ener­ gije s strani sistemskega operaterja prenosnega omre­žja. Največ, 531 poslov je bilo sklenje­ nih z urnimi produkti, v skup­ni količini 11.901 MWh. V primerja­ vi z enakim obdobjem lani se je količi­ na zmanjšala za dobrih 32 odstotkov, število poslov pa se je zmanjšalo za do­ brih 28 odstotkov. Najvišja cena za nak­ up izravnalne energije je bila dosežena po ceni 135 EUR/MWh, najnižja cena za prodajo izravnalne energije pa je bila dosežena po ceni 0 EUR/MWh. Mesec Januar 2020 Količina Št. poslov 5.544,50 293 Februar 2020 4.875,50 221 Marec 2020 8.893,00 407 Januar 2021 4.627,25 314 Februar 2021 4.472,68 171 Marec 2021 4.003,75 169 V prvih dveh mesecih proizvodnja za desetino nad načrti Hidrološke razmere v prvih letošnjih mesecih so bistveno ugodnejše od pri­ merljivih lanskih, kar je tudi eden poglavit­ nih razlogov, da na začetku leta beležimo tudi precej boljše proizvodne rezultate v primerjavi z lanskimi. Iz domačih elektrarn smo tako v prvih dveh letošnjih mesecih uspeli zagotoviti 2 milijardi 491,3 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 19,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in hkrati tudi za 9,7 od­ stotka več od prvotnih bilančnih pričako­ vanj. Kot rečeno, so bile okoliščine še zlasti prijazne do proizvodnje v hidroelektrar­ nah, ki so v prvih dveh mesecih v prenos­ no omrežje oddale že 833,3 milijona kilovatnih ur električne energije in tako lanske primerjalne rezultate presegle za dobrih 62 odstotkov. Da je bila hidrologi­ ja v tem obdobju nad vsemi pričakovan­ ji, potrjuje tudi podatek, da je dejansko dosežena proizvodnja hidroelektrarna bila tudi za dobrih 52 odstotkov nad pr­ votnimi bilančnimi napovedmi. Dobro pa so obratovali tudi drugi naši proizvodni objekti, saj je denimo Nuklearna elektrar­ na Krško v prvih dveh mesecih v omrež­ je oddala 984,2 milijona kilovatnih ur, kar je bilo sicer za slaba dva odstotka manj kot lani, a hkrati za odstotek in pol nad prvotnimi bilančnimi napovedmi. Drugi termo objekti s TEŠ na čelu, pa so v tem času prispevali 673,8 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za kar 17,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V prvih treh letošnjih mesecih se je količina sklenjenih poslov na izravnalnem trgu v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za slabih 32 odstotkov, število sklenjenih poslov pa za 28 odstotkov. Neto uvoz je bil v prvem letošnjem trimesečju za 61 odstotkov manjši od lanskega in je znašal 446 GWh. Evidentirana proizvodnja v prvem letošnjem trimesečju je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 9 odstotkov, brez upoštevanja proizvodnje hrvaškega dela NEK pa celo za 14 odstotkov. Evidentiran odjem v prvem letošnjem trimesečju je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 9 odstotkov. V prvih dveh letošnjih mesecih je Center za podpore izplačal za 18,4 milijona evrov podpor. Povprečna izplačana podpora v prvih dveh letošnjih mesecih je znašala 98,5 evra za MWh. V prvih dveh mesecih so sončne elektrarne, vključene v podporno shemo, proizvedle za 24 odstotkov manj električne energije, hidroelektrarne pa kar 44 odstotkov več v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. 46 pod drobnogledom DIGITALIZACIJA procesov povečuje prilagodljivost Elektroenergetska podjetja so z digitalizacijo ključnih procesov začela že pred leti, tako da so večinoma v spremenjene delovne okoliščine vstopila dobro pripravljena. Temu je mogoče pripisati tudi dobršen del zaslug za to, da tudi v oteženih razmerah poslovanja zaradi epidemije oskrba gospodarstva in gospodinjstev z električno energijo ves čas poteka nemoteno. Besedilo: Brane Janjić, Polona Bahun, Vladimir Habjan in dopisniki Fotografije: iStock, Vladimir Habjan, Brane Janjić naš Stik 47 48 pod drobnogledom pidemija koronavirusa je temelji­ to zaznamovala naše življen­ je, pri čemer se je bilo treba v zelo kratkem času prilagoditi ne samo na številne omejitve v zaseb­ nem življenju, temveč tudi na nov način poslovanja organizacij in izvajanja de­ lovnih nalog. Ob tem so v ospredje prišle prednosti digitalizacije tehnoloških in poslovnih procesov, pri čemer so prve obsežnejše omejitvene ukrepe lažje »prebolele« tiste organizacije, ki so v po­ sodabljanje in avtomatizacijo delovnih procesov vstopile že prej. Druge, ki so bile do tovrstnih tehnologij do zdaj bolj zadržane, je pandemija prisilila, da so svoje približevanje svetu digitalnih teh­ nologij bistveno pospešile. Pokazalo se je, da lahko digitalizacija močno izboljša prilagodljivost poslovnih procesov, poveča učinkovitost in ino­ vativnost ter s tem tudi konkurenčnost podjetij. Elektroenergetska podjetja smo povprašali, kako so se odzvala na spre­ menjene okoliščine poslovanja, katere projekte s področja digitalizacije še načr­ tujejo in kakšne so njihove izkušnje s prila­ goditvami zaposlenih na delo od doma. HSE: PREMIK K DIGITALIZACIJI V POSLOVANJU JE PRIMERLJIV Z INDUSTRIJSKO REVOLUCIJO Po besedah Renate Hlastec, vodje Službe informacijskih tehnologij v HSE, je razgla­ sitev epidemije, podobno kot v drugih podjetjih, tudi v skupini HSE pospešila digitalizacijo, in to na vseh ravneh poslo­ vanja. Tako so v zelo kratkem času s primerno računalniško opremo in mobil­ nimi rešitvami opremili vse zaposlene, ki opravljajo aktivnosti, ki omogočajo delo na daljavo. Pri tem so se zaposleni izkazali kot napredni uporabniki IT-storitev in sred­ stev, delovni procesi pa so vse do danes ves čas potekali nemoteno in učinkovito. Zaradi razmer so morali veliko pozorno­ sti nameniti tudi področju varnosti upora­ be IT-storitev in sredstev, pri čemer je, kot poudarja Renata Hlastec, obdobje epi­ demije pripomoglo k res zelo velikemu premiku k digitalizaciji v poslovanju, ki bi ga bilo mogoče primerjati celo z industrij­ sko revolucijo. V skupini HSE se že ves čas zave­ dajo pomembnosti dobre informacijske podpore in zato redno skrbijo za raz­ voj digitalizacije, pa naj gre za opremo ali programske rešitve, in vanjo vlagajo naš Stik tudi precej sredstev. V skupnem deležu letošnjih investicij tako predstavljajo in­ vesticije v digitalizacijo kar 36,5 odstot­ ka, trenutno pa je v ospredju prenova na področju podatkovnih skladišč – BI pro­ gramskih rešitev v smislu centralizacije podatkov in izgradnje sodobnega spo­ ročilno-odločevalskega sistema v skupi­ ni HSE. Zaenkrat v HSE še nimajo priprav­ ljenih projektov, s katerimi bi konkuri­ rali za pridobitev evropskih namenskih sredstev, se pa na ravni slovenske ener­ getike dogovarjajo z distribucijskimi pod­ jetji in drugimi proizvajalci električne ener­gije o skupnih nastopih in možno­stih pridobivanja teh sredstev. Obseg dela od doma se je z epidemijo tudi v skupi­ ni HSE izredno povečal. Izkušnje so, tudi zaradi medsebojnega zaupanja zapos­ lenih in poslovodstev družb skupine HSE, zelo pozitivne. Glavnino podpornih poslovnih procesov izvajajo prav zapos­ leni, ki delajo od doma. Po oceni Renate Hlastec, vse izzive in priložnosti, ki se na tej poti porajajo, uspešno premagujejo in izkoriščajo prednosti dela od doma, kot so enostavno izvajanje sestankov in vse­ binskih delavnic prek spletnih povezav z različnih lokacij. Vse to pohitri in tudi po­ ceni komunikacijo, se pa ob tem kažejo tudi določene slabosti, ki so predvsem v težjem izvajanju »brainstormingov«, ki so ob postavljanju novih konceptov nujni. Komunikacija med deležniki procesov je s fizičnimi stiki včasih tudi bolj učinkovita in razumljiva. In končno, delo od doma je za določene zaposlene tudi bolj stresno. Za izboljševanje digitalnih kompe­ tenc v HSE izvajajo interna izobraževan­ ja za programske rešitve, ki informacijsko podpirajo poslovne procese in brez ka­ terih poslovanje ne bi bilo mogoče. Izo­ braževanja so različnih vrst, od nasvetov in trikov do uporabe orodij za spletne pove­ zave in do kompleksnejših vsebinskih izo­ braževanj, pri tem pa jih še zlasti veseli, da zaposleni spremembam v načinu dela, povezanem z digitalizacijo poslovnih pro­ cesov ustrezno sledijo in v njih tudi dejav­ no sodelujejo. V skupini HSE kakšnih posebno­ sti glede kibernetskih napadov v zadnjih nekaj letih niso zaznali, se pa zavedajo pomena varnosti ter zato kontinuirano in pospešeno delajo na njenem zagotav­ ljanju, za kar skrbita Služba za korporativ­ no varnost skupine HSE na eni in Služba informacijskih tehnologij HSE, ki izvaja vsa priporočila in potrebne kontrole, na dru­ gi strani. V skupini HSE v poslovno okolje sku­pine tudi nihče ne dostopa neposred­ no iz domačega omrežja, saj so sistemi temu primerno pripravljeni in urejeni. Služ­ ba za korporativno varnost skupine HSE skupaj z IT na različne načine o tej pro­ blematiki redno ozavešča vse zaposlene. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR: DIGITALIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV SE ZAČELA ŽE DOLGO NAZAJ V Dravskih elektrarnah Maribor so se s procesi digitalizacije ključnih poslovnih procesov začeli ukvarjati že pred leti in jo uspešno izvajajo še naprej, tako da sedanja epidemija ni bistveno vpliva­ la na sam potek izvajanja. Kot pravijo, so vsi pomembni procesi že digitalizarani in jim omogočajo tudi delo od doma. Že pred epidemijo so uvedli tudi videokon­ ferenčni sistem za oddaljeno sestanko­ vanje, pri čemer se je ob večjem obsegu dela od doma celo izkazalo, da so v nekaterih službah delavci naredili celo več kot prej. Je pa glavna slabost takega dela, pravijo v Dravskih elektrarnah, da ne omogoča socialnih stikov, dolgoročno pa bi lahko pripeljalo tudi do izgorelosti neka­ terih sodelavcev, saj se je z uveljavitvijo dela od doma zabrisala meja med oseb­ nim in službenim življenjem. S privajanjem zaposlenih na nov način dela in uporabo tehnologij za delo na daljavo niso imeli kakšnih večjih težav, saj zaposlene red­ no seznanjajo z novimi tehnologijami, ki jih uvajajo. Prav tako je dobro poskrbljeno za zaščito in uvajanje varnostnih ukrepov, pri čemer je dvig ravni varnosti elektron­ skega poslovanja, tako kot na ravni ce­ lotne skupine HSE, tudi pri njih stalen proces, ki ga nadgrajujejo in dopolnjujejo. Zagotovljeno je tudi redno izobraževanje vseh zaposlenih, ki se ukvarjajo s sistem­ sko infrastrukturo, in redno spremljajo no­ vosti s tega področja ter uvajajo sodobne varnostne mehanizme, kot sta denimo dvofaktorska avtentikacija za oddaljeno dostopanje in storitev Remote Desktop Services, ki pripelje sliko do uporabnika in ga ne spusti z njegovim računalnikom v omrežje, kot je tipično pri povezavah VPN. V Dravskih elektrarnah še pravijo, da so že digitalizirali vse ključne procese in zato tudi nimajo pripravljenih kakšnih posebnih projektov, ki bi se lahko pote­ govali za sredstva iz evropskega meha­ nizma za okrevanje in odpornost. GEN ENERGIJA: DOBRE IZKUŠNJE Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM ENERGETSKIH OBJEKTOV Projekt digitalizacije v družbi GEN intenziv­ no poteka že od leta 2011, in sicer skladno z naglim razvojem tehnologij, ki smo mu v zadnjih desetletjih priča tako v svetu kot doma. Poslovni sistemi družbe so bili že pred epidemijo pripravljeni tudi za delo na daljavo, na novo pa so lani vpeljali pred­ vsem nekatere dodatne licenčne politike. S pojavom širše potrebe po delu na dalja­ vo za (potencialno) vse uporabnike je bilo torej razmeroma preprosto dodati dovol­ jenja v obstoječe poslovne programe. Digitalizacija sistemov in izvedbe načr­ tovanih nadgradenj se izvajajo skladno z letnimi načrti. Kot zelo uporabne so se izkazale različne hibridne rešitve poslo­ vanja v okviru najema oblačnih storitev po potrebi. V skupini GEN so se z digitalizacijo veliko ukvarjali že dolgo pred lanskim iz­ bruhom epidemije – predvsem v poveza­ vi z daljinskim upravljanjem energetskih objektov, kjer so že pred leti vzpostavili upravljanje večine hidroelektrarn na Savi iz centra vodenja skupine GEN. Lani tudi niso bile potrebne večje teh­ nične prilagoditve, saj so imeli zaposleni že pred epidemijo možnost občasnega dela na daljavo in