PRH*. Poštnina plačana v gotovini ..... Abb. postale I gruppo 1X113 4UU IJT SKI DNEVNIK Leto XXXVIII. Št. 82 (11.210) TRST, sreda, 21. aprila 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V PRIZADEVANJU, Dfl BI SE IZOGNILI KRIZI SPflDOUNIJEVE VLADE Predsednik republike sprejel Croxiju danes pa se bo srečal s tajnikom KD Piccoli skuša pomiriti socialiste, proti predčasnim volitvam tudi PLI in PRI - Vztrajne govorice o možnosti odstopa ministra Andreatte, ki je sprožil krizo z napadom na PSI RIM — »Storil bom vse, da se izognemo vladni krizi in razpustu Parlamenta. Italijanski narod je izvolil parlament, da bo trajal telo mandatno dobo, in sedaj mora delati, ga ne smemo odtegovati delu. Že enkrat sem bil prisiljen razpustiti skupščini in je to bilo zame psihična travma«. Tako je dejal Pertini včeraj zjutraj med obiskom v Pozzuoliju. Državni poglavar je sklenil, dosledno s svojim načelnim nasprotovanjem izvenparlainentarnim krizam, ki ga je vedno zagovarjal, da poskusi izvesti osebno posredovanje v sili ob razgibani politični situaciji, ki jo označuje kreganje med KD in PSI, z vlado, ki je v bistvu na kosih. Tako se je Pertini predčasno vr->)il v Rim, nakar je popoldne sprejel socialističnega tajnika Craxija (ki ni hotel dati po srečanju noben« izjave), danes zjutraj bo pa sp.v.el demokrščanskega tajnika Piccolija. Če pritisk predsednika republike (ki ga mnogi ocenjujejo ra »pretiranega«) ne bo doživel u-speha, je vsaj nekaj gotovo: Spado-linijeva vlada ne bo padla na os tovi izjav strank, ampak bo šla pred Parlament, kjer bo glasovanje o zaupnici ali nezaupnici. Vsekakor se Pa to ne bo zgodilo pred 29. aprilom. ki je zadnji rok za odobritev državnega proračuna. Sile, ki se upirajo vladni krizi in predčasnim volitvam, so se torej včeraj odločno angažirale, da ohladijo vzdušje. Poleg Pertinija je bil v prvih vrstah predsednika vlade Spadolini, ki je odložil obisk v Turin, kjer bi moral odpreti mednarodni avtomobilski salon, in se je obnašal, kot bi ne bila kriza pred vrati. Sestal se je z načelniki senatnih skupin večine, s katerimi je poglobil (brez dokončnih sklepov) vprašanje spreminjevalnih predlogov k vladnemu zakonskemu osnutku o reformi odpravnin, ves dan pa ni izustil besede o sporih v večini. Spadolini se torej drži, kot da verjame, da se je še mogoče izogniti nevihti in da se je celo moč izogniti (prek vladnega osnutka in ne prek razpusta parla- menta) junijskemu referendumu o odpravninah. Odločno so pa včeraj nastopile tudi stranke. Tajništvo KD je objavilo sporočilo v zelo pomirjevakiih tonih: v njem poudarja bistveni značaj sodelovanja med demokristjani in socialisti, ki ga ne morejo spravljati v dvom «osebne analize«, značilne za predkongresne razprave (s čimer jasno namiguje na že slavne izjave ministra Andreatte proti PSI). KD torej ponavlja svoj odločni ne predčasnim volitvam in z njo so uglašeni liberalci (-rta večina nima alternative«, je dejal Zanone) in republikanci (»sodelovanje med KD in laičnimi strankami je težko, toda obvezno«, je naglasil Biasini). Še vedno pa ostaja nerešen prav incident, ki je sprožil vrtinec, v katerem bi se lahko utopila vlada: ali je možno, da bi se minister Andreatta prepričal odstopiti, kar bi edino omogočilo preobrat socialistov? Med mnogimi, je včeraj krožil tudi glas o bližnjem Andre-attovem odstopu: ne takoj, ampak po glasovanju o proračunu, in ne zaradi njegovega govora v Medeni, ampak na osnovi ostre kritike (socialistov) njegovih mernic v gospodarski politiki. Takega razpleta ni mogoče izključiti. Upoštevati je namreč treba tudi, da bi mogla de-mokrščanska levica, kateri Andreatta pripada, izkoristiti ministrov odstop v majskem kongresnem bo ju: Andreatta bi se torej «žrtvoval« za rešitev vlade, toda na Piccolija bi padla še močnejša obtožba, da je neodločen in podrejen tajnik. S tem v zvezi opazovalci ugo tavljajo, da Andreatta bržkone ni v svojem včerajšnjem govoru v se natu uporabil izraza »moji nasledniki« (ki naj bi morali biti veseli, da so imeli takega predhodnika) po naključju, ampak ga tolmačijo kot napoved bližnjega odstopa. Če bi se taka možnost potrdila, ’ bi za šlo socialistično vodstvo, hi’ se sestane danes popoldne, v zadrego, saj bi moral prevzeti odgovornost za tako ali drugačno odločitev glede krize. Včeraj PSI ni štedil z napadalnostjo: «tehnične» seje vlade so Se udeležili samo 3 od socialističnih ministrov, v senatu, ki je dokončno odobril okleščeni finančni zakon, pa so zastopniki PSI zapustili dvorano, ko je spregovoril Andreatta. Vsekakor pa kaže, da je težko preobrniti proces vladne krize, ki se je že sprožil. R. G. Mamimo Piccoli Bettino Crax. Maja novih 12 točk dravinjske doklade RIM — S 1. majem se bo po verjetnosti draginjska doklada večala za novih 12 točk, kar je naj- vse; po- višji skok v zadnjih dvanajstih mesecih. Avgusta lani je bila namreč poskočila za 10, novembra in letos februarja pa samo za 9 točk. Tako napoved dajejo strokovnjaki posebne komisije pri državnem zavodu za statistiko na osnovi podražitev blaga in storitev v mesecih februar in marec, dokončno odločitev pa bodo sprejeli, ko bodo znani podatki še za april, a vse kaže, da ne bodo odločilno vplivali na trimesečno povprečje. Če ne bo nepričakovanih sprememb, bo torej v plačilnih kuvertah za maj •(kosmatih« 28.668 Ur več, ki jih pa bodo seveda krepko oklestiU davki. RIM — Po enotedenskem premo-i bo danes druga razprava na procesu Moro. Obtožencem so vrnili pred tednom dni zaplenjeno dokumentacijo, o njihovi zahtevi, da si sami izberejo kdo bo z njimi v «kletkah« in da niso v njih kara binjerji, pa niso sodniki še sprejeli konkretnih ukrepov. PO ODHODU AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA HAIGA IZ BUENOS AIRESA Argentinski predlogi so za VB «nezadostni» Caltieri zahteva vojaško pomoč članic OAD Posvetovalni organ OAD bo o tem vprašanju razpravljal v ponedeljek - Britanski zunanji minister Pym bo jutri v Washingtonu orisal predloge svoje vlade Zasedanje Organizacije ameriških držav o argentinsko - britanskem sporu (Telefoto AP) POLITIKA SAMOUPRAVLJANJA IN GOSPODARSKE STABILIZACIJE V SFR JUGOSLAVIJI Vprašanje razvoja jugoslovanske družbe v ospredju razprave na zasedanju CK ZKJ Uvodno poročilo Lazarja Mojsova - Jože Smole: Deklarativno vsi prisegamo za samoupravljanje, to pa se v dejanjih ne odraža - Polemičen odgovor Nikole Stojanoviča BEOGRAD — V uvodu včerajšnje seje CK ZKJ, ki je spregovorila o temeljnih idejno - političnih vprašanjih nadaljnjega razvoja jugoslovanske družbe, je govoril Lazar Mojsov. Med drugim je podrobneje govoril o razvoju jugoslovanske družbo, dosežkih na vseh področjih ter poudaril, da je ta razvoj vseboval tudi nujen spopad, ki se je s časom zaostroval. Gre za to, je dejal, da je postopoma prihajalo do velikega obsega državnega posredovanja v gospodarstvu in do premoči državno političnih organov in bančnih ustanov pri usmerjanju razširjene re- produkcije. Ta stremljenja med drugim zavirajo prizadevanja za pravično vrednotenje proizvodnega in kreativnega dela, za nagrajevanje po rezultatih dela in izvajajo pritisk na motiviranost delavcev v boju za socialistično samoupravljanje in za večjo produktivnost, za njihovo družbeno udejstvovanje nasploh. Idejna akcija ZK mora biti u-sinerjena na boj proti nacionalizmu vseh oblik. V zadnjih letih so se pojavila prizadevanja ustanovitev več posebnih in zaprtih tržišč v Jugoslaviji, številne avtarhične tendence in zastoji v samoupravni integraciji dela, kar je šlo v prid nastajanju nacionalističnih pojavov. Njim se niso uspešno uprli niti člani ZK v nekaterih sredinah in območjih. Prav zato, ker je nasprot je socializma, postaja nacionalizem glavno sredstvo v boju proti notranji stabilnosti in mednarodni poziciji SFRJ. Protirevolucionarne sile na Kosovu so na drastičen način pokazale ne le. kako je lahko nacionalizem v nasprotju z najglobljimi interesi albanske narodnosti, ampak, da je lahko tudi orožje v boju proti Jugoslaviji in njeni družbeni ureditvi. Določene politične sile ocenjujejo, da je napočil čas za demistifikaci-jo jugoslovanske revolucije in začenjajo kampanje, ki jih določeni DRUGI DAN KONGRESA ZAHODNONEMŠKE SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE Kancler Schmidt zavrnil napade notranje opozicije Poudaril je, da nosijo socialdemokrati zgodovinske odgovornosti pred nemškim narodom - Dolgoročna Nevarnost kritik levega krila stranke - «Od socialne demokracije je odvisno, v kakšni meri bodo lahko desničarji širili napad na dosežke delavskega gibanja» (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) • MtfNCHEN - Skrbni izbor be Sed. ki jih je uporabil socialnodemokratski kancler Helmut Schmidi, bi na kongresu stranke prika Zrii lastno vizijo razvoja Zvezne republike Nemčije v bistveno poslabšanih globalnih ekonomskih m car n°stnih razmerah, se je v končni Posledici in v tonu ujemal z og-Previtim Brandtovim pozivom k e Polnosti in ustvarjalni solidarnosti. Razlike, ki so v zadnjem času ob Pair.enjevale razmerje med SPD in 1 Qdo in ki zagotovo določajo odnos med levim krilom in Schmidtom, je °do treba iskati med vrsticami, ne-Pmjelnemu iskanju krivcev za ob čutno zmedo znotraj stranke sta se °ba vodilna politika izognila s pre-mdnirni formulacijami, ki so vodile racun o utemeljenosti dokazov dru- 0estrani. Kancler Schmidt, ki je hkrati Podpredsednik social'vode mokraiske franke, je svoj nastop m konaresu zaokrožil v nekakšnem blagem opo Porilu delegatom, da nosijo odgo-Pornost za to, kaj se bo dogajale * Zvezni republik' Nemčiji v prihodnjem obdobju. Alternativa — če oi zaradi nepopravljivih nesoglasij *nolraj stranke in znotraj koalicijam bonske vlade prišla na oblast Pesnica — je po Schmidtovem mne-nm napoved odmilca od Asocialne države« in od samostojne mirovne mednarodne politike z uničujočimi Posledicami za notranji mir in za mednarodnd razmerja. Kancler se m v takem posrednem pozivu za Podporo široke baze stranke lahko naslonil na bojazen mnogih, da bi 'Z0tiba »triadne odgovornosti* deže- lo potisnila v smeri neukonserva livnih gospodarskih in socialnih receptov, prav tako pa na prepriča nje znatnega dela stranke, da je kanclerjeva formula o zasedanju «leve sredine» najbolj učinkovita kratkoročna političm usmeritev. Tako kot je Milin Brandt pozval stranko, naj ne ogroža tistih sklepov. ki so jih po demokratični iz menjam mnenj z večino sprejeli m zadnjem kongresu (gre zlasti za Salvadorska hunta zagrešila nov pokol SAN SALVADOR - Oseminštirideset ubitih civilistov, med katerimi je bila polovica žensk in otrok, je tragičen obračun nedeljskega pokola v vasi Bar-rios i60 kilometrov vzhodno od San Salvadora. Po pričevanju preživelih so v nedeljo v vas vdrli huntini vojaki, prebival stvo prisilili, da se je zleknilo na tla in ga pobili z rafali iz avtomatskega orožja. Za režimske vojake so bili vsi krivi sodelovanja s salvadorskimi gve rilci, ker so jih med nedavno o fenzivo brez odpora sprejeli v vas. Glasnik ameriškega veleposla ništva v San Salvadoru je že napovedal, da bodo neglede na uradno preiskavo tudi sami po izvedovali o tem novem zloči uu, saj je ameriška pomoč sal vadorskemu režimu »odvisna od spoštovanja človekovih pravic v tej državi*. tako imenovani dvojni sklep sever noatlantske organizacije), je včeraj Helmut Schmidt z njemu lastno bojevito odločnostjo prikazal objektivne zakonitosti' sprejemanja kompromisov znotraj vlade, za katere tudi stranka ne bi smela biti neobčutljiva, če noče povzročiti «zgo-dovinskega preloma». Izbor formulacij, ki jih je posvetil kancler Schmidt analizi notranje razbitosti, značilno odsevajo njegovo globoko prepričanje o dolgoročni nevarnosti dela kritike z levega krila SPD na račun vlade: «Na kocki je identiteta socialne demokracije, ki jo manj napadajo drugi, kot jo ogroža sama». In malo pozneje: »V naši politiki ni prostora za absolutne resnice, tudi za kanclerja ne. Toda ustava nam je verjetno z določenim vzrokom, res samo za določen čas, toda vendan le dala v roke vodstvo.» Ta del kanclerjevega nastopa se je verjetno že nanašal na prve odmevne kritike iz baze. ki so v diskusiji z majhnimi različicami povedali, da je estranka kar v redu, ampak vodstvo se zapleta v kontradiktornosti» Čeprav je po zadnjih mnenjskih raziskavah priljubljenost Helmuta Schmidta precej pod ravnijo, s katero je doživel nedvomen osebni uspeh na zadnjih parlamentarnih volitvah, se kancler dobro zaveda' svoje objektivne teže. Brez nas ne bi bilo pogajanj v Ženevi, pravi in ima verjetno prav, brez nas bi konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi propadla in popuščanje napetosti bi bil samo še medel spomin — in spet ima vsaj deloma i prav. Nihče ne more reči, da ni odigrala bonska vlada odločilne vlo ge pri zaustavljanju spreminjanja odnosa med Vzhodom in Zahodom v nekakšno trgovinsko vojno, marsikdo v SPD pa ima kaj proti Schmidtovi trditvi, da bi brez njega brezposelnost bila še večja, ali da ne bi bilo mogoče storiti kaj več na področju participacije, boj pravočasno spoznati nevarnosti možnih napačnih dolgoročnih raziskovalnih usmeritev v zvezi z globalnimi problemi varovanja človekovega oko- strinja s tem, kako kancler interpretira socialnodemokratsko progra-matiko, čeprav v teoretičnem po gledu ne more imeti ničesar proti današnjim vsebinskim programskim točkam v govoru. Soglasje je popolno, ko gre za