i za te S« lica' lev )|6 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO X ŠTEVILKA 93 NOVEMBER 1982 'A Le red in nekoliko potrpljenja Potrošniški mrzlici, kije zajela celo našo državo, se tudi vrhni-sć! «to' občani niso izognili. Le-ta je povzročila, da si občani delajo -as%7a zaloge praška, kave, olja, sladkorja, plina, nekateri tudi v( tenc/na. Takšno stanje pa bo trajalo tako dolgo, dokler ne bomo viko disciplinirani, da bomČ kupovali le tisto, kar v resnici po-l^bujemo in toliko, kolikor potrebujemo. Tal Da bi se stanje nekoliko stabiliziralo, so uvedli bone za plin, ki nC!° predmet pogovora številka ena že kar lep čas. KS v občini so se dogovorile, da bodo naredila sezname, po katerih so se sf "ofem boni tudi že razdelili. V KS Vrhnika je bila izvedena anketa v kateri so občani odgodili, kakšne možnosti imajo za kuhanje in če so že dobili plin v vembru. Občani so bili razdeljeni v pet kategorij. V prvo kategorijo so to« ^š// občani, ki uporabljajo samo plin, v drugi kategoriji so ob-•?n/ in teh je tudi največ, ki uporabljajo plin in elektriko, občani, lxo 'so prišli v tretjo kategorijo uporabljajo plin in trda goriva. Tisti, nmmajo vse troje —plin, elektriko in trda goriva, pa so v četrti ka-|fT1. 9or///, v zadnji pa so tisti, ki so bili pošteni in so priznali, da so Wn v novembru že nabavili. Seveda so nekaj številk rezervirali ' starejše občane, ki so onemogli in bolni. KS Vrhnika je aktivirala svoje prebivalce, na najboljši odziv pa J6 naletela pri mladincih, ki so člani vseh treh 00 ZSMS na po-iros «očju KS Vrhnika. To nam tudi kaže, da so se mladi na tem polzi «očju po dolgem času zopet organizirali in oživili svoje delova-11te. Njihov množičen odziv na to akcijo pa je samo delček nji-bve aktivnosti v zadnjem letu. as« :na k! ali>*. ■.na trii' /ni' lo »P"' Nov delovni čas v občinski hiši Delovni čas v občinskih upravnih organih od 1. oktobra do 31. marca je naslednji: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 16. ure — v sredo od 8.00 do 18. ure. Uadne ure pa so v: — ponedeljek in petek od 8.30 do 11.30 in od 14.00 do 15.30. — v sredo pa od 8.30 do 12.00 ure in od 14.00 do 17.30. DELOVNA SKUPINA REPUBLIŠKE KONFERENCE ZRVS NA VRHNIKI Pritegniti neaktivne člane .Rezervni vojaški starešine so v bistvu aktivisti, ki med ostalimi °čani utrjujejo doktrino splošnega ljudskega odpora, zato je ijtrebno še bolj utrditi delovanje te organizacije in skrbeti za ' [okovno in idejno politično usposabljanje vseh članov. To je ."eden bistvenih sklepov skupnega sestanka delovne skupine TOubllike konference ZRVS, v kateri Je bil tudi njen sekretar .8*ob černe, s predsedstvom Občinske konference naših rednih vojaških starešin. 4t . ^ občinski organizaciji, ki ima ■-^2 člana in se povezujejo v še-^ krajevnih organizacijah, javljajo, da so pretežni del *log iz programa izvršili in daje lSPeh zadovoljiv. Vendar neka-^ člani še vedno stoje ob stradata bodo morale ravno kra->e organizacije še bolj poživiti t9|o in vanj vključiti tudi neak-člane. Doslej so poskušali i Enoviti aktive ZRVS v delov-kJ1 organizacijah, vendar niso j^sem uspeli, zato je to ena od J^očih glavnih nalog. Izredno «0 pa delujeta dva aktiva na Jovnih šolah in bodo s to P«ko dela nadaljevali. Njihovi J*hi so mentorji v obrambnih J|*kih, sodelujejo pri obramb-? dnevih in tako neposredno Rajajo mladi rod. Zgledno je j^elovanje z občinskim štabom L^orialne obrambe. Uspešno m vključujejo tudi v predavanja ^obrambno usposabljanje Rivalstva — večina predava-- |j'6v je iz vrst rezervnih stare- Da bi še izboljšali delovanje občinske organizacije in motivirali še neaktivne člane, bodo odslej posvetili še več pozornosti oblikam in metodam dela, poskušali najti vsebinske stike z mladimi, predvsem pa razvijali samoiniciativnost in samostojnost krajevnih organizacij. Še posebno skrb pa bodo namenili informiranosti in intenzivneje razvijali interes članov, da bodo posegli po domači in svetovni Strokovni literaturi. Začeli s polaganjem cevi Na trasi novega vodovoda že brnijo stroji! Začelo se je zares! Delavci Hldrogradenj so položili že petsto metrov cevi po barju. Delo jim gre kljub zahtevnemu terenu dobro od rok — vsak dan polože približno 40 metrov cevi. Predvidevajo, da bodo delali tudi pozimi, seveda kolikor jim bodo dopuščale vremenske razmere. Le hud mraz in deževlje jim lahko ponagajata. V začetku decembra pa bodo zapeli krampi in lopate na trasi od Podgore do rezervoarja nad Verdom. Vojaki iz kasarne Ivana Cankarja bodo opravili na tem delu trase novega vodovoda vsa zemeljska dela. Povejmo še, da je gradbeni material praktično že ves nabavljen in da tečejo vse ostale aktivnosti po začrtanem terminskem planu. Do 15. novembra pa je zbranih 5 milijonov 962 tisoč dinarjev iz samoprispevka. Gradbeni odbor oziroma odbor za vodenje Investicije, ki ga vodi inž. Zvone Mencej, se redno sestaja. Tokrat so se sešll na terenu in ugotovili, da gradnja dobro napreduje. Ustavili so se tudi pri eni od vrtin, iz katerih še vedno jemljejo vzorce vode za analizo. V dva do tri metre globok jarek najprej zabijejo pilote, ga na-sujejo s peskom in nato na to »posteljico« polagajo cevi. Da po mehkih barjanskih tleh lahko delajo s težko mehanizacijo, ob jarku nasipajo jalovino. Čeprav je nasutja skoraj pol metra, se še zgodi, da se kamion pogrezne v mehka tla. Janez Omahen, delovodja: Delo je zahtevno, toda kljub temu hitro napredujemo In mislim, da ga bomo tudi pravočasno končali. Kongres ZSJ ni prelomnica, temveč začetek akcije V žarišču pozornosti delegatov 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil v sredini novembra v Beogradu, so bila aktualna družbenoekonomska vprašanja, ki jih delegati v svojih razpravah povezovali z nalogami naše družbe in zveze sindikatov kot najširše organizacije delavskega razreda s tematskim spletom družbenoekonomskega razvoja. K temu moramo poleg socialnih in organizacijsko političnih vprašanj dodati še zlasti zanimive razprave, ki so bile namenjene uveljavljanju dohodkovnih odnosov, kajti sodeč po ocenah razpravljalcev, smo zlasti na tem področju še zmeraj na začetku. To dokazuje tudi podatek, da je bilo od celotnega ustvarjenega dohodka v našem gospodarstvu v lanskem letu le 10 % dohodka pridobljenega na načelih skupnega prihodka. Kongres se je opredelil, da je potrebno odločneje nadaljevati uveljavljanje v ustavi in v zakonu o združenem delu zapisanih kategorij in norm na vseh ravneh družbene organiziranosti združenega dela in ob tem tudi z vso odgovornostjo v praksi uresničevati dolgoročni program ekonomske stabilizacije. Za te naloge imamo sprejete družbene listine, sedaj pa je njihovo potrebno prenesti v temeljna samoupravna okolja in z akcijsko naravnanostjo dela sindikatov in drugih družbenih subjektov to tudi v praksi uresničevati. Časa za oklevanje v sedanjih gospodarskih razmerah prav gotovo ni. Še manj pa za slabo delo, slbo organiziranost proizvodnih in poslovnih procesov ali pa celo, kot se tu in tam dogaja, za odrivanje samoupravljanja od stvarnih vprašanj in problemov, kajti to je voda ria mlin etati-stično birokratskim in tehnokratskim silam, ki bi še naprej rade odločale o presežni vrednosti, čeprav smo v ustavi zelo jasno zapisali, da je le de- lavec lahko in mora biti gospodar pogojev in sadov svojega dela. 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je v resnici le ponovno poudaril to ustavno opredelitev ter zavezal sindikalne organizcije, da .razvijanju samoupravljanja in delegatskega sistema namenjajo vsakodnevno akcijo. Pred občinskimi sveti in osnovnimi organizacijami zveze sindikatov so zategadelj zelo pomembne naloge, kajti jasno je, da se ekonomske razmere tudi v prihodnjem letu ne bodo izboljšale in po drugi strani jih zavezujejo kongresne listine, da na vseh področjih življenja in dela delovnih kolektivov naredijo precizne akcijske načrte za odpravljanje gospodarskih in samoupravnih zagat v svojih organizacijah združenega dela in v občini ter z mobilizacijo delavcev uresničujejo njihovo ustavno pozicijo. Na potezi so potemtakem osnovne organizacije zveze sindikatov. M. H. Vsem delovnim ljudem In občanom iskreno čestitamo ob 29. novembru — dnevu republike Skupščina občine, družbenopolitične organizacije, izvršni svet, samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Našega časopisa Ukinjen ukrep družbenega varstva Na oktobrski seji so delegati občinske skupščine sprejeli poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa Komunalnega podjetja. Ugotovili so, da so se razmere v tem podjetju izboljšale in da daje sedanje stanje možnosti za nadaljnje dograjevanje samoupravnih odnosov v Komunalnem podjetju In odnosov do Samou- pravne komunalne Interesne skupnosti ter tudi do uporabnikov komunalnih storitev, zato ukrep družbenega varstva ni več potreben. Na seji delavskega sveta Komunalnega podjetja pa je bil za vršilca dolžnosti direktorja imenovan inž. Stojan Jakin. Ivan Cankar : Kar sem videl z očmi, s srcem in z razumom, nisem zatajil; in bi ne zatajil za same zlate nebeške zvezde... (Ob obletnici smrti Ivana Cankarja — 11. doc. 1916) V treh KS že nova vodstva Izteka se štiriletni mandat samoupravnih organov v krajevnih skupnostih. To pomeni, da Je bilo zadnji mesec kar precej dela in na občinski konferenci SZDL ocenjujejo, da so se v krajevnih skupnostih odgovorno lotili te naloge. Do zaključka redakcije smo zvedeli, da so nova vodstva krajevnih skupnosti razen v Borovnici Izvolili tudi že v Ligojni in na Stari Vrhniki. Drugje sicer nekoliko kasnl-jo, vendar bodo opravili volitve do začetka decembra In ob tem sprejeli tudi nove statute krajevnih skupnosti. Poglejmo še nova vodstva samoupravnih organov v teh dveh krajevnih skupnostih. Krajevna skupnost Ligojna: Predsednik skupščine KS je Martin Novak, podpredsednik pa Avgust Ogrin. Predsednik sveta KS je Ivan Mele, člani pa so še: Rudolf Sedej, Jože Ogrin, Hinko Osredkar, Pavel Trček, Zofka Kavčič in Stane Samotorčan. V poravnalni svet so bili izvoljeni: Avgust Ogrin za predsednika in Pavel Trček, Stane Kovač in Ivan Osredkar. V potrošniškem svetu pa so: Valentin Kupec, ki je tudi predsednik, Milan Varšek, Dragica Smrtnik in Marija Birtič. Krajevna skupnost Stara Vrhnika: Za predsednika skupščine so izvolili Janeza Kenka, podpredsednik pa je Jože Umek. V svet krajevne skupnosti so izvoljeni: Marjan Možina, ki je tudi predsednik, podpredsednik je Jakob Su-sman, člani pa: Branko Pust, Tomaž Mesec, Andrej Krvina, Rudi Malava-šič, Andrej Mesec, Franc Gabrovšek in Darko Potrebuješ. Predsednik poravnalnega sveta je Darja Maček, člani pa: Jože Homo-vec, Valentin Rode, Pavel Mole in Franc Ogrin. Petčlanskemu potrošniškemu svetu predseduje Marija Ogrin, člani tega sveta pa so še: Marija Nagode, Peter Kenk, Slavka Mole in Albin Nagode. 2 NAŠ ČASOPIS NOVEMBER 18 ^ Tudi ob devetmesecju še ugodni poslovni rezultati Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja, v katerih je gospodarstvo poslovalo v obdobju prvih devetih mesecev letošnjega leta, so bili doseženi relativno ugodni poslovni in finančni rezultati. Ob tem velja pripomniti, da se težave v poslovanju iz prejšnjih obdobij v nekaterih TOZD nadaljujejo, kar neposredno vpliva na doseganje še boljših rezultatov. Splošni vplivi gibanj na vseh področjih, kakor tudi vsi ukrepi ekonomske politike v tekočem, letu, prikazani za območje Slovenije, so vplivali tudi na gospodarjenje v občini Vrhnika. dov industrijske rasti ni skladno s stopnjo zaposlovanja, ki znaša 0,7 odstotka, kar je nad resolu-cijsko usmeritvijo (0,6 odstotka). Zaposlovanje je večje tudi na področju nematerialne proizvodnje, ki kaže porast v višini 22,9 odstotka, je realna rast dohodka v okviru resolucijskih. Kljub dobremu gospodarjenju v nekaterih organizacijah združenega dela se nadaljujejo tudi še težave, in sicer v IUV — TOZD Opekama zaradi pomanj- Celotni prihodek Celotni prihodek je v primerjavi z istim lanskim dohodkom porastel za 16,6 odstotka. Največjo rast celotnega prihodka beležijo TOZD Kovinarska 36 odstotkov, ISKRA-TOZD Antene 27 odstotkov, Obrtnik Borovnica 26,1 odstotka, TOZD Kamnolom Verd 23 odstotkov, DO LIKO 19.8 odstotka TOZD Usnjarna 24,3 odstotka, Kmetijska zadruga 44 odstotkov, TOZD Gozdarstvo 37 odstotkov, Temeljna organizacija kooperantov 36 odstotkov, TOZD PTT 39 odstotkov, TOZD Slovenija avto 41 odstotkov. Precejšen izpad celotnega prihodka pa je v TOZD Fenolit, 81 odstotkov, za kar je razlog predvsem v neredni pre-skrbljenosti s surovinami in z reprodukcijskimi materiali ter izvajanju sanacije delovnih prostorov zaradi izboljšanja varnosti pri delu. Velik izpad celotnega prihodka je nadalje v TOZD Igrad in znaša 67 odstotkov glede na enako obdobje leta 1981, ob tem da TOZD Igrad izkazuje izgubo. Nižji celotni dohodek od lanskoletnega je dosežen še v Komunalnem podjetju (92 odstotkov) v IUV—TOZD Opekarna (98,9 odstotka), Obrtnem centru (97 odstotkov) in LIKO—TOZD Blagovni