so bili vsi sistemi prip­ ravljeni za uporabo. Prehod zaposlenih na delo na daljavo tudi ni bil pogojen z do­ datnimi nakupi licenc oziroma opreme. Delo na daljavo je v tehničnem pogle­ du mogoče kombinirati in prilagajati us­ meritvam podjetja ter se je izkazalo za učinkovito začasno rešitev v posebnih okoliščinah. Na dolgi rok sicer ne more popolnoma nadomestiti običajne orga­ nizacije dela, ki vključuje optimalne de­ 49 lovne pogoje in možnost neposredne komunikacije v živo, kar vpliva tako na uspešno delo v timu, na pozornost, osre­ dotočenost in tudi motivacijo na splošno. Mnogo novosti, ki so jih v času epidemi­ je dodatno vzpostavili, bo vsekakor ostalo njihova stalnica in pomembna pridobitev – vse pozitivne izkušnje z delom na dal­ javo bodo seveda omogočili tudi na dol­ gi rok, zlasti na področju digitalizacije poslovnih procesov (digitalni podpisi ipd.). V GEN energiji zaposlene spro­ ti seznanjajo in opozarjajo na novosti, ki jih proizvajalci dodajajo orodjem za delo na daljavo in novim storitvam v oblačnih modelih najema. Redno organizirajo tudi specialna izobraževanja za vse zapos­ lene, po navadi interno, občasno pa tudi z zunanjimi izvajalci. V podjetju so se že pred pojavom epidemije zaveda­ li pomembnosti zagotavljanja ustrezne ravni kibernetske varnosti oziroma varo­ vanja pred vdori. Sisteme poskušajo ščititi 50 pod drobnogledom naš Stik s sistemi in napravami, kombinirano upo­ rabo orodij iz oblačnih storitev in tudi vgra­ jenimi napravami na lokaciji. Z razpršitvijo in delom na daljavo se pojavljajo tudi novi izzivi varovanja prenosnih naprav, kar ure­ jajo z vpeljavo novih zaščit. Poskuse vdo­ rov beležijo praktično vsakodnevno. Kot so nam še sporočili iz GEN energije, upo­ rabnik večinoma ne opazi razlike v delo­ vanju računalnika ob priklopu od doma. Za izobraževanja skrbijo z organizacijo varnostnih izobraževanj s pomočjo pod­ pore zunanjih specializiranih podjetij. Kot primer navajajo t. i. phishing test, kar pove­ čuje uporabnikovo ozaveščenost in pri­ kaže postopek napada. Tudi pri uvajanju varnostnih rešitev sledijo trendom indus­ trije in tako skušajo maksimizirati učinke varovanja sistemov. HESS: V PRIPRAVI NEKAJ VEČJIH PROJEKTOV DIGITALIZACIJE V družbi HESS so imeli glavnino siste­ mov digitaliziranih že pred pojavom epidemije. Delo od doma je bilo zapos­ lenim omogočeno že prej. Nekakšna politika »mobilnosti« je že bila prisotna. Tako imajo zaposleni prenosne računal­ nike ter dostop do vseh potrebnih orodij in dokumentov. Tudi pred karanteno so lah­ko kakšen del delovnih nalog opravi­ li oziroma dokončali doma. Proizvodnja in upravljanje proizvodnje pa sta že od samega začetka v celoti avtomatizira­ ni. Hidroelektrarne lahko v proizvod­ nem procesu obratujejo brez posadke. Zato tukaj ni bilo sprememb glede na prejšnje in sedanje stanje. Kar se tiče deleža sredstev v investicijskih načr­ tih za digitalizacijo poslovanja, izvajajo konti­nuirana vlaganja. Trenutno je v ospredju modifikaci­ ja intraneta, prek leta pa nadgrajujejo digitalizirane procese službe obrato­ vanja in vzdrževanja. Glede na velikost načrtovanih in že izvedenih investicij je delež vlaganj na področju digitalizacije razmeroma majhen. V okviru načrtovanih investicijskih vlaganj družbe pripravljajo nekaj večjih projektov širše digitalizacije. Pri delu od doma so uspešno vzpostavili primerna orodja. Zaznavajo prednosti, na primer, da si doma in da ne izgubljaš časa za pot na delovno mesto in ga tako lahko iz­ koristiš za več druženja z bližnjimi. Na drugi strani je izziv vzpostaviti mirno de­ lovno okolje doma ter ločiti zasebno in službeno življenje. Na segmentih, kjer se je delo od doma pokazalo kot pozi­ tivno, namera­vajo ta sistem ohraniti tudi vnaprej. Zaradi pomembnosti social­ nih stikov bo verjetno najprimernejša srednja pot, in sicer kombinacija dela od doma in dela na sedežu družbe. Oboje zahteva skrbnejše načrtovanje in boljšo izrabo delovnega časa. Kot so nam še povedali, je v HESS digitalizacija kontinuiran proces, ki ga v zadnjem času vse bolj intenzivirajo. To zahteva sprotno izobraževanje vseh zaposlenih in seznanitev z najnovejšimi dosežki s področja digitalnega poslovan­ ja, vključno s kibernetsko varnostjo. Ker zaposleni pri delu od doma uporabljajo lastna interna omrežja in različne ponud­ nike internetnih storitev, kar še povečuje možnosti zlorab, zaposlene redno izo­ bražujejo, uporabljajo pa tudi primerna orodja, ki skrbijo za ustrezno raven var­ nosti. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA: V TEKU PROJEKT UVEDBE BREZPAPIRNEGA POSLOVANJA V Termoelektrarni Brestanica so nekatere ključne procese že digitalizirali, že nekaj časa pa izvajajo tudi projekt uvedbe brez­ papirnega poslovanja, ki zajema več faz: digitalizacijo dokumentacije, zajem po­ datkov, dokumentni sistem, elektronske podpise in e-arhiv. Razglasitev epidemi­ je je pokazala, da je treba te procese, z namenom zmanjšanja osebnih stikov in čim bolj nemotenega dela od doma, še pospešiti ter razširiti na vsa področja od proizvodnje in vzdrževanja do poslovnih procesov. Delo od doma je pri njih do zdaj po­ tekalo dobro in brez večjih težav. Zapos­ leni so se hitro prilagodili spremembam v procesu dela in tudi pri vpeljavi novih tehnologij povezovanja je delo poteka­ lo nemoteno. Še največ težav so imeli s fizičnim podpisovanjem nekaterih doku­ mentov, zato so reševanje te problema­ tike v projektu brezpapirnega poslovanja uvrstili med prednostne. Po »normalizaci­ ji« razmer v Termoelektrarni Brestanica ne nameravajo nadaljevati s prakso dela od doma v tolikšnem obsegu, mogoče le v posameznih primerih, ko se bo izka­ zalo, da je tovrstna oblika dela tako v in­ teresu delodajalca kot delavca. Sicer so ugotovili, da se zaposleni hitro prilagaja­ jo novim orodjem za delo, pri čemer jim pomagajo tudi z različnimi oblikami izo­ braževanj. V Termoelektrarni Brestanica se že dlje časa aktivno ukvarjajo tudi s kiber­ netsko varnostjo in imajo vzpostavljen varnostni sistem, ki ga nenehno poso­ dabljajo in izboljšujejo. Izvedli so že tudi penetracijski test in analizo varno­ sti ter izdelali oceno tveganj za kritične dele informacijskega sistema. Za večjo kibernetsko varnost skrbijo tudi z rednim obveščanjem in izobraževanjem vseh zaposlenih, ki za delo od doma uporab­ ljajo samo ustrezno zaščiteno službeno opremo. So pa v zadnjem letu opazi­ li predvsem več napadov prek e-pošte. ENERGETIKA LJUBLJANA: ZAGOTAVLJANJE KIBERNETSKE VARNOSTI JE STALNA SKRB PRI VSEH RAZVOJNIH INFORMACIJSKIH PROJEKTIH Razglasitev epidemije tako v Javnem holdingu Ljubljana kot v Energetiki Lju­ bljana, ki je del holdinga, ni bistveno po­ spešila procesov digitalizacije. Sledili so načrtovanim razvojnim aktivnostim, pred­ vsem na področju izmenjave podatkov v zvezi z regulatornimi zahtevami. Izjema je področje upravljanja odnosov z odjemalci, kjer je trenutna kriza prispe­ vala tudi k dodatnemu zagonu oziroma hitrejši digitalizaciji poslovnih procesov. Aktivnosti so bile usmerjene zlasti na iz­ boljšanje uporabniške izkušnje prek vseh 51 komunikacijskih kanalov, zlasti spleta, saj se je med epidemijo poslovanje v podjet­ ju večinoma preselilo na splet. Klasične obrazce so preuredili v e-obrazce, ki omogočajo lažje in hitrejše poslovanje z odjemalci. Lani so digitalizirali poslovne procese s storitvijo ePero®START, ki v sprejemni pi­ sarni omogoča podpis dokumentov brez stika, saj podpis opravijo na namenskih ta­ blicah. Za obrazce in vloge, ki zahtevajo pod­ pis odjemalca, so uvedli oddaljen podpis prek portala Olga. S storitvijo oddaljene­ ga podpisovanja lahko z odjemalci skle­ pajo pogodbe o dobavi energentov in druge dokumente na daljavo, uporabnik pa za to potrebuje le pametni telefon, ta­ blico ali računalnik, potrebno ni niti digi­ talno potrdilo. Izkazalo se je, da je bila vsa digitalizacija, ki so jo izvedli v obdob­ ju zadnjega leta, med njihovimi odjemalci dobro sprejeta, povečuje se število preje­ tih obrazcev, ki so odjemalcem na voljo, saj za oddajo obrazcev ni več potreben obisk podjetja ali pošiljanje dokumentov prek klasične pošte. Glede na načrtovana investicijska sred­ stva predstavlja digitalizacija poslovan­ ja okoli 1,5 odstotka. Ta hip so v ospredju digitalizacija pri izmenjavi podatkov in povezovanje dobaviteljev na trgu z vidika deregulacije. Novih projektov na tem področju v Energetiki Ljubljana trenutno nimajo, so pa lani zaključili projekt Pametni sistemi toplotne energije. Naložbo sta sofinancira­ li EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. V projektu je Energetika Ljubljana skupaj s partnerjem Resalto zasnovala projekt Pametni sistemi toplotne energije, ki predstavlja popolno­ ma nov način upravljanja omrežja distri­ bucijskega sistema ogrevanja s pomočjo sodobnih tehnologij. V okviru projekta je bil razvit in vpeljan celovit pameten sistem za toplotno energijo, ki vključuje vse ravni distribucije. Zasnovan je bil inovativni poslovni model, ki se osredotoča na zagotav­ ljanje zanesljive toplote odjemalcem ter hkrati na stalno optimiranje proizvodnje in distribucije toplotne energije z name­ nom čim večje okoljske in ekonomske učinkovitosti. Glavni namen projekta je bil razvoj kakovostne rešitve, ki naslav­lja izzive optimizacije distribucijskega omre­ žja z uporabo celovite IT-platforme za 52 pod drobnogledom nadzor, upravljanje in optimizacijo omrež­ ja za daljinsko ogrevanje. Uporaba ino­ vativnih rešitev omogoča identifikacijo in vzpostavlja pogoje za odpravo težav – neustrezno delovanje toplotnih postaj, s katerimi se soočajo upravljalci siste­ mov daljinskega ogrevanja. Doseganje prihrankov na omrežju omogoča dejavno vključevanje odjemalcev z uporabo splet­ nega vmesnika, pojasnjujejo v Energetiki Ljubljana. V celotni skupini Javnega holdinga Lju­ bljana, kamor spada tudi Energetika Lju­ bljana, s prilagajanjem delovnih procesov delu od doma ni bilo težav, tehnologija je bila že razvita in vzpostavljena. Zara­ di specifike dejavnosti delo od doma ni bilo organizirano v večjem obsegu. Uporabniška izkušnja tistih, ki so ime­ li omogočeno delo na daljavo, je bila do­ bra, informacijsko okolje se jim ni bistveno spremenilo. Zaposleni že na svojem službe­ nem mestu maksimalno uporabljajo in so vpeljani v učinkovito izrabo informacij­ skih sredstev. S stalnim razvojem in izo­ braževanjem na področju digitalizacije procesov na ravni holdinga in podjetja za­ gotavljajo dvig digitalnih kompetenc. Zagotavljanje kibernetske varnosti je pravzaprav njihova stalna skrb pri vseh razvojnih informacijskih projektih. V zad­ njem letu ne beležijo poskusov kiber­ netskih napadov, še zlasti pa so pozorni na zagotavljanje kibernetske varnosti pri vse večjem številu integracij na zunanje informacijske sisteme oziroma rešitve. Ši­ friranje, povezovanje prek varnih tunelov in uporaba spletnih servisov so izhodišča za vse komunikacije z zunanjim svetom. Uporabniki na ravni Javnega hol­ dinga Ljubljana pri delu od doma upora­ bljajo lastna interna omrežja in različne ponudnike, vendar svoje delo izvajajo izključno na službenih računalnikih, na kate­rih se avtomatsko vzpostavi poveza­ va do službenega informacijskega siste­ ma prek varnega kanala. Tako je delovno informacijsko okolje izolirano in identično okolju na službenem mestu. S tem zago­ tavljajo enako uporabniško izkušnjo. V Energetiki Ljubljana dodatno oza­ veščanje ni več potrebno, saj je bil že pred pandemijo vsak uporabnik seznan­ jen s pravilno in varno uporabo aplikacij in informacijskih sistemov. Varovanje po­ datkov je del informacijske politike in zato stalna praksa, zaključujejo v podjetju. naš Stik ELES: EPIDEMIJA JE POSPEŠILA UPORABO DIGITALNIH ORODIJ V PRAKSI Eles ima v pripravi in že v teku kar nekaj projektov, ki so povezani z digitalizacijo procesov. Veliko aktivnosti je bilo načr­ tovanih že v preteklih strateških načr­ tih, zato jih epidemija ni zajela povsem nepripravljene, pojasnjujejo v družbi. Ko so marca lani zaposleni začeli