Ameriška Domov 'i ' ’ ' : 'v t ■ V1?' /% HM' E R HO iWl E AM€RICAN IN SPIRIT F0RC1GN IN LANGUAGG ONLV National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1959 SLOVENIAN MORNING NGWSPAPGft ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIII. totol Makarij n.!e LETALSKA NESREČA JE •taenit tagoiorw pREK|N|lA RAZGOVORE ' čeraj je na poziv grškega ----------- zunanjega ministra pribi- Najeto Viscount turbo-jet letalo, s katerim je poto-ICl v London nredsednik i _j_i.... »i_n/i____i_______N_: v London predsednik grške vlade, da razčisti še zadnje nejasnosti sporazuma z nadškofom Makari-jem. LONDON, Vel. Brit. —- Ko je Prišel na letališče nadškof Ma-ar!j, vodja grških upornikov na ■pru, ga je čakala množica ka-3,000 ljudi in ga burno po-2 ravljala kot rešitelja in zmagovalca. Ni pa ga pripravila do eSai da bi dajal kake izjave in val predsednik turške vlade Menderes s svojimi sodelavci na posvetovanja o Cipru v London, se je zrušilo. Pri nesreči je bilo 12 oseb mrtvih, Mendere® sam pa je bil le lažje ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer sta ga obiskala predsednik angleške vlade Macmillan in turški zunanji minister. — Razgovori so bili za danes prekinjeni. Nadaljevali jih bodo, kadar bo Menderes zopet pri moči. LONDON, Vel. Brit. — Zaradi megle, ki je ležala nad Viscount potniško Minister v pasti! Korejci na Japonskem so prijeli zunanjega ministra in ga prisilili, da jim je obija-1 -------------------- lil ponesti njihov protect Sovjetsko zastopstvo je pri pogajanjih s šahom za- SOVJETI ZAHTEVALI ZNOVA PRAVICO ZASEDBE IRANA Iz Clevelanda in okolice proti “vračanju” v Sev. Korejo predsedniku vlade. • TOKIO, Jap. — Ko jc zunanji minister Fujiyama stopil iz letala v Fukuoka v južnem delu dežele, ga je obkolila skupina kakih 200 Korejcev, ki so demonstrirali proti načrtu japonske vlade, da vrne del Korejcev, ki htevalo obnovo pravice zasedbe dela Irana s strani Sovjetije, če bi “Sovjetom sovražne čete” zasedle kak del Irana. Iran je zahtevo odklonil, nakar so sovjetski zastopniki jezno odšli domov in obdolžili Iran “verolomstva.” Iran ostane povezan s svobodnim svetom. Po pismo naj pride— 1 V našem uradu je puslila pošta pismo za Jožefa Sevec (Sever) od Karoline Papež z Ral-je št. 4 p. Hinje na Dolenjskem. Zadušnice— I V petek ob osmih zj. bo-sv. —. uj uajai kukc izjave in , Londonom so letalske oblasti usmerile pojasnila. Bil je silno previden,! le^lo> ki je pripeljalo turško delegacijo na posvetovanja o da ne bi pokvaril ugodnega raz i bodočnosti Cipra, na letališče Gatwick, kakih 30 milj južno Proženja, da se uredi vprašanje ed tod. Letalo je ob pristajanju nenadno izginilo z mreže CiPra- Rekel je le da bo popol-! jetališčne8a radarja in se zrušilo sredi gozdnatega predela v r'0tna podprl sporazum sklenjen j Nižini vasi Rusper, kakih pet milj od letališča ,J-: ” Švici in da upa, da bodo vsi izgubilo obe krili m zadnji del trupa.^ Od 22 o . „ . . ........... je 12 mrtvih, ostale pa so.težje ali lažje, ranjene.^ Mendere- je brez vsakih rednih dohodkov. žene države, čes da so one kritem ljudem je vlada ponudila, ve) da je Iran stavil svoje zahte- maša za pok. Jožeta Koren v TEHERAN, Iran. — Zunanji minister Irana Ali Asg- cerkvi sv. Kristine v spomin 1. har Hekmat je ponovno zagotovil, da bo njegova držažva obletnice smrti, so na Japonskem brez zaP°sli-(0branila svoje.zveze z Zapadom kljub vsem grožnjam in Jutri ob 6:80 bo v cerkvi Ma-tve, v Sev. Korejo. ^Demonstran- prjtjsku svoje severne sosede Sovjetske zveze. “V sedanji rije Vnebovzete sv. maša za dobi poseganja v vesoljstvo nihče ne more ostati neutralen. pok. Johna Marn v spomin 2. Tudi Iran ne. Tudi mi si ne moremlo privoščiti, da bi bili osamljeni.” ujnovejše vesti ti ministra tako dolgo niso izpu otili, dokler ni obljubil, da bo njihovo pritožbo izročil ministrskemu predsedniku Kišiju. Na Japonskemb živi še iz upa, PLzadeti sodelovali, dokler ne ° bodočnost otoka Ciper srečno rešena. v Londonu prevladuje prepri-^e, da bodo dosegli sporazum udi v podrobnostih. Vlada Ve-s' e Britanije je že izjavila, da Pccjema sporazum. Isto so iz-zastopnik grškega in tur-®ga prebivalstva na otoku in U * Vnanja ministra turške in katere zadnji naslov je 1 ■ A.M.M., 390 Linwood Ave., Buffai0) y_ pranc Puhar, ^terkrade, s,eriTlany) bi rad zvedel za na-v°Ve. svojih tet, ki so se še pred ..