promet (95,3 odstotka). V Liku so že začeti z izgradnjo druge faze tovarne stolov na lokaciji v Verdu, ki bo stala 283 milijonov dinarjev. Načrtujejo, da bodo s to investicijo, ki bo končana prihodnje leto, modernizirali In povečali proizvodnjo masivnega pohištva. Izpopolnili bodo tehnologijo proizvodnje stolov, ki so njihov najpomembnejši izvozni artikel, saj bodo tako lahko povečali izvoz za okrog 37 odstotkov. Industrijska rast je v prvem trimesečju sicer kazala zelo visoke rasti, vendar pada iz meseca v mesec tako, da v mesecu septembru znaša indeks industrijske proizvodnje na enako obdobje 95,9 odstotka in na povprečje leta 1981 96,6 odstotka. Pozitivne trende imajo poleg IUV TOZD Usnjarna še: LIKO — TOZD Primarna predelava, Obrtnik Borovnica in ŽITO — TOZD Pekarna, medtem ko je v ostalih organizacijah združenega dela doseganje znatno nižje. Zmanjšana industrijska rast bo močno vplivala na doseganje ugodnih rezultatov, še posebno na področju izvoza. Razlogi so predvsem v pomanjkanju energije, slabi preskrbljeno-sti s surovinami in reprodukcijskim materia'om. Padanje tren- 7,4 odstotka, tako da je dosežena skupna rast 0,7 odstotka. Na področju negospodarstva je nastalo povečanje v glavnem zaradi širitve dejavnosti na področju šolstva in otroškega varstva ter reorganizacije služb Občinske zdravstvene skupnosti iz regijske v strokovne službe SIS družbenih dejavnosti. Podatki o doseženih rezultatih gospodarjenja organizacij združenega dela za to obdobje še naprej kažejo nekatera odstopanja od resolucijskih usmeritev in planskih predvidevanj organizacij združenega dela. Povečanje amortizacije, slaba oskrblje- kanja mazuta in SGP — TOZD Igrad zaradi pomanjkanja dela in zalog nedokončane proizvodnje in imata še vedno izgubo. Aktivnosti so v teku tako, da se v SGP — TOZD Igrad z organizacijskimi spremembami zagotovi polno zaposlenost in izkoriščenost proizvodnih kapacitet v okviru DO ter za IUV — TOZD Opekarno, za katero naj bi se v okviru regije dogovorili o ekonomski upravičenosti nadaljnjega delovanja. Težave, ki se kažejo skozi močno zmanjšanje akumulacije ob nizkih rasteh dohodka, so še Iz dela Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika Delegati zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti so na svoji 3. seji, 17.11.1982, obravnavali in sprejeli Pravilnik o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika. Novosti Pravilnika o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Kdo je upravičen do teh stanovanj? Upravičenci do stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost, so občani z nižjimi dohodki, pri katerih skupni družinski dohodek ne presega 60 % poprečja OD delavcev v SR Sloveniji v letu pred sestavljanjem prednostne liste, Samski občani so upravičeni do teh stanovanj, če njihov skupni dohodek ne presega 80 % poprečja OD delavcev v SR Sloveniji v letu pred sestavo prednostne liste. Kakšen je postopek za pridobitev stanovanja? Občan, ki želi pridobiti stanovanje po zgoraj navedenem pravilniku, vloži svojo prošnjo na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika. Vloga za dodelitev družbenega stanovanja mora vsebovati: — osebne podatke upravičenca in članov družine, — podatke o času bivanja v občini, — opis socialnega položaja, — potrdilo o dohodkih družine, — morebitno potrdilo o zdravstvenem stanju. Vse navedbe v vlogi mora potrditi TOZD ali delovna skupnost, v kateri je upravičenec zaposlen, če ni zaposlen pa Center za socialno delo, odbor ZZB, društvo upokojencev in podobno. Vloge se oddajo kadarkoli, odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pa sestavi prednostno listo z ozirom na razpoložljiva stanovanja, oziroma najmanj enkrat na dve leti. Ob sestavi nove prednostne liste se ponovno preverijo podatki prosilcev, ki stanovanj niso dobili in če se jih ponovno uvrsti na prednostno listo, pridobijo 50 dodatnih točk. Vse informacije v zvezi s pridobivanjem družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika pa dobite pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1, tel. 751-257. JANEZ PEČAR »Si Neustreznost sedanjih prostorov, med njimi tudi razdeljenost na dve lokaciji, je prisilila Industrijo usnja na Vrhniki, da je letos začela graditi nove proizvodne prostore Konfekcije usnja. K temu jih sili tudi Izvoz, saj je skupni načrt Izvoza za vso delovno organizacijo 25,6 milijona dolarjev, ki ga za štiri odstotke celo presegajo. V novih proizvodnih prostorih, ki bodo gotovi 1983. leta, bodo dosegli končno zmogljivost 450 tisoč kvadratnih metrov usnja, predelanega v končne konfekcijske izdelke, kar je dobrih 300 odstotkov več, kot je sedanja proizvodnja. V tovarni bodo zaposlili osemdeset novih delavcev, poleg stotih, kolikor jih tu zdaj dela. nost s surovinami, energijo in re-promaterialom in vrsta drugih ukrepov na vseh področjih, je vplivalo na doseganje finančnih rezultatov poslovanja organizacij združenega dela. Rast dohodka v višini 17,3 odstotka kaže na močan vpliv porasta amortizacije, kar poleg povečanih izplačil osebnih dohodkov močno vpliva na padec akumulacije organizacij združenega dela. Točnih podatkov vpliva cen industrijske proizvodnje v občini ni na razpolago, vendar, če bi upoštevali statistične podatke za Slovenijo, ta znaša do septembra že pri ISKRA — TOZD Antene, DONIT — TCZD Fenolit in Komunalnem podjetju Vrhnika. V ISKRA — TOZD Antene je vpliv na padanje dohodka, neakumu-lativni proizvodni program, zaradi česar je v pripravi programska sanacija in posebne aktivnosti v okviru DO široka potrošnja. V DONIT — TOZD Fenolit prihaja do težav v glavnem zaradi nepokritosti proizvodnje s surovinami in zastoji zaradi rekonstrukcij. V Komunalnem podjetju bo vpliv na zmanjšanje dohodka zaradi izpada del na področju stranske dejavnosti. Zunanjetrgovinska menjava V devetih mesecih letošnjega leta so TOZD z območji občine izvozili na konvertibilno tržišče za skoraj 923.546 din, kar je za 27,3 odstotke več kot v istem lanskem obdob ju, uvozili pa za 468.982 din, kar je le za 2,7 odstotka več To daje dobro pokritje uvoza z Izvozom, ki znaša 196,5 od stotka, kar je več, kot je bilo predvideno z resolucijo za leto 1982 (197 odstotkov). Največji delež izvoza sta dosegli IUV—TOZD Usnjarna in LIKO, skupaj kar 96,3 odstotka celotnega izvoza. V okviru DO LIKO največ izvaža TOZD Ta varna stolov Verd, v celotnem prihodku pa znašajo pri hodki oo izvoza kar 89,6 odstotkov. Vendar pa je pri tem potrebno povedati, da je tako nize* uvoz predvsem posledica omejevanja in nizkega deleža deviz, ki ostane TOZD v za lastne potrebe. To pa pomeni tudi slabšo preskrbljenost s surovinami in repromaterialom, kar bo še pO; sebno pereče v prihodnjem letu, če se ta delež ne bo povečal V izvoz se poleg največjih izvoznikov vključujejo tudi drugi TOZD, predvsem Iskra — TOZD Antene, oba TOZD Gozdnega gospodarstva, Kmetijska zadruga in TOZD Fenolit, vendar bo prav v teh tozdih potrebno še okrepiti izvozno usmerjenost in doseči še boljše izvozne rezultate. Da je bil dosežen tolikšen izvoz, so bili potrebni veliki napol delovnih kolektivov, saj je na zunanjih trgih konkurenci izredno'močna. V IUV—TOZD Usnjarna je planirani izvoz zaS mesecev realiziran v celoti 100 odstotno glede na planske zadolžitve v Usnjarni in Ščetinami celo več, izvoz usnjene korv fekcije pa ni bil dosežen v planirani višini. Da bodo dosegli načrtovani izvoz, bc potrebno v zadnjih mesecih letošnjega leta nadomestiti izpad. Za dosego tega bodo potrebni maksimald napori vsega kolektiva. Izvoz pa bi bil lahko v nekatere države še celo večji, kar p* zaradi omejenih količin proizvodnje ni mogoče. TOZD Usnjarna dosega na tujem trgu ugodnejše cene kot na domačem, kar ni pogost primer pri naših izvoznikih. Veliko povpraševanj« po svinjskem usnju pa je tudi na domačem trgu. V DO LIKO izvoz še nekoliko zaostaja za planinanim, vendal upajo, da bo do konca leta dosežen v predvideni višini. Ti izpad beležijo predvsem pri izvozu preko posrednih izvoznikov medtem ko direktni izvoz poteka po planu. Še vedno trajaj« neugodna gibanja na svetovnem trgu pohištva. Z ponudW masivnega pohištva skuša LIKO nadomestiti manjšo prodaji kolonialnega pohištva predvsem stolov. TOZD Fenolit je sicer precej povečal izvoz glede na let« 1981, vendar je to še vedno precej izpod planiranega izvoza srednjeročnem planu tega TOZD. Poleg direktnega izvoza j< potrebno omeniti tudi pomembnost posrednega izvoza, ki o trl'l«|, T, i i< to li OVEMBER 1982 NAŠ ČASOPIS 3 Potrošniškim svetom veljava da' ;ov jaj! itt laf ■a a i« i gj: 1,1 Sveti potrošni'ov, kljub temu, da so si na občinski konferenci SZDL na vso moč prizadevali, da bi zaživeli že pred nekaj leti si nikakor niso našli pravega dela. V tem zadnjem Času pa so še kako potrebni, ko se potrošniki srečujemo s pomanjkanje nekaterih potrošnih artiklov. Ravno pomanjkanje plina In pralnih praškov je dalo povod, da so se tudi še v tistih krajevnih skupnostih kjer so doslej slabo delovali sveti potrošnikov morali na hitro organizirati, da bi zagotovili enakomerno preskrbo s kritičnimi artikli. ne bi nekateri nakopičili zalog, drugi občani pa bi ostali praznih rok, kar se je tudi dogajalo. V konferenci potrošnikov menimo, da se morajo v vseh kra- O vlogi in pomenu potrošniških svetov smo ogvoriii s predsednikom konference potrošnikov Ferdom Lavrincem, ki o delu tega organa pravi: »Že dolgo govorimo o potrebi teh svetov. V nekaterih sredinah se kar niso mogli dobro organizirati. To je bilo čutiti tudi pri delu konference potrošnikov Res je tudi, da še pred kratkirr ti sveti niso imeli pravega dela v trgovinah je bilo vsega dovolj. Imeli so pripombe predvsem na postrežbo. Zato ni čudno, da še pred kratkim polovica potrošniških svetov ni delala. V Borovnici, na Drenovem griču, v Blatni Brezovici, v Bevkah in v Podlipi so se le sestajali in sproti poskušali reševati probleme s preskrbo, če so slučajno bili. Ravno v teh okoljih so se v trenutku, ko je začelo primanjkovati pralnega praška in plina najhitreje znašli.« V zadnjih dneh smo v trgovinah in pred prodajalnami plina videli kako se znamo potrošniki obnašati. Pokazali smo najslabše človekove lastnosti. Nekateri so po dvakrat, trikrat prihajali denimo po pralni prašek..»Ravno zato mislim, da si Ferdo Lavrinc — predseoniK konference potrošnikov: Potrošniški sveti morajo zagotoviti pravično razdeljevanje artiklov, ki jih primanjkuje jevnih skupnostih organizirati tako, da bodo imeli pregled nad potrošnjo na svojem področju. Zagotoviti morajo enakomerno razdeljevanje. To pa je izredno odgovorna naloga, svet ne sme biti nek forum. Sodelovati mora s krajani, prisluhniti jim mora. Ljudje pa se morajo tudi pošteneje obnašati. Potrošniški sveti morajo preprečiti histerično nakupovalno mrzlico. To pa zaenkrat lahko zagotovimo le tako, da v prodajalnah vodijo evidenco kupljenih kritičnih artiklov,« meni predsednik konference potrošnikov. »Res pa je tudi, da ob tem prihajamo v konflikt s pojmom enotnega jugoslovanskega trga. Toda razmere nas silijo, da moramo imeti tak način razdeljevanja, drugače bi si nekdo res lahko kopičil zaloge, po drugi strani pa se tako izognemo potrošniški mrzlici in hudi krvi v vrstah. Tudi občani morajo to spoznati.