dela­ ti od doma, so bili na to dobro priprav­ ljeni, tako s tehničnega vidika kot vidika potrebnih zmogljivosti, zato sam začetek dela od doma ni predstavljal večje­ ga izziva. Uporabniki so se soočali le z vsebinskimi težavami, s težavami zaradi lastnih internetnih povezav in zaradi upo­ rabe orodij, ki so čez noč postala osred­ nja komunikacijska orodja. Tem izzivom so dobro odgovorili z uporabniško pod­ poro in tudi z namenskimi izobraževan­ ji uporabnikov, ki so se organizirala po področjih. Je pa res, da je epidemija po­ spešila uporabo teh orodij v praksi. To se je še najbolj izkazalo pri uporabi do­ kumentnega sistema, kjer so uporabnike dokaj hitro opremili z digitalnimi certifika­ ti, s čimer je podpisovanje in potrjevanje dokumentov prek dokumentnega siste­ ma steklo precej hitreje, kot bi v normal­ nih razmerah. Pri investicijskih vlaganjih je približno polovica vseh sredstev namenjena digi­ talizaciji poslovanja. Trenutno je Področje za informatiko in telekomunikacije (PITK) najbolj vpeto v projekt nadgradnje ERP, nadgradnjo dokumentnega sistema, postavitev BI infrastrukture in izvedbo drugih storitev, ki se sproti pokažejo kot potrebne. Večina teh rešitev je oblačnih, kar pomeni, da precejšen del sredstev in časa v področju namenjajo razvoju potrebnih kompetenc pri kadrih. Z epi­ demijo se je kot prava usmeritev še bolj pokazala usmeritev v oblačne rešitve, ki enostavneje in varneje omogočajo delo tako rekoč od koder koli. Trenutno v družbi še izbirajo projekte, s katerimi bi lahko del potrebnih sredstev zanje črpali tudi iz evropskega mehaniz­ ma za okrevanje in odpornost. Zagotovo bo takih priložnosti kar nekaj, saj bi se za ta sredstva lahko potegovali na področ­ ju digitalizacije ali informacijske podpore, upravljanja sredstev, zbiranja podatkov iz naprav IoT in podobno. Da bodo res izbrali projekte, ki bodo na eni strani us­ trezali pogojem za pridobitev evropskih sredstev, na drugi pa prinašali dodano vrednost za družbo kot celoto, bo po­ trebno sodelovanje vseh področij v druž­ bi. Kot že omenjeno, v Elesu z delom od doma niso imeli kakšnih večjih tehničnih težav. Tak način dela bi lahko uporablja­ li že pred začetkom epidemije. Razlogi, da se to ni že prej izvajalo v večji meri, so predvsem organizacijski. Ko pa so skoraj čez noč ostali doma, so se našli odgo­vori tudi na ta vprašanja. Glavna pomanj­kljivost dela od doma je pomanjkanje socialnih stikov med ljudmi. Vsaj v PITK so skuša­ li ohraniti dnevne stike z jutra­njimi koordi­ nacijami prek orodja Microsoft Teams, kar sicer ni enako kot osebni stik, kljub temu pa človek vsaj nima občutka, da je sam. Pri delu od doma je potrebnega veliko več koordiniranja, komunikacija poteka počasneje, ima pa to tudi svoje prednosti, saj zaposleni ne izgubljajo časa z vožnjo na delo in domov. Pa tudi delo zaposle­ ni lahko opravljajo z manj motnjami, bolj so produktivni in učinkoviti in ne nazad­nje si delo lažje razporejajo, kot jim ustreza. Želja v družbi je, da bi se po normalizaci­ ji razmer izbrala srednja pot, kombinacija dela od doma z nekajdnevno prisotnostjo na delovnem mestu. S takim načinom bi v svoj prid lahko izkoristili prednosti obeh načinov dela. V Elesu se večina zaposlenih vedno bolj zaveda, da digitalne kompetence niso le konkurenčna prednost, ampak predstavljajo vse bolj splošne kompe­ tence. Seveda se z novimi tehnologijami, uporabo oblačnih rešitev, vprašanji kiber­ netske varnosti in drugim povečuje tudi potreba po razvoju specifičnih kompe­ tenc. Za zaposlene vsako leto pripravi­ jo načrt razvoja kompetenc, v katerega se vse bolj vključujejo tudi ta znanja. Pomembno je, da zaposleni vidijo v tem priložnost za svoj razvoj in to lahko nad­ gradijo tudi s pridobivanjem ustreznih certifikatov. Zaposleni imajo poleg or­ ganiziranih skupinskih ali posamičnih izobraževanj tudi precej možnosti za samoizobraževanja. V kolikšni meri bo posameznik to izkoristil, je odvisno pred­ vsem od njegove zavzetosti. V Elesu kibernetsko varnost zago­ tavljajo skladno s priporočenimi okviri ISO 27001 in drugimi standardi. Znotraj družbe pridobivajo in širijo znanja in kompetence tudi na tem področju. Informacij­ ska in kibernetska varnost se preučuje tudi pri uvedbo novih orodij v njihovo okolje. Kakšnih resnejših težav še niso zaznali. Vse težave so pravočas­ no odkrili in nanje odgovorili tako, da za­ gotavljajo vse segmente informacijske in kibernetske varnosti za celotno infor­ macijsko in kibernetsko okolje. Stalno po­ sodabljajo tehnologije zaščite in nadzora ter procese reagiranja in okrevanja. V družbi uporabnike o vseh nevarnos­ tih in varni rabi interneta ter orodij seznan­ jajo prek objav v internih medijih in prek izobraževanj. Včasih si pomagajo tudi z informiranjem in opozarjanjem prek elek­ tronske pošte in sporočil SMS. Imajo pa v družbi opredeljeno standardno opremo, ki je pripravljena za varno delo od doma 53 oziroma z drugih lokacij priklopa na inter­ net, so še povedali v Elesu. SODO: ZAPOSLENI SO USTREZNO USPOSOBLJENI ZA DELO Z APLIKACIJAMI V družbi SODO proces digitalizaci­ ja poslovnih procesov poteka že ne­ kaj let, tako da ob razglasitvi epidemije z vzpostavitvijo dela od doma niso imeli večjih težav, saj je bila večina poslovnih procesov že ustrezno prilagojena. Na voljo so imeli tudi ustrezno računal­ niško opremo, tako da so lahko skoraj »čez noč« uvedli delo na domu ter za­ gotovili tudi ustrezno raven varnosti in zaščite informacij. V SODO trenutno na področju digitalizacije izvajajo uvedbo brezpapirnega poslovanja in digitalne­ ga arhiviranja, pri čemer so se odločili za fazno izvedbo, predvsem zato, da ne bi z digitalizacijo poslovanja povzročili zas­ tojev v procesih oziroma da ne bi digi­ talizacija poslovanja oziroma ta projekt postal glavni proces družbe. 54 pod drobnogledom naš Stik Kot so povedali, dejavno proučujejo tudi možnosti pridobitve sredstev iz ra­ zličnih evropskih mehanizmov in skladov, zlasti za projekte s področja uvajanja pa­ metnih omrežij, pri čemer pa se, razen v primerih, ko gre za raziskave in razvoj, srečujejo s precejšnjimi omejitvami. Te so denimo vezane na velikost podjetja, pri elektrooperaterjih na napetostni nivo naložb, na pravila o državni pomoči (de minimis) pa tudi pridobitve statusa pro­ jekta skupnega interesa (PCI) in čezmej­ nega sodelovanja, kar za distribucijsko omrežje pomeni veliko omejitev. V SODO ocenjujejo, da so zaposleni ustrezno usposobljeni za uporabo teh­ nologij in aplikacij, ki jih uporabljajo. Do­ bre izkušnje imajo tudi z delom od doma, pri tem pa kot glavno prednost tovrstnega načina dela izpostavljajo to, da se lahko delo in poslovni procesi nemoteno na­ daljujejo tudi, ko zaposleni niso navzoči v poslovnih prostorih. Čeprav imajo z delom od doma dobre izkušnje, o stalni upora­ bi takega načina dela v času po epidemiji za zdaj še ne razmišljajo. V družbi meni­ jo, da je dolgoročno za učinkovito delo in zadovoljstvo zaposlenih navzočnost v poslovnih prostorih pomembna, saj se s tem utrjujejo medsebojni odnosi med sodelavci, učinkoviteje se prenašajo infor­ macije in znanje, tako na formalnih kot ne­ formalnih sestankih, ustvarja se pozitivna delovna klima in veča občutek pripadnos­ ti podjetju, zmanjšani so tudi zunanji vplivi domačega okolja, ki lahko vplivajo na up­ ravljanje časa in izvedbo delovnih nalog. Kibernetsko varnost v družbi zago­ tavljajo s kontrolnimi mehanizmi v okvi­ ru sprejetih varnostnih politik družbe, ki temeljijo na usmeritvah in dobrih prak­ sah standarda za področje varovanja informacij – ISO 27001. V zadnjem letu tudi niso zaznali povečanega števila po­ skusov kibernetskih napadov. Zaposlene redno seznanjajo z varno rabo opreme in pomenom varovanja informacij tudi pri delu od doma in tudi o aktualnih kiber­ netskih grožnjah, ki se pojavljajo. Vsem je prek uporabe službenih prenosnih računalnikov, ki jih redno posodablja­ jo, zagotovljena varna povezava do in­ ternega omrežja družbe prek povezave VPN, vse spletne aplikacije zagotavljajo ustrezno raven varnega prenosa podat­ kov in uporabo mehanizmov varne več­ faktorske prijave v sistem in dostopa do podatkov. ELEKTRO LJUBLJANA: EPIDEMIJA POKAZALA VELIK POMEN USPOSOBLJENOSTI ZAPOSLENIH Zaradi razglašene epidemije se je digi­ talizacija vseh procesov v družbi Elek­ tro Ljubljana precej pospešila. Delo od doma je pokazalo predvsem, kje v pro­ cesih so pomanjkljivosti in kakšni izzivi jih čakajo za njihovo reševanje. Včasih je nepremostljiva ovira toga zakonoda­ ja, mnogokrat predstavljamo oviro tudi sami. Digitalizacija obsega vsa področ­ ja, vključuje tako poslovne kot tudi teh­ nološke procese delovanja družbe, so zapisali v Elektru Ljubljana. Zagotavljanju in nadgradnji infor­ macijske podpore v poslovnem in tehničnem delu v družbi namenjajo približno 14 odstotkov sredstev za in­ vesticije. V ospredju so naslednji pro­ jekti: izgradnja novega centra vodenja, ki bo poleg sistema SCADA omogočal tudi napredne (ADMS) funkcionalnosti, uvedba sistema za napredno analitiko in obdelavo velepodatkov, digitalizacija poslovanja z uporabniki in omogočan­ je elektronske oddaje vlog, sistemi za dostop in izmenjavo podatkov o meril­ nih mestih in porabi električne energije ter posodabljanje in nadgradnja TK-in­ frastrukture. V elektrodistribucijskih podjetjih digi­ talizacija ni nekaj novega, saj se digitalni sistemi vgrajujejo že od 80. let prejšnje­ ga stoletja. Daljinsko vodenje in zaščita, ki sta dva ključna in tehnološko najbolj sofisticirana sistema, sta že v celoti digi­ talizirana. Tudi komunikacije so večino­ ma digitalne, prav tako vse več sistemov za poslovanje z odjemalci in celoten poslovno-informacijski sistem. Seveda se tehnologija razvija in temu sledijo tudi v družbi. Pri razvojnih projektih ves čas preverjajo nove rešitve, ki večino­ ma temeljijo na digitalni tehnologiji, in nekatere so se izkazale za zelo upo­ rabne. Projekti, ki jih pripravljajo, so us­ merjeni predvsem v boljšo zazankanost srednjenapetostnega omrežja ter več­ jo avtomatizacijo srednje- in nizkona­ petostnega omrežja, v večjo zmogljivost za priključevanje obnovljivih virov ener­ gije, naprednejšo in hitrejšo komunika­ cijo s števci, kibernetsko varnost ter nove storitve za odjemalce in podporo trgu (zelene) energije. V dveh oziroma treh mesecih bo v polnem zagonu tudi novi center vodenja s sistemom ADMS, ki je velik korak naprej v obvladovan­ ju omrežja in v celoti temelji na digitalni tehnologiji, poudarjajo v družbi. Zaposleni, ki svoje delo v času epi­ demije lahko opravljajo od doma, so se temu brez težav prilagodili. Kot največ­ jo prednost take oblike dela v podjetju prepoznavajo seveda manjšo možnost prenosa nalezljive bolezni med zapo­ slenimi, ni izgube časa zaradi poti na delo, podjetje pa nima stroškov prevo­ za na delo. Kot eno največjih slabosti pa opažajo, da ni prave ločnice med za­ sebnim življenjem in delom. Prav tako je treba poskrbeti, da so zaposleni, ki de­ lajo od doma, v stiku s svojimi sodelav­ ci prek komunikacijskih orodij, naloga njihovih nadrejenih pa je, da poskrbijo za nemoten potek delovnega procesa. Po normalizaciji razmer bodo ovredno­ tili učinke dela od doma in se skupaj s socialnimi partnerji odločili, ali v notranje akte uvedejo tudi to možnost dela. V času epidemije se je še bolj izka­ zalo, kako pomembni so digitalizacija in načrtno vlaganje vanjo ter tehnično, teh­ nološko in digitalno usposobljeni zapos­ leni. Na tem področju v Elektru Ljubljana vseskozi izpopolnjujejo potrebno in­ frastrukturo in izobražujejo zaposlene, v preteklem letu pa so uvedli tudi plat­ formo za e-izobraževanje zaposlenih. Vseživljenjsko izobraževanje in prido­ bivanje digitalnih kompetenc je tako postalo del njihovih življenj, saj se v podjetju zavedajo, da so zaposleni, ki so ciljno naravnani, učljivi in prilagodljivi, velika konkurenčna prednost. V Elektru Ljubljana izpostavljajo, da se kibernetskim napadom nihče ne more izogniti. V družbi vlagajo veliko znanja in finančnih sredstev v pravočasno zazna­ vo dogajanj na omrežjih in računalnikih ter drugih napravah z IP-naslovi. Najšib­ kejši člen kibernetske varnosti je človek in, ker so velik del leta 2020 delali na daljavo, se je opazno povečalo prav število napadov na poštne strežnike in poštne naslove posameznikov. Kot so še povedali v Elektru Ljubljana, se vsi zaposleni redno izobražujejo na področju kibernetske varnosti. Zapos­ leni na področju informacijsko-komu­ nikacijskih tehnologij velik del letnih šolanj namenijo prav načinom vdora v IKT-sisteme, pregledujejo dobre prakse podobnih podjetij in preberejo veliko tovrstne strokovne literature. 