Obtožujemo! Po mnogih oasnikih smo čitali preteklo leto veleza-nimiv dogodek: Na obtožni Idopi je sedel pred porotnim sodišilem v Assisi di Lilla mladenic 17 let star z imenom Emilij Gaudot. Bil je vzor skrajno pokvarjenega človeka. Obravnava je vzbujala splošno pozornost, galerija poslušalcev je bila nabito polna. Predsednik sodnegadvorarecezatožencii: ,,Gau•dot, Vi ste ubili Rozino Menie, da bi ji ukradli 40 kr. Gotovo bi tega ne bili storili, ce bi vedeli, da< boste imeli tako majhen plen." — Gaudot: ,,Zjakaj pa ne! KaJ mi je mar, Be je ena starka vec ali manj na svetu? Jaz delam za vsak' denar!" — Predsednik: ,,VaSa zlobna ravnodušnost bi se gabila celo ljudožrcem. Koinaj 17 let stari, pa ste že na potu do vislic; kdo Vas je ucil take hudobije?" — Gauddt: ,,Kaj jaz vem, kdo!" — Predsednik: ,,Ali se pripoznate krivega vsega, kar ste obdolženi?" — Gaudot: ,,Pripoznam, pa se k vsemu temu lesmejem," — Predsednik: ,,Gospodje porotniki bodo sodili, dam besedo zagovorniku." Zagpvorni&tvo je bilo poverjeno slavnemu advokatu Sairit Appert, ki je začel tako-le: .,,Gospodje, moj posel je zelo lajiek. Zatoženeo je vse priznal. Nimam torej zagovora, ki bi kaj veljal. Vendar hočem poduU piii* bosrjU. Pravica ztilitova gofej o<i topra obloženca racun zavoljo njegovega zločina; dovolite pa, da, povpraSam jaz vas, kakšna bo vaša sodba glede tega za.toženca. Kakšna bo? Tega ne vem, vem pa prav dobro, da je nekdo drugi mnogo bolj kriv, kot je ta zatoženec. Tega kri\rca, ali bolje, te krivce, vam liočem naznaniti ... Ti krivci ste vi, gospodje, ki sedftj zastopate človeško družbo, prisiljeno, ila sedaj kaznuje zloein. In ta družba s svojo brezbrižjiostjo — in, fc-ar je Se slabše — naravnost zavoljo svojega pohujševanja ni znala zločina zabraniti, ampak ga je celo sraraotno podpirala. (Velika razburjenost med porotniki in obeinstvom.) Dvigain svoj pogled tja na nasprotno steno in pozdravljam znamenje sv. fcriža. To znamenje stoji tu v sodni dvorani, kjer obsojajo zločince. Zakaj pa tega znamenja ni v Šoli, lcamor kličete otroke k vzgoji? Zakaj se drznete kaznovati zlo(iince j)red o6mi in v imenu Boga, ko vendar na vsak naftin poskušate z vašimi nauki in z vašimi najslabiimi vzgledi ravno tega Boga zapoditi iz nežnih src nedolžnih otrok? In zakai kažete Gaudotu križanega Jezusa prvikrat danes, danes, ko stoji tu, da bo obsojen po postavi? Ako bi pokazali križ temu revežu takrat, ko je sedel v šolski klopi, ne bi sedel danes na klopi sramote! Kdo je kedaj povedal Gaudotu, da živi Bog, ki liudo k.aznnje ? Kdo mu je kedaj govoril o dnši, o ljubezni do bližnjega in o ljiibezni do Boga? Kdo ga je učil in mu kedaj zabičeval, izpolnjevanje božje zapovedi: ,.ne ubijaj!" Nasprotno, vi ste prepustili to dušo groznim in pogubjiim stpastem, in on, nesrefini mladenič, je živel, kakor živi zver v puščavi, s;im in zapuščen v sredi te cloveSke družbe, ki ga lioče ^edaj ubiti kot tigra, med tem ko bi ga mogla in inorala vzgojevati ter voditi kot jagnje. Da, vas o gosiiodje, vas tožim; vas, ki se hvalite z pmiko, pa iiiste drugega kot barbari; vas, ki Širite med ljudstvo pohujŠanje, umazane fiasnike, podobe in sploh vse, kar vodi mlade ljudi k nečistosti, pa' se potera šp- feuditej 5e odgovarja ljudstvo vašim naukom z zloii;ii in nezaslišanimi hudobijanii. Le obsodite mojega varovanca, ftlove&ka postava vam daje pravico. Jaz pa vas obtožujem v imenu božje postave!" Tem besBdam je sledilo burno in dolgotrajno odobravanje prisotnega obcin.stva. Predsednik sodišfta je moral pastopiti z grožnjo, da je utihnilo — porotnikt 80 se odstranili k posvetovanju, Pol ure pozneje je bila prebrana obsodba: Gaudot je bil obsojen k smrti. Advokat pa je stegnil desnico proti znamonju sv. križa in z resnim glasom, ki se je v svefiani tihoti zdel fee bolj resen, (kriknil: ,.Bog bo sodil sodnike!" To dogodbo prinaSamo v prvem listu novega lolnika, ker na najzgovorneiši nafcin priporoca naro•oajiie v katoližkcm duhu pisanih Casnikov, O6e, ki Jiaro&ft slab 6asnik, zastruplia oelo svojo družino; mati, ki prlpuišfia v krog svojih Ijubih otrei: pohiijšIjivo berivo, je njih morilka; učitelj in duhmniik, ki ne skrbita za dobre časnike v svojem kraju, zanemarjata svojo dolžnoat; mladina, ki fcita svobodomiselne in umazane časnike, jemlje strup in si pokončuje svoje moei. Slabi časniki, slaba družba. "Slaba družba je še povsod in vselej pokvarila najboljse može. Zato bo] slabemu fiasopisju in na delo za katoliško časopisje! Kdor ne dela v tem sraislu, obtožujejo ga z vso pravico zločin.a na človeški družbi,