kanclerjevo opozorilo. da je od moči socialne demokracije odvisno, v kakšni meri bodo lahko v pogojih poslabšanja gospodarskih razmer desničarji širili napad na dosežke delavskega gibanja (delovni pogoji, naaomesti-la za čas brezposelnosti, participacija, širjenje števila tistih, ki Ija ali da ne bi bilo mogoče drugače voditi varnostne politike. Pred- . . , , vsem se znaten del, zaokrožen v I imajo premozenie). tako imenovani levi alternative, ne l MOJCA DRČ AR-MURKO krogi zunaj države imenujejo deti-toizacijo. Posamezniki poskušajo »urediti« svoje politične račune z ZKJ in Sod ižgtj.vojjom »demistrirftacije« zgodovine poskušajo vsiliti neke nove poglede pri ocenjevanju zgodovinskih dogodkov in blatijo najsvetlejše prelomne trenutke revolucije: boj za enotnost partije pred oboroženo revolucijo, osvobodilno vojno, spopad s komin-formom 1948, z Djilasovim liberalizmom 1953, z birokratskim unitarizmom in etatizmom 1966. z nacionalizmom in Liberalizmom sedemdesetih let. Po poročilu Lazarja Mojsova se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo 25 razpravljavcev. Posebno pozornost je vzbudila razprava Jožeta Smoleta, ki je izzvala dokaj polemičen ton nadaljnjih prispevkov. Jože Smole je poudaril, da v idejnem boju niso dovolj samo splošne opredelitve, ki prikazujejo široko paleto negativnih stremljenj. Temeljno vprašanje je nadaljnji razvoj socialističnih in samoupravnih odnosov in opozoril, da v tem pogledu obstoji kriza v ZK. Deklarativno vsi prisegamo na samoupravljanje je dejal, vsak nastopa s številnimi frazami, predlaga pa rešitve, ki so v nasprotju s samoupravljanjem, ki izražajo nezaupanje do delavskega razreda. Za številne takšne ukrepe niso krivi ostanki buržoazne družbe, temveč v orgauih, ki so jih sprejeli, sedijo člani ZK in celo CK. Ko je govoril o stvarnem obnašanju, je Smole opozoril na tri temeljna idejna odstopanja od u-smeritve samoupravljanja. Prvo poudarja, da je samoupravljanje lepa zamisel, vendar ga v sedanjih pogojih ni mogoče uresničiti, po drugem je samoupravi jan je odlična zadeva, vendar za norma'ne gospodarske razmere, tretje pa za vse gospodarske težave krivi piav samoupravljanje. Skupni imenovalec je nezaupanje v združeno delo in delavski razred. Treba je odkrito povedati, je poudaril Smole, da za težke gospodarske razmere ni krivo samoupravljanje, ampak ekonom slca politika, ki ni bila v skladu z njim. V tem okviru je Smole opozoril na nujnost, da z vsemi problemi seznanijo javnost, saj je edino mu LONDON, BUENOS AIRES - Britanska vlada meni, da so najnovejši argentinski predlogi za mimo rešitev falklandske krize »nezadostni«. Zato se bo jutri zunanji minister Francis Pym odpravil v VVashington, kjer bo ameriškemu državnemu tajniku Haigu, ki si že od zasedbe atlantskega otočja prizadeva doseči sporazum med Argentino in Veliko Britanijo. predložil britansko stališče. To je v spodnjem domu izjavil« predsednica britanske vlade Mar-gharet Thatcher, ki je argentinski mirovni načrt ocenila za »etapo v postopku pogajanj, ki se bodo nadaljevala«. Kljub načelnemu odklonilnemu stališču londonska vlada torej ne zavrača v celoti predlogov vojaške hunte generala Galtierija, ki so nezadostni predvsem zato, ker ne predvidevajo pravice do samoodločbe za prebivalstvo Falklandskih otokov, ki je po večini škotskega porekla. Thatcherjeva je poudarila, da se njena vlada ne namerava odreči suverenosti nad otočjem in da je britansko ladjevje, ki z sicer manjšo hitrostjo pluje proti spornemu območju, pripravljeno uresničiti Ul cilj. Se preden je bilo znano odklonilno stališče Velike Britanije pa je Argentina. z očitnim namenom pritiskati na ZDA. zahtevala izvajanje medameriškega sporazuma o medsebojni pomoči v primeru izvencelin-ske agresije. Nemudoma se je v \Vashingtonu sestal stalni svet OAD, ki je z osemnajstimi glasova, trije predstavniki so se vzdržali, proti pa ni glasoval nihče, pristal na sklicanje posvetovalnega organa organizacije, ki bo v ponedeljek odločal, ali je argentinska zahteva utemeljena. Med državami, ki so se vzdržale se tudi ZDA, ki bi se seveda znašle v precejšnji zadregi, če, bi bile prisiljene uradno se izreči, komu so bolj naklonjene, še zlasti potem, ko si je Reaganova administracija na vse kriplje trudila prepričati javnost, da je v sporu povsem nevtralna, čeprav številni znaki kažejo, d« je v resnici bolj naklonjena Britancem. ZDA utegnejo torej biti postavljene pred dilemo: ali kršiti meda-meriški sporazum in na ta način izgubiti večji del vpliva ne samo v Argentini, temveč tudi v vsem la-linskoameriškem svetu, ali pa so zameriti enemu najbolj zvestih evropskih partnerjev, kot je v tem trenutku konservativna vlada Margha-ret Thatcher. Ni dvoma, da bi se ZDA. pa čeprav nejevoljno, odločile za prvo varianto, kar pa bi ne glede na druge možne posledice prav gotovo izjalovila Haigov poskus mirovnega posredovanja. O falklandski krizi so razpravljali včeraj tudi na neuradnem zasedanju zunajnih ministrov držav članic evropske gospodarske skupnosti v Bruslju. tako mogoče delovne ljudi spodbuditi pri reševanju problemov. V iskanju odgovora na vprašanje, kako .flokiti, .boj za samoupravlja-nje, se Nikola Stojanovič ni strinjal s pristopom, ki ga je predlagal Jože Smole. Če bomo sprejeli, da se zapiramo v stališča republiških organov ZK, je dejal Stojanovič, da na kongres ali v inštitucije federacije prihajamo s trdnimi opredelitvami, potem problemov ne bomo mogli reševati. Pri tem je težko ugotoviti, kaj je bolj in kaj je manj samoupravno, saj mora tisto, kar je samoupravno, ponuditi rešitve za probleme v vseh republikah in pokrajinah. V današnjih razmerah je nujno, da se vsi v republi-kar in pokrajinah zavzemamo za to, da ima vse, kar predlagamo, v sebi razredno vsebino in da ima moč tudi v tem. ker bo celotni skupnosti omogočilo premostitev nasprotij. Jože Smole in Nikola Stojanovič sta potem še dvakrat posegla v razpravo, polemičen ton pa je povzel tudi dr. Ivo Perišin. (dd) Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča v BiH «Dolgonoge laži» SSG navdušile Sarajevčane Tržaške gledališčnike je sprejel sekretar RK SZDL Bosne in Hercegovine Milan Uzelac Delegati ploskajo kanclerju Schmidtu ob koncu njegovega posega na kongresu SPD (lelefoto AP) (Posebni dopis) SARAJEVO — Sarajevska gledališka publika je sinoči z dolgim ploskanjem nagradila umetnike Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, ki so predstavili delo Edu-arda de Filippa »Dolgonoge laži« v režiji Borisa Kobala. Z visokim igralskim nivojem je tržaškim u-metnikom uspelo premostiti jezikovne ovire in ponuditi pravo umetniško doživetje. Tako so že na svojem prvem nastopu v SR Bosni in Hercegovini, na turneji, med katero bodo gostovali še, v Zenici, Prijedoru in Banjaluki, potrdili u-spešnost svoje misije »kulturnega mostu med dvema državama in narodoma«. Predstavniki Slovenskega stalnega gledališča so imeli včeraj izredno bogat dan. Dopoldne je predsednika upravnega sveta Boga Samso, podpredsednika Sašo Rudolfa in direktorja Miroslava Košuto sprejel podpredsednik mestne skupščine Sarajeva Halid Prcič. Bogo Samsa je ob tej priložnosti predal predstavnikom mesta Sarajeva plaketo mesta Trsta in pismeno sporočilo komisarja tržaške občine. Predstavnike gledališča je včeraj sprejel tudi sekretar republiške konference socialistične zveze Bosne in Hercegovine Milan Uzelac. Med pogovori so poudarili velik pomen gostovanja gledališčnikov iz Trsta v okviru uresničevanja začrtanih pro-gramo sodelovanja med SZDL Bosne in Hercegovine in SKGZ. Obisk Slovenskega stalnega gledališča prispeva tudi k razvoju dobrososed- skih odnosov in uresničevanja načel iz osimskih sporazumov. Zamejski umetniki so se nato u-deležil kosila, ki ga je v njihovo čast priredil sekretar RK SZDL Bosne in Hercegovine Milan Uzelac. Tržaški gledališki umetniki so se včeraj sestali tudi s predstavniki sredstev množičnega obveščanja, ki so z velikim zanimanjem poslušali razlage in odgovore na vprašanj« o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, zgodovini in pogojih dela gledališča ter o predstavi. Že na prvem koraku svojega večdnevnega bivanja v SR Bosni in Hercegovini so člani zamejskeg« gledališča občutili toplo gostoljubnost, za katero so se obdolžili Sarajevčanom že na sinočnji izredno u-spešni predstavi. ALEKSANDAR MLAC Tihonov sprejel Nikolo Ljubičica MOSKVA — Predsednik vlade SZ Nikolaj Tihonov je včeraj v Kremlju sprejel .jugoslovanskega zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, generala armade Nikolo Ljubčiča, ki se na čelu delegacije JLA mudi na uradnem obisku v SZ in pri sovjetskih oboroženih silah. Premier Tihonov m general Ljubičič sta izmenjala mnenja o razvoju prijateljskih stikov med državam« in oboroženimi silami, (dd) 45 DNI PRED OBNOVITVIJO OBČINSKEGA, POKRAJINSKEGA IN RAJONSKIH SVETOV Z jutrišnjim dnem se uradno začenja volilna kampanja za junijske volitve i/«W/o volilnih upravičencev stalno pada - Skupno bomo izvolili 322 svetovalcev - KPI bo kandidatne liste verjetno predstavila že v soboto Z jutrišnjim dnem, petinštirideset dni pred upravnimi volitvami, bo volilni stroj začel delovati s polno paro: čeprav so nekatere stranke že priredile vrsto predvolilnih manifestacij, se bo jutri uradno odprla volilna kampanja za volitve, ki bodo 6. in 7. junija in na katerih bomo obnovili občinski, pokrajinski in dvanajst rajonskih svetov, ki bodo razpuščeni z jutrišnjim dnem. Skupno bomo tako izvolili 322 svetovalcev (30 pokrajinskih, 60 občinskih in 232 rajonskih), potem ko je vladni komisar z odlokom sklenil, da bo pokrajinsko ozemlje tudi na teh volitvah ostalo razdeljeno na 30 okrožij, kljub demografskemu padcu števila prebivalstva, ki so ga pokazali doslej še neuradni rezultati lanskega popisa. Volilni aparat se sicer premika že nekaj časa, z jutrišnjim dnem pa bo občinski komisar (namesto župana dal razobesiti lepake, s katerimi sklicuje volilne shode. Z bližnjimi volitvami gre vsekakor zabeležiti novost: v primerjavi z lanskimi posvetovanji, referendumi, bo na letošnjih volitvah šest volišč več, in sicer 436, teh šest volišč bo izključno v tržaški občini, kjer je njihovo števik* naraslo od lanskih 382 na letošnjih 388; v ostalih občinah pa bo število volišč ostalo nespremenjeno, se pravi 11 v Dolini, 19 v Miljah, 14 v Devinu - Nabrežini, 3 v Zgoniku in eno na Repentabru; v teh občinah bodo prebivalci volili izključno za obnovitev pokrajinskega sveta. Po zadnjih podatkih, ki so bili preverjeni v ponedeljek, ima v celotni pokrajini volilno pravico 237.674 prebivalcev (107.945 moških in 129.729 žensk); ti podatki bodo do 6. junija še večkrat preverjeni (prvič že na jutrišnji dan, ko bodo v sezname vpisali izseljence), tako da bo dokončno število volilnih upravičencev nekoliko spremenjeno. V šestih občinah pa je število volilnih upravičencev po zadnjih podatkih naslednje: v tržaški 212.574 (95.745 moških in 116.829 žensk), v repentabrski 644 (345 in 229) v zgoniški 1.544 (775. in 769), v miljski 11.331 (5.505 in 5 826), v devinsko - nabrežinski 6.602 (3.143 in 3.459) in v dolinski 4.979 (2.432 in 2.547). Za primerjavo naj navedemo, da je bilo v pokrajini ob lanskih referendumih 238.292 volilnih upravičencev, ob pokrajinskih volitvah leta 1980 238.421, ob občinskih in deželnih volitvah leta 1978 pa 238.999 prebivalcev z volilno pravico. Njihovo število torej počasi, a stalno pada. Med raznimi obveznostmi gre še Redni občni zbor ZSKD bo 29. maja v Gorici Redni občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 29. maja, v Kulturnem domu v Gorici. Tako so sklenili na ponedeljkovem sestanku med predsedstvom ZS KD in predsedniki kulturnih društev, na katerem je tekla razprava o pripravah na občni zbor ter tudi o programih in idejnopolitičnih usmeritvah ZS KD. o čemer je poročal tajnik Vojko Slavec. navesti, da mora biti na prizivnem sodišču pred 27. aprilom ustanovljen osrednji volilni urad, do istega dne pa na sodišču trideset o-krožnih volilnih uradov. Kar pa se tiče predstavitve kandidatnih list, jih bodo stranke lahko vložile od 7. do 12. maja in sicer na prizivnem odišču za pokrajinske, v glavnem tajništvu tržaške občine pa za občinske in rajonske volitve. Prav sestava kandidatnih list in izdelava programov, s katerimi se bodo predstavile volivcem, so v sedanjem trenutku glavne skrbi po sameznih strank. Kot smo izvedeli bo KPI svoje kandidatne liste tako za občinske, kot za pokrajinske in rajonske volitve zelo verjetno predstavila že v soboto, ostale stran ke pa nekoliko pozneje. Izvedeli smo tudi, da se izvršni odbor SSk v tem tednu skoraj rednp sestaja in evidentira kandidate ter sestavlja programe; v začetku prihodnjega tedna pa se bo sestal širši po- krajinski odbor stranke, ki bo razpravljal in sklepal o vseh teh vprašanjih. Jasno pa je, da krajevno politično stvarnost v dokajšnji meri pogojujejo rimski dogodki, kjer je vlada po zadnjih vesteh na robu krize. Stranke zato pričakujejo razvoj teh dogodkov, od katerih bo tudi odvisen nadaljnji potek volilne kampanje. Danes izvolitev dveh novih deželnih odbornikov Na današnji seji deželnega sveta bo skupščina izvolila dva nova odbornika; izvolila ju bo na osnovi sporazuma med KD, PSI, PRI, PSDI, SSk, in PLI, v okviru katerega je bil deželni odbor razširjen od dosedanjih dvanajst na štiri- najst odbornikov. Novi odborniški mesti bosta pripadli