« Na inšpekcijskih službah so povedali, da imajo v zadnjem času več dela. Ugotavljajo pa, da je v naši občini nekoliko boljša založenost kot drugje. »Primanjkuje pa istih artiklov kot drugje — manj je plina, mesa, kave. Pralnih praškov pa so dobili v trgovine kar precej več kot ponavadi. Pa vsega sproti pokupimo! Kjer so se v razdeljevanje vključili tudi potrošniški sveti, je tudi mrzlica pojenjala. Za pralne praške pa smo se s trgovci dogovorili, da jih prodajajo po 17. uri. V manjših krajih pa problemov pri prodaji praškov ni, prodajalci poznajo ljudi, vedo kdo in koliko je že kupil,« ugotavlja tržni inšpektor Cveta Kukec. Preskrbo moramo urediti. Ce ni vsega dovolj potemtakem ne gre drugače kot da zaupamo in damo še več veljave potrošniškim svetom. In konec koncev, da z njimi tudi tesno sodelujemo in preprečujemo potrošniško mrzlico. Resocializacija obsojencev — tudi delo socialnih delavcev Eden bistvenih problemov premalo učinkovitega delovanja oziroma slabe pomoči obsojenim osebam je v neceloviti obveščenosti vseh družbenih dejavnikov o tem pojavu, v premalo usklajenem delovanju vseh strokovnih služb, ki jih zakon o Izvrševanju kazenskih sankcij zavezuje za skrb In obravnavo obsojencev. To ugotovitev smo slišali na nedavnem posvetu, ki ga je vodila svetovalka Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo Desa Orel In so se ga udeležili socialni delavci, predstavniki skupnosti za zaposlovanje, stanovanjskih skupnosti, nekaterih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, SZDL, sodišč in kazenskih poboljševalnih zavodov. Uvodna ugotovitev drži, saj je v vsakdanjem življenju opaziti še Vedno mnogo odpora do ljudi, ki so bili kdaj obsojeni. Čakalna doba za Zaposlitev je dostikrat predolga. Problem je, da organizacije združenega dela nimajo dovolj posluha za zaposlovanje odpuščenih obsojencev. Nadalje predstavlja veliko težavo tudi nastanitev po odpustu iz Zapora. Gotovo odpuščenim obsojencem ni moč ponuditi konfortnega stanovanja, gre samo za to, da dobijo čimprej streho nad glavo. Največ je težav pri tem, da bi se odpuščeni iz zapora uspešno vključil v življenje na prostosti in se resocializiral. Če ta cilj ni dosežen, so vsa druga Prizadevanja zaman. Resocializacija obsojenca se prične že z dnem, ko obsojenec prične Prestajati zaporno kazen in preneha takrat, ko je po prestani kazni Uspešno vključen v svoj življenjski prostor. V procesu resocializacije Pa se obsojenec pojavlja kot subjekt, ki je aktivno, soodgovorno in načrtno vključen v lastno prevzgojo. Osnovni nosilci sodobne postpenalne obravnave so obsojenec, kazenski poboljševalni zavod in skupnost socialnega skrbstva oziroma Center za socialno delo. Za reševanje težav obsojencev je v njihovem življenjskem okolju pristojna Občinska skupnost socialnega skrbstva, oziroma Center za socialno delo kar pomeni, da je usklajevalec vseh ostalih družbenih dejavnikov, ki jih zakon zavezuje za razreševanje težav obsojencev. Med te dejavnike sodijo predvsem SIS za Zaposlovanje, stanovanjska skupnost, patronažna služba, OZD itd. V Centru za socialno delo na Vrhniki se dejavno vključujemo v reso-oializacijo obsojencev, takoj ko pričnejo prestajati zaporno kazen. Najprej se osredotočimo na ugotavljanje osebnosti in razmer obsojenca, da lahko v KPD skupaj z nami začrtajo program resocializacije. Posredovati je treba čimveč podatkov o obsojencu, oceno osebnosti obsojenca, oceno okolja, spcifične motnje in druge podatke, ki so pomembni za temeljni načrt. Stremimo za tem, da socialni delavec vsaj enkrat obišče obsojenca v zavodu, med prestajanjem kazni, in da je Ves čas prestajanja kazni v stiku z zavodom. Obsojenec naj bi še pred pretekom kazni ime! zagotovljeno zaposlitev in bivanje. Še vedno pa se prepogosto zgodi, da se obsojenec vrne ne prostost, tudi predčasno, ko še nima službe in nima kje stanovati. V takih primerih mora spet socialna služba reševati njegove eksistenčne probleme in nemalokrat se pripeti, da zato, ker v zelo kratkem 'asu problema ni moč rešiti, odpuščeni obsojenec znca stori kaznivo deianje. Zaradi tega, ker delo pri resocializaciji obsojencev ni bilo načrtovano, bo treba v vseh občinah in seveda tudi v naši, ustanoviti v okviru skupnosti socialnega varstva stalno koordinacijsko telo, v katerem Podo predstavniki skupnosti za zaposlovanje, samoupravne stanovanjske skupnosti, patronažne službe, organizacije rdečega križa, [trajevne skupnosti in socialnega skrbstva. To je temeljni pogoj, da °odo načrti za resocializacijo obsojencev dovolj celoviti in da jih bo z aktivnim vključevanjem vseh dejavnikov moč tudi uresničiti. Tako se i Jo obsojenec po odpustitvi iz zapora lažje prilagodil in vživel v svoje ! Življenjsko in delovno okolje, manj bo povratništva, večje bodo možnosti, da se ne bodo ljudje, ki so prestajali kazen, čutili odvečne, odrinjene in prikrajšane. Koordinacijski odbor pri občinski skupnosti socialnega varstva se bo predvidoma sestal še letos, SZDL pa bo prav 'ako prek svojih komisij tekoče seznanjena s to problematiko. FRANJA PUPIS Posvet predsednikov 00 sindikata Zaradi situacije, v kakršni smo sedaj, je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Vrhnika menilo, da je potreben posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata v OZD. Posvet je bil sklican 8. novembra 1982 in so se ga udeležili tudi: predsednik MS ZSS ljubljanske regije, Ivo Mi-glič, pod predsednik IS SO Vrhnika, Peter Petkovšek, in družbeni pravobranilec samoupravljanja, Franc Žužek. Osrednja tema posveta je bila obravnava situacije v občini glede preskrbe, preskrbe s plinom, bencinske in naftne situacije, delovnega časa... Uvodno poročilo o tem je podal Peter Petkovšek. Med drugim je tudi poudaril naj v vseh delovnih organizacijah z enoizmenskim delom premaknejo delovni čas, vendar morajo OZD to same proučiti. Ob tem so bili prisotni seznanjeni, da VVZ Vrhnika že dela s podaljšanim delovnim časom. V razpravi je Ivo Miglič poudaril, da se pri preskrbi premalo oziramo na potrošniške svete, določene stvari pa bi morali reševati trdi preko krajevne skupnosti. V nadaljnji razpravi so prisotni opozorili, da še ni izdelana nobena ekonomska analiza, koliko MED MLADIMI OD DVAJSETEGA DO DVAJSETEGA Mladi se kalijo na reševanju konkretnih problemov Krajši seminarji ob koncu tedna so že večletna praksa izobraževanja pri OK ZSMS. Predsedstvo pri OK ZSMS Vrhnika je organiziralo do sedaj do 2 do 3 seminarje v enem mandatnem obdobju (enem letu). Tudi novo vodstvo je prevzelo staro prakso (z določenimi organizacijskimi in vsebinskimi izboljšavami) in organizirali dvodnevni seminar na Vrhniki v prostorih Cankarjevega doma. Teme, ki pokrivajo vsa aktualna področja so naslednja: — gospodarsko situacijo v občini ter širši družbeni skupnosti nam bo predstavil in nato odgovarjal na vprašanja Bole Herman, predsednik IS SO Vrhnika. V soboto dopoldne bodo udeleženci seminarja delali in se izobraževali v treh skupinah. Osnovnošolci se bodo pogovarjali o svojih problemih in o načinih kako jih bodo rešili. Mladi iz krajevnih skupnostih se bodo seznanili z delovanjem KS, kako se le-ta financira, kako poteka informiranje in samoupravno sporazumevanje v KS ter kakšno je mesto mladinske organizacije znotraj tega sistema. V drugem delu pa bodo analizirali proble- me, ki se pojavljajo v delu OO ZSMS in poskušali nakazati način reševanja teh problemov. Mladi iz združenega dela se bodo poleg reševanja problemov, ki se pojavljajo pri delovanju mladinske organizacije znotraj OZD pogovarjali tudi o mestu in vlogi ZSMS znotraj OZD in o povezavi s sindikatom. V popoldanskem času pa bomo poslušali Leva Krefta, ki nam bo predaval in odgovarjal na vprašanja na temo Mladi in religija ter druga idejna gibanja med mladimi. Ivo Vajgl pa bo predaval in odgovarjal na vprašanja o aktualnem zunanje političnem stanju v svetu. Kakšne probleme bodo iznesli mladi in kakšne rešitve bodo nakazali mladi pa vas bomo obvestili v naslednji številki Našega časopisa. MAJA KAJDIŠ bi s spremenjenim delovnim časom prihranili, boriti se moramo za ohranitev življenjskega standarda delavca, z uvedbo bencinskih bonov pa se postavlja tudi vprašanje delovanja delegatskega sistema. Razpravo je zaključil predsednik OOS, Simon Seljak, s pripombo, da bo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta stalno spremljalo situacijo, zavzemalo stališča in seznanjalo osnovne organizacije sindikata. Drugi del posveta so predsedniki posvetili ocenam razprav 9-rnesečnega poslovanja v OZD in oceni izvajanja pisma RS ZSS. Uvodno poročilo o gospodarjenju v občini je podal Peter Petkovšek. V razpravi pa so predsedniki nekaterih OOS podali poročilo, kako so k obravnavi pristopili v posameznih osnovnih sredinah. Ivo Miglič je v razpravi ugotavljal, da se razprave ob 9-meseč-nem poslovanju ne razlikujejo od polletnih. V OZD bi morali iz 9-mesečnih rezultatov predvideti pian za leto 1983. Sindikalne organizacije pa bi morale organizirati intenzivnejše razprave. Z aktualnimi nalogami do konca leta 1982 je nato prisotne predsednike seznanil predsednik OOS, Simon Seljak. V razpravi so prisotni izpostavili problem delegata v delavski svet Komunalnega podjetja Vrhnika, pa tudi k SS o delegiranju delegatov v DS KP Vrhnika še niso pristopile vse DO. K navedenim nalogam še dodal, da bi bilo slabo, če bi sedanja situacija potisnila v ozadje kongresne dokumente. Doseči morajo tudi večjo aktivnost celotnega članstva, posebej še 10 OOS. V okviru občinskega sindikalnega sveta pa naj bi izhajal bilten — informacije in aktivnosti, ki jih pripravlja OOS oziroma druge organizacije v občini. Z. T. jiftladf v Verdu zbrali na se-0 ?iku 00 ZSMS. Bilo nas Je 'v'' i*ega vec,na mladin na 0 .. hodu med osnovno šolo in rov elovanje mladih v Verdu četrtek, 28. 10. 1982 smo flrtjo šolo. Pogovarjali smo Preprosto o tem, kaj koga . d^hia in o programu nadaljnjih aktivnostl. Obravnavali 'tr|.?° tematiko športa, kuFture, 1 fVnih akcij, itd. f,j9ko smo se tudi domenili o n n'u (ribaniu) odra v Zadru-6 in 8icer za 5 11 • c.ll 5 ?■ Tedai Pa (v petek, 5. 11. "ll ^ ie prišlo na to akcijo kar 29 1 svinčev, kar je lepo število.) 8 smo očistili oder, pospravili Klubski večeri v Verdu V mesecu novembru smo si mladi Verjani pripravili dva klubska večera. Prvič smo ob številnih diapozitivih spoznavali ljudi in kraje iz cele Jugoslavije, drugič pa iz Slovenije. Obisk je bil obakrat kar dober. Za v bodoče tudi še pripravljamo nekaj takih večerov. dvorano, po delu in med njim smo poslušali glasbo, po koncu pa smo si ogledali še diapozitive s poti po Jugoslaviji, ki jih je pripravil Janko Vidmar Seveda tudi minimalna malica ni manjkala. Toliko o tem. Poteka pa še športna aktivnost, to je igranje namiznega tenisa, vsak večer v topli dvorani Zadružnega doma, posebno ob vikendih, potem je tu organizirano odhajanje na drsališče Tivoli vsako soboto ob 20.00, ogled filmov itd. Očitno možnosti za delovanje ne manjka in jih bomo skušali še izkoristiti. 00 ZSMS VERD Vsako leto naborna komisija razporedi fante — nabornike na razne dolžnosti v enote JL A. Letos je bilo na Vrhniki 122 nabornikov. Nekateri izmed njih (Borovničanl in Ligojn-čani) so se pred domom JLA, kjer je naborna komisija opravljala svoje delo, pripeljali po starem slovenskem običaju — na okrašenem vozu s konjsko vprego. MAJA KAJDIš NAŠ DELEGAT — RICHARD BEUERMANN — NA ZVEZNEM SINDIKALNEM KONGRESU Manj besedičenja »Če bi me še pred pol leta vprašal, če se čuti delovanje sindikata tudi v krajevni skupnosti, bi bil mol odgovor prepričljiv, da ne sicer tako in toliko kot si želimo, ampak delo sindikata je le prisotno,« je dejal Richard Beuermann, vrhniški delegat na zveznem sindikalnem kongresu. Tedaj je bil zaposlen še v Donitovem tozdu Fenoilt v Borovnici. Po poklicu je devetlndvaj-setletni »Rlčko« — Ime se ga je prijelo, ko je bil še mladinski aktivist — kemijski tehnik. Kako pa misli zdaj? Že nekaj mesecev je namreč »zaposlen« v krajevni skupnosti — je tajnik krajevne skupnosti Vrhnika. »Povsem Richard Beuermann sem spremenil mnenje. Vsak dan, se srečujem z raznimi problemi in problemčki, ki jih lahko tudi ne bi bilo ali pa bi jih veliko hitreje odpravljali, če bi bilo sindikalno delovanje prisotno tudi v krajevni skupnosti. Vse prepogosto se občani še vedno obnašamo na eni strani kot delavci v združenem delu, povsem drugače pa v kraju kjer živimo. Kot da ni neke organske povezave. Tudi v krajevni skupnosti je veliko problemov, v katere bi moral zagristi tudi sindikat. Tu je nek paradoks, da delavci v združenem delu izražajo drugačne interese, kot ti isti ljudje kot krajani v svoji krajevni skupnosti. Enega recepta, kako spremeniti tako stanje, najbrž ni. V vsaki sredini, v vsaki krajevni skupnosti se bo treba glede na specifične razmere drugače organizirati. Neka enotna rešitev pa je znana: ustreznejša oblika organiziranja sindikata znotraj Socialistične zveze ter v večji neposredni povezavi samoupravnih organov v združenem delu s samoupravnimi organi v krajevni skupnosti.« Pa bo dal kongres odgovor na to? »Mislim, da ravno v tem delu predlog resolucije ni dovolj dorečen in ga bo potrebno na kongresu vsebinsko dopolniti.« Sicer pa kot izkušen aktivist — vrsto let je imel razne funkcije v mladinski organizaciji — od kongresa pričakuje, da bo odgovoril predvsem na vprašanji KAKO in KDAJ. »Odgovori na vprašanja kdo, kaj in zakaj so jasni. Nanje smo si odgovorili, ko smo se odločili, da bomo gradili samoupravno družbo, v kateri bodo delavci.dejanski gospodarji svojega dela. Želim si, da bi se na kongresu odrekli običajnemu frazarjenju in go-stobesednosti ter odkrito spregovorili o vzrokih težav, v katere smo zabredli. Dogovoriti se moramo torej, kako naprej, da presežemo sedanje težve in da se takoj začnemo dejansko obnašati tako, kot se v tem trenutku moramo. Delavno, ja, delavno, in to vsi, brez izjem! 