55 ELEKTRO GORENJSKA: DIGITALIZACIJA PROCESOV JE V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA STRATEŠKEGA POMENA V podjetju Elektro Gorenjska so zapisali, da so elektrodistribucijska podjetja, ki so eden ključnih akterjev v slovenski ener­ getiki, morala svoje delo v času epidemije popolnoma prilagoditi novim razmeram. Z natančno organizacijo del so takoj poskrbeli za nemoteno oskrbo z električ­ no energijo, sprejeli so ustrezne ukrepe, s katerimi so minimizirali morebitne širitve virusne bolezni, reorganizirali so potek investicijskih del, prav tako so v največji možni meri zaščitili svoje zaposlene. Vpe­ ljali so elektronski način poslovanja, delo od doma za zaposlene, posamezne pro­ cese pa še hitreje digitalizirali. Skupina Elektro Gorenjska je pomen digitalizacije prepoznala že v preteklih le­ tih, zato so s postopki digitalizacije pro­ cesov, predvsem pa njihove optimizacije, začeli že pred leti. Z ustrezno reorgani­ zacijo podjetja v letu 2019 in ustanovitvijo sektorja IKT so se digitalne transformaci­ je lotili celovito in sistematično, tako na investicijskem kot tudi na finančnem, poslovnem in kadrovskem delu. Digitalizacija procesov je v skupini Elektro Gorenjska prepoznana strateško, posledično strateške in tekoče projek­ te digitalizacije izvajajo od leta 2018 na­ prej. S pomočjo ustanovitve in delovanja samostojnega sektorja za informacij­skokomunikacijsko tehnologijo (IKT), kjer strokovnjaki dejavnost podjetij v skupi­ ni EG povezujejo s koristmi, ki jih prinaša digitalizacija poslovanja, postavljajo pri­ oritete tovrstnim projektom ter povezujejo strokovnjake s področja dejavnosti pod­ jetja z IKT in pravnimi strokovnjaki. Letno projektom digitalizacije namen­ jajo pet odstotkov sredstev. Med ključnimi projekti, ki so ta hip v ospredju, izpostav­ ljajo predvsem optimizacijo izvajanja in­ vesticij, uvedbo poslovne inteligence, digitalizacijo procesa pravne službe, digi­talizacijo dela na terenu in področju vzdrževanja GIS. Poleg transformacije procesov in novih priložnosti digitalna transformacija spreminja tudi poslovni model, miselnost podjetij v skupini ter se odpira k strankam z novimi poslovnimi modeli in novimi ko­ munikacijskimi kanali. Ključen izziv Sektorja IKT zaradi pove­ čanega obsega dela od doma je bilo vz­ 56 pod drobnogledom postaviti in zagotavljati čim boljše pogoje za nemoteno delo od doma. Stopnja digi­ talizacije v podjetju in stanje celotnega IKT-sistema sta jim bila pri tem v veliko po­ moč, saj so skoraj brez težav omogočili delo od doma vsem zaposlenim, ki so to potrebovali. Pri delu od doma se je kot iz­ jemno in nepogrešljivo orodje za sodelo­ vanje izkazalo orodje Microsoft Teams. Poskrbeli so, da so vsi ključni procesi v podjetju tekli nemoteno. Tak način dela se je izkazal kot izredno učinkovit, pos­ ledično so ga takoj vključili kot enega od načinov opravljanja dela tudi v prihodnje. Sprejeli so ustrezne pravne podlage, prav tako so uredili potrebne postopke z vidika varnosti in zdravja pri delu. Za digitalizacijo poslovanja so ključni profili, ki izhajajo s področja poslovne dejavnosti posameznega podjetja, poudarjajo v Elektru Gorenjska. Ti zapos­ leni morajo nedvoumno vedeti, kaj želijo doseči z digitalizacijo poslovanja, hkrati pa morajo imeti tudi dober pregled nad orga­ nizacijo poslovanja same družbe. V skupi­ ni Elektro Gorenjska trenutno zaposlujejo kadre z ustreznimi digitalnimi kompeten­ cami, skrbniki zaposlene obveščajo o no­ vostih, prav tako stalno izvajajo ustrezna usposabljanja, ki jih zahtevajo nove ap­ likacije oziroma postopki in načini elek­ tronskega poslovanja oziroma ravnanja s podatki. Kot so zapisali v podjetju, kibernetska varnost ni le informacijska varnost, je tudi varnost aplikacij, omrežna varnost, načr­ tovanje obnovitve delovanja po katastro­ fi in izobraževanje končnih uporabnikov. Torej gre za vso tehnologijo in procese, vzpostavljene za varovanje vsega, od omrežij in računalnikov do programov in samih podatkov. Ščitijo jih pred napadi, uničenjem ali preprosto nepooblaščenim dostopom. Z vedno večjo odvisnostjo od infor­ macijskih tehnologij, odprtostjo organi­ zacij in povečanju pomena informacij morajo podjetja predvsem skrbeti za pre­ poznavanje in zmanjševanje varnostnih tveganj, varnost in izboljševanje poslo­ vanja, obvladovanje procesov varovanja informacij ter zagotavljanje neprekinjene­ ga poslovanja IKT-storitev. Ker se v podjetju Elektro Gorenjs­ ka dobro zavedajo problematike kiber­ netske varnosti, vodilni, skupaj s tehniki in strokovnim osebjem, zagotavljajo visoko raven varnosti informacij. Pomemben del naš Stik za zagotavljanje visoke ravni kibernetske varnosti jim prinaša tudi skladnost z ISO/ IEC 27001 in drugo veljavno zakonodajo s tega področja. V letu 2020 so na področju siste­ ma upravljanja informacijske varnosti iz­ vedli številne aktivnosti. Tako dejavno sodelujejo pri vzpostavitvi varnostno op­ erativnega centra (VOC) področja ener­ getike, prepoznavajo nova tveganja in njihove vplive na poslovanje ter proak­ tivno sodelujejo pri izvedbi kibernetskih vaj nacionalne razsežnosti. Izvedli so kor­ ake za vzpostavljanje celovitega sistema SIEM in sistema za zaznavo anomalij pri delovanju procesnega omrežja. Aktivno sodelujejo tudi v delovni skupini za prip­ ravo nacional­nega scenarija za krize pri oskrbi z električno energijo in načrta prip­ ravljenosti na tveganja. Med pandemijo je mogoče zazna­ ti povečano število napadov s socialnim inženiringom, in sicer z lažnim predstav­ ljanjem oziroma t. i. phishing napadov, ribarjenja in poskusov kraje identitete. Posebej pozorni morajo biti pri upora­ bi vseh vrst tehnologij in naprav, saj so tovrstni napadi mogoči tudi prek telefona, sporočil SMS ali aplikacij za neposredno sporočanje. Kot še poudarjajo, omrežna okolja (domača okolja) zunaj organizacije niso vedno varna, zato je izvajanje ustreznih kontrol za dostop na brezžičnem usmer­ jevalniku in konfiguriranje najnovejše­ ga brezžičnega varnostnega šifriranja za zmanjševanje varnostnih tveganj nuj­ no potrebno. Ključno je zavedanje, da osebnim napravam ne dovolijo dostopa do organizacijskih sistemov/omrežij, kar pomeni, da ne dovolijo neznanim napra­ vam dostopa do podatkov družbe. Najboljša dodatna obramba številnih napadov socialnega inženiringa je pre­ vidnost pri uporabi elektronskih sporočilnih sistemov in nezaupanje pri komunikaci­ ji, kadar nasprotna stran od nas zahteva zasebne informacije ali podatke, in redno izobraževanje uporabnikov o prepoznavi groženj ter poznavanje postopkov, odzivih in ukrepanju, ko se te pojavijo. ELEKTRO CELJE: EPIDEMIJA JE ZAHTEVALA MNOGE PRILAGODITVE PRI DELU ZAPOSLENIH V družbi Elektro Celje menijo, da je epi­ demija najbolj pospešila uporabo sodob­ nih orodij za komunikacijo, ki omogočajo sodelovanje različnim skupinam zapos­ lenih v podjetju in zunanjim deležnikom. Kot so sporočili, bo projekt omogočanja dostopa do informacijske infrastrukture vsem zaposlenim, ki so si ga lani zadali kot enega od ciljev v prenovi digitalizaci­ je poslovanja, verjetno zaradi tega prej zaključen. Za digitalizacijo poslovanja namenjajo 8,9 odstotka sredstev. Trenut­ no je v ospredju uvedba novega siste­ ma v centru vodenja (SCADA in OMS). Med pomembnejšimi investicijami v in­ formacijsko tehnologijo je tudi pre­nova strojne opreme v obeh podatkovnih centrih. Prav tako je velik poudarek namenjen digitalizaciji procesov za delo na terenu, kjer so začeli z uvedbo mobil­ nih aplikacij, ki bodo s pomočjo mobilnih naprav zaposlenim omogočile učinko­ vitejše delo. V Elektru Celje se zavedajo pomemb­ nosti informacijske varnosti, zato tudi na tem področju izvajajo veliko aktivnosti. Poteka projekt vključitve v VOC (varnost­ no operativni center), ki bo namenjen ener­getskim podjetjem. Elektro Celje je tudi sicer vključeno že v nekaj dobrih raz­ vojnih projektov, delno financiranih iz ev­ ropskih sredstev. V projektih sodelujejo z različnimi slovenskimi in tujimi partnerji. Vse projekte, ki jih izvajajo, prijavljajo tudi regulatorju Agenciji za energijo RS, s kate­ ro imajo dobre izkušnje, saj je takim pro­ jektom naklonjena. Trenutno pripravljajo dokumentacijo za večje implementacijske projekte, ki se bodo v večini financirali iz evropskih nepovratnih sredstev. Kot so še sporočili iz družbe, jih je preteklo leto na vseh področjih najbolj zaznamovala epidemija, ki je zahteva­ la mnoge prilagoditve pri delu zapos­ lenih. Podobno kot v drugih podjetjih so bili tudi v njihovi družbi soočeni s potre­ bo, da zaposlenim zagotovijo ustrezna sredstva za opravljanje dela od doma ter jim omogočijo učinkovito sodelovanje v teh razmerah. Ustrezne in vzdrževane storitve ter komunikacijska oprema so jim omogočili, da so se brez večjih težav prila­ godili novim razmeram in delo omogoči­ li vsem, ki so to potrebovali. V praksi se je izkazalo, da vsa dela niso primerna za opravljanje na domu, prav tako tudi vsak zaposleni ni primeren kandidat za delo na domu. Pravijo, da jih tukaj čaka še domača naloga, da objektivno pogledajo pred­ nosti in slabosti, ki jih je prineslo delo od doma z upoštevanjem vseh vplivov tako na zaposlene kot na samo organizacijo. Ker se z digitalizacijo procesov pove­ čujejo tudi potrebe po zagotavljanju digi­ talnih kompetenc, v Elektru Celje precej 57 pozornosti namenjajo tudi izobraževanju, v največji meri pri zunanjih izvajalcih, ven­ dar večinoma v spletni izvedbi. Interno večinoma uporabljajo sodobne storitve za sodelovanje, s katerimi izvajajo kon­ ferenčne klice. Pogovore tudi posname­ jo in objavijo, da je mogoč tudi poznejši ogled. Glede tega so zaznali veliko pred­ nost, saj lahko interna izobraževanja načr­ tujejo in izvedejo hitreje, udeležencem pa prihranijo čas, ki bi ga porabili za vožnjo do lokacije sestanka. V načrtu imajo vzpostavitev siste­ ma za e-izobraževanja, s katerim bodo pridobili napredno in agilnejše upravljan­ je znanja kadrov v podjetju. Ob nastanku sprememb ali uvedbi novih tehnologij, ki jih prinaša digitalizacija poslovanja, bodo lahko zaposlenim hitro posredovali nova znanja, ki jih potrebujejo pri svojem delu. V e-izobraževanjih vidijo ogromno pred­ 58 pod drobnogledom nost pri sami pripravi vsebin, prihranku časa zaposlenih, ker si lahko vsak zase razporedi čas, ki ga bo namenil izo­ braževanju, ter možnosti vpogleda v us­ pešnost izvedbe prenosa znanja. Z vzpostavitvijo integriranega sistema managementa informacijskih dogodkov so oblikovali tudi celovit model zago­ tavljanja ustrezne kibernetske varnosti v vseh sistemih (IT, TK in OT). Nadgradili so storitev zaznavanja in sistematičnega obravnavanja morebitnih varnostnih inci­ dentov in kibernetskih napadov. V zad­ njem letu poskusov kibernetskih napadov niso zaznali, zaznavajo pa povečanje šte­ vila poskusov phishinga z elektronskimi sporočili, proti čemu se borijo z napred­ nimi varnostnimi rešitvami in ozaveščan­ jem zaposlenih o informacijski varnosti. V rednih ciklih opravljajo tudi varnostna pre­ verjanja informacijskih sistemov. Vsi zaposleni, ki uporabljajo infor­ macijsko infrastrukturo, so bili deležni izobraževanja o informacijski varnosti, ki mu je sledilo tudi preverjanje. Del izo­ braževanja je bilo tudi poglavje o varnem naš Stik delu od doma. Za oddaljeno delo se upo­ rabljajo izključno informacijska sredstva, ki so v lasti