liberalni in socialdemokratski stranki, oziroma svetovalcema Solimbergu in Berto-liju, ki je bil doslej podpredsednik skupščine. Na njegovo mesto bo na jutrišnji seji izvoljen njegov strankarski tovariš Dal Mas. Naj še navedemo, da je bilo v okviru tega sporazuma SSk dodeljeno mesto predsednika stalne, komisije za promet in prevoze, ki jo sedaj vodi svetovalec Štoka. Deželni svet se je sestal tudi včeraj; glavna točka dnevnega reda je bil odgovor predsednika odbora Comellija na vprašanja in številne interpelacije, ki so jih vložile skoraj vse politične sile v zvezi s sklepom vlade, ki je iz finančnega zakona črtala tisti člen, na osnovi katerega bi bilo zagotovljeno finansiranje za nadaljevanje obnovitvenih del v Furlaniji. O tem vprašanju se je v skupščini razvila dolga razprava. NA POBUDO SDGl IN CNA KORISTEN POSVET 0 PROBLEMIH OBRTNIŠTVA NA NAŠEM OBMOČJU Obrtniškim podjetjem je treba zagotoviti možnost najemanja posojil po znižani obrestni meri - Izkoristiti prednosti, ki jih nudi bližina državne meje Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je bila v ponedeljek zvečer zanimiva okrogla miza na temo »Obrtniška zakonodaja v razpravi v parlamentu in v deželnem svetu*, ki jo je organiziralo samo združenje v sodelovanju s pokrajinsko sekcijo Vsedržavne obrtniške zveze CNA (Confederazione Na-zionale delllArtigianato). Posveta se je udeležil predstavnik vsedržavnega vodstva CNA A. Palmas, o problemih krajevnega obrtništva je govoril pokrajinski tajnik organizacije Malusa, razpravo, pa je vodil direktor SDGZ V. Kocjančič. Številne prisotne, med katerimi so bili deželna svetovalca KPI Bratina in Scam-polo, dolinski podžupan Pečenik, predsednik nabrežinske posojilnice Zidarič, ravnatelj tržaške filijale Banco di Roma Coppola, predstavnica Zveze zadrug Sorini, ter številni obrtniki italijanske in slovenske narodnosti s Tržaškega in Goriškega, je pozdravil predsednik SD GZ dr. V. Svetina. Tako v uvodnih poročilih kakor NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIMIfllllllllimillllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllIMklHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIimillllllllllllllllllllllllllllllllUHIB OD PONEDEUKA PO ŠESTIH DNEH DOPOLNILNE BLAGAJNE Delavci štivanske papirnice spet na delu vendar brez vsakega jamstva za prihodnost Do konta aprila še osem ur stavke • Vodstvu Cartimava so postregli z vrsto predlogov, kako odpraviti krizo, toda zaenkrat so naleteli na gluha ušesa V ponedeljek so spet stekli stroji štivanske papirnice. Mirovali so, kot znano, šest dni in ta čas je 612 delavcev od skupnega števila 707 ostalo križem rok v dopolnilni blagajni. Čeprav pa so se vrnili na delovišče, nimajo nobenega trdnega jamstva glede stalne zaposlitve v bodoče, zato se je tovarniški svet odločil, da do konca tega meseca okliče še osem ur stavke. Svet meni namreč, da ni pri vodstvu družbe, ki upravlja papirnico, niti sledu o kakšni dobri volji po sprejetju načrtne proizvodne politike in da se kažejo celo znaki, po katerih se utegnejo stroji v Štivanu kmalu spet ustaviti. To naj bi se dalo sklepati po zaostritvi. odklonil nega stališča družbe in gospoda Bo-neliija v prvi vrsti do tvornega soočenja s sindikalnimi predstavniki glede vprašanja, kako ozdraviti krizne razmere v papirnici. «Družba skuša na vsak način zavirati pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, z druge strani hoče pospešiti delovni ritem na škodo zaposlitvene ravni in zahteva od de- stvarno zvrača na delavska pleča krivdo za napake, ki jih je sama zakrivila*, pravijo člani tovarniškega sveta s pripombo, da »podjetniške gospode sploh ne zanima na daljnja usoda papirnice, temveč se peha zgolj za čimvečjim zaslužkom v čimkrajšem času in na najlažji način*. Delavci in njih sindikalni predstavniki so vodstvu Cartimava postregli z otipljivimi predlogi, kako izmotati se iz krize. Spremeniti politiko nabavljanja surovin, ki mečno bremenijo splošne izdatke tako zaradi napetosti na svetovnem denarnem trgu kot zaradi dodatne cene, ki jo morajo plačevati za les in celulozo italijanske papirnice (gre za poseben pribitek, ki bremeni raztovarjanje teli surovin v sredozemskih lukah); problem morajo rešiti zadolženi javni organizmi. Smotrneje urediti tudi resiklažo (ponovno izrabo) starega papirja z ustanovitvijo zadrug in konzorcijev med javnimi in zasebnimi ustanovami ter uvedbo strogega tržnega nadzora ob primernih finančnih olajšavah. S lavstva žrtev za žrtvijo, s čimer tarifnimi popravki znižati energet- VODSTVO UPRAVIČILO SKLEP S POMANJKANJEM NAROČIL DANES VPIŠEJO V DOPOLNILNO BLAGAJNO 600DELAVCEV GMT Ravno toliko jih bo maja in junija, v juliju in septembru pa 700, vendar z izmenami - Dopoldne protestni shod Od današnjega dne ostane 600 delavcev Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu doma, vpišejo jih pač, kot smo že napovedali, v dopolnilno blagajno. Ravno toliko jih ostane v njej maja in junija, a julija in septembra (avgusta je na vrsti dopust) se njih število poveča na 700. Vseh delavcev je v tovarni blizu 3.000. Omeniti velja, da je tovarniškemu svetu in enotni sindikalni zvezi kovinarjev FLM na četrtkovih pogajanjih z ravnateljstvom obrata in vodstvom Intersind uspelo izbojevati, da v dopolnilni blagajni ne ostanejo venomer eni in isti, temveč da se bodo izmenjavali vsaka dva tedna, kar naj bi preprečilo morebitna trenja in napetost med delavstvom ir- ga obdržalo enotnega skozi vseh predvidenih 270.000 ur dopolnilne blagajne. Med posameznimi izmenjavami skupin, ki pojdejo v blagajno, bosta tovarniški svet ■ in FLM sprotno preverjala položaj in možnost predčasnih povratkov na delovišče, kot tudi razvoj oddajanja del na dražbah, potek nadurnega dela in stanje vzdrževalnih opravil. Do kon- ca junija pride do ponovnega sestanka z ravnateljstvom TVM, od katerega je sindikat zahteval pisano poročilo o tem, kako namerava rešiti krizo in zajamčiti tovarni nadaljnji razmah, da bi pač vpis v dopolnilno blagajno ne bil zaman. Danes med 9. in 11. uro bosta na Oberdankovem in Goldonijevem trgu demonstraciji v priredbi tovarniških svetov kovinarsko - mehanskih obratov iz vse dežele, na katerih bodo javnost z letaki seznanili z odgovornostmi zavoda IRI in ministrstva za državne soudeležbe ter vlade sploh za nastale razmere. V NCDHJO ZJUTRAJ PRI SV. IVANU UDELEŽIMO SE MANIFESTACIJE ZA VRNITEV NARODNEGA DOMA V nedeljo zjutraj bo pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu (Ver-delska cetta 25) svečano polaganje vencev k spominski plošči žrtvam nacifašizma, ki bo izzvenelo kot pomembna manifestacija za povrnitev tega važnega objekta slovenski narodnostni skupnosti. Pobudo za prireditev, ki se bo pričela ob 11. uri, so dali Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma ter krajevni kulturni društvi »Slavko Škamperle* in »Union*, manifestacijo pa je podprla tudi krajevna sekcija Slovenske skupnosti, ki poziva svoje člane na množično udeležbo. V kulturnem programu bosta sodelovala pevski zbor »Tabor* z Opčin in znani gledališki igralec Stane Raztresen, obenem pa bo to še ena priložnost za pomnožitev podpisov k peticiji za vrnitev Narodnega doma Svetoivančanom. Pričakovati je, da bo vsa naša narodnostna skupnost aktivno podprla boj in prizadevanje Svetoivančanov in njihovih kulturnih društev ter jim z množično udeležbo na nedeljski manifestaciji izkazala stvarno solidarnost. Zaskrbljujoča množitev ur dopolnilne blagajne Opazovališče delovnega trga (Osservatorio del mercato del lavoro), ki deluje v okviru deželnega ravnateljstva za načrtovanje in proračun, je objavilo zaskrbljujoče podatke o poseganju podjetništva po dopolnilni blagajni za delavce v letu 1981. Tedaj se je nagrmadilo kar nad 13,5 milijona ur dopolnilne blagajne, to je skoraj 6 milijonov ur več kot leta 1980, ko pa je bilo to število — 7,7 milijona — nenavadno «nizko»; leta 1979 je znašalo 12 milijonov ur. Podatki veljajo za vso Furlanijo - Julijsko krajino. »Parkiranje* delovnih moči v dopolnilni blagajni se je znatno raztegnilo na vseh proizvodnih področjih z izjemo kme tijskih, živilskih in rudoprede-lavnih, in to še zlasti v mehanski industriji (3,78 milijona ur), gradbeništvu (3,22 mil. ur proti 2,35 mil. ur leta 1980), tekstilni industriji (2,77 mil. ur ali 1,59 mil. ur več kot pred lanskim) in v lesni industriji (1,04 milijona proti 790.000 v letu 1980). Vpis v dopolnilno blagajno je le manjše zlo, če ga primerjaš z dokončnim odpustom u-službenca, žal pa prepogosto-krat pomeni uvod v razvezo delovnega razmerja. ske stroške in zaupati papirnici v režijo male hidroelektrične centrale, katerih ENEL ne izkorišča. Vključiti papirno industrijo v pahljačo proizvodnih panog, za katere medministrski odbor za industrijsko načrtovanje (CIPI) predvideva posebne tehnoleškoobnovitvene postopke, torej tudi v krog znanstvenih raziskav. Uvede naj se skrbna načrtovalna politika in ažurira področni načrt 675. Parlament naj brž odobri zakonske osnutke o pogozdovanju, katerih besedilo pa gre prej uskladiti sporazumno s sindikati. Poglobijo naj se vezi med industrijsko načrtovalno politiko in politiko pogozdovanja, a v ta namen naj se v smislu dogovorov iz julija 1980 med sindikati in ministrstvoma za industrijo ter za državne soudeležbe ustanovi «javni papirni pool», ki bi ščitil to industrijo pred tujo konkurenco in posvečal posebno pozornost strateškima sektorjema lesovine in papirja za dnevno časopisje. «Delavci imajo torej jasne pred-loge», naglašajo v tovarniškem svetu Cartimava, »niso pa razumeli, kakšne ima podjetništvo in kaj pravzaprav namerava rimska vlada*. Podjetje Porfirio bo verjetno znova zaposlilo delavce Delavstvo gradbenega podjetja Porfirio, ki je v drugi polovici lanskega decembra zašlo v stečaj, se 1. junija morebiti vrne na delovno mesto. Gre ža 240 mož, ki niso od 31. marca prejeli niti lire. V ponedeljek so se zbrali na skupščini skupaj z vodstvom sindikalne zveze gradbincev FLC in odobrili v celoti besedilo sporazuma, ki ga je FLC dosegla s turinsko družbo Fis-pao, po katerem naj se afera reši mimo sodnega postopka. Vsaka drugačna rešitev bi po sodbi sindikalistov povzročila le še hujšo napetost med delovno silo in seveda še znatno zaostrila družbenogospodarske razmere, a v prvi vrsti že itak hudo stanovanjsko krizo (tembolj spričo grozečih sodnih izgonov). Zapora podjetja Porfirio je pač ustavila dela na številnih gradbiščih, tako npr. gradnjo kar 450 stanovanj samo v Naselju sv. Sergija. Sporazum postane veljaven le, če ga osvoji tudi sodna oblast, ki so jo v tem smislu zaprosili tako delavci kot sindikalisti. • Na sedežu rojanske sekcije KPI v Ul. Appiari 31 bo drevi ob 20. uri javna skupščina na temo: «Predlog komunistov za gospodarski preporod Trsta*. Poročal bo Diego Trei-ber. tudi med poznejšo razpravo je prišlo do izraza, da se morajo obrtniki v današnji gospodarski stvarnosti boriti s številnimi težavami (vprašanje vajencev, sindikalne norme, odnosi z bančnimi zavodi, vladna investicijska politika, itd.), glavni problem pa predstavljajo težave, ki se nanašajo na možnost najemanja posojil po znižani obrestni meri. V državnem merilu bi bilo treba v zvezi s tem problemom doseči predvsem preosnovo denarnega zavoda «Arti-giancassa* in pritisniti na zakonodajne organe, da bi pri preurejanju ustroja obrtniških dejavnosti zagotovili organizacijam, ki zastopajo obrtnike, širše pristojnosti na vseh ravneh. Povsem podobni so problemi obrtnikov v deželnem merilu, kjer pa je treba poleg tega upoštevati tudi gospodarsko krizo, ki je v zadnjem času zajela Tržaško, Goriško in del nižinskega predela Furlanije. Zlasti na Tržaškem in Goriškem bi se morala Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA v prihodnje močneje angažirati kakor doslej, hkrati s tem pa bi bilo treba v obmejnem pasu razviti tiste obrtniške dejavnosti (tako denimo avto-prevozništvo in sodelovanje z organizacijami v sosednem pasu), ki bi lahko učinkovito izkoriščale bližino državne meje. V petek proslava 25. aprila Pokrajinska sindikalna federacija CGIL - C1SL - UIL bo priredila v petek ob 17. uri v Rižarni spominsko svečanost v počastitev 25. aprila 1945 — dneva vstaje italijanskega naroda. Na prireditev so bile povabljene demokratične politične stranke, partizanske organizacije, politični preganjanci, predstavniki krajevnih uprav in kulturnih društev. V dopoldanskih urah bo pokrajinska uprava položila v Rižarni lovorov venec. Srečanje na deželi o protosinhrotronu Ustanovitev evropskega protosin-hrotrona na Krasu v sklopu Centra za znanstvene in tehnološke raziskave je bila glavna tema pogovorov med predsednikom deželne vlade Comellijem in prof. Helvigom Scjimiedom. Prof. Schmied je generalni tajnik evropskega sklada za znanosti v Strasbourgu,, ki je bil pobudnik načrta za izgradnjo te pomembne znanstvene naprave. • »Volitve: naš program, naša prizadevanja* je naslov srečanja, ki ga prireja sekcija KPI »E. Curiel* drevi ob 20. uri v Domu pristaniških delavcev (Trg Abruzzi 3). ZA PREMOSTITEV KRIZE V GRADBENIŠTVU Stanovske organizacije za spremembo občinskih urbanističnih inštrumentov Načelno soglasje predstavnikov političnih strank ■ Posvet naj bi izzvenel kot opozorilo bodoči občinski upravi Na pobudo stanovskih organizacij, ki združujejo arhitekte, inženirje, geometre, industrijske izvedence in gradbenike, je bila včeraj dopoldne v dvorani