4 NAŠ ČASOPIS Kurjava iz gozdov »Tudi došle] Je bila pri nas že ustaljena praksa, da so ljudje, seveda v dogovoru z nami, v naših gozdovih nabirali in pospravljali gozdne lesne odpadke in manj kakovostna drva. Zanje so plačali od 50 do 200 dinarjev za kubični meter, odvisno pač od kakovosti teh odpadkov,« je dejal Dane Makovec z vrhniškega Gozdnega gospodarstva, ko smo ga vprašali, kako je kaj s široko zastavljeno akcijo pobiranja gozdnih lesnih odpadkov, ki naj ljudem služijo za kurjavo v splošni energetski stiski. Zvedeli smo.da ne drži povsem trditev.da v gozdovih trohni veliko lesa, vsaj v gozdovih na našem področju ne. Res pa je, da v težje dostopne gozdne predele ljudje ne gredo »napravlja-ti« manj kvalitetnih drv. Zaradi velikih prevoznih stroškov in težaškega spravila se doslej marsikomu ni splačalo oskrbovati se s temi manj kvalitetnimi drvmi. Ker pa v tem trenutku drugih goriv primanjkuje, bo marsikdo, čeprav je že zelo pozno, prisiljen iti tudi po ta drva. Vendar na Gozdnem gospodarstvu opozarjajo, da mora vsakdo, ki se odpravlja »nabirat« te odpadke in suhljad, dobiti posebno nakazilo, ki ga izdaja gozdarski delovodja. Ta jim bo tudi razložil, kje in kaj smejo pobirati. Sicer pa so letos v primerjavi z lanskim letom prodali skoraj še enkrat več drv. Do konca oktobra so 300 strankam prodali 2273 kubičnih metrov drv. Upajo, da jim bo vreme naklonjeno In da bodo imeli dovolj nafte, da pripeljejo drva še preostalim 60 strankam, ki so že letos spomladi In poleti naročile drva. S tem pa bo tudi izpolnjen njihov količinski plan — to je 2600 kubičnih metrov. Cena teh drv v goleh je: bukev, javor, gaber po 1570 dinarjev za kubični meter (okrog 1,5 prostorninskega metra), ostalih trdih listavcev pa 1340 dinarjev za kubičntmeter. Vsaka stranka pa plača posebej še prevoz. Področje Borovnice oskrbujejo z drvmi iz gozdnih predelov Borovnice, medtem ko Vrhniko predvsem iz Polhograjskih dolomitov, zato je tudi cena prevoza malenkostno večja. Najstarejše kurivo, ki ga človek pozna v tem času, ko se je energetska kriza zaostrila, spet pridobiva na veljavi. Saj je povpraševanje po drveh večje, kot je ponudba. Veliko je tudi takih, ki rabijo le dva tri metre drv, pa jih ne morejo kupiti. Na GG TOZD Gozdarstvo Vrhnika pravijo, da strankam dostavljajo le cele kamione drv v goleh, da oni drv »ne delajo«. Če že ne za letos, pa vsaj za drugo leto, se bomo morali v občini dogovoriti in ustanoviti nek obrat, ki bo pripravljal drva. Tako bi stranke lahko kupile manjše količine drv, sedaj pa je marsikdo, ki bi sicer kupil le dva metra drv, prisiljen vzeti cel kamion. Resda ima potem zalogo, toda tudi zato se bodo letos nekateri težko oskrbeli s kurjavo. Le kmetje in zasebni lastniki gozdov prodajajo še manjše količine. Cena pa se pri njih giblje od 1800 do 2200 dinarjev. Ceneje jih ni moč kupiti. Ob vsem tem se vsiljuje še vprašanje, kaj je še s suhladjo in odpadki v gozdovih, ki so v zasebni lasti. V naši občini je teh gozdov 6000 hektarov, drugače rečeno: še enkrat več kot v družbenem sektorju. Mar ne bi bilo prav, da ti lastniki za podobno ceno ponudijo manj kvalitetna drva in odpadke tistim, ki so si pripravljeni sami »napraviti« drva? Tudi v teh gozdovih trohni les, ki bi bil za marsikoga skromen, vendar cenen in hkrati dragocen vir kurjave. Kako naprej s kmetijstvom1 v naši občini SLOVENIJA AVTO SERVIS VRHNIKA Vsem občanom čestitamo ob dnevu republike in sporočamo, da poleg ostalih uslug na servisu strokovno opravljamo tudi montiranje in centriranje gum. Se priporočmo! Vsi doživljamo v zadnjem času precejšnje streznitve glede vseh vrst porabe in tudi manjšo založenost mesnic, kar nam seveda ni po volji. Ugotavljamo, da smo sprejeli odlok o prispevku 0,4% iz osebnega dohodka za povečanje kmetijske proizvodnje in istočasno čutimo pomanjkanje proizvodov in tudi širitev črnih zakolov živine, da ne govorimo o prašičih, teletih itd. O stanju v kmetijstvu že dalj časa tečejo razprave na vseh nivojih, od občinskega do zveznega, in sedaj smo pričeli razmišljati da je v jugoslovanskem pa tudi v slovenskem prostoru kmetijstvo panoga, na katero smo kar precej pozabili. Če je manjkalo kmetijskih proizvodov, smo jih enostavno uvozili in tako je domača proizvodnja padala iz leta v leto- Tudi v naši občini smo pričeli o kmetijstvu resneje razmišljati, kajti 65-letna povprečna starost kmetijskih proizvajalcev ne daje nobene svetle perspektive v proizvodnji. Zanimanje mladih za kmetijstvo Je bilo v zadnjem času premajhno, oz. so bili pogoji življenja na kmetijah mnogo slabši kot pri ostalih kategorijah prebivalstva, zato se mladi niso odločali da ostanejo doma na kmetijah. Zazidava najboljših kmetijskih zemljišč tudi v naši občini v zadnjih treh desetletjih je bila kot »igre brez meja«, saj smo najboljšo kmetijsko zemljo že pozidali kar utemeljujemo s tem, da je tam gradnja najprimernejša in najcenejša in da so tam komunalne naprave najlažje izvedljive, pa tudi s tem, da kmet zemljo rad proda. Zemlja ni obnovljiva in zato je potrebno z njo ravnati kot z najbolj dragocenim proizvodnim sredstvom ne glede na to, če kdo to zemljo rad proda ali ne. Star slovenski pregovor pravi »nikoli ni prepozno«, kar drži tudi v naši občini. Dovolj imamo še zemlje, ki je primerna za kmetijsko proizvodnjo, potrebne so le melioracije in združevanje zemljišč v večje komplekse zaradi Po raznih pripetljajih začela obratovati čistilna naprava v Usnjarni Skoraj v stilu nekaterih jugoslovanskih Investicij, ki zlepa ne morejo zaživeti, zaganjamo tudi čistilno napravo v usnjarni na Vrhniki. V začetku Junija so od pristojnih inšpekcij dobili dovoljenje za poskusno obratovanje in resno so računali, da bodo v sušnih poletnih mesecih napravo vsaj delno koristili in tako olajšali Ljubljanico za del njenega bremena. No, načrti so propadli že pri prvem koraku, in sicer pri preizkusu tesnosti izravnalnega bazena. Ko so 2000 kub. m velik izravnalni bazen napolnili s čisto vodo, so bili neprijetno presenečeni, saj je bila zadeva še najbolj podobna velikemu cedilu, ne pa vodotesnemu bazenu za odpadno vodo. Potrebno je bilo večkratno krpanje betona, ki je vzelo približno dva meseca časa, tako da so bazen napolnili z odpadno vodo šele konec avgusta. Od takrat dalje bazen služi svojemu namenu, to je mešanju odpadne vode in njenemu prezračevanju, še preostale fine razpoke v betonu pa so se v tem času zamašile z blatom in maščobami. Velike težave so imeli tudi s tračnim filtrom, to je napravo, ki bo služila za zgoščevanje oziroma filtriranje odpadnega blata, ki nastane pri čiščenju vode. Ko so napravo letos spomladi le uvozili, so ugotovili na njej poškodbe, ki so verjetno nastale pri transportu. Po dogovorih z zavarovalnico in firmo, ki je filter izdelala, so naročili dva nova dela (posebna korita iz plastike) in jih konec avgusta tudi dobili — zopet poškodovana. S to pošiljko se ponovno ukvarja zavarovalnica, medtem pa so pod vodstvom monterja firme Klein originalne dele popravili in filter sredi septembra končno pognali. Z njegovim učinkom so zaenkrat kar zado- Drugi še odprt problem pa je kanalizacija od usnjarne preko Lošce in mimo mostu v Verdu proti Tojnicam. Voda iz usnjar-nine čistilne naprave namreč ne bo več tekla v Ljubljanico, tam kot sedaj, temveč se bodo priključili na omenjeno kanalizacijo, ki vodi na bodočo vrhniško čistilno napravo (do bajerja). Del te kanalizacije (od usnjarne do mostu v Verd) pa ni dovolj tesen smotrnejše mehanizirane obdelave, kar pa seveda ni poceni (20 S mio/ha). Še posebej danes, ko nam povsod primanjkuje denarja. Melioracije pa so nujne, če hočemo kmetijsko proizvodnjo povečati. Tretja stvar so cene, ki so zamrznjene, ob tem da se nam je voljni in upajo.da so problemi z njim več ali manj končani. Od celotne čistilne naprave, ki je kar majhna tovarna, sta v času, ko to pišemo, nedokončana oziroma zunaj obratovanja še dva bistvenejša dela. Prvi je sistem merjenja, regulacije in doziranja kemikalij za izboljšanje čiščenja odpadne vode. Pri zagonu le-tega so ugotovili, da vsi instrumenti ne delujejo v redu in so dva od njih reklamirali. (pušča), česar izvajalcu do sedaj še ni uspelo popraviti. To sta torej dva večja, še »mrtva< dela čistilne naprave, katera bo treba čimprej usposobiti in vključiti v delovanje ter tako izkoristiti precej veliko investicijo v predviden . namen. Takrat bo moč dati končno oceno, kaj je pravzaprav Vrhnika pridobila s to čistilno napravo, njeni učinki pa bodo v vsakem primeru najbolj vidni na Ljubljanici. TONE GANTAR dina praktično brez mesa in se uvaža mleko iz Madžarske. Vsi proizvajajo le koruzo, kateri se navija cena ali pa se jo izvozi. Nočemo trditi, da bomo krmili naše živali z uvoženo koruzo iz sosednjih republik, ker imamo pri nas zelo dobre pogoje za proizvodnjo trave in silazne ko- Vr »v k Izvršiti program melioracij ' rga združevanj zemljišč, kot je pred tan videno. "st 1. Podlipskadolina325hap'ln Republiškem programu 2' 2. Melioracija zemljišč v Draj^a gomerju 80 ha, od tega cca 50 hi jj za potrebe prašičjereje ecei 3. Melioracija zemljišč v Bina Brezovici 100 ha. %n 4. Melioracija Bistre 186ha. "ilš Za melioracijo v Podlipski d( Jjri lini in v Bistri je program narejel J™ pripravlja se za Dragomer in B j?n Brezovico. Melioracije Drag<6tl'( mer, BI. Brezovica, Bistra, bo p0||a trebno urediti v glavnem z lashor? nimi silami in sredstvi (izkop jaiiraj kcv, posek grmovja itd.). > Zi Urejanje zemljišč v hribovilfl S predelih. Pokojišče 353 ha s progri JSkS reprodukcijski material neprestano dražil, in je v vedno večjem razkoraku od cen proizvodov. Kmetijski proizvajalci nočejo visokih cen za svoje proizvode, ampak zahtevajo stalno razmerje cen, ki jih poznamo na podlagi, izračunov Kmetijskega inštituta in Živinorejske poslovne skupnosti, te pa so naslednje: 1 kg žive teže mladega pita-nega goveda (MPG) starega od 18—24 mesecev, teže od 500—600 kg, je vredno 8,5 do 9 kg koruze, 1 kg žive teže prašiča (100—110kg) je vreden 7,5 do 8kg koruze, 1 kg MPG je vreden 6,5 do 7 mleka. Koruza danes stane fco Slovenija 14 dirVkg, kar je osnova za izračun cen. Če računamo po zgornjem ključu, vemo, kje smo. Za goved dobi proizvajalec danes 72 din brez vseh premij. Za 1 I mleka pa 14 din. Vsa nadomestila, ki jih v raznih oblikah nudimo proizvajalcem, znesejo cca 30% od priznanih ekonomskih cen. Zato je danes Vojvo- ruze, vendar tudi pri nas ta osnovna krma stane in to več denarja, kot v predelih, ki so ugodnejši za proizvodnjo. Na Hrvaškem so v letošnjem letu reševali pomanjkanje mesa in živine z višjimi cenami in imajo zato vse klavnice hude izgube. V Sloveniji smo se odločili za boljše variante in skušamo in bomo morali nuditi proizvajalcem reprodukcijski material za proizvodnjo, po čim bolj stalnih cenah. Mleko nam upada že 3 leta, da ne govorimo o slabši kvaliteti, kateri vzrok je tudi cena. Pri vedno večjem prizadevanju za izvoz, kjer iztržimo za živino več kot na domačem trgu, bo še vedno pomanjkanje mesa na domačem trgu in se bo večji del proizvodnje usmeril na zunanji trg. Situacija ni rožnata, ampak kar precej zaskrbljujoča. Kako iz vseh teh težav? Zagotoviti proizvajalcem umetna gnojila, zaščitna sredstva, semena, močna krmila in ostali reporodukcijski material itd. potreben za proizvodnjo po stalnih cenah. mom smo pričeli že pred dverr I v letoma. Urejanje zemljišča na podroi (Upi ju Zaplane, Ulovke, Smrečja - Jtii, program se pripravlja. teva Kljub temu, da bomo meliori' te cije in urejanje pašnikov naredi v glavnem z lastnimi sredstf.0!? (kanalokopači, delovne akci m itd.), bodo nastajali pri urejan '^r teh zemljišč precejšnji strošJ.^ katere pa samo kmetijstvo niki avii kor ne bo zmoglo pokriti, ampaus bo potrebno združevanje srečka stev za te namena od vseh upiali rabnikov hrane v naši občini. jfen top Prispevek 0,4 iz osebneg Pri dohodka se bo v glavnem po r« ,j|h publiškem programu porabil z sira razne nadomestila rejcem živin icije in proizvajalcem mleka. V naHav krajšem času se bomo morJ de odločiti za odločnejše zbiranj inki sredstev za investicije v meliori |mP cije zemljišč in urejanje pašnike )°P ter za zbiranje sredstev za poki 0~g vanje razlik pri nakupu umetni ije gnojil, zaščitnih sredstev, semflore itd. Tako bomo zainteresirali tu*'dar mlajše, da bodo ostajali na svoji pil v akcijo. Organiziral je člane ,nr°ie delegacije, da so vsak v svojih »ij^inah takoj začeli s kulturno akciji 2a vsako prireditev so takoj na-'kfavili reklamo: s plakati, predvsem p* ustno, saj je bilo očitno, da sami ■e več dovolj donosno, vlagajo denar v manjše industrijske objekte. In to se dogaja tja do prvih štirih desetletij našega stoletja. • (Dalje prihodnjič) NAŠ ČASOPIS NOVEMBER 198 FRANC CUBK: .'.SUPEK TSMNtKA", olje • Prodajna razstava vrhniških likovnikov Razstavljajo: GEORGIJ BOŽINOV, FRANC CURK, DRAGA DAVITKOVA, BOŽO GRABNAR, MARKO JAKOPIČ, PAVEL MRAK, WALID MUSTAFA, LOVRO NOVIN-ŠEK, ZMAGO RUS. Prvič se nam na skupinski prodajni razstavi na Vrhniki predstavljajo z izborom svojih likovnih del ustvarjalci, ki živijo in delajo v naši občini. Večino teh umetnikov smo že imeli priložnost spoznati na samostojnih razstavah, kjer so nam predstavili posamezne cikluse svojih del. Razen Davitkove pa so se vsi tudi udeJeževali likovne kolonije Bistra, ki smo jo organizirali že štirikrat v sklopu kulturnih srečanj Bistra. Z različnimi likovnimi tehnikami — od risbe do grafike — izražajo svoj odnos do narave, življenja okoli sebe in vprašanj, s katerimi se srečujejo v današnjem svetu. Otvoritev razstave je bila v četrtek, 25. novembra ob 18. uri v Salonu IUV. VIDA BOŽNIK Prvenstvo Verda v namiznem tenisu Mladi so 13. novembra pripravili prvenstvo Verda v namiznem tenisu. Tekmovali smo v treh kategorijah: pionirji, mladinci in člani. Mladinke pa so sodelovale predvsem kot zapisničarke. Tekmovanja se je udeležilo 21 krajanov iz Verda. Še več pa je bilo gledalcev. Rezultati so bili sledeči: Člani: 1. Jože Berginc, 2. Lojze Miklavčič, 3. Borut Savič. Mladinci: 1. Bizjak Marjan, 2. Rudi Dobrovoljc, 3. Milan Bizjak. Pionirji: 1. Boris DraSler, 2. Leon Kržič, 3. Uroš Vrhovec. TANJA FRUMEN Pohod Se spominjaš torka, 26.10. 