in upravljanju podjetja ter so us­ trezno nastavljena za tak način dela, so še sporočili iz Elektra Celje. ELEKTRO MARIBOR: DIGITALIZACIJI NAMENJENA SKORAJ PETINA INVESTICIJSKIH SREDSTEV V Elektru Maribor poudarjajo, da digita­ lizacija procesov pomembno prispeva k njihovim prizadevanjem za bolj moč­ na, robustna in napredna omrežja ter ima zato tudi pomembno mesto v vsa­ koletnih investicijskih načrtih. Zanjo bodo tako letos namenili okoli 19 od­ stotkov sredstev za investicije, v ospredju pa so projekti, povezani z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, in sicer z naprednim sistemom merjenja, avtoma­ tizacijo, vodenjem in zaščito. Med drugim so zagnali tudi projekt obnove distribucij­ skega centra vodenja, ki bo pomemb­ no prispeval k nadaljevanju digitalizacije omrežja. Elektro Maribor dejavno sodeluje z drugimi distribucijskimi podjetji tudi pri pri­ pravi evropskih projektov. Gre za projek­ te, ki so praktično v celoti ustrezni tudi za pridobitev sredstev iz evropskega meha­ nizma za okrevanje in odpornost. Ob tem v Elektru Maribor znova poudarjajo, da predstavlja elektrodistribucijski sistem te­ meljno infrastrukturo trajnostnega razvoja in hrbtenico zelene energetske tranzicije. Projektna skupina, ki je bila imenovana že lani in vključuje predstavnike vseh pod­ jetij za distribucijo električne energije, je svoje predloge že predstavila pristojnim državnim organom, da bi jih bilo mogoče vključiti v nabor vseh projektov Republike Slovenije. Drugače pa so tudi sami v času epi­ demije v določenem obsegu uved­ li delo od doma ter v zvezi s tem sprejeli določene akte in zaposlenim zago­ tovili potrebno opremo. Delo na domu v sedanjih okoliščinah odrejajo, ka­ dar nara­va delovnega mesta in relevantne okoliščine to narekujejo, pri čemer, ko je to omogočeno, upoštevajo tudi družinske potrebe zaposle­nih, na primer v povezavi z varstvom otrok. Glede na naravo dela v družbi Elektro Maribor delo na domu na večjem delu de­ lovnih mest žal ni mogoče. Zato v družbi skrbno tehtajo, katera delovna mesta se lahko opravljajo na domu, ne le glede na tehnične možnosti, temveč tudi glede na druge posebnosti na določenem delov­ nem mestu in glede na kompetence, ki jih mora imeti delavec, da bo opravljanje dela na domu uspešno ter bo imelo pozi­ tivne učinke za delavca in tudi za deloda­ jalca. Njihove izkušnje z delom na domu so dobre. Kot pravijo, so na ta način in s števil­ nimi drugimi ukrepi, kot je na primer spre­ menjena logistika oblikovanja terenskih ekip, lahko zmanjšali tveganja prenosov okužb in zagotovili neprekinjenost poslo­ vanja. V Elektru Maribor še pravijo, da se je digitalizacija poslovanja, ki tudi pri njih poteka že dlje, izkazala tudi kot primeren odgovor na vprašanje, kako zmanjšati tveganja prenosa okužb med zaposlenimi in tudi vnosa okužb iz zu­ nanjega okolja. Po razglasitvi epidemi­ je sestanke opravljajo izključno prek videokonferenčnih sistemov, pospeši­ li pa so tudi prehod internega papirne­ ga poslovanja (kroženje, potrjevanje in podpisovanje dokumentov) v digitalno obliko. Ker uvedba novih informacijskih sistemov na področju poslovne informa­ tike (ERP), obvladovanja sredstev (MX) in tudi na področju upravljanja elek­ troenergetskega sistema (AMI, ADMS, SCADA) zahteva ustrezne digitalne kompe­tence zaposlenih, redno izvajajo tudi usposabljanja ključnih uporabnikov. Pri tem jim je v pomoč tudi Akademija distribucije, ki skrbi za prenos implicit­ nega znanja. V Elektru Maribor večjega obsega poskusov kibernetskih napa­ dov v zadnjem obdobju niso zaznali, kibernetsko varnost pa zagotavljajo na več načinov, in sicer z uporabo požarnih pregrad, orodjem SIEM, orodjem za up­ ravljanje nedomenskih mobilnih naprav in šifriranjem komunikacijskih povezav SCADA/MKEE, ki potekajo prek javnih mobilnih omrežij in z ozaveščanjem upo­rabnikov. To problematiko obravna­ vajo tudi v okviru rednih srečanj uprave z zaposlenimi, sprejeli pa so tudi ustre­zne pravilnike, ki jasno določajo sprejem­ljivo uporabo IKT-naprav in omrežij. GEN-I: EPIDEMIJA ZGOLJ POSPEŠILA NADGRADNJO PROCESOV V GEN-I so digitalizacijo poslovnih pro­ cesov začeli že pred krizo, zato jih epi­ demija ni presenetila. Njihovi zaposleni so že prej sedeli in delali na več lokacij­ ah, zato jim delo na daljavo ni bilo tuje, epidemiološko stanje je kvečjemu po­ spešilo nadgradnje procesov. Način ko­ munikacije s končnimi strankami poteka večinoma prek spletnega portala in klic­ nega centra in ne osebno. Nadgradili so sodobne načine komuniciranja, ki so jih uporabljali že prej, in delo v eki­pah, ki zagotavlja stoodstotno pove­zanost tudi v primeru dela na daljavo. Pospešili so nadgradnje komunikacijske opreme in druge opreme, ki jo zaposleni upo­ rabljajo. Nadaljujejo izvajanje različnih načinov izobraževanj, kar so poče­ li že pred pandemijo, ter deljenje do­ brih praks med zaposlenimi in njihovimi vodji. Cilj je zagotavljati čim lažjo orga­ nizacijo dela na način, ki ustreza njim in njihovim nalogam. Ker v GEN-I ne ločijo med investicijami v digitalizacijo in redno delo IT, analitike in sorodnih oddelkov, težko natančno ocenijo višino sredstev, ki jih namenja­ jo digitalizaciji poslovanja. Glede na nar­ avo in način delovanja GEN-I od nekdaj levji delež investicij odpade na IT-orod­ ja in opremo, digitalizacijo in avtoma­ tizacijo procesov. Nenehno vlagajo v infrastrukturo, ki podpira njihovo poslo­ vanje, trenutno so to sodobna podat­ kovno analitska platforma, novi prodajni kanali, prenove ključnih podpornih siste­ mov. Pri vseh teh projektih je cilj družbe izboljšati izkušnje strank in partnerjev, hkrati pa želijo zaposlenim omogoči­ ti upo­rabo najboljših orodij in ustreznih znanj, ki jih potrebujejo, da ta orodja opti­ malno izkoristijo. Na delo od doma oziroma delo od kjer koli, kot so ga poimenovali v GEN-I, so se odlično pripravili ter hitro še do­ datno prilagodili delo ekip in poslovne procese. Pozitivnih učinkov tovrstnega načina dela je več. Uspeli so obdržati nespremenjen tempo delovanja podje­ tja. V celotnem obdobju niso zazna­ li upa­da produktivnosti, še več, zaznali so celo povečanje produktivnosti. Veči­ na zaposlenih je ta način dela tudi zelo dobro sprejela in bi v omejenem obsegu to možnost želela imeti tudi v prihodnje. 59 V GEN-I opažajo, da je komponenta digitalnih kompetenc mnogokrat prezrta. So pa podjetje, ki se od nekdaj zanaša na digitalne rešitve in veliko investira v razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih. Novozaposleni se že na samem začet­ ku (prva naloga) soočijo s t. i. on-board­ ingom, kjer poleg osebnega stika s sodelavci in strukturo delovanja pod­ jetja doživijo tudi digitalno izkušnjo. Ve­ lik pomen gre razvoju zaposlenih in njihovi pripravljenosti na nenehno učen­ je, prilagajanje in izboljševanje procesov. V času prvega vala epidemije so opazili dodatne potrebe zaposlenih, povezane z delom in izobraževanjem od doma, in se nanje tudi nemudoma odzvali ter vsem ponudili izobraževanja, svetovanja in druge oblike deljenja znanja pri delu in šoli od doma, kar ni bilo nujno veza­ no samo na službene procese. Kot pravi­ jo v GEN-I, sta delo od kjer koli in šolanje od doma neločljivo povezana, zato ju je bilo treba obravnavati enotno. Za uspeš­ no delo na daljavo niso dovolj le tehnič­ na znanja, ključne so tudi vrline vodenja, poznavanje in razumevanje zaposlenih, njihovih ambicij, strahov … Kot mnoga podjetja so tudi v GEN-I pričakovali in v zadnjem času dejansko zaznali povečan obseg digitalnih napa­ dov, zato so zaradi dela od doma okrepili ekipo in tej temi posvečajo še več po­ zornosti. Dodatno so okrepili tehnične ukrepe ter ozaveščanje in izobraževan­ je vseh zaposlenih o različnih nevar­ nostih. Ker pri delu od doma zaposleni uporabljajo lastna interna omrežja in ra­ zlične ponudnike internetnih storitev, to še povečuje možnosti zlorab. Kot so nam sporočili z GEN-I, je to pri več kot 500 zaposlenih vsekakor pravi izziv. Ima­ jo celo vrsto metod za preprečevanje, med drugim je glavno orožje ozaveščan­ je zaposlenih o nevarnostih in izzivih s pomočjo novic in obvestil, spletnih semi­ narjev, deljenja dobrih praks in resničnih primerov. Za nekatere izzive so pripravili in izvajali tudi vaje, pri katerih so simuli­ rali težave ter preverjali odziv zaposlenih in ekip ob zaznavi napadov in njihovem reševanju. Ker je mnogo družin v času epidemije tudi ugotovilo, da so njihove internetne povezave preskromne za vse potrebe, so zaposlenim tudi tu pomagali z dodatkom za delo od doma in z nasve­ ti za nakup dodatne opreme, izboljšanje nastavitev in s primeri dobrih praks. 60 pod drobnogledom Pandemija koronavirusa je sodeč po ugotovitvah raziskave o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti Global Talent Survey 2020 močno spremenila temeljne vrednote in preference pri delu. V raziskavi je sodelovalo 209 tisoč ljudi iz 190 držav, med njimi tudi 1.617 Slovencev. Raziskava, ki je bila primerjalna glede na podobno iz leta 2018, je obdelala več različnih vprašanj s področja dela, med drugim pa opozorila tudi na nekaj zanimivih ugotovitev. Tako so odgovori pokazali, da na globalni ravni kar 89 odstotkov vprašanih po koncu pandemije pričakuje možnosti kombiniranja fleksibilnega in stalnega delovnika (v Sloveniji 72 odstotkov), pri čemer si kombiniranega delovnika dela na daljavo in na lokaciji podjetja želijo predvsem zaposleni na delovnih mestih s področja digitalizacije in avtomatizacije, kadrovanja, administracije in tajništva ter IT in tehnologij. Sodelujoči v raziskavi so kot največjo negativno spremembo v času pandemije navedli poslabšanje počutja, raziskava pa je tudi pokazala, da se je tako v Sloveniji kot po svetu zmanjšalo sodelovanje v ekipah, porušilo se je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter poslabšala kakovost in spremenil način vodenja. Raziskovalci so še poudarili, da so tako delavci kot menedžerji v času koronakrize in z njo povezanimi ukrepi spoznali, da je lahko delo dobro opravljeno tudi z bolj prilagodljivimi modeli dela, od posameznih organizacij pa je zdaj odvisno, kako bodo sprejele naučeno in prilagodile dolgotrajne rešitve, ki bodo v skladu s pričakovanji po koncu pandemije. naš Stik BORZEN: MED GLAVNIMI STEBRI STRATEGIJE BORZENA JE DIGITALIZACIJA POSLOVANJA V ŠIRŠEM SMISLU Na Borzenu se digitalizacija procesov in­ tenzivno uvaja že skoraj desetletje. Skozi vsa ta leta so v proces digitalizacije vklju­ čevali procese in aktivnosti procesov, ki se navezujejo na interne postopke, ter tudi tiste, v katere so vključeni zunanji deležniki. Posebej občutljivo je uvajanje sprememb na področjih, kjer so v pro­ cese vključeni zunanji deležniki, saj je glede na sedanje izkušnje proces uva­ janja daljši in povezan tudi z dejavniki, na katere kot podjetje nimajo vedno vpliva, so sporočili iz Borzena. V tem segmen­ tu so imeli uvedeno visoko stopnjo digi­ talizacije že pred pandemijo. Na primer, pretežni del poslovnih podatkov zunan­ jih deležnikov pridobivajo po digitalnih kanalih v strukturiranih oblikah, prav tako to velja za posredovane podatke. Glede na naravo dela so skoraj vsi zaposleni us­ posobljeni za delo na daljavo. To pomeni, da imajo zagotovljeno tehnično opremo in so seznanjeni s postopki za delo z od­ daljenih lokacij. Zato so ob danih razmer­ ah več časa lahko namenili evalvaciji obstoječih procesov in manjšim prilago­ ditvam za delo na daljavo, ki je do zdaj potekalo v veliko manjšem obsegu kot ob razglasitvi splošne karantene. Tako so opazili, da se pri delu na daljavo močno spremenijo način in kanali komunikacije. Borzen skozi leta delovanja nenehno prevzema nove poslovne naloge in širi področje delovanja, pri tem pa se opi­ ra na premišljeno optimizacijo procesov, ki temelji na digitalizaciji. Pretežni del in­ vesticij je namenjen vlaganjem v IT-infra­ strukturo. Trenutno je največji poudarek na pro­ jektih, povezanih s kibernetsko varnost­ jo in optimizacijo digitalizacije finančnega poslovanja. V