časnikarskega krožka posebna okiogla miza posvečena problemom gradbeništva na našem območju in krizi, ki je v zadnjem času zajela to dejavnost. Organizatorji so povabili na posvet predstavnike političnih strank, da bi jih opozorili — kakor so sami poudarili'— na pereč problem, s katerim se bo nujno morala soočiti nova občinska uprava, ki bo izšla iz junijskih upravnih volitev. Posveta, na katerem je resnici na ljubo bilo skoraj več predavateljev kakor poslušalcev, so se u-deležili predstavniki strank De Lu-ca (KD), Costa (KPI), Forti (PSI), Dei Rossi (LpT), Battara (PSDI), Morelli (MSI-DN), Cervesi (PRI), Varini (PLI) in Lokar (SSk), Chersi za odvetniško zbornico, Tacceo za IACP, Clescovich za zbornico arhitektov, Gialdini za zbornico inže- nirjev, Vento za zbornico geometrov, Magliaretta za zbornico industrijskih izvedencev in Riccesi za zvezo gradbenikov. Razpravo je vodil predsednik Časnikarskega krožka Alessi. Delo ob okrogli mizi se je začelo z uvodnim poročilom geom. Ric-cesija, ki je naglasil, da je sedanja kriza v tržaškem gradbeništvu deloma posledica splošnega gospodarskega zastoja, predvsem pa posledica nekaterih napačnih »izbir*, kar zadeva urbanistično politiko, zagrešenih v preteklosti. Napačna je na primer že predpostavka, je dejal Riccesi, da je treba »načrtovati* Trst za 400.000 prebivalcev, medtem ko nas je nasprotno čedalje manj. Napačna je tudi sredotežna izbira, po kateri naj bi se prebivalstvo moralo vračati v zgodovinski center. Obnova tega centra ne zadostuje: treba je misliti na možnost širjenja mesta na bližnjo okolico, izrabiti vse urbanizirane površine in rešiti vozel zelenega obro- iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimuiiiiiiiiiiiniiiiminitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiHiiu PROCES 0 AFERI ISTRSKE HRANILNICE Glavni obtoženci mečejo krivdo drug na drugega Alberti, laut in Montena zavrnili istočasno velik del obtožb Z zaslišanjem treh glavnih obto žencev, 51-letnega Luigija Albertija, 50-letnega Paola Montena in 75-letnega Giorgia Iauta, je prešel proces o nepravilnostih v Cassa di ri-sparmio dellTstria končno v živo. Vsi trije so na včerajšnji obravnavi posamično zavrnili glavne obtožbe, po katerih naj bi si skupaj z drugimi sedmimi osebami s sumljivimi, nezakonitimi bančnimi operacijami «prisvojili» približno 10 milijard lir iz sklada istrske hranilnice. Obenem so poskusili zvreči drug na drugega krivdo za stečaj bančnega zavoda. Luigi Alberti, upravnik družbe Friul - Fin, je le potrdil, da je ponaredil vrsto podpisov, da bi dobil nova jamstva pri istrski hranilnici in izdal nekaj nekritih čekov. Na hranilnico se je obrnil po posvetu z nekim tržaškim kmercialistcm; v začetku svojih operacij, z banko je posloval prek Montena,. »glavnega* funkcionarja banke. Pri banki je dobil jamstva za dve »svoji* družbi, nato je ta krog jamščin razširil na nekatere druge osebe (njihove podpise .je ponaredil, saj so mu i-mena služila le za »kritje* njegovih operacij). Prav na ta način — preko prvotnih in teh naknadnih jamščin — naj bi, po mnenju tožilstva, «izžemal* hranilnico za 10 milijard lir. DREVI V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU Nastop dua Sello-Cabai v okviru openskih glasbenih večerov, ki jih prireja SKD Tabor, bo drevi ob 20.30 v openskem Prosvetnem domu nastop dua Luisa Sello -flavta in Maria Grazia Cabai - klavir. Na sporedu F. Schubert, D. Milhaud, B. Martinu in P. Hindemith ....................................m.n Ob včerajšnji stavki naših dijakov Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so včeraj proglasili celodnevno stavko, tako da je pouk na vseh šolah odpadel. V utemeljitev stavke nam je koordinacijski odbor dijakov slovenskih višjih srednjih šol poslal v objavo naslednjo sporočilo: «Dijakj slovenskih višjih srednjih šol smo se na seji koordinacijskega odbora odločili, da bomo na fašistične provokacije odgovorili s stavko. Odločno obsojamo oskrunjenje sedežev slovenskih ustanov, spomenika padlim na Proseku in zažigalni atentat na sedež Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika ter neštete provokacije. ki so dosegle višek z nedeljskim neofašističnim zborovanjem na Trgu Unitš. Ne moremo dopustiti vseh teh izzivanj in zahtevamo, da pristojne oblasti nemudoma ukrepajo ter pravilno postopajo z že identificirani- mi krivci. Obenem pozivamo vse dijake, da se udeležijo protestne manifestacije proti fašističnim izgredom, ki bo jutri, 22. aprila v Gorici.* Ob proglasitvi včerajšnje celodnevne stavke ni naš namen pole miziratj s koordinacijskim odborom slovenskih višjih šol, ki se je zlasti ob nedavnih zasedbah nekaterih italijanskih šol v mestu »proti dvojezičnosti in za italijanstvo Trsta* zelo dobro izkazal ter z učinko- MaTti in Borutu se je pridružil MATJAŽ Srečnima staršema čestitajo, malemu Matjažu pa želijo obilo zdravja in sreče v življenju taborniki Rodu modrega vala Odv. Giorgio laut, izredni komisar istrske hranilnice, in Paolo Montena, funkcionar banke, naj bi mu, vedno po mnenju tožilstva, odločilno pripomogla, da je izpeljal svoj načrt. Včeraj je laut Zvrnil vso krivdo na Monteno. On naj bi namreč vodil vse operacije v zvezi z Albertijem. Montena je s svoje strani zanikal te okoliščine; dejal je, da je le izvrševal sklepe, ki jih je sprejemal laut. Sam namreč naj ne bi imel možnosti odločanja o poslovanju banke. Zaslišanje obeh obtožencev je bilo tako mestoma zelo vroče, saj je eden takoj zanikal, kar je bil drugi komaj izjavil, in obratno. Po njih je predsednik sodišča zaslišal še tri obtožence, Albertijeve sodelavce ali partnerje: 50-letne-ga Roberta Jouberta, 44-letnega Claudia Michela in 50-letijega Maria Mustellija. Tudi oni so se proglasili za nedolžne. Proces se bo nadaljeval prihodnji ponedeljek z zaslišanjem preostalih obtožencev. Po vsej verjetnosti bo razsodba o tej zapleteni a-feri znana šele sredi maja. Protest uslužbencev tržaške pokrajine Sindikat pokrajinskih uslužbencev CGIL - CISL - UIL je sklical za danes ob 8. uri v dvorani pokrajinskega sveta (Trg V. Veneto 4) skupščino vseh zaposlenih na pokrajini, da bi obsodili nekorektnost pokrajinskega izrednega komisarja Maz-zurca pri reorganizaciji pokrajinskih služb. Mazzurco se ni pri tem posvetoval s sindikalnimi organizacijami, kot to predvidevajo obstoječi zakoni. vito organizacijo in politično akcijo odločno odgovoril na fašistične provokacije. Potek včerajšnje stavke, pa nas resnici na ljubo, ne prepriča popolnoma in se, kot marsikdo v naši javnosti, sprašujemo čemu take akcije lahko koristijo. Zavedamo se, da predstavlja stavka v določenih trenutkih nenadomestljivo orožje političnega boja in temu priča tudi dejstvo, da je naša javnost vedno podprla vsako pravično in utemeljeno protestno akcijo naših dijakov. Popolnoma se strinjamo tudi z vsebino zgornjega poročila, menimo pa, da bi lahko dijaki včeraj boljše izkoristili stavkovno akcijo. Morda bi bilo bolj koristno, če bi nekaj časa posvetili razpravi in izmenjavi mnenj o nedavnih dogodkih in tako še prodor-neje sensibilizirali zlasti mlajše dijake o tem, kaj se v resnici dogaja v našem mestu. i Giorgio Gaber spet v Trstu Giorgio Gaber, znani italijanski pevec in umetnik bo po treh letih spet, nastopil v našem mestu. «An-ni affollath je naslov njegove zad nje predstave, ki je doživela doslej po Italiji velik uspeh med ob činstvom in kritiki in s katero se bo predstavil tržaškemu občinstvu v soboto in nedeljo (24. in 25. aprila) v gledališču Rossetli. Predprodaja vstopnic (7.000 lir parter, 5 tisoč lir balkon) je že v teku. Crknjeni lisica in srna pod Grmado pri Sesljanu Ob železniški progi pod Grmado v Sesljanu so v nedeljo našli crknjeno lisico v že razpadajočem stanju, nedaleč od nje pa še crknjeno srno. Na kraj sta takoj prispela občinski živinozdravnik in poljski čuvaj, ki sta poskrbela za odstranitev mrhovin. Domneva se, da .je bila lisica stekla. Na zahodnem Krasu so pred nedavnim ugotovili dva primera stekle lisice (med Šti-vanom in Medjo vasjo in pri Kri žu), zato oblasti opozarjajo, nai gospodarji poostrijo nadzorstvo nad svojimi psi in mački, ker pridejo le-ti razmeroma lahko v stik s steklimi živalmi. ča okoli mesta, To predpostavlja tudi rešitev določenih problemov etničnega značaja, s katerimi se je treba »spoprijeti ob upoštevanju manjšin, ali tudi ob upoštevanju višjega javnega interesa*. Hkrati s tem je treba tudi poenostaviti u-strezni gradbeni normativi in zagotoviti zasebnim operaterjem širši manevrski prostor. Na Tržaškem so se doslej po določeni politični izbiri — je zaključil Riccesi — gradili predvsem šole, vrtci in druge javne zgradbe, nova občinska u-prava pa se bo morala lotiti predvsem problema gradnje novih stanovanjskih prostorov. Predstavnik SSk Lokar je v svojem posegu poudaril, da je zemlja v okolici Trsta v veliki večini last pripadnikov slovenske manjšine in da je domače prebivalstvo iz razumljivih razlogov proti razlaščanju, predvsem pa proti razlaščanju po nepravičnih cenah. Mesto, katerega prebivalstvo se krči, nima potrebe, da se še naprej širi. Problem je treba rešiti s tem, da se predelata tako varianta 25 kot tudi načrt PEEP in da se ustvarijo takšni tržni pogoji, da bo zopet prišlo v «promet» tistih 7.000 prostih stanovanj, s katerimi razpolaga naše mesto. Večinoma gre tudi za starejše zgradbe, ki bodo zahtevale mnoga popravila in to bo omogočilo tudi nov razcvet gradbeništva na našem območju. Predstavniki političnih strank so na splošno priznali, da je treba v prihodnje predelati, spremeniti ali dopolniti štiri osnovne občinske urbanistične inštrumente (splošen regulacijski načrt, načrt PEEP, načrt za obnovo zgodovinskega središča in gradbeni pravilnik), njihova gledišča pa so se precej razhajala kar zadeva čas, način in globino posegov v ustrezni normativ, ki naj bi jih prevzela bodoča občinska uprava. • V razstavni dvorani v Ul. Tea-tro Romano 7 bodo v petek, 23. a-prila, ob 18. uri odprli bibliografsko in ikonografsko razstavo, posvečeno dvatisočletnici latinskega pesnika Vergila. Razstavo sta pripravili Ljudska knjižnica in mestna knjižnica «Hortis*. Včeraj-danes Danes, SREDA, 21. aprila SIMEON Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 19.58 — Dolžina dneva 13.49 — Luna vzide ob 5.25 in zatone ob 17.04. Jutri, ČETRTEK, 22. aprila LEONIDA Vreme včeraj: na j višja temperatura 16,5 stopinje, najnižja 9, ob 18. uri 14,4 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb pada, veter 12 km na uro jugozahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Ottavia Arena. UMRLI SO: 77-letni Francesco Guštini, 67-letna Alma Stummer, 76-letni Rodolfo Komar, 91-letni Gre-gorio Prodan, 74-letni Luigi Ferfo-glia, 81-letna Stefania Duimovich por. Dobrilla, 34-letni Olivio Stulle, 89 letni Paolo Zoldan, 75-letna Fir-mina Orlando vd. Stringaro, 59-letna Danieli por. Danieli, 68-letni Mar-cello Visnoviz, 82 letna Giuseppina Tonon vd. Carvi, 71-letna Maria Gruden por. Briščak, 79-letni Pietro Padovan, 72-letni Romano Gregori, 73-letni Giuseppe Blaško, 70-letna Rosalia Dakskobler, 55-letni Antonio Clari, 70-letni Luigi Giraldi, 76 letni Vincenzo Babich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored 20. septembra 4, Ul. Bernini 4. Ul. Commerciale 26, Trg 24. aprila 6, Sesljan, Opčine. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Sesljan, Opčine. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 1 97: žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441 Rcpentabrska mladina izreka Iskreno sožalje Robiju ob izgubi dragega očeta. Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi STANKO HMELJAK Pogreb bo jutri, 22. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Repentabru. Žalostno vest sporočajo žena Julka, »inova Robi, Pavlo z ženo Sonjo in vnukom Markom ter drugo sorodstvo Repen, Nabrežina, 21. aprila 1982 GORIŠKI DNEVNIK h ■ ' i KI izpolnjuje davčne prijave svojih članov tudi po vaseh Bliža se običajna zapadlost davčnih prijav (mod. 740), ki jih je treba tudi letos sestaviti in predložiti najkasneje do 30. maja. Da bi Kmečka zveza svojim elanom prihranila dolga čakanja v svojih uradih, kjer tudi izpolnjuje prijave, je sklenila le te izpolnjevati tudi po vaseh; v nekaterih krajih so se njeni uradniki že zglasili, v prihodnjih dneh pa bodo prijave izpolnjevali po naslednjem sporedu: — danes, 21., od 16. do 18. ure, v Srenjski hiši v Gročani — jutri, 22., od 16. do 18. ure, v prostorih Kmetijske zadruge na Trgu Curiel 2 v Miljah — v petek, 23., od 16. do 18. ure, na domu Aleksandra Kalca v Gropadi — v ponedeljek, 26. in v torek, 27., od 16. do 18. ure, v prostorih Gozdne zadruge na Padričah — v sredo, 28. in četrtek, 29., od 16. do 18. ure, v domu Albina Bubniča v Repnu Člani naj s seboj prinesejo: 1. davčno število vseh tistih družinskih članov, ki imajo dohodke 2. obrazec 101, 201 ter morebitne obrazce 102 vseh zaposlenih ali upokojenih družinskih članov 3. katastrske podatke in dohodke zemljišč in zgradb, ki niso sma-trane kot kmečke 4. evidenčne tablice, leto nakupa ter število davčnih konjskih sil avtomobilov 5. davčne kartele ILOR, potrdila o vplačilu pasivnih bančnih obresti, potrdila o zdravniških stroških, potrdila o pogrebnih stroških itd. lastniki hiš, ki jih dajejo v najem, naj prinesejo podatke o prejetih najemninah kdor hrani kopije lanskih in ostalih prijav, naj jih prinese s seboj 6. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TRST vabi na predavanje SMERI RAZVOJA SLOVENSKEGA ČASNIKARSTVA OD PRVIH ZAČETKOV DO PRVE SVETOVNE VOJNE Predavala bo mag. Smilja Amon, danes, 21. aprila, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. SLOVENSKI ZDRAVNIKI V TRSTU vabijo na USTANOVNI OBČNI ZBOR slovenskega društva zdravnikov v Trstu v petek, 23. aprila, v dvorani Gospodarskega društva na Kom-tovelu ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. Udeležba obvezna Gospodarsko društvo Kontovel sklicuje 82. redni letni občni zbor v soboto, 24. aprila, v prostorih društvene gostilne ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu Priporočamo polno udeležbo. Odbor Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu Vpisovanje pri SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/IIL, od 9. do 12. ure. , .J __ sr 8R8SMI , TABOR mm Openski glasbeni večeri Danes, 21. aprila, ob 20.30 KONCERT dua Luisa Sello — flavta in Maria Grazia Cabai — klavir. Spored: F. Schubert, D, Mil-haud, B. Martinu, P. Hindemith. Gledališča Razna obvestila Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju dne 27. aprila ob 17. uri in v drugem sklicanju z vsakršno številčno prisotnostjo v sredo, 28. 4., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1- poročilo predsednika; 2. poročilo blagajnika; 3. poročilo nadzornikov; 4. razprava. Vabljeni. Odbor. Godba na pihala Vesna iz Križa zbira ob priliki 100-letnice fotografije in dokumentarno gradivo o preteklem delovanju. Gradivo zbiramo v domu Albert Sirk. Za pevce TPPZ: pridite zaneslji vo na generalko, ki bo v petek ob 19. uri za orkester, ob 20.30 pa za ves zbor. Generalka je za sobotni nastop pri Pordenonu. PD Slovenec vabi vse vaščane na Predavanje o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki bo danes, 21. t.m., ®b 21. uri, v Srenjski hiši. Predaval bo Dušan Udovič. Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma, KD »Slavko Škamperle* in KD »Union« vabijo ob dnevu osvoboditve na svečano polaganje vencev, ki bo v nedeljo. 25. aprila, ob 11. uri pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu (Vrdelska cesta 25). Ob tej priložnosti hočemo Prav pred spominsko ploščo žrtev fašizma ponovno izpričati našo za htevo po čimprejšnji vrnitvi Narod {'ega doma nam vsem, in po globalni zakonski zaščiti naše narod costne skupnosti, zato računamo tu di na vašo množično prisotnost. . Alpinistični odsek SPDT priredi jutri, 22. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje na te-Tio »Zgodovina SPD v Trstu*. Va bi jeni vsi. Foto - Trst 80 sporoča, da bo seja odbora v petek, 23. aprila, ob 20. Pri v sejni dvorani ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20/11. Kriška sekcija VZPI - ANPI vabi vse vaščane, da se udeležijo povor ke ob prazniku osvoboditve, ki se ga bo letos udeležila tudi domača godba. Zbirališče v nedelio. 25. t.m., bb 9. uri izpred spomenika padlim. vKhbi " '‘'"v.,!.. Balet budimpeštanske državne o-perc bp. v,, prihodnjih dneh gostoval v gledališču Verdi z baletom «Sylvia* Lea Delibesa. Koreografijo je izdelal Laszlo Seregi. Predstava v dveh dejanjih bo na sporedu v petek. 23. aprila, ob 20. uri za abonmaje A (parter) in C (balkon). Jutri bo kritik in novinar Mario Pasi predstavil balet in glasbo Lea Delibesa na tiskovni konferenci v dvorani Krožka za kulturo h u-metnost. Konferenca se bo začela ob 18.30. • • • Jutri, 22. aprila, ob 18.30 bo v dvorani Krožka za kulturo in u-metnost znani časnikar in kritik Mario Pasi predstavil balet Lea Delibesa «Sylvia». ki bo kmalu na sporedu v gledališču Verdi. ROSSETTI V soboto in nedeljo predstavi Giorgio Gaber delo «Anni Affolla-ti». Rezervacije pri osrednji blagajni. Izleti Zveza vojnih invalidov NOV - odbor, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata tradicionalni dvodnevni izlet dne 29. in 30. maja 1982. Obiskali bomo Kumrovec, Maribor, Ptuj in Osankarico na Pohorju. Vpisovanje in vse informacije do 23. aprila na sedežu ZVI NOV, Ul. Mon tecchi 6, od 9. do 12. ure, na sedežu ZAOG, Ul. Pelronio od 11.30 do 12.30. Kriška sekcija VZPI-ANPI sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Val Camo-nico (29. in 30.5.). Vpisujeta Zofi Sedmak (Ljudski dom) in Gigi Bogateč (Bruži), ki obenem prosita ostale izletnike, da poravnajo vpisnino. Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi 25. aprila enodnevni izlet v Avstrijo v Lepeno nad Železno Kaplo ob priliki otvoritve muzeja N OB. Odhod ob 7. uri z Oberdankovega trga. Informacije v Ul. Valdirivo 30/11 jutri in v petek od 17. do 19. ure. Tel. 64459 ali 732858. Prosveta KD Vesna vabi jutri, 22. aprila, ob 20.30 v dom A. Sirk v Križu na predvajanje diapozitivov o indijski kulturi. Predstavlja Robert Barič. SKD Tabor - Opčine. V nedeljo, 25. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah «Pravljice v glasbi, in plesu*. Nastopajo gojenci baletne skupine ŠD Mladina iz Križa. TPK Sirena in PD Barkovlje vabita svoje člane, da se udeležijo predvajanja diapozitivov iz Indije, ki bo v soboto, 24. t.m., ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje. Ul. Cerret-to 12. Diapozitive bo predvajal Roberto Barič o morju, kulturi, umetnosti in glasbi Indije. Mali oglasi telefon (040) 794672 $ Kino Ariston 20.15—22.00 «La signora del-la porta accanto*. Rilz 18.00-21.40 «Reds*. W. Beaty. D. Keaton. Eden 17.30 «Canon il barbaro*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattaeielo 17.00—22.15 «Arturo pre-mio osca ». D. Moore, L. Minnelli. Fcniee 16.30 «Africa ama». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 »Incontri molto par-ticolari*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Eccezzziunale. .. ve-ramente*. Aurora 16 00 «11 tempo delle mele*. Moderno 16.00—22.00 «Taboo». Prepovedan mladini ped 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Le morbose labbra di Jan*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 «La pazza storia del mondo*. Mel Btooks. Vittorio Venelo 16.00 «La tragedia di un uomo ridicolo*. Ugo To-gnazzi. Mi g n on 15.00 «Lilli e il vagabondo. Radio 14.30—21.00 «1 porno amori della sex prigione*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «11 ritorno di Butch Casidy et Kit*. Razstave " 15-LETNI FANT, z voljo do dela, ki bo letos končal šoloobvezni pouk išče zaposlitev kot vajenec v e-lektrikarski ali elektromehanski stroki. Telefonirati v jutranjih u-rah na št. 040/54390. PRODAM nov še nerabljen plinski štedilnik znamke zoppas. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229120. TVOJA dobra volja in vsaj dve uri prostega časa dnevno ti nudita priložnost zaslužka 250.000 lir tedensko ter možnost vključitve v simpatično delovno aktivnost. Pogoji: starost od 23 let dalje ter lasten avtomobil. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/200-181. PRODAM fiat 125 letnik 1973 po u-godni ceni. Telefon 040/227246. OPRAVLJAM mednarodne prevoze s kamionom dd' štiri tone nosilnosti. Telefon 040/213238. IŠČEMO Tominčev portret s tržg-v ško veduto v ozadju. Telefonirati v uradnih urah na Založništvo tržaškega tiska 794672 — knjižne izdaje. Reprodukcijo potrebujemo za monografijo. FLAVTO v dobrem stanju kupim. Telefonirati v večernih urah na št. 228 401. PRODAM stanovanje v prvem nadstropju v Rocolu veliko 75 kv. m in v Ul. Runcheto veliko 53 kv. m. V najem pa oudam skladišče v okolici Doline. Telefon 040 - 228390. OSMICO je odprl Frandoli •> Sliv-nem. Toči belo in črno vino. SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu išče večsobno stanovanje za člane igralskega zbora. Telefon 040 - 734265. PRODAM moped benelli 50 automa-tic v dobrem stanju. Telefonirati na št. 0481 - 83347 ali 82253. KMEČKA POSESTVA GRU-DINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru pi (na Štradalti) občina Sovod-nje Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ali po telefonu štev (0481) 391 063. AVTO LANCIA fulvia 1300 letnik 1971 prodam po ugodni ceni. Telefonirati na št. (0481) 78 040. OSMICO je odprl Dušan Radovič v Nabrežini. Poskrbljeno za prigri zek. Vabljeni. PRODAM zemljišče — 4.000 kv. m v bližini Zgonika. Za informacije telefonirati ob delavnikih na št. 820-197 od 8. do 12. ure in od 15. ure do 17.30. PEPE ŠERVOTOV je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl osmico. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. PRODAM alfetto 1.8 v dobrem sta nju. Telefon 040/229341. PRODAM fiat 131 special v dobrem stanju letnik 1977. Tel. 040/200236. f Čestitke GIORGIO, BRUNO, FABIO, JORDAN, RAJKO, DAVID, ADRIANA, NEVENKA in KARMEN praznujejo letos 20. pomlad. Vse najboljše jim icli Karmen. SKD Tabor - Opčine. Retrospektivna razstava Avrelija Lukežiča, vsak dan od 17. do 19. ure. Šolske vesti Ravnatelj trgovskega tehničnega 7,avoda Žiga Zois vabi starše na roditeljske sestanke, ki bodo danes, 21. aprila, ob 18. uri za 3. a,3. b, 4. a, 4. b, 5. a in 5. b raz. Najprej bodo razredni sestanki z razgovorom o šolskem delu, nato pa priložnosti za pogovor s posameznimi predmetnimi profesorji. Bralne značke, ki so bile pravočasno naročene za nižje srednje in osnovne šole lahko dvignete na Opčinah (šola France Bevk) pri učiteljici Dragi Lupine, kjer dobite še ostala navodila. ZLATARNA URARNA «Svizzera» Ulica dl A. Sorace SEIKO DOXA TRST S. Spiridione Tel. 60-252 Člani odbora doberdobske posojilnice za predsedniško mizo iniitiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMmiiiimuMMimnniiiHiiiMiHiiiiiiiiiimiiiHiiiNniiiiiiMnininiNiMnHiiHiiiHiniiHiuiHiiiiiniimiiiuumHiiiiiiHiiiiiim JUTRI ZJUTRAJ ENOTNA MANIFESTACIJA OBČNI ZBOR JE BIL V NEDELJO Lani izrazit napredek v poslovanju hranilnice in posojilnice v Doberdobu Hranilne vloge so se zvišale za skoraj 37 odstotkov, posojila pa so se skoraj podvojila Razširjen delokrog tudi na območje občin Tržič in Ronke ter Foljan in Zagraj ■ Dobiček (81 milijonov) skoraj v celoti v sklad redne m izredne rezerve V poslovanju Kmečko - obrtne hranilnice in posojilnice v Doberdobu so v lanskem letu spet zabeležili pomemben napredek. Tako glede povečanja hranilnih vlog in investicij, kakor glede poslovnega uspeha. Leto 1981 so namreč zaključili, kakor je na nedeljskem občnem zboru povedal predsednik upravnega sveta posojilnice, Andrej Gergo-let, z 81,4 milijona dobička, ki ga bodo skoraj v celoti namenili v redni in izredni rezervni sklad in s tem ustvarili trdnejšo premoženjsko o-snovo, ki bo v smjslu zakonskih določil omogočala razširitev (glede na različne storitve) delovanja. 50 milijonov bo šlo v redni rezervni sklad, 28 milijonov v izredni, razlika pa v sklad za dobrodelne namene, ki ga bo upravni svet porazdelil po lastni uvidevnosti. Posojilnica, ki je ob koncu leta imela 196 članov, je pred kratkim razširila poslovanje tudi na območje sosednjih občin. Na območju Tržiča in Ronk ima dovoljenje za stalno poslovanje, medtem ko na območju Foljana in Zagraja ima dovoljenje za začasno (ali občasno poslovanje), vezano na vsakokratni pristanek nadzornega organa Banca dTtalia. Prav razširitvi teritorialne pristojnosti gre po vsej verjetnosti pripisati izrazit porast tako hranilnih vlog (povečale so se za okrog 37 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom), še bolj pa naložb (posojil), katerih vrednost se je skoraj podvojila ter ob koncu leta dosegla že optimalno razmerje okrog 60 odstotkov. Hranilne vloge so ob koncu lanskega leta dosegle vrednost 3,33 milijarde lir, znesek posojil pa se je zvišal na 1,95 milijarde lir. Na hranilne vloge je posojilnica v lanskem letu plačevala od 10 do 16 od sto obresti, aktivne obresti pa so znašale od 15,5 do 18,5 za člane ter od 16,5 do 21 odst. za ne člane. Na nedeljski skupščini, ki je bila v župnijski dvorani in ob udeležbi okrog šestdeset članov, so nada lje določili maksimalni upni znesek. Maksimalna višina posojila posamezniku ostane za letos nespremenjena (40 milijonov lir), za indirektna posojila (jamstva) pa se maksimalni upni znesek poveča na 50 milijonov lir. Novi člani bodo ob pristopu vplačali tudi letos 30 tisoči lir, poviša pa se nagrada upraviteljem, od dosedanjih 15 tisoč5 na 25 -tisoč lir. V lanskem letu je potekel-mandat dvema izmed sedmih članov upravnega sveta: Andreju Gergole-tu, ki je bil tudi predsednik posojilnice, ter Leopoldu Vižintinu. Na nedeljskem občnem zboru sta bila oba ponovno potrjena. Naj ob koncu omenimo še zanimivo razpravo, med katero so bila nakazana bistvena vprašanja, ki jih bo morala posojilnica že v bližnji prihodnosti rešiti, predvidoma že na prihodnjem izrednem in rednem občnem zboru. Tako so nekateri postavili vprašanje defmitivne ureditve sedeža, spremembe statuta, s tem, da bi posojilnica postala zadruga z omejeno zavezo, bil pa je dan tudi predlog, naj bi posojilnica aktivneje delovala za uveljavljanje zadružništva. Vsekakor pa bo treba počakati na nove zakonske predpise, ki bodo nadomestili stare in današnjemu času neodgovarjajoče. HA RAZSTAVIŠČU V UL DCLLA BARCA Letošnji sejem Espomego od 30. aprila do 9. maja Sodelovalo bo okoli 300 podjetij iz Italije in 20 iz Jugoslavije, Avstrije in Madžarske V teku so še zadnje priprave na letošnji mednarodni sejem Espomego 82, ki ga bodo na razstavišču v Ul. della Barca priredili od 30. a-prila do 9. maja. Letošnjega sejma se bo udeležilo kakšnih 20 tujih in okoli 300 italijanskih razstavljavcev. Med tujimi državami bodo zastopane Jugoslavija, Avstrija in Madžarska, lahko pa bi navedli tudi San Marino, ki je prav tako tuja država ali bolje državica. Iz Jugoslavije bosta zastopani republika Slovenija in Hrvaška. Kot poprejšnji sejmi bo tudi letošnji sejem v pretežni meri posvečen prevozništvu in storitvam, zlasti popravilu tovornjakov. Zunanji del razstavišča bodo posvetili pripomočkom, ki služijo v prostem času. Tudi letos bo dobro zastopana industrija plovil. Slovenija bo zastopana z dvema stojnicama, v katerih bodo predstavili podjetja, ki sestavljajo poslovno skupnost živilske industrije, kakor tudi podjetja z goriškega območja. V času trajanja goriškega sejma bo več strokovnih posvetovanj. Ene- ga izmed teh bodo posvetili razvo* ju turizma na našem prostoru in zlasti sodelovanju med našimi in jugoslovanskimi turističnimi podjetji. Perspektive na tem področju bodo predstavili predstavniki turističnih agencij. Z naše strani bo na tem zasedanju prisotno novoustanovljeno turistično podjetje, sodeloval pa bo tudi deželni odbornik za turizem Adriano Bomben. Vsaka na sejmu sodelujoča država bo imela svoj dan, ob katerem bo priredila sprejeme in posvetovanja med gospodarskimi dejavniki in predstavniki trgovinskih zbornic. Tako bo avstrijski dan 5„ jugoslovanski 6. in madžarski dan 8. maja. Vse bodo priredili v restavracijskih prostorih Espomega. Slovenski in italijanski dijaki za enakopravnost obeh narodnosti Po sprevodu po obeh korzih do Travnika bo shod v Kulturnem domu Podelitev značk OF v Sovodnjah V Kulturnem domu v Sovodnjah bo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri, podelitev značk Osvobodilne fronte. Sovodenjcem, ki so bili soudeleženi v borbi proti nacifašizmu v času narodnoosvobodilne borbe. Za prireditev bo poskrbel odbor bivšili aktivistov Osvobodilne fronte. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tr žiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497. Medtem ko *)se okosteneli pobor-niki nekdanjih idej oklepajo izjav proti izvedbi dvojezičnosti in proti pravicam slovenski manjšini, gleda mladina drugače na to vprašanje. Jutri zjutraj bo v Gorici manifestacija slovenskih in italijanskih dijakov v prid pravicam slovenski narodnostni skupnosti. Za manifestacijo so se domenili člani medšolskega odbora, v katerem so zastopniki vseh srednjih šol v Gorici. Gre za isti odbor, ki je pred meseci priredil v Gorici manifestacijo za mir. Dijaki se bodo zbrali ob 9. uri pri spominskem parku. Zatem bodo šli v sprevodu po obeh korzih do Travnika, odtod pa v Kulturni ,dc»rn v Ulica,,Brass, kjer bodo na sporedu govori. Govorili bodo samo dijaki. •To podporo slovenske... in „italijanske dijaške mladine težnjam Slovencev za dosego globalnega za ščitnega zakona vsekakor pozdravljamo. DANES NA POKRAJINI Posvet o deželnem zdravstvenem načrtu V sejni dvorani pokrajinskega sveta se danes cb 9.30 pričenja tridnevno zasedanje o deželnem zdravstvenem načrtu. Doslej sta ta načrt preučili videmska in porde nonska pokrajina. Na današnjem zasedanju, ki mu bo prisostvoval deželni odbornik za zdravstvo Antonini, bodo sodelovali predstavniki sindikalnih organizacij, zdravniki, zastopniki organizacij prizadetih itd. Posvet se bo nadaljeval 23. apri la z udeležbo županov in občinskih odbornikov za zdravstvo in se zaključil 28. aprila, ko bodo svoje mnenje o deželnem načrtu za zdravstvo povedali člani krajevne zdravstvene enote, njeni koordi natorji in nače'niki in člani upravnih svetov vseli štirih bolnišnic v goriški pokrajini. Od včeraj avtobusna zveza z obmejnim postajališčem Z včerajšnjim dnem so uvedli avtobusno povezavo tudi z novim ob- mejnim postajališčem pri Vrtojbi. Uvedli so namreč na progi št. 6 dve novi postajališči. Avtobusi namenjeni do glavnega goriškega pokopališča in dalje v industrijsko cono, bodo ustavljali na začetku Tržaške ceste, ob izhodu iz vozlišča. Na povratku pa bodo avtobusi zapeljali prav na območje obmejnega postajališča, do samopostrežne restavracije. Od včeraj veljajo na progi št. 6 tudi manjše spremembe v voznem redu avtobusov. Tako avtobus, ki odpelje ob 7.15 izpred glavne pošte ne bo vozil več preko Podturna. Avtobus, ki je odslej odpeljal z industrijske cone ob 7.55, bo odpeljal ob 7.50. TTu Mi Proračun KZE v občinskem svetu V petek bo v Gorici občinska se ja. Na njej bodo svetovalci razpravljali predvsem o proračunu krajevne zdravstvene enote. Zakon predvideva namreč, da se o prora čunu te ustanove izrečejo vse občinske uprave. Če te tega ne napravijo pomeni, da soglašajo z vsebino proračuna. Kot nam je znano so se o tem proračunu izrekle nekatere občinske uprave. Sedaj je na vrsti goriška, ki ima najbrž največ besede o tem, saj je na območju goriške občine osredotočenih največ zdravstvenih ustanov. Na dnevnem redu petkove seje pa so tudi nekatere interpelacije. Demokristjanski svetovalec ing. Marjan Cefarin hoče, da bi se zastopniki goriške občine v upravnem odboru goriškega sklada zavzeli za boljše izkoriščanje kontingentov proste cone. Misovci hočejo vedeti, kako je bil doslej uporabljen denar goriškega: sklada. Poleg tega pa sta na dnevnem redu še dve interpelaciji o prometu v mestu--i« o občinskih uslužbencih, ki imajo poleg uradnega še drugo delo. V nadaljevanju seje pa je še cela vrsta sklepov o javnih delih, Gre za višje cene in najem posojil. Povečala se bo tudi cena vode. Priprave za poimenovanje šole na Livadi po Otonu Župančiču V našem listu smo že poročali da pospešeno potekajo priprave za slavnosti ob poimenovanju nekaterih naših osnovnih šol. Še pred koncem šolskega leta bosta taki slavnosti v Sovodnjah in v Jam-ljah. Na jesen pa bosta slavnosti v Števerjanu in v Gorici (šola na Livadi). Odbor staršev in učiteljev, ki vodi pripravo za slavnost ob poimenovanju šole na Livadi, se je sestal v ponedeljek zvečer. Ugotovili so. da nabiralna akcija prispevkov dobro poteka, vendar pa upajo še vedno, da se bodo v sklad dote-kli novi prispevki, kajti ugotovili so, da bodo stroški precej veliki. Na sestanku je bil govor o umetniškem delu, ki bo krasil notranjost stavbe in ki bo spominjal na pesnika Otona Župančiča, po katerem bo poimenovana šola, o vsebini spominske brošure, o poteku slavnosti. Ta bo v drugi polovici oktobra. V prihodnjih tednih se bodo člani odbora sestali ponovno. Za sedaj pa vabijo goriške Slovence, da prispevajo v sklad za poimenovanje te šole. Razna obvestila Občni zbor ŠZ Soča bo jutri, 22. t.m., ob 20.30 v gostilni Oibot v Rupi. Vabljeni! Kmečka zveza obvešča, da 30. t. m. zapade rok za zaprositev številke partita IVA. Informacije na u-radu Kmečke zveze, Ul. Malta 2, tel. 84-644. DOZOREL SKLEP V ODBORU TRGOVINSKE ZBORNICE Prodali bodo tri stanovanja namenjena funkcionarjem carine Od štirih je zasedeno samo eno - Ni zanimanja med vodilnimi funkcionarji, kljub ugodnim pogojem za vselitev Dokončni sklep na eni prihodnjih sej Trgovinska zbornica namerava prodati pred dobrimi štirimi leti kupljena stanovanja, namenjena vodilnim carinskim uslužbencem. O vprašanju je tekla razprava na zadnji seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice, dokončna odločitev pa naj bi padla na eni prihodnjih sej. Do takrat naj bi ožji odbor ponovno preučil celotno zadevo. Od štirih stanovanj, za katere je trgovinska zbornica izdala nekaj nad sto milijonov lir, je zasedeno le eno. tri pa ostajajo, kljub temu, da so bili za nastanitev ponujeni zares u-godni pogoji, stalno nezasedena. Odtod tudi namen, da se stanovanja miiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiuiitMiiniiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiininiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiMimiiiii Lega nazionale je v Gorici ena tistih okostenelih in pozabljenih organizacij, ki živijo le v spominu nekaterih šovinistov in prenapetih nacionalistov, ki imajo «čosf». da, jih na občnem zboru počasti kaka pomembna osebnostK ki se mora od časa do časa pojaviti na pozornjci s tem ali onim stališčem, ki je seveda protislovensko obarvano. Lega nazionale je ena tistih ustanov, ki osta a pri življenju zaradi navade, podobno kot tisti rimski državni uradi, ki še vedno cenijo škodo mesinskega potresa iz prvih let našega stoletja. O Legi nazionale govorijo v kaki mittelevropski kavarni častitljive dame, ki se najbrž spominjajo kako lepo je bilo v časih Franca Jožefa, potem manj lepše v časih Viktorja Emanuela, še manj v časih Humberta. To kar je ostalo okostenelim podanikom te ustanove, ki jih je bil primarni cilj poitalijančiti slovensko mladino (to ni pomenilo braniti italijanskega življa pred slovenskimi »napadi*, nasprotno!), je njihov protislovenizem. Ni sicer napadalno obarvan kot je bil nekoč, je nekaj kar izgublja vsak dan svoj glas. Pokaže pa se od časa do časa z lepakom ali tiskovnim poročilom v časopisju. Tako je bilo pred nekaj dnevi, ko smo na gorišlcih zidovih opazili lepak, ki poziva Goričane na borbo proti dvojezičnosti, proti privilegijem Slovencem, proti zakonskim o-snutkom za globalno zaščito. Akcija ni bila osamljena in čeprav 01ympii slovenski derbi Juventina — Olympia 1:2 (7, -4, -11) Tudi v drugem slovenskem derbiju prvenstva tunder 15» so bili mladi odbojkarji 01ympie boljši od Juventine. Tekma je bila dokaj borbena. Prvi set so zasluženo osvojili juven-tinci, v drugem so Dih odbojkarji 01ympie odločno boljši, zadnji niz pa je bil gotovo najlepši. Ekipi sta si bili enakovredni do 10 točk. nato pa je 01ympia zgrešila manj žog in tudi zasluženo zmagala. La Scarpoteca — Olympla 1:2 (13, -11, -13) V zadnjem prvenstvenem srečanju so odbojkarji 01ympie po borbeni in izenačeni igri zasluženo premagali moštvo La Scarpoteca (mr) 1. ŽENSK, DIVIZIJA Šesterka Soče je v 1. ženski diviziji opravila več prvenstvenih nastopov, v katerih ji ni uspelo osvojiti nobenega seta. Proti Volley Clubu so naše igralke igrale zelo slabo, saj niso v prvem nizu dobile niti točke. Najbolj borben je . bil tretji set, ki so ga morali igrati na razliko. S tekmo proti Marianu se je končal prvi del prvenstva, Soča pa tudi na tem srečanju ni bila uspešna. Proti AGI je Soča igrala na tujem igrišču, kar je precej vplivalo na njeno igro. AGI je osvojil v tem nastopu svojo prvo letošnjo zmago. Proti Mossi je Soča igrala doma, toda izid ni bil nič povoljnejši od onega (na tujem) v prvem kolu. Lep je bil le prvi set (I.F.) IZIDI Volley Club — Soča (15:0, 15:8, 16:14; Soča — Mariano (5:15, 7:15, 3:15) AGI - Soča (15:1, 15:9. 15:7) Soča — Mossa (7:15, 8:15, 4:15) 3:0 0:3 3:0 0:3 Maraton za Salazarja BOSTON — Američan Alberto Sa lazar je osvojil tradicionalni bostonski maratonski tek. S časom 2.08’51" je na cilju prehitel svojega rojaka Beradsleya. Prijateljske (ekme v Žavljah ne bo Danes bi morali biti v žavljah dve nogometni prijateljski tekmi. Ob 17. uri bi se morali pomeriti mladinski vrsti ekip Zaule Algida in Rudarja iz Titovega Velenja, ob 19. uri pa bi morali igrati člani obeh društev. Včeraj pa je vodstvo društva Zaule prejelo brzojavko, v kateri je Rudar sporočil, da ne more dopotovati v Trst. Krašovci so v nedeljo doživeli pričakovan poraz proti prvi na lestvici. Domača ekipa pa kljub zmagi ni pokazala nič posebnega. Ko je že vse kazalo, da se bo prvi polčas končal brez golov, so domačini prav v treh minutah podaljška v dvemi hitrimi protinapadi dvakrat presenetili zanesljivega vratarja Perica. V drugem delu srečanja, se slika ni veliko spremenila. Kras je napadel in zgrešil stoodstotno priložnost, iz protinapada pa je prejel tretji gol. (R. B.) IZIDI Olimpia - Chiarbola 0:0, S. L. For You - Gaja 2:0, Fortitudo - Mon-tebello 6.1 Zaule - Blue Star 1:0, S. Andrea, 0:1, Campanelle - Kras 3:0, CGS - Roianese 3:0. LESTVICA Campanelle 40, CGS 36, Olimpia 35, Fortitudo 34, S. Andrea 27, Roianese 26, Montebello 22, S. Vito 16, For You 15, Zaule in Chiarbola 14, Gaja 13, Blue Star 10, Kras 4, NAJMLAJŠI Breg — Fortitudo 1:1 (0:1) A skupina BREG: Degrassi, Ciccotti (Cas-sani), Sancin, S. Olenik, Tul, Žerjal. Biagi, W. Olenik. Baučar (Ker-stič), Godina. Barut. STRELEC za Breg: Barut Tekma med Bregom in Fortitudom se je končala neodločeno, pri tem pa je treba poudariti, da se je pri Bregu močno poznala odsotnost Ciacchija, medtem ko je bil Tul zelo nerazpoložen za igro. Prvi so prišli v vodstvo gostje z edino akcijo, ki so jo izvedli na tekmi, Breg pa je izenačil z Baru-tom, ki je s prekrasnim golom zapečatil izid srečanja. Brežani 1-meli še več priložnosti, ki pa jih je Tul zapravil. Pri Bregu gre tokrat za dobro igro pohvaliti Baruta in brata Olenik. IZIDI Zaule - S. Vito 0:0, Costalunga -For You 3:0, Chiarbola - Giarizzole 0:1, Breg - Fortitudo 1:1. LESTVICA S. Vito 33, Costalunga in Giarizzole 28. Breg 26, Campanelle 24, Fortitudo 20, Chiarbola 12, Domio, For You in Ponziana 11, Zaule 4. B skupina Zarja — CGS 0:2 (0:3) ZARJA: Milani, R. Kalc. Čuk, Ražem, Žagar, Kralj, A. Kalc, Hla-bjan, Gregori, Carli, Družina, Fonda. Zarja je tudi tokrat zapustila i-grišče poražen«, čeprav gostje niso pokazali posebno kakovostne igre. Če bi domačini vsaj nekoliko bolje igrali, bi gotovo iztržili vsaj točko. Zarjanom ostaja v prvenstvu samo še ena tekma, da si popravijo položaj na lestvici in da pokažejo, ko-liko>veljajo. (P.B.) Primorje — Roianese 2:0 (1:0) PRIMORJI): Zettin, Pahor, Der-bo, Micheli. Baitan, Kemperle, Ca-va, Sedmak, F’agin, Simat, Komino. STRELCA: v 16. min. Komino iz 11-metrovke, v 41. min. Simat. Na domačih tleh so Prosečani o-digrali najboljše letošnje srečanje in potrdili trenutno dobro formo. Proti drugouvrščeni ekipi Roianese-ja so rdeče rumeni igrali z veliko borbenostjo in taktično mnogo boljše od gostov, ki v celem srečanju niso sprožili nobenega nevarnega strela v vrata Primorja, ki je za-I služeno prešel v vodstvo že v prvem polčasu in nato še podvojil v nadaljevanju z odličnim Simatom. (H. V.) IZIDI Primorje - Roianese 2:0. Montebello - Supercaffe 0:0, Zarja - CGS 0:2. Triestina . San Sergio 2:0. Blue Star - Olimpia 2:1. LESTVICA Supercaffe 31, Blue Star 30, Triestina 29. S. Andrea 28, Montebello 26. Roianese 25. Portuale 22, Olimpia in CGS 17, Primorje 9, Zarja in S. Sergio 5. OBVESTILA Kfiiv.!:J >!.''iv iteSviSi: V iiSSgŽsiSSsS:,.i ^ //>: j. ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom organizirajo v nedeljo. 25. aprila tekmovalni »Pomladanski pohod v naravo* za otroke iz vrtca in za osnovnošolce. Zbirališče ob 8.45 na igrišču v Zgoniku. Odhod ekip ob 9. uri. Otroci naj vzamejo s sabo lahek veterni jopič ter naj imajo primerno obutev. V primeru deževnega vremena bo pohod prenesen na poznejši datum! # * # Smučarski odsek — ŠD Mladina organizira v soboto, 24. t.m., oh zaključku letošnje sezone, družabni večer smučarjev, ki ho oh 20. uri v mali dvorani doma Albert Sirk v Križu. Postreženo bo s partizanskim golažem. Iz organizacijskih razlogov bodo prijave sprejemali do petka, 23. t.m., skupno s 1.500 lirami za rezervacijo mest. Prijave sprejemajo v trgovini «Pri kostanju* in v baru doma Albert Sirk. Toplo vabljeni člani z družinami! • * * SK Devin vabi na 8. redni občni zbor, ki ho 23. t.m. v dvorani Igo Gruden v Nabrežini ob 19.30 v prvem sklicanju, ob 20.00 v drugem sklicanju z. naslednjim dnevnim redom: 1. Predsedniško poročilo 2. Tajniško poročilo 3. Blagajniško poročilo 4. Poročilo nadzornega odboru ter razrešnica 5. Pozdravi gostov 6. Razprava 7. Volitve izvršnega in nadzornega odbora Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Tel. (0481) 83382 (85723) Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Nuročnlno Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacij in podietia mesečno 120,00, letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 21. aprila 1982 Za SFRJ Žiro račun 50101 603-45361 APIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. telelon 223023 Oglasi Ob delavnikih: ligovski 1 modul (šir 1 st., vis 43 min) 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni ,1.000. osmrlnlce po lormatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|sk« kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druqih dežel v Italiji pri SPI. i i ČUn ililijinsk«t Izdaia^^^ZTT zveza časopisnih | Odgovorni urednik Gorazd Vesel innskaf' ^frit Mioznikov FitG1 PRED SKORAJŠNJIM PROCESOM PROTI ZAROTNIKOM Ghotbzadcliova samokritika pred teheransko televizijo S tem si skuša rešiti glavo ■ Ajatulaha Sariata Madarija obtožili sodelovanja v poskusu državnega udara TEHERAN — Iranska revolucija dosledno požira svoje sinove. Od nekdanje politične garniture, ki jo je imel ob sebi v pariškem izgnanstvu ajatulah Homeini, .je ostalo bore malo. Vodstvo v državi je že pred meseci prešlo dokončno v roke šiitske duhovščine, nad katero budno bedi imam Homeini, da ne bi zašla na krivoverna pota. Kdor je količkaj zavračal tak razvoj dogodkov. ga je duhovščina prej ali povedal je tudi, da so kontaktirali z raznimi predstavniki duhovščine, saj se niso hoteli v celoti izneveriti islamski revoluciji. Ajatulan Ša-riat Ma"dari jim je celo obljubil, da jih. bi po morebitnem uspešnem u-daru podprl. Prav zato so včeraj Madariju odvzeli vse verske nas love in ga obtožili, da .je bil tudi on posredno vpleten v zaroto. Za zapahi je trenutno 45 zapornikov, med njimi tudi trije aktivni pol kovniki. Vsem bodo v kratkem sodila revolucionarna sodišča. Ghot bzadeh pa je še izjavil, da bo z olajšanjem sprejel vsako pravično kazen. WASHINGTON — Da bi izboljšal odnose svoje administracije z manjšinami in revnejšimi sloji v ZDA je predsednik Reagan včeraj imenoval za voditelje dveh odgovornih mest v Beli hiši dva temnopoltna funkcionarja. MmmSKKffi fll S M H3P** ** | Nostalgiki generala Franca so v Madridu priredili manifestacijo v podporo argentinski vojaški hunti zaradi spora z Veliko Britanijo o suverenost: nad Falklandskimi otoki (Telefoto AP) MLADI PREDSTAVNIKI ZAHODNOEVROPSKIH MANJŠIN SO ZASEDALI V BELGIJI ŽMLADINSKEGA SREČANJA FUENS ZAHTEVA PO GLOBALNI ZAŠČITI V imenu Slovenske skupnosti je o tem vprašanju poročal I. Jevnikar Govor tudi o zadnjih dogajanjih na Koroškem in o drugih manjšinah BURG KEUI^AND ^Mladinska komisija i Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, ki ima svoj občni zbor dne 8. aprila 1982 v Burg ReuJandu (nemško govoreči predel Belgije), je imela na svojem seminarju, ki se ga u-deležujejo predstavniki 11 narodnostnih skupnosti, priložnost, da se seznani z novostmi giede desetletnega demokratičnega boja Slovencev , v Italiji za zakonsko za.šči.tp lastnih pravic v duhu vesoljne iz: jave o človekovih pravicah, mednarodnih in dvostranskih pogodb in ustavnih načel italijanske republike. Ta zveza je pregledala položaj slovenske manjšine ob svojem seminarju v Trstu leta 1980, stalno pa .jo seznanja z dogajanjem mladinska sekcija njenega dejavnega člana, Slovenske skupnosti. Dejstvo, da se je pred časom za čela v senatu italijanske republike zakonodajna pot za sprejetje globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini, je torej zelo velikega pomena. Mladinska komisija Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti izraža pričakovanje, da bo Italija v najkrajšem času sprejela pravičen zakon, ki bo izpolnil zahteve Slovencev, v Italiji, ki imajo naravno in juridično pravico, da se priznajo njihove osnovne pravice.» To je besedilo resolucije, ki so jo udeleženci letošnjega mladinskega mednarodnega seminarja v jugo-vzhodnem delu Belgije sprejeli c le de položaja Slovencev v Italiji. Se minar.ja v Burg - Reulandu se je za včlanjeno mladinsko sekcijo Sloven ske skupnosti udeležilo pet mladji). Prisotna je bila tudi tričlanska de- TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV FIATA IN ALFA ROMEO V TURINU Italija le v majhni meri občutila splošno krizo avtomobilske industrije Fiat napoveduje prenovitev vseh modelov pred letom 1985 ■ Tudi Alfa Romeo napoveduje nove modele ' gj2|® Bivši minister Ghotbzadeh slej fizično ali politično likvidirala. Najprej napredne islamske sile mudžahedmov, nato levico in laične sile. kot zadnje pa -»oporečni fce* iz samih vrst islamske republikanske stranke. Bivšemu pred sedniku Banisadru je uspelo zbe žati v tujino, njegovemu zgledu je sledil marsikateri laični predstavnik nekdanjega srednjega izobraženega sloja, mudžahedini in levica pa so prešli v ilegalo. Manj sreče je imel nekdanji zu nanji minister Ghotbzadeh. Pred tedni so ga obtožili, da .ie pripravljal državni udar. Taka obtožnica pomeni v Iranu lahko samo še smrtno obsodbo. Da bi jo preprečil, je Ghotbzadeh- pristal na poni ževalno samokritiko na teheranski televiziji. V njej je priznal, da so zarotniki načrtovali umor ajatula ha Homeinija, da je on temu na sprotoval. kljub temu da so bili vsi mnenja, da je prav Homeini glavna ovira za uspeh udara. Se veda je Ghotbzadeh navedel tudi imena zarotnikov, od katerih so vse najpomembnejše že aretirali. . IM,ll,|,II,.1,1111.Hill...Milili................................................UMI....HIIIIIHH HHIHIIHIHHIH I.....I (Od našega poročevalca) TURIN — Italijanske avtomobil ske tovarne gledajo v bodočnost z dokajšnjim zaupanjem, čeprav se dobro zavedajo, da kriza, ki pesti avtomobilsko področje, ni še mimo. Še več, Italija doslej pravza prav ni niti občutila, ali vsaj v majhri meri, krize, v kateri se na ha.ia.io evropske in ameriške avtomobilske hiše. Tako pooblaščeni upravitelj Fiata inženir Vittorio Ghidella kot predsednik tovarne Alfa Romeo Et tore Massaceesi, sta si bila glede tega enotna. Avtomobilska industrija je v krizi od konca leta 1979, kljub temu pa .ie Fiat s svojimi proizvodi postal spet konkurenčen, ne samo na notranjem tržišču tem- več tudi v Evropi, kjer je bil konec leta 1981 prvi proizvajalec a v tomobilov Da bi svoj poiožaj še utrdili, so v Fiatu izdelali strategijo, ki predvideva v prvi vrsti močno obnovitev proizvoda. Pred koncem leta 1985 bo tuririski indu strijski velikan popolnoma obnovil svoje modele in sicer ne samo Fiat. temveč tudi Lancia in Autobianchi. Čedalje več pozornosti posvečajo v (seb 'treh tovarnah kakovosti svojih proizvodov, napovedujejo pa tudi povečanje storilnosti delavcev. To so sicer že dosegli, saj se je v teh dveh letih proizvodnost po večala od 14 avtov letno na delav ca na 20 avtov letno. S svoje strani .se je Massaceesi ukvarjal tudi s sindikalnimi uro blemi, ki jih ima Alfa Romeo v PRIMORSKE VESTI Priprave na turistično sezono KOPER — Z informacijo o pri pravah na turistično sezono se je medobčinski svet SZDL obalno kra škega območja seznanil s položajem tukajšnjega turističnega gos podarstva tik pred sezono. Ugotovili so predvsem, da bo letošnja turistična sezona ena najbolj zahtevnih doslej, saj se splošna svetovna bitka za zagotavljanje čim večjega turističnega priliva prena ša v vsako posamezno turistično regijo, turistično občino, v vsak hotel in med vse gostinske in tu ristične delavce. Tik pred zdajci je sicer težko doseči kakršenkoli revolucionaren preobrat v turističnem obnašanju, še Zmeraj pa je čas za odpravo vrste drobnih slabosti, ki lahko v celoti prikažejo naše turistične zmogljivosti v povsem drugačni luči. Na slovenski obali bo letos ne kaj na novo urejenih kopališč, nov avtokamp in nov dom vodnih športov v Lucijski marini, približno 190 novih privezov v Izoli... 'lo pa bo tudi vse. Prva Američanka v vesolju CAPE CANAVERAL - Astrofizik Sally Ride je prva Američanka. ki bo poletela v vesolje kot članica sedme odprave vesoljskega trajekta spaee shut-tle, katerega bodo izstrelili v prvih mesecih prihodnjega leta. V enem izmed prihodnjih poletov se bo okoli zemeljske orbite podal tudi prvi temnopolti A-meričan, polkovnik letalstva Guion S. Bluford. Hotelske hiše bodo z mesom in drugo hrano dobro preskrbljene, to pa predvsem zato, ker plačajo meso po vsaki ceni. Slabše kaže za individualne goste v zasebnih sobah in kampingih. Založenost trgovin bo odvisna v največji meri od marljivosti in sposobnosti posameznih trgovcev in proizvajalcev. Te dm so na primer trgovine ob moriu razmeroma dobro založene. V Por torožu pa primanjkuje tujih revij in časopisov, čeprav se trenutno tam mudi šest tisoč’ gostov. Še vse premalo je bilo storjenega za ustrezno prodajo sadja, osvežilnih pijač in spominkov ob cestah, na plažah, gostu pri roki... Lanske slabe izkušnje z menjalnicami si lije v to, da bi morali letos imeti več menjalnic, odprtih tudi ob ne deljah in praznikih. Urniki posameznih trgovin in lokalov so še zmeraj trn v peti. Trgovci in gos tinci so ponavadi samo načelno za boli elastične urnike. V praksi pa jim ie najbolj všeč čimprej za preti lokal. Gostje si ob tem se veda mislijo svo.je in vso stvar po vezujejo s slabostmi našega tu rizma. Turizem se začne pravzaprav že na meji. Od vtisa, ki ga dobi tu jec pri vstopu v Jugoslavijo je veliko odvisno, kaj si bo mislil o njej. Tega se dobro zavedajo sko raj vsi. Iti na carinah delajo. Dol go čakanje v vrstah turista prav gotovo ne navdušuje, tudi neprijazen carinikov sprejem mu lahko zagreni prve občutke... Čez škofije in Fernetiče gre letno v obe smeri skorai 25 milijonov potnikov, več kot. pol tujcev in to v glavnem v dveh poletnih mesecih. Cariniki seveda nimajo lahkega dela. saj z natančnim delom skrbijo hkrati tudi za varnost gostov, ki prihajajo k nam. Za letos pa obljubljajo, da bodo z nekaterimi kadrovskimi o-krepitvami, z boljšo organizacijo dela in bol jšo tehnično opremi je nost.jo skušali bistveno skrajšati vrste, vendar ne na račun natanč nosti pregledov. Na obeh mejnih prehodih tudi nimajo primernega stranišča za turiste. Pa naj se sli ši še tako banalno, so imeli turi sti zaradi tega že nič koliko pri pomb. Pride nekaj avtobusov, pol nih turistov, stiska je precejšnja, stranišč pa ni. Ena r.d slabosti, ki so jo izpostavili na socialistični zvezi je tudi v tem da poleti sko raj vsa društva — od športnih do kulturnih s svojo dejavnostjo zaspijo, namesto, da bi bogatili turistični utrip. Kulturna društva z na stopi, športna pa z organiziranjem tečajev, posojanjem teh ali onih športnih rekvizitov. Tudi za divje plaže je vse premalo jasno, kdo naj jih čisti in kdo ureja. Drobnih nalog, ki jih morajo še preči sezono opraviti upravni organi, najrazličnejše organizacije in skupnosti s turističnega področja, je torej cela vrsta. Občinske in krajevne konference SZDL bodo morale predvsem vzpodbuditi turistična društva ali sekcije, ki naj bi se zavzele za še kako pomembne odnose med občani in turisti. Če namreč občani turističnega kraja ne bodo živeli in dihali s turizmom, bo marsikateri napor zaman. BORIS ŠULIGOJ svojih obratih v Milanu, predvsem pa na Jugu. Zadnji sindikalni sporazum, ki so ga dosegli pred dobrim mesecem, je že prispeval k zmanjšanju neupravičenih odsotnosti z dela in k povečanju proizvodnje. Massaceesi ie tudi govoril o sporazumu s sindikati, ki so ga dosegli marca letos in ki predvideva občasno