82? V okviru predstav »filmskega gledališča«, ki smo ga pripravili skupaj zOS I. Cankar je bil na objavljenem sporedu film »Imenujem se Nobody«. Zbralo se je preko sto učencev, mladine in drugih obiskovalcev — polna dvorana. Ker film ni prispel pravočasno, smo se odločili, da predstavimo lanski najboljši jugoslovanski film režiserja Emirja Kusturice z naslovom »Se spominjaš Dollv Bell«, ki prikazuje zanikrno sarajevsko predmestje šestdesetih let. To je bil čas, ko so se po takih predmestjih ustanavljali prvi zabavno glasbeni ansambli, ki so neutrudno posnemali italijanske popevke, vrteli so se napol erotični filmi in tako naprej. V takšnem okolju zore, in dozorevajo dečki, kot je glavni junak Dino (igra ga Slavko Štimac), razpet med proučevanjem hipnoze in didaktičnimi nočnimi sestanki in predavanji pijanega očeta, ki si je celotno vzgojo otrok zamislil v slogu citatov iz marksistične literature. Še bi lahko govorili o kvalitetah filma, ki mu je prav gotovo dal svoj pečat — in tako tudi opozoril nase — talentirani snemalec Vilko Filač, ki je z velikim občutkom dopolnjeval zgodbo do naravnost mojstrskih dosežkov. Navkljub temu se je filmska predstava povsem izrodila: večini ni bilo mar, da bi sledila uvodu, še manj pa, da bi zbrano sledila stiskam odraščajočega Dina. Nemogoči in prostaški komentarji dobro znanih posameznikov so pogojevali vse prej kot kulturno vzdušje ob gledanju filma. In to naj bi pomenilo vzgojo?! Kaj storiti v tistem trenutku? Kako obvladati množico? 2al je predstava v takšnem vzdušju izzvenela do konca! Ogorčenost pedagogov, vodstva šole, nekaterih otrok in njihovih staršev po predstavi in naslednji dan je bila velika in povsem — opravičena. V naslednjih dneh smo imeli pogovor in analizirali ta dogodek; dogovorili smo se za ukrepe in posredovanje v prihodnje. Kljub temu pa se ob tem nenehno vsiljuje vprašanje, koliko smo do sedaj naredili za vzgojo na filmskem področju in za kulturne pogoje ob predvajanju filmske predstave. Rezultat neurejenih razmer vrste let nazaj je, da odrasli obiskovalci ne zahajajo pogosteje v kino preprosto zato, ker ne morejo gledati filma v miru in zbrano: vse preveč obiskovalcev zamuja,.vstaja med predstavo, žveči, grizlja, cmoka in podobno. Odvaditi ljudi navad takih razvad je težko, vendar se bo treba spopasti tudi s tem nehvaležnim delom, ki zahteva drugačen način dela in doslednost delavcev v kinu. In to takoj! Vse naslednje predstave »filmskega gledališča« so bile neprimerno boljše, vendar še ne take, da bi že lahko bili zadovoljni. Grenak priokus tistega torka je ostal in zlepa ne bo pozabljen, vsaj tako dolgo ne, dokler se ne bodo stvari uredile in bomo lahko zapisali: v Kinu »Cankarjev dom« na Vrhniki gledamo filmske predstave kulturno!! M. R. Bilo je megleno nedeljsko jutro, ko smo se člani TO Ivan Cankar zbrali na starem zbornem mestu. Namenili smo se na Trim pohod na Ulovko Sedemkilometrski pohod pa se nam je zdel prekratek za našo akcijo in odločili smo se, da se na Ulovko, kjer je bil start, odpravimo peš. Zbrala se nas je kar vesela druščina — od najmlajših murnov, pa do starejših tabornikov. Z zastavonošo na čelu smo krenili na pot. Pot po ravnem se je kaj kmalu končala in vzpenjati smo se začeli proti Planini. Megla je bila še vedno gosta in upanje, da na Planini ali na Ulovki zagledamo sonce, se ni izpolnilo. Po polurnem počitku smo startali. Pot ni bila težka, saj smo hoje navajeni. Čas je med petjem in pogovorom hitro tekel. Ne da bi se zavedali, smo prispeli na pol poti, kjer smo spili kozarec čaja in se posladkali s čokolado. Polni novih moči smo nadaljevali pohod. Ves čas so nas prehitevali tekmovalci, ki smo jih z navdušenjem pozdravljali in jih vzpodbujali z vzkliki. Tako smo tudi mi prišli na cilj. Dobili smo spominske značke in pa čaj ter čokolado, ki sta nam vrnila moči. Zavedali smo se, da naš pohod še ni končan in da je še daleč do našega cilja — do Vrhnike. Odšli smo. Pot navzdol se nam je zdela težja kot vzpon, saj je bila za nami že dolga pot in čeprav neradi, smo morali priznati, da smo postali utrujeni. Preko Kurena nas je pot kmalu pripeljala na Staro Vrhniko in od tam na Vrhniko. Na Vrhniki smo se veseli razšli. Sklenili pa smo, da se na tako pot spet kaj kmalu odpravimo. Morda že naslednjo nedeljo. SONJA SLUGA DRUGE SINDIKALNE IGRE 350 udeležencev Na pobudo komisija za sport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svatu Ja ZTKO organizirala druge sindikalna igra v patih disciplinah: v malem nogometu, kegljanju, streljanju, balinanju in šahu. Razveseljuje podatek, da sta nastopili tudi dve ženski ekipi In to IUV in LIKA v kegljanju in streljanju. Odziv je bil še kar dober. Čeprav je na tekmovanju nastopilo okoli 350 zaposlenih iz naših organizacij združenega dela, lahko rečemo, da bi bilo število udeležencev lahko večje posebno še,če bi na tekmovanje prišli tudi iz manjših delovnih organizacij. Na zeključni svečanosti, ko so podeljevali priznanja in nagrade v Domu JLA je bilo slišati tudi mišljenje, da bodo morale te igre v bodoče biti v poletnih mesecih. Za zelo dobro organizacijo na posameznih »terenih« velja pohvaliti KK Tankist. Občinsko nogometno zvezo, Šahovsko društvo Vrhnika, Strelsko družino Vrhnika ter balinarsko sekcijo pri Društvu upokojencev. Rezultati: Mali nogomet: za 3. mesto: Fenolit: Obč. upravni organi 3:0, za 1. mesto: IUV I : IUV II 8:2. Vrstni red: 1. IUV 1,2. IUV II, 3. Fenolit, Obč. upravbni organi, 5. LIKO I, 6. Kovinarska, 7: LIKO II. Streljanje: 1. LIKO I (Sajevec, F. Gutnik, Pušnik, J. Gutnik) 303, 2. Fenolit (Kovač, Pire. D. Molek, J. Molek) 262, 3. Postaja milice (Lampreht, Stupica, Pavlic, Ješelnik) 258,4. Obč. upravni organi (Sumina, Cicmil, Stupica, Javor) 254, 5. LIKO II (Susman, Vogri-nec, Urh, Petrovčič) 251, itd. Streljanje — ženske: 1. LIKO (Zakrajšek, Rom, Grom, Muste-denagič) 205, 2: IUV (Volić, Novak, Ivanovič, Mladenovič) 107. Posamezno — moški: 1. Pušnik (LIKO I) 84,2. Gutnik (LIKO I) 80, 3. Kovač (Fenolit) 80, 4. Lampret (PM) 75, 5. Slabe (IUV) 75, itd. Filmski spored kina Cankarjev dom Vrhnika 2.-5. 12. četr. ob 20, sob. ob 17, ned. ob 20 — JAZ IN NILSKI KONJ — Kal. barvni cinemaseope Bud Spencer in Terence Hill sta čuvaja v rezervatu divjih živali v Afriki in se po svoje borita proti divjim lovcem in tihotapcem. Pet. ob 20, sob. ob 20, ned. ob 16 — GAD JE MATURI-RAJO — fr. barvni Režija: Claude Zidi. Izredno učinkovita filmska komedija z življenja dijakov-maturantov. Med najbolj komercialnimi filmi pri nas in v Franciji. Ned. ob 18 — SLADKE PUSTOLOVŠČINE — barvni amer. cinemaseope, Tatum 0'Neal (hčerka Ryana) igra dekle, ki stavi s kolegico, katera od njiju bo prej izgubila nedolžnost ... Mat. ob 10 — LJUDJE, IZGUBLJENI V ČASU — angleški. Zgodba v stilu pripovedi Julesa Verna Fantastika, ki buri domislijo in posebno mlajše gledalce navaja k razmišljanju o skrivnostih življenja in njegovega razvoja. 9.—12. 12. čet. ob 20, sob. ob 17, ned. ob 20 — RESNIČNE ZGODBE — nemški poljudno-znanstveni dokumentarec 4. del Brez komentarja Pet. ob 20, ned. ob 16 — DIAMANTNI REZ — amer. barvni. Režija: Don Siegel. V gl. vi.: Burt Ravnolds, Lesley Ann Down, David Niven. Mala kriminalka, malo komedija o preve-janem a simpatičnem vlomilcu in inšpektorju, ki bi ga pred upokojitvijo rad spravil za zapahe. Sob. ob 20, ned. ob 18 — ZADNJI ZAKONSKI PAR AMERIKE — amer. barvni. Natalie Wood in George Segal v tej komediji igrata zakonski par iz Los Angelesa, ki ima občasne krize. Mat. ob 10 — NEVIDNI BATALJON — slov. film o skupini otrok, ki pomaga ranjencu pri begu. 16.—19.12. čet. ob 20, sob. ob 17. ned. ob 20 — NISEM JAZ, ON JE — franc. barvni. Pierre Richard v gl. vi. in režiser Pet ob 20, ned. 18 — VSI GREMO NA SMUČANJE — fr. barvni. Za začetek smučarske sezone komedija na to temo. Sob. 20, ned. 16—ČLOVEK IZ SAN FERNANDA—amer. barvni. Clint Eastwood. Mat. ob 10 — NENAVADEN PES ČUVAJ amer. mladinski, mlad znanstvenik skonstruira elektronskega psa čuvaja, ki je v vsem enak živemu, le da ima prav neverjetne sposobnosti. 23.-26.12. čet. ob 20, sob. ob 17, ned. ob 20 — LJUBEZEN NA VRTILJAKU — švedski barvni. Erotična drama z elementi kriminalke. Pet. ob 20, ned. ob 18 — VAMPIRJEVE LJUBICE — angleški barvni kinemaskopski film groze. Sob. ob 20, ned. ob 16 — KO SE BLIŽA KONEC — ameriški barvni pustolovski. Režija: James Goldstone. V gl. vi.: Paul Nevvman, Jacqueline Bisset, VVilliam Holden. Na lepem pacifiškem otoku izbruhne vulkan, preti katastrofa... Mat. ob 10 — NE JOČI, PETER! — slovenski. Režija: France Štiglic. 30.—2. 1. 1983. čet: ob 20, ned. ob 16 — LOVEC amer. barvni. Režija: Buzz Kulik. V gl. vi.: Steve McOueen, Eli Wa-lach. Akcijska drama o poklicnem lovcu na ljudi. Pet. silvestr. progr., sob. ob 17, ned. ob 20 — POBESNELI MAKS — avstralski barvni kinemaskopski film. Izredno napet film o nasilju, možni varianti prihodnosti. Cestni razbojniki na motorjih terorizirajo, ubijajo. Policaj se maščuje za smrt svojega otroka... Pet. Silv. pr., ned. ob 18, pon. ob 20 — VSE? KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU - amer. barvni CS Woody Allen, Burt Raynolds.. John Carradine se predstavljajo v več zgodbah, ki se posmehujejo družbenim normam in izrabi seksualni deviacij. Sob. ob 20, pon. 17 — NEMORALNA — fr. o dekletu, ki je po prometni nesreči zgubila spomin. Sčasoma se ji vrača v spomin temna preteklost prostitutke in njena ljubezen ter vzroki, ki so pripeljali do nesreče. Posamezno — ženske: 1 Grom (Liko) 58, 2. Voljč (IUV) 58, 3. Zakrajšek (Liko) 58, 4. Mustadanagić (Liko) 52, 5. Ivanovič (IUV) 41, itd. Kegljanje: 1. Kovinarska 506, 2. IU Vrhnika I 464, 3. Fenolit 454, 4. Kamnolom 439, 5. Obč. upravni organi 436, itd. Kegljanje — ženske: 1. IU Vrhnika 606, 2. Liko 548. Ženske — posamezno: 1. Dobrovoljc (IUV) 167,2. Simon (IUV) 160, 3. Grom (Liko) 159,4. Volk (Liko) 158, 5 Stržinar (IUV) 140, itd. . Balinanje — finale: IUV : LIKO 13:1, Kovinarska I: LIKO 13:7, IUV : Kovinarska I 7:10 (90 minut). Vrstni red: 1. Kovinarska I, 2. IUV, 3. LIKO, 4. Iskra-antene, 5. Kovinarska II, itd. šah: 1. LIKO 8,5, 2. Očinski upravni organi 8, 3. Fenolit 5, 4. IUV 2,5. Skupni vrstni red: 1. LIKO 161, 2. IUV 160, 3. Kovinarska 53, 4. Fenolit 53,5. Občinski upravni organi 44,6 Iskra 23,7. IUV I119, 8. LIKO I115,9. Postaja milice 13,10. Droga 12,11. Sindikat V.P. 5312 Vrhnika 12, 12. Kamnolom 10, 13. Kovinarska II 9,14. Komunalno podjetje 5. M. ARSIĆ Strelci: 1:0 Vujadinovič (23), 2:0 Paprica (33), 3:0 Štos (40), 4:0 Bočeski (51), 5:0 Bočeski (73), 6:0 Mladenovič (76). Sodil je Brajkovič (Vrhnika). M. ARSIĆ OBVESTILO! ZTKO Vrhnika prosi vse, ki so v letu 1982 tekmovali za trim priznanje naše zveze, dđ oddajo trim knjižice v pisarni ZTKO do 10. 12. 1982 Kdor do tega datuma ne bo oddal knjižice, ne bo upoštevan pri dodelitvi priznanja. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj bo v domu JLA, 24.12.1982, s pričetkom ob 18. uri. ZTKO Razpis za vaditelje in vodnike smučanja ZTKO Vrhnika in Smučarsko društvo Vrhnika organizirata tečaj za vaditelje in vodnike smučanja. Vabimo vse, ki želite postati smučarski vaditelji, da se prijavite v pisarni ŠD Partizan Vrhnika ali po telefonu 751-484 (tov. Sefranu). Vsi prijavljeni kandidati bodo testirani in na podlagi testa sprejeti v tečaj. Ker bodo v letošnji sezoni organizirani tečaji po krajevnih skupnostih, je zaželeno.da se prijavijo kandidati iz krajevnih skupnosti zunaj Vrhnike. Vse kandidate tudi prosimo, da ob prijavi navedejo točen naslov bivališča, ker jih bomo o začetku tečaja predhodno obvestili. ZTKO Presenetljivo so v finalu zaigrali nogometaši Drena OBČINSKA NOGOMETNA LIGA Dragomer jesenski prvak Z desetim kolom Je zaključan Jesenski dal tekmovanja. Moštvo Dragomer a si Je že predhodno zagotovilo naslov Jesenskega prvaka z največjim možnim številom točk in z izredno gol razliko, ki Je kar 53:5. 11. zadnje kolo je tekmovalna komisija pri ONL Vrhnika preložila na pomlad, ker so bili pogoji za igro zaradi slabega vremena precej težki. Rezultati —10. kola: Liko(Bolrovnica): Stara Vrhnika 1:1 (1:1), Dren: Borovnica 2:4, (1:3), Log : Usnjar 3:4 (1:3), IU Vrhnika : Dragomer 1:5 (0:2), Podlipa: Fenolit 3:5(1:2). TABELA: 1. Dragomer 9 9 0 0 53:5 18 2. Liko (Borovnica; 9 5 2 2 20:16 12 3. Usnjar 9 5 2 2 29:26 12 4. Fenolit 10 5 2. 