prihodnje predvidevajo, da bo največ sprememb pri digitalizaci­ ji na področju centra za podpore, pred­ vsem glede podporne sheme, ki je pred ponovno obsežno prenovo. Korak naprej v digitalizaciji je tudi prenova aplikacije za bilančni obračun in portala operaterja trga, ki bo končana v prvi polovici leta. Eden glavnih stebrov strategije Borze­ na je digitalizacija poslovanja v širšem smislu. Pri tem ne gre toliko za digitalizaci­ jo obstoječega poslovanja in poslovnih procesov kot za digitalizacijo novih storitev oziroma procesov. Predvsem gre tu za uporabo velepodatkov in umetne inteligence. Projekti digitalizacije bodo obravnavali upravljanje trga električne ener­gije in podporne sheme ter tudi nove segmente storitev in poslovnih procesov Borzena. Zaposleni imajo možnost občasno ko­ ristiti ukrepe dela od doma že vrsto let prek certifikata Družini prijazno podjetje. S tega vidika je tak način dela že vpeljan in ne predstavlja novosti. Že lani so izvedli analizo dela od doma, ki je nakazala potrebe po vpeljavi izbolj­ šav na treh segmentih. Izboljšave, ki so jih predvideli, se nanašajo na segment teh­ ničnih izboljšav, vpeljavo novih tehnologij in usposabljanja zaposlenih. V tehnič­ nem segmentu se izboljšave nanašajo predvsem na performančno izboljševan­ je obstoječe infrastrukture in zagotav­ ljanje še višje stopnje varnosti. Pri uvedbi novih tehnologij gre predvsem za vpelja­ vo tehnologij na področju komunikacije, varnosti in oblačnih storitev, ki uporab­ nikom omogočajo večjo prilagodljivost glede na njihovo geolokacijo. Pri uspo­ sabljanju zaposlenih je poudarek na do­ brem poznavanju posameznih aktivnosti znotraj poslovnih procesov in orodij, ki se uporabljajo pri specifičnih procesih, ter di­ vergentnem razmišljanju, kar je ključno za uspešno delo v spremenjenih razmerah. Zaposlenim je poleg klasičnih ob­ lik izobraževanja ponujena tudi interna oblika »mini« izobraževanj, ki jih v pod­ jetju občasno izvajajo zaposleni. Ta izo­ braževanja se med drugim nanašajo na ozaveščanje zaposlenih o informacijski varnosti, uporabi novih tehnologij, pred­ stavitvah programskih rešitev in procesov ter so med zaposlenimi dobro sprejeta, poudarjajo v Borzenu. Kot so dejali, poskuse kibernetskih na­ padov zaznavajo dnevno. Ali se je to šte­ vilo v zadnjem času močno zvišalo, težko komentirajo, glede na uradne statistike pa naj bi bili napadi v določenih terminih res bolj intenzivni. Ob tem izpostavljajo, da je morda grožnja napadov socialnega inže­ niringa pri delu od doma še precej več­ ja kot tveganje kibernetskih napadov. Pri delu od doma je komunikacija med zaposlenimi omejena, drugačna kot v nor­ malnih razmerah, prisoten je stres pri izva­ janju procesov v prilagojenih oblikah, zato so možnosti uspešnosti napadov social­ nega inženiringa še večje. Varnostna tveganja pri delu od doma v Borzenu skušajo v prvi fazi zmanjšati s teh­ ničnimi sredstvi, kot so uporaba povezave VPN, dvofaktorska avtentikacija, omejitve na napravah, požarne pregrade in podob­ no. Zaposleni so poleg tega seznanjeni z internim pravilnikom o sprejemljivi rabi in­ formacijskih sredstev, prav tako jim v ok­ viru že omenjenih internih izobraževanj posredujejo dobre prakse in nasvete za uporabo IT-opreme. EIMV: ZAGOTAVLJANJE DIGITALNIH KOMPETENC KADROV JE ENA OD NAŠIH PRIORITET Kot so pojasnili na EIMV, digitalizacijo poslovanja postopoma izvajajo že dlje časa. Tako so bili ob razglasitvi epidemije dobro pripravljeni, saj so že pred samo epidemijo začeli prenovo informacijske­ ga sistema. Ključne poslovne procese so imeli že pred epidemijo v določeni meri digitalizirane, nekatere pa so morali še nekoliko prilagoditi, predvsem bolj z vidi­ ka same organizacije poslovanja in manj z vidika tehničnih rešitev. Trenutno jim izziv predstavljata poso­ dobitev dokumentnega sistema in funk­ cionalnih delov sistema ERP. Na EIMV je nekaj njihovih zaposlenih delalo na dal­ javo že pred epidemijo, tako da so na tem področju že imeli nekaj izkušenj. V času epidemije, v obdobjih, ko so velja­ le najstrožje omejitve, je večina zapos­ lenih delala od doma, vendar jim je s prilagoditvijo procesov in organizacije poslovanja uspelo, da v poslovanju ni bilo večjih motenj. Prilagojen način dela je pokazal, da se določene naloge lahko izvajajo od doma, in razmišljajo, da bodo delo od doma v manjšem obsegu izvajali tudi po koncu epidemije. Na EIMV izpostavljajo, da je zagotav­ ljanje potrebnih digitalnih kompetenc kadrov ena od njihovih prednostnih na­ log, ki ji namenjajo kar nekaj sredstev. V IT-službi so zaposlenim, ki delajo od doma, pripravili enostaven in varen način povezave do internega omrežja, ki ne zahteva dodatnega znanja s področja uporabe informacijskih tehnologij. Ne­ koliko večji izziv je bila uporaba različnih orodij za virtualna srečanja, ki do zdaj niso bila dovolj pogosto v uporabi. To so rešili z uporabo enotnih orodij in kratkimi predstavitvami dela z njimi. V zvezi z zagotavljanjem kibernetske varnosti zaradi večanja števila procesov in digitalnih platform poudarjajo, da sta 61 razpoložljivost in varnost informacij med­ sebojno odvisna. Večja je razpoložljivost informacij, večja so tveganja pri zagotav­ ljanju varnosti informacij. In obratno, če večamo varnostne elemente v informacij­ skem sistemu, zmanjšujemo razpoložlji­ vost informacij. Zato je, kot pravijo, vedno treba najti »kompromis« med tema de­ javnikoma. Na EIMV ima vsak zaposleni, ki dela od doma, omogočeno oddaljeno var­ no povezavo do internega omrežja. Ce­ loten promet se nadzira prek požarnih pregrad. Vsako informacijsko sredstvo, ki se oddaljeno povezuje v informacijski sistem, mora imeti nameščen in posodo­ bljen protivirusni program in posodobljen operacijski sistem. Za zagotavljanje varne uporabe domačih povezav in aplikacij pri delu od doma imajo na EIMV vzpostavljene pos­ topke in navodila za uporabnike pri delu od doma. Vsak zaposlen se povezuje v interno omrežje prek vzpostavitve var­ ne šifrirane povezave. Vedno pa obsta­ ja tveganje za zlorabe, ki jih skušajo v naj­večji možni meri zmanjševati na spre­ jemljivo raven z različnimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi. 62 trenutek GRADIMO Dodatna varnostna nadgradnja NEK Marca so v Nuklearni elektrarni Krško začeli pripravljati gradbeno jamo za suho skladišče izrabljenega goriva. Tlorisne di­ menzije zgradbe bodo 50 × 70 metrov, debelina armirane betonske temeljne plošče 1,75 metra, debelina zunanjih armi­ ranobetonskih sten 0,8 metra, njihova višina pa 6 metrov. Nad betonskimi stenami bo 14 metrov jeklene konstrukcije. V zgradbi bodo uskladiščeni odporni, nepropustni zabojniki z izrabljenimi gorivnimi elementi. Suho skladiščenje v svetu velja kot najbolj ustrezno in razširjeno začasno skladiščenje izrabljenega goriva. Gre za prehod od aktivnih rešitev k pa­ sivnim, saj za zagotavljanje hlajenja ni potrebna nobena dodatna naprava, sistem ali energent. Zgradba bo zabojnike zaščitila pred vremenskimi vplivi in poplavami, hkrati pa bo tudi pregrada med zabojniki in okoljem. Besedilo: Ida Novak Jerele; fotografija: arhiv NEK naš Stik 63 64 pogledi naš Stik Izstop iz premoga kot presečišče zunanjih okoliščin in nacionalnih zmožnosti 65 Slovenija, kako naprej? Borut Žnidarič vodja dejavnosti centra za podpore na Borzenu Mag. Saša Podlogar Žnidaršič vodja Službe za energetske politike in evropske zadeve v HSE Trenutno najaktualnejša tema v slovenski elektroenergetiki je vprašanje, kakšno politično odločitev bo sprejela vlada glede letnice izstopa iz premoga. Na vprašanje, katera letnica je prava, ni enopomenskega odgovora. Kar zagotovo vemo, je, da bi morala biti letnica presečišče zunanjih okoliščin in nacionalnih zmožnosti. oglejmo najprej zunanje okoliščine, ki jih bo po mnenju pri­ pravljavcev Nacionalne strategije izstopa iz premoga treba upoštevati pri presoji treh predlaganih scenarijev izstopa iz premoga (2033, 2038, 2042). Najpomembnejše je zagoto­ vo decembra sprejeti 55-odstotni podnebni cilj glede zmanjševan­ ja emisij na ravni EU do leta 2030. Gre za kolektivni cilj, h kateremu bo po svojih močeh prispevala vsaka država članica. Delitev cilja med državami članicami in med različnimi sektorji še ni določena, zato tudi še ni določeno, kolikšen delež bo morala prevzeti ener­ getika – vsekakor pa bo energetika podvržena delovanju evrop­ skega sistema za trgovanje z emisijami, ki je tržni instrument. Tudi nacionalni cilji še niso določeni, ko pa bodo, se bodo pri tem upo­ števale nacionalne okoliščine in zmožnosti, vse v smeri doseganja končnega cilja – podnebne nevtralnosti EU do leta 2050. Katere so tiste nacionalne okoliščine in zmožnosti, ki bi morale botrovati določanju našega prispevka h kolektivnemu cilju in s tem tudi iskanju optimalne letnice izstopa iz premoga, ki nam bo omogočila ohranjanje trenutno visoke stopnje zanesljivosti os­ krbe, stabilnosti elektroenergetskega sistema in samozadostnos­ ti, hkrati pa tudi socialne varnosti v premogovni regiji? Prva je zagotovo, da je Slovenija neprimerljiva s tistimi država­ mi EU, ki so letnico izstopa že sprejele ali je ta postavljena pred leto 2030 – delež električne energije iz premoga je pri nas skoraj 30-odstoten, večje deleže imata trenutno le Poljska in Češ­ ka, delež, primerljiv z našim, je tudi v Grčiji, hkrati pa je pri nas ta električna energija proizvedena le v eni enoti, kar je unikum – povprečje EU se giblje v obsegu pod 5 odstotki na posamez­ no elektrarno na letni ravni. Izstop iz premoga bo torej pomem­ bno vplival na našo energetsko mešanico in samozadostnost z električno ener­gijo. Drugič, vpliv Slovenije in naših termo zmoglji­ vosti je z vidika skupnih evropskih emisij razmeroma majhen, zato je tudi naš potencialni prispevek k doseganju skupnega cilja zmanj­ ševanja emisij iz energetskega sektorja omejen – sedem evrop­skih držav, ki ne predvidevajo opustitev premoga pred letom 2030, ima skupaj nekaj več kot 90 GW inštaliranih premogovnih zmogljivosti, delež Slovenije je 1,4-odstoten. In ne nazadnje, pri iskanju rešitev za nadomestitev izpada precej ve­ likega deleža proizvodnje električne energije je Slovenija zaradi velikega deleža NATURE 2000 (naj­višjega v EU) precej omeje­ na pri umeščanju prepotrebnih novih obnovljivih virov v prostor. Pomembno je torej, da se v okviru dovolj dolge časovnice in ob sodelovanju vseh ključnih deležnikov najdejo optimalne rešitve, ki bodo obravnavale vse navedene izzive. Javna razgrnitev os­ nutka Strategije o izstopu iz premoga je pomemben korak, pozi­ tivna pa je tudi napoved pripravljavcev strategije, da bo treba primanjkljaj domače proizvodnje električne energije in uskla­ ditev ciljev glede potrebnih naložb v energetski sektor, ki bodo neposredna ali posredna posledica izvedbe strategije, na nacio­ nalni ravni obravnavati v reviziji NEPN, ki bo sprejeta v letu 2024. Smo globoko v fazi prehoda v nizkoogljično družbo. V ospredje so se prerinili pojmi, kot so sončne elektrarne, vetrne elektrarne, pametna omrežja, aktivni odjemalec in ne nazadnje električni avtomobil, kot predstavnik t. i. revolucijskega prehoda v brezogljično družbo. Na prvi pogled se zdi, da je ves svet stopil skupaj in da se s skupnimi močmi vzpenjamo na »piedestal« brezogljične družbe. Pa se res? ilji OVE so nam vsem dobro znani, dobro poznano nam je tudi dejstvo, da Slovenija za postavljenimi cilji trenutno zaostaja. Če pogledam svoj prvi stavek tega prispevka, »da se nahajamo globoko v fazi prehoda v nizkoogljično družbo« – priznam, da ne odraža trenutnih razmer v Sloveniji; še več – smo se čisto na začetku poti proti brezog­ ljični družbi. V začetni fazi tranzicije smo uspeli prek podporne sheme zagotoviti približno 3.300 sončnih elektrarn, ki gredo zdaj že proti koncu prejemanja podpore; v zadnjih letih pa se zdi, da smo sicer dobro zajadrali po poti samooskrbe, toda tak tempo ni dovolj. Če pogledamo številke iz NEPN, smo šele na začetku in naša želja je, da se bo velik »boom« še zgodil. Kot