ustavitev proizvodnje (60 dni letno na Severu in 80 dni na Jugu), da bi preprečili koničen je neprodanih avtov. Seveda to dokler bo trajala kriza. Kljub vsemu pa bo treba občasno še vpisati nekaj tisoč delavcev v dopolnilno blagajno, kar pa ne pomeni, da misli Alfa Romeo re ševati problem presežne delovne sile na tak način. Tudi pri Alfi imajo celo vrsto načrtov za posodobitev svojih modelov, ki imajo, vsi razen giuliette. že nekaj let. V načrtu je več novih modelov, kar pa terja velike naložbe, ki jih .je danes težko najti. Massaceesi je govoril tudi o po godbi z japonsko hišo Nissan in zagotovil, da vrednost japonskega dela ne bo presegala dvajset odstotkov celotne vrednosti načrtova nega avtomobila, kot predvidevajo norme, ki so jih sprejeli v okviru evropske gospodarske skupnosti. IVAN FISCHER cSovjcii izstrelili vesoljsko postajo «iSaljut 7» MOSKVA — Sovjetska zveza je izstrelila vesoljsko postajo «Saljut 7», ki bo v krožni orbiti okoli Zemlje nadomestila zastarelo postajo «Saljut/>, katero so izstrelili septembra 1977, obiskalo pa jo je najmanj dvajset vesoljskih posadk. Na krovu postaje ni ljudi, zato pa jo bo najbrž konec junija meseca obljudila mešana sovjetsko-francoska posadka. P ; M BENEŠKI DNEVNIK ČEDADSKI OBČINSKI SVET PODPRL ZAŠČITO MANJŠIN V resoluciji je poudarjena zahteva po hitrem sprejemu globalne zaščite za slovensko manjšino ČEDAD — Čedad,ski občinski svet je z veliko večino glasov sprejel resolucijo, s katero se je seznanil z začetkom parlamentarne razprave o zakonskih osnutkih za zaščito slovenske narodnostne skupnosti in o okvirnem zakonu za jezikovne manjšine v Italiji. V resoluciji, ki jo je predstavil načelnik komuni stičnih svetovalcev odvetnik Gio-vanni Battocletti. se je čedadski občinski svet zavzel za hiter spre jem potrebnih zakonov. Komunistični svetovalec je v predstavitvi načrta resolucije poudaril večstoletno sožitje na območju Čedada med pripadniki furlanske in slovenske skupnosti. Kul turne, etnične in jezikovne razlike so lahko povezane z različno stopnjo narodne zavesti, kar pa kljub temu obvezuje italijansko državo, da s potrebno zaščito uresniči na vodilo iz ustave. V široki in poglobljeni razpravi so nato spregovorili načelnik socialistične skupine Alessandro Pa sta, ki je omenil zakonski osnutek, ki ga .je v parlamentu predstavil poslanec Fortuna, in predstavnika krščanske demokracije Specogna in Namor. Kljub razlikam med posameznimi zakonskimi osnutki in v teh predstavljenimi rešitvami so udeleženci razprave potrdili prisotnost tega problema. Razpravo sta zaključila župan Giuseppe Pascolini in odvetnik Giovanni Battocletti, ki sta se sporazumela za dopolnitev resolucije. Le ta sedai vsebuje stališča iz različnih zakonskih predlogov in zahtevo naj se to vprašanje končno le reši. Občinski svet je obenem odločno zavrnil predlog resolucije neofašistične stranke, ki ga je predstavil svetovalec MSI grof D’Attimis Ma-niago. V katerem je bila zanikana prisotnost slovenske manjšine na območju Čedada. Tudi v razpravi o proračunu za leto 1982 so komunistični in socialistični svetovalci poudarili potrebo širše akcije za razširitev gospodarskega dela osimskih sporazumov na območje Čedada. Župan je sprejel te predloge in zagotovil, da jih bo občinska uprava upoštevala. V lilijah posvet o nialooobmejncm prometu BUJE — Skupina jugoslovanskih strokovnjakov za jugosiovansko-ita-lijanski maloobmejni promet se je včeraj sestala v Bujah in se pogovarjala o možnostih za nadaljnji razvoj tega področja. Na tem srečanju so še posebno pozornost po svetili pripravam na bližnji srečanji z italijanskimi kolegi, ki bosta v Zagrebu in Gorici ob dveh pomembnejših velesejemskih prireditvah. Na srečanju so se tudi seznanili z letošnjimi prvimi rezultati v ma- loobmejnem prometu. Še posebej u-godno so ocenili, da je v pr rili treh mesecih letos izmenjava presegla 44 milijard lir, kar je za približno 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na prihodnjih srečanjih si bodo Jugoslovani prizadeli za dokončno ureditev statusa posebnih avtonomnih računov, ki urejata maloobmejni promet. Poleg tega so podprli u-stanovitev posebne skupine za poglobitev gospodarskega sodelovanja med obmejnimi območji. To skupino bodo sestavili 6. maja v okviru dneva Jugoslavije na sejmu ESPO-MEGO v Gorici. E. O. NE\V YORK - Organizatorji o-cenjujejo, da se bo najmanj dvajset milijonov ljudi udeležilo tedna protijedrskega protesta, ki ga bodo priredili v 750 tazličnih krajih v ZDA legati ja Koroške dijaške zveze iz Celovca. Večletni podpredsednik Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS) Ivo Jevnikar, ki tokrat ni več kandidiral za mesto v vodstvu, je v imenu Slovenske skup nosti prebral krajše poročilo o žad-njem dogajanju v zamejstvu in v ltimu, predvsem v zvezi z napori za globalno zaščito, s postopkom v parlamentu, z delom «rimske komisije*, nestrpnimi izbruhi v Trstu in podobno. Popolnejši prikaz tokrat ni bil potreben, saj '.so s* predstavniki mladinskih organizacij, ki so včlanjene v FUENS, neposredno seznanili s slovensko problematiko na seminarju pred dvema letoma v Dragi. O najnovejšem dogajanju na Koroškem so poročali koroški predstavniki, ki so en. večer uporabili tudi za prikaz koroška zemlje z diapozitivi. To poročanje, je rečeno v poročilu, ki ga je poslala Slovenska Skupnost. je sodilo v že ustaljeni c|el seminarja, ko vsako leto prisotne delegacije poročajo o svojem položaju. Pri poročanju o stanju manjšin je vzbudila pozornost prisotnost predstavnika Laponcev na švedskem. Veliko je bilo tudi razpravljanja o dogajanju v Kosovu. Osrednja pozornost mladinskega manjšinskega seminarja, ki je bil od 5. do 8. aprila, pa je bila, naravno. posvečena položaju gostiteljev : nemškogovorečih Belgijcev, ki .jih v FUENS zastopa mladinski odsek stranke PDB (Stranica nemškogovorečih Belgijcev). Več predavanj, srečanja in pa celodnevni poučni izlet so udeležencem prikazali usodo 65.000 glave skupnosti, ki je bila od leta 1815 do mirovne pogodbe po I. svetovni vojni del Prusije oz. Nemčije, pozneje pa je kot manjšina prešla pod Belgijo, kjer je doživljala poskuse asimila ci.je, notranje spore ob razhajanju z že nacistično Nemčijo, psihološki udarec ob ‘nemški zasedbi nevtralne Belgije, nelagodje v prvih povojnih letih, nov polet ob ustavnih reformah ,v Belgiji v začetku 70. let. ko so Flamci, Valonci in tudi Nemci v državi dobili nov* pravno ureditev za jezikovne in kulturne pravice (uradna veljava vseh treh jezikov, «sveti kulturnih skupnosti* za vsako narodnost z zakonodajno in upravno oblastjo ipd.). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiii im 1111111111111111 iiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiJiHiiiiiiiuauiiiiiriiiiiiiiiiiil NA TEKMOVANJU «NAŠA PESEM 1982» Ženski zbor «lgo Gruden» v Mariboru lllllll•«llllllllllllll•llllllll•llll•MIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII•l••lllllll•IIMIIIIIIllll»lllll«•ltll•»UlUI||||||l||ll|||||»IHI«lllllll|||||||||••IIIIIMI•l•«l||ltl||||||||||||||||||||||||l•||||M|||||||•||||(|||(||||,||lll•lllllllMIIIIII•lllll•IIIIIIIIMIIIIIIII■*lllll«IMlllllnll|||||||||||||||l||||ll||||||||MI|||||||||||||||||||| NA ČETRTEM STATUTARNEM KONGRESU EVROPSKIH SINDIKATOV V HAAGU 13 milijonov brezposelnih terja novo politiko (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) HAAG — «<5e ne bo radikalne spremembe v zahodno evropski strategiji zaposlovanja, bo leta 1985 na sezna mili brezposelnih Icar 20 milijonov ljudi*, je poudaril predsednik združenja zahodnoevropskih sindikalnih orga nizacij (CES) Wim Kok, ko je v Haagu otvoril četrti statutarni kongres CES, ki bo trajal ves teden, okoli 400 udeležencev pa bo na njem skušalo podali predloge za novo strategijo boja proti ekonomski krizi, ki. se je vgnezdila v ECS, ter proti naraščajoči brezposelnosti. Četrti kongres zahodnoevropskih sindikatov poteka v izjemno resnih gospodarskih časih, ki jih na sindikalnem planu označuje že okoli 13 milijonov brezposelnih v drža vah EGS, je dejal Wim Kok, prištevajoč uradni številki dobrih desetih milijonov še kakšna dva milijona tako imenovane prikrite brezposelnosti. Predsednik CES, ki je hkrati tudi šef največjega nizozemskega sindikata FNV, se je osredotočil na vrsto dejavnikov, ki na naši celini poslabšujejo položaj v zaposlovanju. Na eni strani gre za ekonomsko recesijo, ki je sprožila zmanjšanje gospodarske dejavnosti, še posebej v industriji, a tudi za strateške napake, recimo pri počasnem tempu zapo slovanja mladih («Nobena država si ne more privoščiti, da ima na seznamu brezposelnih 30 do 40 odstotkov mladih. kolikor jih je trenutno v EGS»), pri priseganju na načelo proste menjave (*Pot, ki jo je izbralo 'Evropsko združenje za prosto trgovino' EFTA, ni ključ za reševanje problema brezposelnosti») ali pa kar zadeva razlike med največjimi gospodarskimi območji in njihovimi gospodarskimi usmeritvami (•(Zahodna Evropa sedaj pla- čuje posledice pogubne ameriške gospodarsko - finančne politike*). Wim Kok je tudi opozoril na hitre tehnološke spremembe in naraščajočo konkurenco na svetovnem trgu, kar je prav tako pripomoglo k zaostrovanju položaja na trgu dela. 48 letni predsednik zahodnoevropskih, sindikatov je svojo tezo o problemih, ki jih povzroča povečevanje armade brezposelnih, razširil tudi v politične vode, ugotavljajoč, da je demokracija močno ranljiva in jo je kaj hitro mogoče uničiti z mahinacijami političnih ekstremistov. «Največja grožnja demokraciji je, da obsežne skupine prebivalstva izgubljajo zaupanje v politiko in njeno sposobnost. da pomaga človeku z ulice*. Wim Kok je ostro kritiziral *neokonservativne teorije», ki so se prebile v ospredje v Ameriki in Zahodni Evropi, še posebej pa bruseljsko komisijo, ki jo na srečanju v Haagu zastopa Gaston Thorn. Nekdanji lulzsemburški predsednik vlade — v velikem vojvodstvu imajo najnižjo stopnjo brezposelnosti v EGS, komaj nekaj več kot odstotek aktivnega prebivalstva in s ponosom poudarjajo, da vsi brezposelni dobijo odškodnine — je omenil nekaj načrtov komisije EGŠ, da vsaj deloma stopi na rep naraščanju brezposelnosti. Sem sodi povečanje socialnega sklada (če ga ne bodo oklestili zu nanji ministri pri sprejemanju proračuna), posebni programi za brezposelne z manj kot 25 let starosti, tečaji za mladino od 16. do 18. leta, ki prvič prihaja na trg dela ter — končno — mučno kontroverzno vprašanje zmanjševanja delovnega časa. Prav slednje ima osrednje mesto v strategiji, ki jo predlaga konfederacija zahodnoevropskih sindikatov. Na kongresu v Haagu se bo med drugim pojavil predlog, naj bi leta 1983 delovni teden omejili na 35 delovnih ur, poleg tega pa bi pritisk na delovna mesta zmanjšali s predčasnimi upokojitvami. V zameno \Vim Kok priporoča nacionalnim sindikalnim organizacijam večjo strpnost pri pogajanjih o plačah, da bi delodajalce in vlade laže pripravili do skrajševanja delovnega časa. A slednji so se doslej ostro upirali sindikalnim idejam. Združenja indu-strijcev zatrjujejo, da je načelo zmanjševanja delovnega tedna mogoče uresničiti le s paralelnim omejevanjem plač, vlade pa se bojijo, da bi s posplošitvijo predčasnega upokojevanja spravili že tako deficitarne proračune javnih izdatkov v še večje zagate. Sedaj imajo v EGS približno za pet odstotkov bruto proizvoda dulcnje» v javnih proračunih, nekatere članice pa se soočajo še z ■večjim bremenom (na Irskem je primanjkljaj 14,3 odstotka bruto proizvoda, v Belgiji 12,4 odstotka, daleč pa nista Italija in Danska). Na zadnjem srečanju zahodnoevropskih voditeljev, ki je bilo konec preteklega meseca ti Bruslju, sta belgijski ministrski predsednik Wilfried Martens in njegov danski kolega Anker Joergensen obudila predlog Andreasa van Agfa iz decembra 1980 o sklicu širokega medministrskega srečanja o problemu brezposelnosti v Evropski skupnosti, a male so možnosti, da bi se članice skupnega trga prikopale do enotne strategije. V sušnih recesijskih časih pač 'vsakdo ubira lastna pota, pogosto tudi na škodo sosedov. BOŽO MAŠ ANO V10 MARIBOR — V tem mestu se bo v petek, soboto in nedeljo že sedmič zapored odvijalo tekmovanje slovenskih pevskih zborov z naslovom «Na-ša pesem 1982». Tekmovanje, ki ga prirejajo Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Slovenska pevska zveza ter Zveza kulturnih organizacij mesta Maribor, je nedvomno ena pomembnejših tovrstnih prireditev ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji, saj se vsako leto v njej zrcalita množičnost in zlasti kvaliteta zborovskega petja v matični domovini in tudi v slovenskem zamejstvu. Med devetnajstimi zbori bo v Mariboru letos prvič nastopil tudi ženski zbor «lgo Gruden* iz Nabrežine, ki bo kot vsi ostali ansambli zapel štiri skladbe. Zamejski zbor bo predstavil občinstvu Gallusovo «Pueri Hebraeo-rura». Schumannovo »Ritornelb, Ku-marjevo černejevo «Stopinje v snegu* ter Ježovo «Ena ptička priletela*. ŽPZ «Igo Gruden* je bil ustanovljen leta 1973 in se je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča kmalu dobro uveljavil v javnosti. Po tragični smrti prof. Radoviča je zbor septembra 1980 prevzel sedanji zbo rovodja Matjaž Šček. Ženskemu zboru iz Nabrežine voščimo obilo uspehov na tem pomembnem tekmovanju. Ob tem naj dodamo, da je član ocenjevalne komisije prireditve tudi slovenski zamejski skladatelj Pavle Merku. Na sliki: ženski zbor Igo Gruden.