3 24:31 12 5 Dren 9 4 2 3 23:17 10 6. Borovnica 9 4 2 3 27:24 10 7. IU Vrhnika 9 3 2 4 25:24 8 8. Liko (Verd) 9 2 3 4 20:26 7 9. St. Vrhnika 9 1 2 6 19:34 4 10. Podlipa 9 2 0 7 24:40 4 11. Log 9 0 3 6 21:42 M. 3 ARSIĆ Tekmovanja v počastitev Dneva JLA ZTKO Vrhnika organizira — pod pokroviteljstvom Občinskega komiteja za SLO in DS — tekmovanje v počastitev »Dneva JLA«. Tekmovanje bo v 4 panogah, in sicer: — streljanje, 5. 12. 1982 ob 9.00 uri v Razorski dolini, — namizni tenis, 4. 12. 1982 ob 15.00 uri v Partizanu, — šah, 10. 12. 1982 ob 17.00 uri v Domu JLA, — kegljanje, 11. 12. 1982 ob 9.00 uri na kegljišču Mantova. Sodelovalo bo 6 ekip: V.P. 5312, V.P. 1267, OŠTO Logatec, OšTO Vrhnika, Postaja milice Logatec, in Postaja milice Vrhnika. Zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj bo 22. 12. 1982 v Domu JLA na Vrhniki BRANKO ŠEFRAN VP Vrhnika : Dren 6:0 (3:0) S finalno tekmo med V. P. Vrhnika In Drenom Iz Drenovega griča Je zaključeno tekmovanje za pokal Maršala Tita na področju Vrhnika, Logatca In Rakeka za sezono 82783. Moštvo vojakov Je prepričljivo osvojilo prvo mesto in bo zastopalo našo občino v zaključnem delu tekmovanja v Sloveniji V.P. VRHNIKA: Ristić, Vuković, Čosič, Vuletič, Baličevac, Radman, Mladenovič, Paprica, Vujadinovič, Bočeski, štos (Perica, Mehmeti, Vujič, Mileč) DREN: Novak, Nartnik, Vodnik, Kucler, Osretkar, Potrebuješ, Ogrin, Kavčič, Sedej, Buh, Gruden (Škof, Trbovšek, Mrzlikar, Ko-privec, Bizjan). Nogometaši Dragomera — Jesenski prvak NA PRVENSTVU OBČINE _V STRELJANJU_ Tomaž Končan najuspešnejši STRELSKA SEKCIJA pri športnem društvu Dragomer-Lu-kovlca Je uspešno izvedal občlnskoorvenstvo v streljanju z zračno puško. Nastopilo J« 40 tekrMrvalcev in tekmovalk iz Dragomera, Borovnice in Vrhnike. Razveseljivo Je, da se vse več mladih navdušuje nad streljanjem. To na nek način daje pogoje, da se tudi v naši občini zelo razširi. Najboljši rezultat je dosegel mladinec Tomaž Končan s 176 krogi od 200 možnih. Ta rezultat ima celo republiško vrednost v kategoriji mladincev. nov &$: k hi <• 'Mifl STROKOVNA LITERATURA: Babic, B.: Primorska ni klonila Berger, A.: Srečko Kosovel v besedi in sliki Blagajne, D.: Angleščina za vsakogar Blagajne, D.: Angleščina za vsako priložnost Dittmar, F. W.: Mladostnica Dolgoročni program ekon. stabilizacije stanov, in komun, gospodarstva Elementi politike in sistema ekonomskih odnosov s tujino Goljevšček, A.: Mit in slovenska ljudska pesem Gospodinjski koledar 1983 Herbig, J.: V blodnjaku tajnih služb Kajzelj, M.: Naš alpinizem Lalič, _D.: Mikrockonomika i razvoj u procesnoj industriji Linnich, E.: Vse o vlaganju in shranjevanju živil Narava Ocvirk, A.: Pesniška podoba Pacheiner-K., V.: Staroindijska poetika Portner, R.: Vikingi Rupel, D.: Literarna sociologija Slanovec, T.: Sirarstvo Slovenci, španski borci Smole, N.: Graščine na nekdanjem Kranjskem Tominšek, V.: Ruska jezikovna vadnica VVickham, C: Sobne rastline Začarani vrt Zbirka odločb sodišč združenega dela v SRS. IV. Žnideršič, M.: Knjiga in trg LEPOSLOVJE: Domače: Bevk, F.: Iskra pod pepelom Bevk, F.: Tuja kri < Kocbek, E.: Listina Torkar, E.: Jezdeci in sanjači Pasternak. B.: Pesmi Prevodi: Maupassant, G. de: Njeno življenje Homerus: Iliada«. Homerus: Odiseja Mladinsko: Arhar, V. T.: Cvetne trate v soncu zlate , Femenič, S.: Naštevanka Govc, J.: Niso vsi ljudje kakor mi Grabeljšek, K.: Deklica in partizan Held, W.: Živeti moraš, Mustafa Kdo je homo S Kos, B.: Velika repa Krklec, G.: Telegrafske basni Kurirček. XXII. . Lovrič, M.: Vesele zgodbe s kopnega in vode. I—IV. Maišak, S.: Vrabček, kje si obedoval Mate, M.: Bosopeta druščina Nazor, V.: Zlata ladja Pavlin, M.: Iz šolske klopi k partizanom Šetinc, F.: Ukradena mladost Zorman, I.: Obveščevalec Lesnika V srhohrvatskem jeziku: Bošnjak, B.: Apokalipsa avangarde Dedijer, V.: Dnevnik 1941—45. I—III. Krstanovič, Z.: Dinamit Manojlovič, S.: Civilne pjesme Tolstoj, L. N.: Krivotvoreni kupon i druge pripovijesti Vladovič, B.: Knjiga pegla r Rezultati: pionirji -ekipno: 1. šŠDBorovnica211,2. ŠŠDDragomer 1* Pionirji — posamezno: 1. Novak (ŠŠD Borovnica) 75,2. Sumina (ŠŠD DA gomer) 74,3. Zakrajšek (ŠŠD Borovnica) 73,4. Anastasov (ššD Borovnic 63, 5 Trček (ŠŠD Dragomer) 60, itd. Mladinke — ekipno: 1.00 ZSMS VI* nika267 mladinke — posamezno: 1. Vintar106,2. Slabe105, 3. KajdiS* (sve OO ZSMS Vrhnika). Mladinci — ekipno: 1.00 ZSMS Vrhnika 386, 2. Stara Vrhnika 353. M* dinci — posamezno: 1. Končan (Dragomer) 176,2, Ravnikar (Vrhnika) 1" 3. Toth (Vrhnika) 145,4. Grom (Stara Vrhnika) 139,5. T. Grom (Stara VrW ka) 138, itd. Članice — ekipno: 1. Stara Vrhnika 373. članice — posamez" 1. B. Grom (Stara Vrhnika) 136, 2. A. Grom (Stara Vrhnika) 127, 3. FW (Liko) 120, 4. Anka Grom (Stara Vrhnika) 110, 5. Mustadanagić (Liko) 8 Člani — ekipno: 1. Dragomer — Lukovica 521, 2. Stara Vrhnika 439, 3.' Vrhnika 460, 4. Liko, 414. 5. IU Vrhnika 378. Člani — posamezno: (Dragomer) 173, 2. Povratnik (Dragomer) 172, Sevšek (Dragomer) 169, 4. B. Grom (Stara Vrhnika) 168, 5. J. Grom (Ste Vrhnika) 166, itd. M. AH STRELCI ZA DAN REPUBLIKE Strelska družina z Vrhnike je v počastitev dneva republike d ganizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nastopilo i 30 tekmovalk in tekmovalcev v 5 kategorijah. Najboljši rezul" tekmovanja je dosegel Janez Grom s 174 krogi. Rezultati: pionirji: 1. Kovačec 37,2. Nagode 37,3. Šalamun 3« 4. Ž. Nagode 10, 5. Bedanovič 5. Mladinke: T. Kunstelj 84, 2. Zupančič 65, 3. Poijanšek49. Ml« dinci. 1. Oven 90,2. Merlak 73,3. M. Kovačec 49. Članice: 1. Lti! trek 102,2. B. Grom 96. Člani: 1. J. Grom 174,2. Rus 170,3. AC* linovič 161, 4. M. Grom 158, 5. Skodlar 154, itd. M ARg| k ŠAHOVSKE VESTI Hitropotezni turnir Hitropotezm turnir za mesec november je bil 7.11.1982. Sod lovalo je trinajst šahistov. Zmagovalec turnirja je Matjaž JustK1 12 točkami, pred Janezom Bolho s 10,5, Janezom Sodjo s 9, V dom Mlinarjem in Momiiom Arsičem s 7,5 točkami, itd. Prvenstvo-ŠD Vrhnika Od 5. novembra se vsak petek in soboto vrši redno kolo prv* stva ŠD Vrhnika za 1982. leto. Na prvenstvu sodeluje enajst S«[ stov. Po šestih kolih vodi Leon Gostiša s 5,5 točkami pred Jaij zom Bolho s 4, Matjažem Justinom, RarJJšo Miloševičem in H šom Romom s 3 točkami, rtd. Najvažnejši rezultati: 1. kolo: Arčon — Bolha 0:1, Mlloševič — Smrke 1:0, Gostiš« Rom 1:0, Mlinar — Kobal 0:1. 2. kolo: Čačič — Gostiča 0:1, Smrke — Šefran 0:1, Bolha—I loševič 1:0, Justin — Arčon 1:0. 3. kolo: Miloševič — Justin 0:1, Šefran — Bolha 0-1, Gostiš«' Smrke 1:0, Kobal — Rom 0:1. 4. kolo: Čačič — Kobal 1:0, Bolha — Gostiša 0:1, Justin — * tran 1:0, Arčon — Miloševič 0:1. 5. kolo: Šefran — Arčon 1:0, Gostiša — Justin 1:0, Mlinari Bolha 0:1, Rom — Čačič 1:0. i 6. kolo: Rom — Smrke 1:0, Justin — Mlinar 0:1, Arčon — «| stiša 1/2:1/2, Miloševič — Šefran 1:0. OBVESTILO Hitropotezni turnir za mesec december bo v nedeljo 5. j 1982, ob 9. uri. VIII. turnir veteranov, šahistov, starejših od 40 let, bo v sob"" 25\ 12. 1982, v Domu JLA Vrhnika. OBČNI ZBOR ŠK BOROVNICA Šahovski klub Borovnica je imel izredni občni zbor. Izvoli* novo vodstvo: predsednik je Jani Zrimšek, tajnik Andrej Smrt* blagajnik Aleksander Jerič, referent za povezavo med osno1' šolo in klubom je Jože Šraj, mentor za krajane pa Branko Hro* tin. Odslej bo šahovska šola za krajane odprta vsak torek in p8' od 18. do 22. ure in v nedelj od 9. do 12. ure. OBVESTILO Dom JLA Vrhnika ustanavlja sekcijo ritmično-športne gtrfl1] stike. Vse zainteresirane deklice v starosti 10 let se lahko vpi' v navedeno sekcijo vsak dan od 15. ure dalje v Domu JLAj Sekcija bi pričela z delom v drugi polovici meseca decem" v November 1982 NAŠ ČASOPIS in LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT (n.sol.o.l fUKO\ /vrhnika te: Dr! vH is* izi* r* '2, SI* An DELAVSKI SVET TOZD Servisi — energetika Borovnica razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — VODENJE TEHNIČNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo Mi srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri, več kot 3 oziroma več kot 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog — da so družbenopolitično aktivni in moralnopolitično neoporečni. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zapečatenih kuvertah z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: LIKO Vrhnika, TOZD Servisi-energetika Borovnica, Borovnica. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Po sklepu izvršilnega odbora DS TOZD Servisi-energetika Borovnica objavljamo in vabimo k sodelovanju delavce za opravljanje de! in nalog: — RAZVOJ KONSTRUKCIJ IN PROIZVODNJE Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri, več kot 3 oziroma več kot 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog — PLANIRANJE VZDRŽEVANJA Pogiji: višja ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri, več kot 3 oziroma več kot 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog — SAMOSTOJNO BRUŠENJE SPECIALNIH REZIL Pogoji: kvalificiran brusilec rezil ter več kot 2 leti delovnih izkušenj — POMOČ PRI SKLADIŠČENJU POTROŠNEGA MATERIALA Pogoji: kvalificiran delavec kovinarske ali lesne smeri ter več kot eno leto delovnih izkušenj Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa objavljena dela in naloge je določeno 3-mesečno poskusno delo. Kandidatom nudimo ugodne delovne pogoje in solidne osebne dohodke. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: LIKO Vrhnika TOZD Servisi-energetika Borovnica, Borovnica. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Po sklepu izvršilnega odbora delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena objavljamo in vabimo k sodelovanju delavke za opravljanje del in nalog — ČIŠČENJE UPRAVNIH PROSTOROV (več delavk) Pogoji: nekvalificirana delavka in nad 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom, predvideno je 2-mesečno poskusno delo. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela sprejema 15 dni po objavi LIKO Vrhnika, Delovna skupnost za opravijenje del skupnega pomena, Vrhnika, Tržaška c. Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 3 jI« ,3! vil! \d ist I od 0 a' ilili irflj ZAVOD ZA NAČRTOVANJE VRHNIKA iščemo študenta za pomoč pri terenskih geodetskih delih Interesenti se lahko zaposlijo z napotnico študentskega servisa. Delo lahko nastopijo takoj ali po dogovoru. Oglasite se osebno na Zavodu za načrtovanje Vrhnika, Tržaška cesta 23, v enoti za stavbna zemljišča, ali nas pokličite po telefonu 752-600. trn Vsem občanom želi ansambel Fantje treh vasi z Danico srečno in uspešno novo leto 1983, obenem pa vabi na silvestrovanje v Bevke. Silvestrovali bomo v kulturnem domu. PROGRAM OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI VRHNIKA ZA LETO 1983 Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika zbira in evidentira potrebe po raziskovanjih v letu 1983. Vse zainteresirane v občini Vrhnika prosimo, da pošljejo svoje predloge do 15. 12. 1982. Predlog raziskovalne naloge naj vsebuje: — opis predlagane raziskave, — oceno pomembnosti raziskave za občino Vrhnika, regijo oziroma SR Slovenijo, — podatke o izvajalcu raziskovalne naloge, — ovrednotenje raziskave, — predviden prispevek Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika in drugih sofinancerjev. Predloge pošljite do roka na Skupne strokovne službe, SIS občine Vrhnika, Ulica 6. maja 1. Prispele predloge bo pregledal Koordinacijski odbor in jih posredoval skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika v obravnavo in sprejem. PISMA OBČANOV Koliko smo obveščeni Kot delegat Združene delegacije pri KS Vrhnika sem iz materialov različnih SIS vedno obveščen o finančnem položaju le-teh, in to celo večkrat na leto, le o Krajevni skupnosti Vrhnika, v kateri živim, nič ne vem, kako so informirani ostali krajani, pa si lahko le mislim. Iz radovednosti sem na zadnji seji Združene delegacije, ko smo ravno obravnavali skupščinski material Zdravstvene skupnosti, v katerem je bilo tudi finančno poročilo za devet mesecev tega leta, vprašal prisotnega tajnika KS, seveda pod točko »Razno«, zakaj ne sestavljajo poročila o stanju finančnih sredstev (prihodki in odhodki) prav tako za Krajevno skupnost Vrhnika. Seveda je tajnik prisotnim delegatom na mojo željo hotel takoj ustreči. Dal nam je na razpolago neke preglede tabel o finančnih gibanjih od 1979—1982. Vendar žal iz tabel nisem dobil tistega odgovora, ki sem ga pričakoval, niti se z razlago tajnika nisem strinjal. Iz teh pregledov, ki so bili podani na Zboru občanov dne 27.10.1982 v Domu KS Vrhnika (udeležilo se ga je nekaj nad trideset krajanov od preko z vabili vabljenih dva tisoč) ni jasno, kaj je hotel poročevalec kot predlagatelj informacije o porabi finančnih sredstev povedati prisotnim. Podan je bil isti pregled o stanju finančnih sredstev, kot je bil dan meni kot delegatu Združene delegacije. Torej gre, lahko si mislim, za namerno ali nenamerno zavajanje krajanov o finančnem stanju v KS Vrhnika in porabi namensko zbranega denarja za nenamenske zadeve, ker načrtov sploh ni, razen načrta za funkcioniranje delegatskega sistema, za