°Jno izselile z Brega pri Liti-p v Združene države: Marija L^^ ek, Selanova z Brega pri ^Ji in njene sestre Ana Fo-sek, Julka in Ivana ter strica ^ ranee in Tone Fonebšek. Kdor n imenovanih kaj vedel, je slo-n, da sporoči na gornji na- WASHINGTON, D. C. ___ Dr- na kak velik hrast, ob kate- žavnik tajnik Dulles je še, pred- rem se je trup več ali manj pre-no je odšel k operaciji v bolnico, lomil na polovico. Zadnji del le-našel čas, da je podpisal izjavo i-3!3 Je Padel na tla, med tem ko skrbela redno zaposlitev. | jn spravila državo iz Bagdad- Vlada Južne Koreje je odločno skega pakta, kot pa se je briga-nasprotna temu načrtu in grozi, ja za uspešno sklepanje o pogod-da bo njegovo izvedbo preprečila bi. obletnice smrti. Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frances Krall ob 1. obletnici njene smrti, se nadaljuje— I Pri Grdinovih na Waterloo Rd. imajo še vedno “februarsko” razprodajo z velikimi popusti. Več v oglasu! Rojstni dan | Mrs. Frances Piškur, 1065 E. ^9 St., bo v petek praznovala v krogu svoje družine in prijate- liev svoj 75. rojstni dan. Dolgo- ! letni zvesti naročnici čestitamo • silo, da bi transporte vila. ! Oberhausen -Koenigstrasse 104, \/ K --------—rv--— NepaIu k0c|0 danes vo-I*1 prvi državni zbor Katmandu, Nep. — Nepal ži S^dnie velika dežela v vzno-di ki pa zavzema tu- ^ °ber dej teh gora. V njenih LurT^ kakih 6 milijonov sta i’ k°jevitih Gurkov, ki so se-£e,V iab najboljši del britanskih do iV.nekdanji Indiji. Državi je hiS e,*.v^adal kralj po svoji last-Va^0lii- Pretekli teden je drža-Le. °’:)lla ustavo in danes bo po ^tavj izvoljen prvi parla- Žavi°^Vn0 Pravico imajo vsi dr-Jani stari 21 let, moški in iz e' Parlament je sestavljen ^Podnje zbornice, ki je volje-tv s TPlošnimi in tajnimi voli-nov^^’ med tem k° polovico čla-Scrnje zbornice izvoli spod- ime Z”orn^ca> drugo polovico pa nuJe krona. glede nesrečnih haitijskih držav, Je prednji obvisel. Slišali smo r silo. To bo storila vsekakor j p)r Hekmat je poudaril: Zgo-ki v februarju praznujejo oblet- Lndi stokati v letalu. Ko smo^bolj težko, ker ne razpolaga s dovina pove, da Iran ni nikdar nico odkar so — po prvi svetovni ^kn^L spraviti ljudi iz ruševin, primerno pomorsko ali letalsko klonil pred grožnjami. Samo lahko usta- eno življenje imamo. Če je že treba, je bolje častno žrtvovati tudi to, kot živeti v nesreči in pod pritiskom. Rusi so zahtevali, naj Iran zopet podpiše določilo, ki je bilo sprejeto leta 1921, da namreč smejo sovjetske vojaške ednice zasesti severne dele Irana v slučaju, da bi pretila Sovjetski zvezi nevarnost, da bi se iz Irana vojni .mogle razglasiti svojo ne-'je nenadno eksplodiral tank go-odvisnost in svoje rojstvo kot sa- r^va v enem izmed kril. Eksplo-mostojne države. 15. februar- zija nas Je vrgla nazaj kakih 20 a 1918 je nastala republika Li- J ........,, , tva, 24. februarja 1918 republika Latvija; Estonija, tretja haitijska država, je sledila v novembru 1918. Leta 1940 je Sovjetska zveza zveza vs te tri države zopet okupirala in podjarmila. Vključila jih je v Zvezo Sovjetskih Socialističnih Republik. Živele so torej 22 let v svdbodi in neodvisnosti, devetnajst let pa v suženjstvu. Tajnik Dulles povdarja v svojem spominskem pismu, da je Sovjetska Zveza v letu 1920 obljubila, da se za večno odpoveduje suverenosti nad temi tremi državami in da je ponovila to svojo obljubo v letu 1939. Dulles poziva naj vsi in vsak pri vsaki priložnosti pokaže, da nismo pozabili Litve, Latvije in Estonije, da so po naših pojmih ostale neodvisne republike. Governer New Yorka je oklical 15. februar za litvanski dan neodvisnosti in je pozval vse lju. di v državi New York, da ga slovesno praznujejo. New York Times posveča prazniku uvodnik in ga zaključuje: “V haitijskih državah je bodočnost še temna, toda izgubljena ni in ne