LISTEK. Slovensko šolstvo v tr- žaški okolici v dobi kon- kordata. Spisal Ferdo PlemiS. (Dalje.) VII. Uradni spisi. V tem pogledu iiua konkordatoa doba ^ gedaajo to dvoailjivo prednost, da je imel 7" talog za r«rouk io verske vaja, 5. mese^qe piene vaje učence?, 6. zapisek učnih predmetov in napredka v njih, 7. zapisnik ubožuih otrok ter knjig za ubožne učence, 8. izkaz šte» viU iolo obiskujočih otrok v primerj z iekaeom prejšnjeg* &L leta, 9. »pUeik. Jelogodnih otrok, (šol. matico), 10. šolski dnevnik, 11. zlate in črne bukve, 13. inventar, 18. gestijski prptokol, H. protokol odpisanih odlokar in okrpžoio, 15. od okrož. šol. nadiorstva podpU san urnik, 16. zapisnik opazk, pritoib in pro ?vWg tfga je moral o priliki javuih \%kušenj še predložiti; 1. vzpored izkušn.je, 2. izvleček zaizkušnjo. ki je obsegal 41 točk, 3. natančen zapispjk obdelane učne snovi z naredbo etratii h učnih kujig in žtevilkami predpisov, 4. zapisnik mesečnih pisuih vaj učencev, osobito nemških in rafiiiDakih, 5. zapisoik šolnino plačujofih in čolDine oprožfienib gčeneer, kjer ja bila šolniaa v navadt (v tržaški okolioi n e 1), 6. izkai n? delanib. ženskih rodoih dei, 7. iakaz učeucttV, ki uživajp zaseboi pouk, 8. izkaz užencev, ki 30 sprejeli brezplažue uune knjige, 9. izkaz od viije šol. oblasti odobrenih prBmjjakih knjig. Tužko, da 80 vsi učitalji yse te upise radno vodili. Tudi čudno bi oe bile, če hi bil pri tej iumi papirja kakšen spis pomanjkljiv; kar se ja _pa seveda todnp grajala. Ali to ia ni vse. Vrhutega je biio predložiti od fiasa do fiaea izkaz o potrebcib. popravah fiol. prostoror ali ioiske oprara; sereda tudi ta redao pod-r piaan, t. j. s podpjsi ačitelja, krajnega iiol. egldde in dui. pastirja. Vpoiiljati ja bllo tudi, navftduo meeačao, secaam šol. pouk eanamtrr jujožih HČeacev. Odgovafjati ja bilo treba n» raeoa vpratenja okrož. šol. eadiaretra, ki se poosjveft eahteval« pedatke o rerskib Tajth učeDcev. VBakoletno je bilo ukazauo predložiti s prošnjo za remuneracijo za pouk v ponavljalni šoli tudi hkrati (od 1. 1851. naprej) podatke o stanju te šole ter podatke, koliko časa in kje je učitelj že delil sličen pouk. Predložiti je bilo koučno še caloge za učiteljske konference itd. Pod to papirnato povodnjijo se je seveda udušil vsak višji polet učiteljst?a. Nu, današnja doba res ni mnogo bolja ? stremljenju po odpravi gotOTih, často res malo potrebnib. spisov in nrubrikH. Papir, črka, to je ie daoes vse, in posebno čarobno moč je zadobila t modernih časib. — rdeča tinta. Duh rr- da, kdo pa vpraša po ojem?! Leta 1855. (18. feb.) se je skrajgala urad^ flim šol. 8pisom, naraerjjenim tnagistratu, pot y tolike, da ja bilo doveljeno, vposlati jih na« ravnoet na magistrat. Leta 1866. (2. nov.) določa magiftratai odlok, da luorajo (noroiipeaorana) žol. vodstva pošiljati rse uradne spise ua magistrat, ki prfr* skrbi mprebiteo nadaljno pot. 6 tem je tudi praoehal nemiki uradai jetik in prišel r ve^ lja?o italijanski. (D«lje.)