katerega se lahko uporablja le denar, ki ga nameni Skupščina občine za te namene. Tako lahko trdim, da peščica ljudi odloča in razporeja denar, kakor se jim zdi — torej nesamoupravno. Bralcem hočem povedati, da iz omenjenih pregledov ni razvidno, kako so se trošila namenska finančna sredstva kot prihodki ali odhodki, niti ni bil prikazan prenos salda po virih iz leta 1981. Najlažje je gospodariti z denarjem tako, da se ga vrže eno vrečo, troši pa, kdor se zdi peščici krajanov, ki odloča brez večine. Sprašujem se, ali bomo krajani še pripravljeni dajati naš težko zaslužen stabilizacijski dinar, ki se preliva preko SKIS, osfalih SIS in sredstev občinskega proračuna za karkoli krajevni skupnosti, če se bo taka politika namensko zbranega denarja nadaljevala, denar pa trosil brez predhodnega, na samoupraven način sprejetega načrta, za vsako leto? In kaj bodo dejali inšpektorji SDK, katerih je med ostalimi nalogami tudi ta, da preverjajo ali se že tako težko namenski dinar porablja v namene, za kar je bil zbran? Tudi iz pregleda finančnega načrta za funkcioniranje delegatskega sistema, ki je bil prav tako podan na zadnjem Zboru občanov, ni razvidna poraba za tekoče leto, temveč le razmerje leta 1981 —1982, kar pa nas kot delegate ne zanima. Zanimalo pa nas bo verjetno prihodnje leto, ko bo moral biti podan točen pregled poslovanja za leto 1982 ob potrditvi zaključnega računa. Da se ne bi tako nadaljevalo v KS Vrhnika, menim,da se mora ustanoviti finančna komisija, oziroma da je nujno oživiti samoupravno delavsko kontrolo, ki bi vsaj občasno imela vpogled nad celotnim finančnim poslovanjem, nadalje, kako se gospodari z družbeno lastnino, še zlasti z lastnino krajevne skupnosti. Morda zveni moja informacija nekaterim bralcem nerazumljivo, vendar mislim, da resolucija o ekonomski stabilizaciji, ki zlasti poudarja varčevanje, ne sme segati samo v TOZD, OZD, SIS, ampak tudi v krajevno skupnost kot osnovno samoupravno celico naše družbe. V kolikor bi kdorkoli dvomil o resničnosti mojih informacij, ki sem jih moral objaviti, se lahko prepriča na uradu krajevne skupnosti Vrhnika, kjer bodo prav gotovo še imeli vse podatke o finančnih sredstvih, iz katerih sem črpal snov za ta članek, ki naj bo tudi spodbuda vsem tistim, ki so dolžni take pojave odpravljati, še zlasti v času, v katerem živimo. ANDREJ-JURIJ — GRAMPOVČAN Na razpotju Vrhnika je dokaj prijetno mestece z lepo okolico, ki ji daje še prijaznejši videz. Ko bi znali to, kar imamo, ohraniti in kar se je preteklosti zgradilo učuvati, bi bilo vse prav in lepo. Vendar ima človek občutek, da kar nekdo zgradi, drugi uniči. Ali bolje rečena kar dobiš brez truda, tako tudi zgubiš. Če vzamemo samo naš DOM KS z njegovim pred leti lepo urejenim parkom, vidimo danes le še ostanek nečesa o čemer bi se lahko dejalo lepa okolica. Posode za rože med cesto in parkom so popolnoma zanemarjene. Da o čistoči za domom ne govorim. To omenjam, ker je v domu mladinski klub, strelci imajo svojo dejavnost, ZB ima svojo pisarno, v domu se nenehno sestankuje. Poleg doma KS je tudi dom upokojencev, ki prav tako uporablja ta prostor za svojo dejavnost. Tu je tudi balinišče, zlasti dobro obiskovano v popoldanskem času. V ta dom hodijo vsi povprek. Mladi zdravi delavci, upokojenci, eni bolni, druge še ni načel zob časa. Izgleda, da jim je ta kotiček Vrhnike kar všeč. Moti me pa, da se obiskovalci obeh domov obnašajo tako, kakor da je to lastnina nekoga drugega, in ne nas vseh. Vsakega mimoidočega krajana lahko zbode v oči nered ravno okrog teh domov, kjer bi moralo biti vse najlepše. Red, snaga in vse ostalo, kar pripomore k lepšemu videzu. Za red in snago morajo skrbeti tisti, ki so prevzeli gospodarjenje zlasti okrog svojih hiš oziroma tam, kjer prebivajo ali si služijo svoj vsakdanji kruh. Ali res nihče ni odgovoren za družbeno lastnino? Kako se z njo gospodari? Mislim,da se nihče ne more izgovarjati,da ni denarja. Z malo dobre volje bi vsaj tisti, ki uporabljajo vse te dobrine, morali imeti neki čut da vse, kar je družbeno, saj je tudi naše. Upali smo, da bodo novi ljudje z novo metlo bolje pometali naš kraj in da bodo smeti, ki so se nabrale v preteklosti, izginile. Nič se ni zgodilo, ker se smeti še bolj kopičijo in naše mesto dobiva še bolj porazno sliko. Kar se je v preteklosti s težavo zgradilo, se uničuje. Še celo zemljišča, ki so bila odkupljena za določene namene, se odtujujejo in družbena lastnina prehaja zopet v zasebno last. Tudi o tem moram spregovoriti. OBČINSKA RAZISKOVALNA NOST VRHNIKA SKLJP- RAZPIS NAGRADE INOVATORJEM IN IZUMITELJEM ZA LETO 1982 Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika poziva vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v občini Vrhnika, da do 31, 12. 1982 prijavijo svoje kandidate za nagrade inovatorjem in izumiteljem v letu 1982. Predlog naj vsebuje poleg splošnih podatkov še: 1. podroben opis inovacije oziroma izuma, 2. opis dosedanje oziroma nameravane uporabe, 3. oceno finančnega učinka predlagane inovacije oziroma izuma. Prispele predloge bo ocenjevala posebna komisija pri Skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika. Predloge pošljite do roka na Skupne strokovne službe, SIS občine Vrhnika, Vrhnika; Ulica, 6. maja 1. DONIT — TOZD FENOLIT objavlja JAVNO PRODAJO Predmet javne prodaje je stanovanjska hiša Breg pri Borovnici št. 38 Izklicna cena je 1,348.079 din. Prometni davek in morebitne stroške prenosa lastninstva plača kupec. Javm prodaja bo dne 17. 12. 1982 ob 11. uri v prostorih DONIT—TOZD FENOLIT Borovnica Breg 22. Interesenti za nakup hiše morajo pred datumom, določenim za javno licitacijo, vplačati na račun prodajalca št. 50110-720-1-29317, DONIT—TOZD Fenolit Borovnica, SSP — stanovanjski del, kavcijo v višini 10 % (135.000) izklicne cene. Prijavo s potrdilom o vplačani kavciji sprejema tajništvo TOZD . do vključno 16. 12. 1982. Ogled hiše je možen od 6. 12. do 10. 12. 1982 od 11. do 13. ure. Vse podrobne informacije glede pogojev prodaje dobite na telefon 746-070, int. 53. Pred leti je bilo zemljišče pri vhodu v Močilnik nasproti domačije »Mesec« odkupljeno od tedanjih lastnikov ker so le-ti plačevali davek od zemljišča, ki je bilo v gradnji nove ceste Ljubljana—Trst uničeno oziroma je postalo nerodovitno. Da se tudi naprej ne bi kaj takega dogajalo, so odgovorni v preteklosti ves kompleks tega zemljišča odkupili od treh lastnikov. Sledilo je sistematsko zasipavanje tega zemljišča. Več kakor sedem let seje z različnim materialom zasipavalo tako.da je ob asfaltirani cesti nastajala lepa zelenica, o kateri smo mislili in načrtovali o vsem drugem, kar se je zgodilo prav v tem časi. In kaj smo načrtovali? Mislili smo, da bo prav tam nastal lep park kot okno v Močilnik. Mimoidoči turisti bi se ustavljali v našem kraju, ki je ravno zaradi nove avtoceste dokaj odrezan. Spoznali lepote našega kraja in bi se vračali. Nadalje smo prav na tem zemljišču-nameravali zasaditi osemdeset dreves, kakor se je to dogajalo v drugih KS po naši domov'ni. Omeniti moram, da nas je to zemljišče stalo vsako leto skoraj pet starih milijonov za stroje, ki so zasipavali jamo, ki jo je bilo še treba zasuti. Iz parketarne Verd smo dobavili okrog 20 kamionov humusne zemlje, ki smo jo dobili od kolektiva brezplačno. Če samo pomislim, koliko truda in skrbi je bilo vloženo, daje nastajal park! Skozi to področje teče mednaroani telefonski kabel in na njem ni mogoče karkoli večjega zgraditi kakor to, kar smo načrtovali. Sprašujem se, kaj bi odgovorni dali v zamenjavo tistim, ki so zemljišča odprodali za tisto zemljo, ki je bila potrebna za pokopališče, če tega zemljišča ne bi bilo. In kje je tukaj družbeni interes pred zasebnim? Na Vrhniki je tudi Turistično društvo in nihče ni čutil potrebe, da bi se obrnil za mnenje le tega, kakor da se to nikogar ne tiče. Toliko o tem, ker si ne morem predstavljati, kako lahko nekdo ruši vse tisto, kar so drugi s težavo ustvarili. Z tako politiko v naše mestu ne bomo prišli daleč. Dotakniti se moram še nečesa. V Starem malnu se obnavlja koča, težko je delati v teh razmerah, še zlasti, če delaš brezplačno. Če ne bi bilo prizadevnih članov IO TD Vrhnika, bi še tisto, kar je bilo, propadlo. Koča je bila dokaj prenovljena, vendar so se medtem pojavili zlikovci, ki so vdrli vanjo,ter iz nje odpeljali vse od cementnih cevi, cementa, apna in ostalega! Morda se bo že pred objavo tega članka kaj spremenilo v našem mestu in okolici. Tisti, ki so na nezakonit način pridobili gradbeni material, brez reverza, pa obveščam, da so jim možje postave že za petami. A. G. Padli smo na prvem izpitu solidarnostne pomoči V akciji anketiranja občanov v vseh krajevnih skupnostih naše občine o uporabi plina v gospodinjstvu smo pričakovali veliko solidarnostno razumevanje naših krajanov in pomoč ljudem, ki so bili zadolženi za pravilno razdelitev prispelega plina za gospodinjstva. V praksi se je pokazala velika nesolidarnost in pohlep po večjih zalogah. V krajevnih skupnostih Vrhnika, v naselju Klis—Gradišče, mogoče pa tudi v drugih krajevnih skupnostih naše občine, se je pokazalo naslednje. V nekaterih stanovanjih v blokih se je izkazalo, da ima nosilec stanovanjske pravice še tri ali štiri podnajemnike, ki imajo svoje gospodinjstvo, tako da na eno stanovanje pridejo tri do štiri jeklenke plina. Akcija razdelitve plina je pokazala, daje v naši občini več prebivalcev, kot smo jih našteli ob zadnjem popisu. Pokazalo se je, da je precej ilegalnih podnajemnikov, ki niso stalno prijavljeni, tako da imajo lastniki do dva milijona starih dinarjev stranskega dohodka na mesec. S tem seveda kršijo zakon o prijavi bivanja ter zakon o samozaščiti, pa tudi varnost naše skupnosti. Teh nepravilnosti so krive tudi posamezne delovne organizacije, ki ne zahtevajo potrdil o stalnem prebivališču, ko sprejemajo nove delavce. Razen tega pa nosilci stanovanjske pravice pridejo tako do treh ali štirih bonov za plin, ker komisija za anketiranje ni smela v stanovanje, da bi preverila resnične potrebe po plinu. S to akcijo se je pokazala velika po-večanost uporabe plina in tudi ostalih izdelkov. Podatke se da preveriti v spiskih bonov za plin. Državljani, ki so razumeli in upoštevali težko ekonomsko situacijo in pravilno prijavili uporabo plina za ogrevanje in kuhanje, so dobili bon s številko 1000 in več, medtem ko so nesolidarni dobili bone s številkami od stopetdeset naprej. Ne smemo dovoliti govoric, da so za nepravilnosti krivi tisti, ki delijo bone, ker ti tovariši in tovarlšice samo opravljajo svojo dolžnost. Občani sami pa z nepoštenim ravnanjem povzročajo negodovanje. MILORAD BORČIČ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica Franca Škrbca z Dola 42 se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej pa velja zahvala za pomoč v težkih trenutkih še sosedom, KO ZZB NOV, upokojencem in Franku Mar-tinčiču za poslovilne besede. Vsem še enkrat najlepša hvala tudi za izrečeno sožalje ter Karlu Nikolavčiču za nesebično pomoč. Vsi njegovi 8 NAŠ ČASOPIS Vrhniški taborniki so se množično udeležili krvodajalske akcije Množica vrhniških tabornikov se je dne 10. 9. 