zrela družba smo torej prišli do točke, kjer se mora­ mo odločiti, v katero smer bomo nadaljevali, in ne smemo zapravljati dragocenega časa. Po eni strani si želimo zmanj­ šati izpuste toplogrednih plinov in imeti čim več obnovljivih virov, ki nas bodo pripeljali do naših zavez OVE, hkrati pa si na tej poti postavljamo ovire, ki jih kot družba ne moremo preseči oziroma nam vedno prinesejo notranje dileme. Ve­ trnih elektrarn ne moremo postavljati zaradi lokacijskih težav, območje Natura 2000 nam onemogoča izgradnjo hidroelek­ trarn, sprašujemo se, ali bi postavili nov blok nuklearke – smo na več bregovih, z različnimi interesi in pogledi; vse od okol­ jevarstvenikov, tradicionalistov, skeptikov do zagovornikov obnovljivih virov. Poleg vseh notranjih dilem, ki nas spremljajo na poti do našega glavnega cilja, pozabljamo na nekaj, kar je koronakriza razgalila v vsej svoji veličini – to je nacionalni interes. Prvenstveno vsa­ ka država skrbi za svoje interese, ki jih zastopa dobro ali slabše. V preteklosti je bila gonilo nafta, vse bolj pa se zdi, da nafto v brezogljični tranziciji uspešno nadomeščajo (ne)redke kovine, kot sta litij in baker, ki ob proizvodnji modulov sončnih panelov, delov rotorjev vetrnice ali baterije pridobivajo na veljavi. Celotna družba postaja odvisna od teh materialov in držav, ki so daleč stran od nas in so bogate s temi surovinami, izkoriščanje katerih pa tudi terja svoj okoljski davek. Zavedati se je treba, da z novi­ mi tehnologijami prihajamo do faze, ko bomo soodvisni od do­ datnih surovin in držav, ki si lastijo te (ne)redke kovine. Kot država, bogata z gozdovi, vodnatostjo in močno energetsko intenzivno industrijo, pa ne smemo pozabiti na svoje vire ter jih tudi pravilno umeščati v to zeleno revolucijo. Tega nacionalnega interesa pa žal ni mogoče opaziti v veliki meri. 66 zanimivosti iz sveta naš Stik 67 PRIPRAVILA POLONA BAHUN Delež obnovljive energije v Nemčiji lani dosegel rekordno visoko raven Pripravljen načrt za temeljito preobrazbo prometa Po najnovejših podatkih nemškega statističnega urada je delež električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov ener­ gije, lani predstavljal 47-odstotni delež nemške energetske mešanice, medtem ko je bil ta delež leta 2019 42,3-odstoten. Samo delež vetrne energije se je povečal na 25,6 odstotka in tako presegel delež premoga, ki je bil v primerjavi z letom prej za 30 odstotkov manjši. Z 8 na 9 odstotkov se je povečal tudi delež električne energije iz sončnih elektrarn. Do večje proizvodnje iz obnovljivih virov energije je prišlo kljub 5,9-od­ stotnemu medletnemu padcu celotne proizvodnje električne energije v Nemčiji leta 2020, ki je znašala 502,6 milijarde kWh. Manjša celotna proizvodnja je bila posledica zmanjšanega povpraševanja po električni energiji med zaustavitvijo javnega življenja, katere namen je bil zajeziti pandemijo koronavirusa spomladi 2020. POT EVROPSKEGA PROMETNEGA SISTEMA V PAMETNO IN TRAJNOSTNO PRIHODNOST DO LETA 2030 • najmanj 30 milijonov brezemisijskih avtomobilov na evropskih cestah • 100 podnebno nevtralnih evropskih mest • podvojitev prometa na železniških povezavah za visoke hitrosti v Evropi • ogljično nevtralna redna skupinska potovanja na razdalji do 500 km • poraba avtomatizirane mobilnosti v velikem obsegu • za trg pripravljena brezemisijska morska plovila DO LETA 2035 • za trg pripravljeni brezemisijski veliki zrakoplovi DO LETA 2050 Sicer je v proizvodnji električne energije v Nemčiji lani s 53-odstotnim deležem še vedno prevladovala proizvodnja iz klasičnih energentov, delež jedrske energije in zemeljskega plina pa je znašal 12 oziroma 14 odstotkov. • skoraj vsi avtomobili, kombiji, avtobusi in nova težka gospodarska vozila bodo brezemisijski • podvojitev obsega železniškega tovornega prometa • v celoti delujoče večmodalno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) za trajnosten in pameten promet s povezljivostjo visoke hitrosti WWW.RENEWABLESNOW.COM Nemška vlada bo plačala odškodnino zaradi predčasnega zaprtja jedrskih elektrarn Potem ko se je nemška vlada po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima Daiči na Japonskem marca 2011 odločila, da bo do konca leta 2022 zaprla vse jedrske elektrarne, je zdaj s pod­ jetji E.ON, EnBW, RWE in Vattenfall dosegla dogovor o plačilu odškodnine zaradi predčasnega zaprtja njihovih jedrskih elek­ trarn. Ko bo sporazum podrobneje opredeljen, bo do konca leta sprejeta še pravno zavezujoča uredba, ki ne bo vplivala na rok zaprtja jedrskih elektrarn v državi. Podjetja naj bi skupaj prejela skoraj 2,5 milijarde evrov odškod­ nine, potem ko so se dogovorila, da bodo opustila vse pravne postopke zoper vlado, povezane s prisilnim zaprtjem jedrskih elektrarn. Vattenfall bo prejel 1,425 milijarde evrov, RWE 880 milijonov evrov, EnBW 80 milijonov evrov in E.ON 42,5 milijo­ na evrov. Zneski predstavljajo nadomestilo za preostalo količi­ no električne energije, ki je ne morejo več proizvesti v svojih elektrarnah (po stopnji 33,22 evra/MWh), pa tudi za naložbe, ki so jih izvedli za podaljšanje življenjske dobe svojih obratov pred postopnim opuščanjem. Poleg tega sporazum predvide­ va tudi, da bo E.ON prosto razpolagal s količinami električne energije iz obratov Brunsbüttel in Krümmel, ki ustrezajo nji­ hovim lastniškim deležem. Nemčija je pred nesrečo v Fukušimi v 17 jedrskih reaktorjih, ki so jih upravljala štiri omenjena podjetja, proizvedla približno četrtino vse električne energije. WWW.WORLD-NUCLEAR-NEWS.ORG Evropska komisija je predstavila svojo strategijo za trajnost­ no in pametno mobilnost, na podlagi katere bo prometni sistem EU lahko dosegel zeleno in digitalno preobrazbo ter postal bolj odporen na prihodnje krize. Kot je predstavlje­ no v evropskem zelenem dogovoru, bo rezultat 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2050, ki ga bo omogočil pameten, konkurenčen, varen, dostopen in cenovno ugoden promet­ ni sistem. Vsi načini prevoza morajo postati bolj trajnostni, pri čemer morajo biti zelene alternative široko dostopne, obstajati pa morajo tudi ustrezne spodbude za hitrejši pre­ hod. Trajnostni promet v praksi pomeni: pospešeno uvajan­ je brezemisijskih vozil, plovil in letal, goriv iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih goriv ter infrastrukture, povezane z njimi, na primer z namestitvijo treh milijonov javnih polnilnih mest do leta 2030. Poleg tega tudi ustvarjanje brezemisijskih letališč in pristanišč, na primer z novimi pobudami za spodbujanje trajnostnih goriv v letalstvu in pomorstvu. Trajnostni promet pomeni tudi zdravo in trajnostno medmestno in mest­ no mobilnost, na primer s podvojitvijo obsega prometa na železniških povezavah za visoke hitrosti in z gradnjo do­ datne kolesarske infrastrukture v naslednjih desetih letih. Trajnostni promet zahteva ekologizacijo tovornega prome­ ta, na primer s podvojitvijo obsega železniškega tovornega prometa do leta 2050. Trajnostni promet terja oblikovanje cen ogljika in boljše spodbude za uporabnike, na primer z iz­ vajanjem celovitega sklopa ukrepov za doseganje pravične­ ga in učinkovitega oblikovanja cen v celotnem prometnem sektorju. Gibanje potnikov in tovora bodo v prihodnosti zaznamovale inovacije in digitalizacija, če bodo izpolnjeni ustrezni pogoji. V strategiji sta predvidena uresničitev povezane in avtomatizirane večmodalne mobilnosti, na primer z omogočanjem nakupa vo­ zovnic za večmodalna potovanja in z nemotenim večmodalnim prevozom tovora, ter pospeševanje inovacij in uporabe podat­ kov ter umetne inteligence za pametnejšo mobilnost, na primer s polno podporo uporabi brezpilotnih zrakoplovov in zrakoplo­ vov brez posadke ter nadaljnjimi ukrepi za vzpostavitev evrop­ skega skupnega podatkovnega prostora za mobilnost. Promet je eden od sektorjev, ki jih je pandemija koronavirusa najhuje prizadela, in veliko podjetij v tem sektorju ima ogromne poslovne in finančne težave. Evropska komisija se je zato za­ vezala, da bo okrepila enotni trg, na primer s krepitvijo priza­ devanj in naložb za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) do leta 2030 ter podpiranjem sektorja pri bolj­ ši obnovi s povečanimi javnimi in zasebnimi naložbami v po­ sodobitev voznega parka v vseh načinih prevoza. Omogočila bo tudi mobilnost, ki bo poštena in pravična za vse, na primer tako, da bo nova mobilnost cenovno ugodna in dostopna v vseh regijah in za vse potnike, tudi za tiste z zmanjšano mobil­ nostjo, ter da bo ta sektor privlačnejši za delavce, poleg tega pa izboljšala varnost in zanesljivost vseh načinov prevoza, tudi tako, da bo število mrtvih v prometnih nesrečah do leta 2050 zmanjšala skoraj na nič. WWW.EC.EUROPA.EU 68 primer dobre prakse naš Stik 69 HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE V HSE SO FEBRUAR NAMENILI #KREATIVNOSTI IN INOVATIVNOSTI V Holdingu Slovenske elektrarne so leto 2021 želeli obarvati bolj pisano – ne zgolj rdeče, oranžno, rumeno in zeleno. Zato so letošnji delovni koledar pripravili nekoliko drugače in vsak mesec obarvali s temo, ki zaposlenim v HSE nekaj pomeni, in ji bodo v okviru tematskega meseca dali še posebno težo. Besedilo: Alenka Patty in mag. Alenka Erker Lozinšek ako so februar, čeprav je bil zelo kratek, posvetili inovativnosti in kreativnosti. Začeli so ga s pismom vsem sodelavcem, napovedali aktivnosti in jih povabili k udeležbi oziroma sodelo­ vanju. Za vodje so organizirali delavni­ co Inovacijske strategije, zaposleni so spoznali vzvode in ovire do večje kreativ­ nosti in bili kreativni z orodjem »Points of You«, skozi ves mesec pa so pripravljali aktivnosti za izvedbo prvega HSE dneva inovativnosti – HSE hackathona. HSE HACKATHON – DAN INOVATIVNOSTI Pod okriljem HSE Hackathona so se združili pogumni, ambiciozni in kreativni sodelavci iz različnih služb, različnih generacij, različnih profilov. Sodelova­ lo je 40 sodelavcev (skoraj 20 odstot­ kov vseh zaposlenih), združenih v deset zelo raznolikih ekip. Posamezne ekipe so začele sodelovati že sredi februarja. V timskem, ustvarjalnem in igrificiranem okolju so razvijale koncepte in rešitve v okviru vseh delovnih področij oziroma poslovnih procesov družbe. Dan inovativnosti so spremljala kratka izobraževanja, ki so udeležencem dala odgovore na vprašanja in jih pripravila na zaključne predstavitve: • Kako inovirati – kaj je za to potrebno? • Inovacija vs. perspiracija: od zamisli do razdelane ideje. • Kako delovati v inovativni ekipi? • Kako kratko in učinkovito predstaviti idejo? • Kaj vse je potrebno za uresničitev neke ideje? Dan se je zaključil s predstavitvijo idej sodelavcem in strokovni komisiji, v ka­ tero je bilo vključeno tudi poslovodstvo. Zmagovalne stopničke so si zaslužile kar štiri ekipe oziroma ideje s področij ob­ novljivih virov energije in digitalnih rešitev končnim odjemalcem. Zmagovalci so po­ leg nagrade in priznanja dobili možnost, da skupaj s strokovnimi službami razvije­ jo končno rešitev oziroma jo tudi vpelje­ jo v prakso. Hekatonci pravijo, da so preje­li neprecenljive izkušnje – s področ­ ja sodelovanja, timskega dela, kreiranja in izbora idej … družili so se s sodelavci in sodelavkami, se učili, zabavali ter tkali nove vezi. In kar je najpomembneje – sodelovati si želijo tudi naslednje leto. Z vidika družbe so v HSE poleg enkrat­ nih zamisli in rešitev dobili vpogled tudi v potenciale sodelavk in sodelavcev. Z aktivnostmi, kot je HSE Hackathon, želijo v HSE razvijati inovativnost in kreativnost, kot pomembno kompeten­ co sodelavcev HSE in jo utrditi kot vred­ noto celotne skupine. Glede na izzive, ki čakajo elektrogospodarstvo, sta dobro­ došla vsaka razvojna ideja ali koristen predlog za tako ali drugačno izboljšavo v procesih, metodah ali storitvah. V HSE so prepričani, da je bil mesec #kreativnosti in inovativnosti dober vzvod in spodbuda za preboj in napredek na tem področju, hkrati pa tudi dobra osnova za marec – mesec #SODELOVANJA. KAJ O HACKATHONU PRAVIJO PREDSTAVNIKI ZMAGOVALNIH EKIP? »Hackathon je bil zame in za mojo eki­ po odlična priložnost za spoznavanje sodelavcev iz drugih služb in za medse­ bojno povezovanje. Veliko smo se nauči­ li drug od drugega, imeli smo možnost biti kreativni in lahko smo razmišljali zu­ naj svojih okvirjev.« Eneja Kovač, Služba za pravne zadeve in korporativno upra­ vljanje »Najprej je bilo nekaj idej, potem so bile dileme ali so ideje prave ali ne, ali se prijavimo ali ne, ampak smo se prijavili. Ideje so se izklesale in zasijale. Upam, da bo hackathon postal tradicija.« Miran Kavrečič, Oddelek splošne analitike »To je bil mini team building za eki­ po s pravo mero stresa, akcije, vklopa možganov, ki je pripeljal do odličnih idej vseh ekip. Odlična izkušnja!« Tamara Gaj­ ski, Služba za pravne zadeve in korpora­ tivno upravljanje »To je bil v bistvu prvi dogodek v sku­ pini HSE, ki nas je povezal na inovativen način in spodbudil našo kreativno žilico. Res smo uživali v kresanju dobrih idej in v motivacijsko usmerjeni klimi. Zato si želi­ mo čim več takih dogodkov, ki spodbu­ jajo sodelovanje med različnimi službami in sektorji. Navsezadnje to tudi krepi našega skupinskega razvojnega duha.« Karina Medved Bregar, Služba za ener­ getske politike in EU zadeve 70 portret naš Stik 71 DOC. DR. DRAGO PAPLER vojo 60-letnico bogatega ustvarjal­ nega življenja je zaokrožil s povsem različnimi tematskimi stvaritvami, in sicer na strokovno-znanstvenem področ­ ju z raziskavo Vpliv elektroenergetike na industrijski razvoj Kranja in z znanstve­ noraziskovalnim modelom upravljanja z energijo in sistemov vodenja kakovo­ sti, na medijskem področju s prispevki o elektroenergetiki v strokovnih revijah in z dokumentarnimi videooddajami, na domoznanskem področju s knjigo Franc Kern, Človek, ki drži besedo, na umet­ niškem področju pa s sedmimi fotograf­ skimi razstavami Slikovita sopotja in izdajo pesniške zbirke Sopotja. Izzivi v življenju mi dajejo smisel za ustvarjanje in bivanje Nenehno iskanje novih izzivov je postala stalnica na delovnem področju docenta dr. Draga Paplerja. Je strokovnjak za raziskave, razvoj, kakovost in upravljanje z energijo, univerzitetni profesor in znanstveni sodelavec. Bil pa je tudi urednik glasil, regijske televizije in zbornikov. Sodeluje v strokovnih združenjih ter kot predavatelj na konferencah in v izobraževalnih procesih. Objavil je večje število samostojnih prispevkov, strokovnih in znanstvenih člankov, znanstvene monografije in knjige. Besedilo: Polona Bahun; fotografiji: arhiv doc. dr. Drago Papler Večina tistih, ki bere ta prispevek, vas pozna po strokovnem in znanstvenem delu na področju energetike in ekonomije ter po pedagoškem delu, manj pa po tem, da ste se takrat, ko ste se zaposlili kot elektrotehnik, vzporedno ukvarjali tudi s pisanjem. Od kod želja po novinarskem in publicističnem delu? Ko sem se leta 1980 zaposlil v Elektru Gorenjska, sem se vzporedno ukvarjal z novinarstvom, urednikovanjem in publi­ cistiko. Za krožno povezanost vsega morda poskrbi prav ukvarjanje z novi­ narstvom, po katerem me mnogi najbolj poznajo. Hkrati pa je to med vsemi polji mojega delovanja edini poklic, za kate­ rega nimam formalne izobrazbe. Kam vse vas je zapeljala novinarska kariera in s čim vse ste se ukvarjali? Novinarstvo je moja ljubezen. Na dol­ goletni delovni poti sem prešel različne razvojne faze. Imam strast in motivacijo za nenehno učenje, rast in spremljanje trendov na področju medijev. Že v srednji šoli sem bil urednik glasi­ la Plus – minus Šolskega centra Iskra Kranj. V letih od 1982 do 1987 sem bil član uredniškega odbora Informaci­ je Elektro Gorenjska. Bil sem ustano­ vitelj ter v letih 2003 in 2004 glavni in odgo­ vorni urednik poslovnega glasila skupine Elektro Gorenjska Elgo vest­ nik, za katerega sem pisal 18 let. Od leta 2008 sodelujem kot avtor člankov z revijo EGES, od leta 2012 tudi kot član uredniškega odbora, od leta 2018 pa kot znanstveni sodelavec. V obdobju med 1982 in 1993 sem po­ ročal za slovenske časopise ter objavljal reportaže in intervjuje za Delo, Dnevnik, Slovenske novice, Slovenca, Repub­ liko, Tednik Ptuj, Gorenjski glas, Anteno, Stop, Kaj, Hopla, Nedeljski Dnevnik in še kje. Kot dopisnik sem poročal za radio Slovenija, radio Triglav in radio Gorenc ter vodil oddaje na radiu Sora. Med letoma 1993 in 1998 sem sodeloval kot novinar, voditelj in odgo­ vorni urednik z GTV Gorenjsko televizijo. Leta 1994 sem uvedel prvo informativ­ no oddajo Petkov tedenski pregled, ki je leta 1996 prerasla v vsakodnevno infor­ mativno oddajo Gorenjska poročila. Os­ noval sem temeljno programsko shemo regijske Gorenjske televizije. V poznej­ših letih sem z GTV sodeloval kot avtor re­ portaž in dokumentarnih oddaj ter prispe­ vkov za informativno oddajo. Kot avtor in urednik se posvečam pisani besedi s slikovno vizualizacijo, fo­ tografskimi razstavami in projekcijami videofilmov, z zgodovinskimi raziskava­ mi elektroenergetike in domoznanstva, z zborniki, s strokovnimi knjigami ter z znanstvenimi monografijami, raziskavami in članki. Tu in tam moj notranji svet za pravo kroženje energije potrebuje zapi­ sano misel, esej, pesem, v objektiv ujete odseve življenja, narave in stvaritev. Za novo izdajo Kranjski zbornik 2020 sem napisal članek o vplivih elektroener­ getike na industrijski razvoj Kranja, sodeloval pa sem tudi v njegovem ured­ niškem odboru. Od vsega začetka ste tudi član časopisnega sveta revije Naš stik in avtor številnih prispevkov. Ali vam je novinarsko in publicistično predznanje pri tem delu pomagalo? Novinarsko in publicistično znanje mi je pri delu zelo pomagalo. V najplodnejšem obdobju sem imel toliko prispevkov v časopisu kot redno zaposleni novinar. Poskrbel se tudi za fotografije z dogod­ kov, novih dosežkov ali pa naravnih ujm. 72 portret Pri reviji Naš stik sodelujem od leta 1980, ko mi je takratni novinar in poznejši glavni in odgovorni ured­ nik Marko Pirjevec ob odprtju RTP Radovlji­ca dal službeni fotoaparat in dejal, naj pokrijem dogodek. S tem me je vrgel v svet energetskih informacij, ki sem mu zvest štirideset let. Bil sem dopisnik in novinar, med letoma 1983 in 1993 predsednik uredniškega sveta ter v obdobjih od leta 1987 do 1992 in od leta 1995 do 2016 član časopisne­ ga sveta. Za revijo sem pripravil portrete elek­ troenergetikov, intervjuje, reportaže in pokrival srečanja. Od leta 1982 do 1986 sem spremljal gradnjo številnih investicij na prenosnem in distribucijskem omrež­ Poti ustvarjalnosti in poti življenja niso ravne, temveč se vijejo včasih oblo, drugič oglato. Tako se umetniško izražanje in večplastna poklicna ustvarjalnost prepletata. Izzivi v življenju dajejo smisel mojemu ustvarjanju in bivanju. Sopotja življenja pa me vodijo k cilju po različnih poteh. naš Stik ju in poročal z različnih strokovnih kon­ ferenc. V zadnjem obdobju sem rad sodeloval v kolumnah in zapisal svoj po­ gled na različne teme. Čeprav še vedno prisegam na revi­ jo in komaj čakam njen izid, pa sveže in aktualne informacije preberem tudi prek portala. Kako sicer ocenjujete revijo, ki je lani novembra obeležila 60 let svojega obstoja? Revija Naš stik je v 60 letih postala strokovna revija s poglobljeno vsebino, ki zaokroža posamezne aktualne teme, opisuje strategijo in odločitve državnih institucij, predstavlja delovne kolektive in dosežke, odkriva zanimive osebnosti in njihova mnenja, opozarja na zahteve in cilje, razlaga novosti in napredek stroke, prinaša komentarje in poglede, pojasnjuje podatke in rezultate dela. Tuje vam ni niti kulturno-umetniško ustvarjanje. Pred kratkim je izšla vaša pesniška zbirka Sopotja. Od kod ljubezen do leposlovja? Ljubezen do leposlovja je v meni od mladih dni, ko sem napisal prve pesmi in zgodbe. V podzavesti se mi pretaka­ jo miselni in duhovni tokovi. V možganih mi rojijo misli in me vznemirjajo. Nasta­ jajo pesmi, ki me pomirjajo in mi dajejo nove ustvarjalne spodbude. Vesel sem, da sem obeleževanje 40-letnice domoznanskih, medijskih, strokovno-znanstvenih in umetniških sopotij zaokrožil z dvema knjigama – z biografijo o Francu Kernu in s pesniško zbirko Sopotja. Energija mi ob tehničnem daje še globlji duhovni in ustvarjalni pomen. Je izziv za zavedanje, razmišljan­ je, ustvarjanje in zgledno življenjsko opredelitev. Pisanje je moje notran­ je izpovedovanje in izražanje misli, ki me tarejo, zaposlujejo in mi dajejo za­ dovoljstvo. Povezava energetike in kulture je sinergijska, kadar se prepletata teh­ nična realnost in ustvarjalna izpoved. V slikah iščem dvopolnost plusa in mi­ nusa, prvotne narave in ustvarjalnih po­ gledov. S čim se na umetniškem področju trenutno največ ukvarjate in ali je v načrtu že kakšno novo delo? O tržiškem elektroinženirju in pesniš­ ki duši Francu Pavčiču Radu imam pri­ pravljeno besedilo in fotografije za objavo ob njegovi stoletnici rojstva. Napisano imam Kroniko ansambla bra­ tov Avsenik, ki sem jo pripravljal ob postavljanju stalne muzejske zbirke v Begunjah. Omenil pa bi lahko še ve­ liko legend iz medijskega, znanstven­ ega, strokovnega, kulturnega sveta in javnega življenja, ki sem jih kot sopot­ nik dogodkov srečeval na svoji poti in si zaslužijo zapise v zgodbah. Rad bi tudi nadaljeval zgodbe Pod gorami, folklorne in spominske pripovedi iz kra­ 73 jev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem. Nastaja tudi že knjiga o Voklem z osrednjim Prostovoljnim gasilskim društvom, ki povezuje razvoj celega kraja. Pripravljam zamisli za postopno pripra­ vo pesniške zbirke Impulzi s prevodom v hrvaški jezik ter literarno knjigo Udinbor­ ški s spomini, eseji, pripovedmi in zgod­ bami. Prav tako knji­go biografij Legen­de, zgodovinsko domoznansko rodbinsko kroniko Paplerji, fotografsko monografijo Impresije in avtobiografijo Medijska sopo­ tja. Imam torej že kar nekaj zamisli, ved­ no pa sem odprt tudi za nove pobude in želje ljudi, ki si želijo knjižnih biografskih portretov. 74 spomini Desetletnica ustanovitve Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER Besedilo: Brane Janjić; fotografija: Vladimir Habjan začetku marca ali natančneje 3. marca je minilo natanko deset let, odkar je v Sloveniji začela delovati Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), katere glavna naloga je skrb za pravilno delovanje enotnega evrop­ skega trga električne energije in plina. Pot do pridobitve sedeža agencije v Ljubljani je bila dolgotraj­ na, saj so se zanj zavzeto potegovali tudi v Bratislavi in Bu­ karešti. Slavnostne otvoritve začetka delovanja agencije so se udeležili številni ugledni gostje, in sicer poleg njenega prvega direktorja Alberta Pototschniga, še evropski komisar za ener­ gijo Günther Oettinger, evropski komisar za okolje Janez Potočnik in slovenski premier Borut Pahor, ki je Pototschnigu tudi predal simbolične ključe sedeža nove agencije. Borut Pahor je v takratnem slavnostnem nagovoru med dru­ gim poudaril, da agencija prihaja k nam v času, ko sta evrop­ sko in svetovno gospodarstvo, s tem pa tudi energetika, na prelomnici in dodal, da je pot v nizkoogljično družbo, kot jo vsi želimo, tesno povezana z razvojnimi dilemami sodobnega gospodarstva. V nadaljevanju je še povedal, da nas tudi v Slo­ veniji čakajo pomembne odločitve, saj pripravljamo nov nacio­ nalni energetski program in strategijo boja proti podnebnim spremembam, ter opozoril, da izjemna povezanost in sood­ visnost gospodarstev, sploh v Evropski uniji, pomenita tudi, da država ni več otok, ki bi lahko sam odločal o svoji energetski prihodnosti. VAS ZANIMA, KAKŠNA JE PRIHODNOST IZRABE JEDRSKE ENERGIJE, KAJ O NJENI RABI MENIJO NEKATERI KLJUČNI DELEŽNIKI, KATERE SO NJENE PREDNOSTI, KAKŠNE KORISTI PRINAŠA IN KJE VSE JO LAHKO UPORABLJAMO? POTEM VABLJENI K RAZISKOVANJU POSEBNE ŠTEVILKE REVIJE NAŠ STIK O JEDRSKI ENERGIJI V DIGITALNI OBLIKI. WWW.NAS-STIK.SI V NASLEDNJI ŠTEVILKI Elektroenergetska podjetja imajo na mizi kar nekaj projektov povezanih z obnovljivimi viri. V kateri fazi so in koliko elektrike si lahko od njih obetamo? WWW.NAS-STIK.SI