82 udeležila krvodajalske akcije. Z nami sta bila tudi načelnik in starešina odreda »Rožnik« iz Ljubljane, ki sta poskrbela za vzdušje. Večina nas je dala kri prvič, zato nismo bili brez strahu. Najprej smo se začetniki vpisali, potem pa smo dali kri iz prsta, da so nam ugotovili krvno skupino ter koliko krvi lahko darujemo. Izmerili so nam tudi pritisk. Šele za tem smo darovali kri vsaj začetniki s strahom. Vendar je bil tudi ta strah zaman, saj se še zavedali nismo, kdaj smo izgubili 3 del krvi. Najbolj smešne so se nam zdele halje in copate, ki smo jih morali obleči in obuti za odvzem krvi, zaradi čistoče. Po odvzemu smo dobili tudi malico, ki smo jo že komaj čakali, saj prej nismo smeli jesti. Pri malici se je eden tudi onesvestil, kar smo seveda pričakovali, vendar si je hitro opomogel. Ko smo odhajali, smo vedeli že vnaprej, da bomo še prišli in darovali kri za naše prijatelje. TO IVAN CANKAR Sami se znajdejo V zadnjem času je bilo v krajevni skupnosti Verd narejenega precej. Krajani so spoznali, da ;e le v slogi moč. S skupnimi močmi cele KS pa se težave, pa najsi bodo še tako velike, lažje premagujejo. Pred dobrim letom dni so v Verdu najprej uredili Zadružni dom. Vanj so napeljali centralno ogrevanje, uredili oder, nabavili nekaj inventarja, vse da bi Izboljšali delovne razmere sveta KS, kot tudi družbenopolitičnih organizacij v KS. Druga večja naloga, ki pa so se je lotili letos, je rekonstrukcija javne razsvetljave. Prvi del te naloge so pred dobrim mesecem dni tudi že uspešno zaključili. Na cesti od Zadružnega doma pa do mostu čez Ljubijo tako že sveti luč. Pri delu pa so se srečevali s številnimi težavami. Najprej so tu soglasja, kot nujno zlo vsake investicije. Potem dolgo niso mogli kupiti ustreznega kabla, ker so prodajalci zahtevali devizno soudeležbo ali pa star baker. Končno so po delovnih organizacijah le nabrali dovolj ostankov raznih kablov, iz katerih so dobili potem star baker. Medtem so se vsa dela močno podražila. Zato so se odločili, da bodo vsa fizična dela opravili sami s prostovoljnim delom, le montažna dela je opravil električar. Na poziv sveta KS so se krajani množično odzvali. Potrebnih je bilo le nekaj popoldnevov in delo je bilo opravljeno. Ker je uspeh viden, krajani malodane priganjajo KS, da bi pričeli z deli še na drugem delu te rekonstrukcije. Omeniti velja, da obstajajo možnosti, da bi z deli pričeli že letos. Vsem tistim, ki zaradi znanih energetskih težav go- drnjajo in gledajo postrani na obnovljeno javno razsvetljavo, pa le to, da stabilizacija ne zahteva zaustavitev našega razvoja, marveč le njegovo upočasnitev. Sicer pa sveti v vsaki svetilki le po ena žarnica. Prav zaradi stabilizacije se je svet KS odločil, da bo v bodoče razreševal le drobne probleme v KS, ki pa za življenje občanov niso nič manj pomembni kot javna razsvetljava. Tako že dlje časa v skladu z možnostmi in časom — samo s prostovoljnim delom obnavljajo tudi mrliško vežico. Seveda pa je tu še kup drugih nalog, od barvanja uličnih svetilk do popravljanja odtočnih jaškov na cesti. Ob letošnjih volitvah so se tudi dobro samoupravno organizirali. Skrbe, da se delegacije redno sestajajo in pravočasno opozarjajo skupščinske in druge organe na probleme, ki se v KS pojavljajo. Zelo dobro je zaživela tudi povezava znotraj KS. Zlasti se pohvalijo s tesno povezanostjo med svetom KS in KKSZDL. Prav tako dobro pa sodelujejo s SKIS, s katero se večkrat dogovorijo, kako bodo skupaj opravili razna dela. Tako običajno poišče tajnik v KS ljudi, ki so pripravljeni opraviti zahtevano delo hitro in poceni, SKIS pa plača račun. Od takega sodelovanja pa imata koristi obe strani. Za v bodoče si postavljajo kot najvažnejšo nalogo dokončanje rekonstrukcije javne razsvetljave. To zimo nameravajo urediti tudi oštevilčenje hiš, ker sedaj vlada popolna zmeda. Poleg tega pa bodo poskušali kar se da sproti reševati vse drobne probleme v krajevni skupnosti. J. V. Končno lepše in varnejše vstopno križišče v Dragomeru V Dragomeru so v začetku novembra dokončno uredili vstopno križišč« naselje Dragomer. Poleg tega, da so postavili table za omejitev hitrosti in o načitev naselja, so uredili še nova avtobusna postajališča, vidno označili f> hod za pešce, pred tem pa zgradili povezovalno pešpot med Lukovico in O gomerom. Razveseljivo je, da je ureditveni načrt predvidel tudi hortikultui vidik in so izvajalci takoj po asfaltiranju pločnikov zasadili precej zelenja. Kf jevna organizacija ZSMS je sprejela sklep, da bo ona prevzela patronat i* temi zelenicami in hkrati skrbela tudi za vzdrževanje nove poti za pešcej Nova pridobitev je prišla tako rekoč zadnji čas, saj se je na prejšnjem krii ču, kjer je preglednost zmanjševalo tudi neprimerno postavljeno avtobusi! postajališče, v preteklosti zgodilo že nekaj težjih prometnih nesreč, med rf1 gim celo s smrtnim izidom. Kot smo lahko brali v poročilu sveta KS Dragomer-Lukovica, bo uredil prometnega kompleksa med obema naseljema veljala 2,180.000 dinarjev,1'. katerih so večji del zbrali krajani s krajevnim samoprispevkom, nekaj pa' prispevala tudi občinska SKIS (250.000 din), republiška skupnost za cel' (500.000 din) in verjetno tudi PTT (200.000 din). (Foto: J.1 V Dragomeru imenovali svet potrošnikov V krajevni skupnosti Dragomer-Lukovica so na nedavnem zboru občanov in delovnih ljudi s precejšnjo zamudo imenovali svet potrošnikov, v katerem so: Roman Jelerčič, Stanko Plevnik, Zora Zrilič, Stanka Dimec, Liljana Srše, Olga Drofenik in Ivana Miklič. Potrošniški svet se je pred tem še kot iniciativni odbor sestal s predstavniki dragomerške trgovine, enote vrhniške kmetijske zadruge. Takrat so se dogovorili za tesnejše sodelovanje potrošniškega sveta, trgovcev in kupcev. Znova so opozorili, daje najboljša pot za izboljšanje ponudbe odkrit pogovor kupcev in delavcev v trgovini. Druga možnost je knjiga pripomb in pritožb, ki je ne znamo dovolj uporabiti za to, da bi kot kupci v njej izražali svoje želje, potrebe in pripombe. Med drugim so tudi ugotovili, da bi se kazalo pogovoriti s predstavniki Emone kot soinvestitorjem in dobaviteljem o kompletnejših dobavah, razmišljali pa so tudi o boljši ponudbi in spremenjenem urniku mesnice, o prilagoditvah delovnega časa trgovine ter o odpravljanju gneče pri blagajnah. Na enem od sestankov, na katerem so tudi govorili o preskrbi, pa so v Dragomeru dali pobudo za ureditev prodajalne plina v tej krajevni skupnosti, zavzeli so se za akcijo, v kateri bi ustrezne občinske službe poskušale same zagotoviti premog za vrhniške občane, ki naj bi čimprej dobili možnost, da to pomembno kurivo lahko naročijo tudi na Vrhniki. (J. O.) Jesen življenja Iz megle se nenadoma, kot bi odrezal prikaže sonce. Turoba megle se sprevrže v lepo naravno jesensko idilo. Listje pa je že spremenilo lepo rumeno barvo. Veter raznaša rjave liste. Diši že po zimi. Narava se odpravlja k počitku. Lepo je, vendar občutiš, da se nekaj končuje, da prihaja čas počitka. Nedaleč od ločnice sonca in megle v naravi, ki se pripravlja za počitek, sta tudi dva človeka, ki sta sredi jeseni življenja — potrebujeta počitek. Zaplana, nedaleč od brunarice na Ulovki — na hiši je številka 43 — je jesen življenja ujela Julko Kogov-šek-Dobrovljc in njenega moža Toneta Dobrovoljca. Ona jih ima že 70, • on pa 81 let. »Starost je kot jesen. Življenje je narava — za pomladjo pride poletje, tu je jesen in takoj že zima. Konča se leto. Tako je tudi z ljudmi. Na jesen življenja sva z možem postala nemočna.« Taka kot narava, tudi onadva izgubljata moč. Jesen, zima pa sploh, je za starega človeka kruta. V hiši ni več tiste radosti. Kako priti do radosti? »Za naju bi bilo veselje, da bi k nama prišlo neko mlajše dekle, malo bi nama pomagala, prinesla iz trgovine, hodila pa bi v službo, kmetije je le premalo, da bi samo od nje živela. Rabiva poleg naju mladost—takoj je življenje lepše« govori prijazna ženica iz Zaplane. »Denar ni nikakršen problem. Oba z možem imava pokojnino. Ni velika. Je pa tolikšna, da se da solidno živeti.« Julka je prijetna sogovornica, je polna spominov. Je nežna ženica, ki - pa ji je trdo delo pustilo rane. »Delala sem vse življenje, zato sem tudi vsa polomljena. Tudi internacija ni prinesla nič dobrega, pa potem skrb za tri tete! Poročila sem se že stara,« se spominja. »Celo življenje sva bila navajena oba trdo delati, škoda se nama zdi, da bi vse to propadlo, čeprav bi sedaj na starost lahko živela od pokojnine. Škoda se nama zdi, da bi ta zemlja propadla, da bi šla domačija v nič. Kakšno mlado dekle iščeva, ki bi prišla k nama. Hodila bi v službo. Pri Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-srnan, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 80110-678- 54000 -- Telefonska številka uredništva: 751-325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš Časopis oproščen prometnega davka. Julka Kogovšek-Dobrovljc: Želiva, da pride k nama na domačijo pridna in poštena deklica. naju ji ne bi bilo nič hudega. Potem bi ji izročila tudi domačijo.« Pri njiju je že bilo eno dekle. »Rada sva jo imela; še jo imava. Lepo je skrbela za naju, tudi midva sva bila dobra z njo. Dobro smo se razumeli. Pridna punca je bila. Pa je prišla ljubezen, poročila se je in odšla z možem. In prav je tako — mlad človek ima pravico iti po svoje. Sam si postilja življenje. Še ene take, kot je bila ona, si želiva. Takoj bi bilo v hiši prijetneje.« Ne, ne iščeta strežnice. Dekle, ki bi bila pri njiju, bi kaj malega storila v hiši in okrog hiše. Za večja dela že sedaj »najameta« kakega sovašča-na. Prinesla bi jima iz trgovine, šla po opravkih v dolino; delala bi pač tisto kar delajo mlajši v podobnih družinah. Kar zapišite, je poprosila, da naj se resno dekle, ki bi hotelo živeti z nama, ki bi ji potem tudi zapustila domačijo, kar oglasi pri nama, lahko pa tudi na Centru za socialno delo na Vrhniki. In jesen življenja nama bo lepša. Novi vozni red za avtobusne proge Novi vozni redi veljajo od 1. decembra 1982 do 31. maja 1983. Najverjetneje pa se bodo v decembru še nekoliko spremeniti in uskladili potem, ko bo znano, kako se bodo vse delovne organizacije odločile o novem delovnem času. LINIJA: VRHNIKA—BREG IN OBRATNO 1 .3 4 5 6 7 KM POSTAJE 8 9 10 11 • 12 13 14 5.30 7.00 11.15 13 40 14.10 15.45 21.35. 0 VRHNIKA 5.54 7.30 11.45 12.34 14.28 16.15 22.28 5.32 7.02 11.17 13.42 14.12 15.47 21.37 1 Verd »K« 5.52 7.28 11.43 1231 14.26 16.13 22.26 5.35 7.05 11.20 13 45 14.15 15 50 21.40 3 Podgora. Merlak 5.49 7.25 11.40 12 28 14.23 16.11 22.23 5.38 7.08 11.23 13.48 14.18 15.53 21.43 5 Bistra, grad 5.46 7.22 11.37 12.25 14.20 16.08 22.20 5.41 7.11 11.26 13.51 14.21 15.56 21.46 7 Dol. Pivk 5.43 7.19 11.34 12.22 14.17 16.05 22.17 5.43 7.13 11.28 13.53 14.23 15.58 21.48 8 Dol. Majer 5.42 7.18 11.33 12.21 14.15 16.03 22.15 5.44 7.14 11.29 13.55 14.25 15.59 21.49 9 Borovnica »K« 5.41 7.17 11.32 12.20 14.13 16.01 22.14 5.45 7.15 11.30 13.56 ■ 14.26 16.00 21.50 9 Borovnica, Mere. 5.39 7.15 11.30 12.19 14.12 16.00 22.13 5.48 _ _ 13 58 14.28 21.53 10 Borovnica, most 5.36 _ 12.16 14.10 -- 22 10 5 50 — — 14.00 14.30 — 21.55 12 BREG 5.34 — — 12.14 14.08 — 22.08 LINIJA: LJUBLJANA—VRHNIKA IN OBRATNO ODHODI IZ LJUBLJANE 5.20 5.30 12.15 12.30 16.40 17.10 5.45 12.45 17.20 ODHODI IZ VRHNIKE 440 4.50 8.30 9.00 13.55 14.10 17.50 18.10 505 9.30 14 25 18.30 5.55 13.00 17.40 5.20 10.00 14.40 18.50 6.15 13.15 18.00 535 10.30 14.55 19.10 6.30 13.30 18.20 5.50 11.00 15.05 19.40 6.45 13.45 18.40 6.00 11.30 15.20 20.10 7.10 7.30 14.00 k 14.15 19.00 19.20 6.10 12.00 15.40 20.50 6.20 12.30 16 00 21.30 800 14.25 19.40 6.35 12.45 16.15 22.20 8.30 14.40 20.00 6.55 13.00 16.30 9.00 15.00 20.30 7.10 13.10 16.40 9.30 15.10 21.00 10.00 15.20 21.30 10.30 15.35 22.20 11.00 15.45 23.00 11.30 16.00 11.50 16.20 7.30 8.00 13.30 13.40 17.15 17.30 LINIJA: VRHNIKA—SMREČJE IN OBRATNO 1 2 3' 4 5 KM POSTAJE 6 7 8 9 10 4.55 6.40 13.03 15.05 17.00 0 SMREČJE 6.40 13.05 15.05 16.50 23.05 4.57 6.42 13.07 15.07 17.05 1 Pri kapelci 6.38 13.03 15.03 16.48 23.03 5.00 6.45 13.10 15.10 17.10 2 Pri Mihu 6.35 13.00 15.00 16.45 23.00 5.02 6.47 13.12 15.12 17.12 3 Samijn 6.33 12.58 14.58 16.43 22.58 5.04 6.49 13.14 15.14 17.14 4 Zukancov zavoj 6.31 12.56 14.56 16.41 22.56 5.07 6.52 13.17 15.17 17.17 5 Županov zavoj 6.28 12.53 14.53 16.38 22.53 5.09 6.54 13.19 15.19 17.19 6 Kovtrov zavoj 6.26 12.51 14.51 16.36 22.51 5.11 6.56 13.21 16.21 17.21 6 Podlipa Ju. 6.24 12.49 14.49 16.34 22.49 5.13 6.58 13.23 16.23 17.23 7 Vučič 6.22 12.47 14.47 16.32 22.47 5.15 7.00 13.25 16.25 17.25 8 Pri transform. 6.20 12.45 14.45 16.30 22.45 5.17 7.02 13.27 16.27 17.27 9 Podlogar 6.18 12.43 14.43 16.28 22.43 5.20 7.05 13.30 16.30 17.29 10 Hrast 6.16 12.41 14.41 16.26 22.41 5.22 7.07 13.32 16.32 17.32 11 Stope 6.13 12.38 14.38 16.23 22.38 5.25 7.10 13.35 16.35 17.35 12 Ligojna »K« 6.10 • 12.35 14.35 16.20 22.35 5.28 7.13 13.38 16.38 17.38 14 Stara Vrhnika 6.07 12.32 14.32 16.17 22.32 530 7.15 13.40 16.40 17 40 15 VRHNIKA 6.05 12.30 14.30 16.15 22.30 NOVA LINIJA: LJUBLJANA—BREZOVICA— PODPEČ—BOROVNICA—VRHNIKA IN OBRATNO NOVA LINIJA IN OBRATNO VRHNIKA—HORJUL 1 2 KM POSTAJE 3 4 4.50 11 20 0 LJUBLJANA 6.31 15.11 4.55 11.25 3 Lj. Tobačna tovarna 6.26 15 06 4 58 11.28 4 Lj. Vič 6.23 15.03 5.00 11.30 5 Dolgi most I. • 6.21 15.01 5.02 11.32' 7 Dolgi most II. 6.19 14.59 5.04 11.34 8 Na gmajnici 6.17 14.57 5.07 11.36 10 Brezovica 6.15 14.55 5.08 11 38 10 Brezovica šola 6.13 14.53 5:10 11.40 11 Vn gorice I. 6.11 14.51 5.12 11 42 12 Vn. gorice II. 6.09 14.49 5.14 11.44 13 Notr. gorice I 6.07 14.47 5.16 11.46 14 Notr gorice II. 605 14.45 5.20 11.50 18 Podpeč 6.01 14.41 5 22 11.52 21 Kamnik p. Kr. »K« 5.59 14.39 5.24 11.54 22 Prevalje 5.57 14.37 5.26 11.56 24 Gorčica 5.55 14.35 5.29 11.59 25 Pako 5.52 14.32 5.31 12.01 26 Breg 5.50 14.30 5.33 12.03 27 Borovnica, most - 548 14.28 5.34 1204 28 Borovnica, mere. 547 14.27 5.36 12.06 28 Borovnica »K« 5.45 14.25 5.38 12.08 29 •"lol. Majer 5.43 14.23 5.40 12.10 30 Dol. Pivk . 5.41 14.21 5.43 12.13 32 Bistra grad 5 38 14.18 5.46 12.16 34 Podgora Merlak 535 14.15 5.49 12.19 36 Verd »K« 532 14.12 5.51 12.21 37 VRHNIKA 530 14.10 553 — 38 VRHNIKA. Avtomont. — 14.08 1 6.30 6.32 634 6.37 6.39 6.45 14.30 14.32 14.34 14.37 14.39 14,45 3 KM POSTAJE 4 5 6 16.40 0 VRHNIKA 5.30 7.00 15.45 1642 1 Stara Vrhnika 5.28 6.58 15.43 16.44 2 Vel. Ligojna I. 5.26 6.56 15.41 16.52 4 Vel. Ligojna K. 5.23 6.53 T5.38 16.54 5 Vel. Ligojna II. 5.21 6.51 15.36 17.00 9 HORJUL 5.15 6.45 15.30 NOVA LINIJA: VRHNIKA—BEVKE i KM POSTAJE 6 8 5.30 7.30 14.10 15.45 0 VRHNIKA 5.50 7.50 14.30 16.05 5.33 7.33 14 13 15.48 1 Sinja gorica 5.47 7.47 14.27 16.02 5.37 7.37 14.17 15 52 3 BI. Brezovica 5.43 7.43 14.23 15.58 5.40 7.40 1420 15.55 5 Bevke - 5.40 7.40 1420 15.55