bo. Dan nasilnih gospodarjev ne bo trajal vekomaj. Prišel bo čas, ko bodo tri male države mogle zopet nastopiti in se nam pridružiti.” do 30 yardov. V nekaj minutah smo bili znova pri letalu. Ždi smo v zadnji del letala, kjer smo našli razen enega vse osebe mrtve. . Nato so prišli k ruševinam letala še drugi in so ponesrečencem pomagali iz njih. J^hqw Vremensk prerok pravi: 2^. ^no,> naletavanji e snega. nižVlsia temperatura 32, naj--Ja 20. pono£i hladneje. Načrtno omejeuanjs rojstev v Indiji NOVI DELHI, Ind. — Indijska j vlada je sprejela sklep, da bo 1 oskrbela za vse javne bolnice sterilizacijska sredstva. Vlada i hoče zaustaviti naraščanje prebi- Hruščev je v nekem govoru v Tuli, ki ga je prenašal moskovski radio, dejal, da bi vsak poskus zahodnih sil prodreti do Zah. Berlina z vojaško silo “pomenil začetek vojne.” Zahodni zavezniki se pogovarjajo o tem, da hi v slučaju nove blokade Zah. Berlina “odprli pot s tankovsko kolono.” WASHINGTON, D. C. — Vče- in ji želimo še mnogo zdravih kreti zvezi. proti režimu v Sovjetski Iran je trdil, da sedaj ............. valstva. Napravila je sklep na , .... . Turškega predsednika vlade in osnovi poprejšnje odločbG vlad. organizirali protirevolucijski po- še dva druga je ob nesreči vrglo ne stranke stranka je sklenilaj ” °......^ ” iz letala. Vsi trije so bili samo da naj vlada z vsemi sredstvi lažje poškodovani m so bili spo- skuša zavreti prehitro naražča_ prav mkake take nevarnosti vec sobni sami iti proti bližnji far- • prebivalstva ni' k)r' hekmat je omenil, da je sovjetska vojska leta 1941 brez Vsak, kdor ne bo ugovarjal, bo povoda in vzroka vkorakala v v bolnici steriliziran. Začeli bo- Iran Vprašal je: Ali hočete se- mi, kjer so jih krepčali, dokler ni prišel poldrugo uro po nesreči po nje bolniški avto. raj so izstrelili v Cape Canaveral z raketo Vanguard 21.o funtov težko umetno luno na 1 pot okoli zemlje. Njeni aparati “opazujejo” oblake in druge pojave na svoji poti o-koli Zemlje, da jih podora sporeče na Zemljo. To je prvi poskus, ki naj pripravi pot k boljšemu vremenskemu opazovanju in tudi k točneišim napovedim vremena. Strokovnjaki so z njenim delovanjem izredno zadovoljni. Na poti okoli Zemlja ho ostala verjetno več tisoč let, toda njena koristnost bo v teku štirih tednov, ko bodo njeni instrumenti onemeli, končana. m zadovoljnih let. Seja— V petek ob običajni uri ima Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ sejo v navadnih prostorih. Nenavadno zgodaj— Frank Rupert s Shawnee Ave. in Frank Žagar s Chickasaw Ave. sta opazila včeraj pa 185. cesti dva robina, prav v času, ko so padale z neba debele snežinke. Znanilci pomladi so torej že tu, le vreme je še čisto zimsko! Slike— ! John Trček bo kazal skiopti-čne slike in filmske posnetke danes zvečer ob osmih v Gaity Razgovori prekinjeni Kljub temu, da predsednik turške vlade Menderes ni bil težje poškodovan, je bil vendar tako živčno pretresen, da ni bil sposoben za težavno delo diplomatskih razgovorov. Tako so bili ti za sredo odloženi in se bodo nadaljevali, ko se bo Mende-res okrepil in pomiril. Snoči sta predsednik angleške vlade Macmillan in turški zunanji minister Zorlu Menderesa obiskala v bolnišnici, pa nista mogla z njim govoriti, ker so mu preje dali uspavalna sredstva in je spal. Predsednikov pomožni tajnik Fenmen, eden izmed treh, ki jih je vrglo iz letala, je prišel kma- do s sterilizacijo moških. Sam daj zopeL ponoviti kaj takega? Nehru je pojasneval novo poli- AU hočete tvegati novo SVetovno tiko vlade v tej kočljivi točki na vojno? zborovanju staršev, ki zagovarjajo načrtno omejevanje rojstev. Indija je najbolj gosto naseljena država za Kitajsko. Ima 406,-000,000 ljudi in letni prirastek je okoli 7 milijonov. 'Tudi pri tej priliki je Nehru zopetpokazal, da je Marxov učenec in gleda na osnovna vprašanja naravnega reda in življenja z materij alističnega stališča. Nevarnost državljanske vojne na Filipinih? MANILA, Filip. — Komaj par let je minilo, odkar je prejšnji predsednik, tedaj še kot minister Rusi so zahtevali, da Iran podpiše dolgoročno pogodbo o nenapadanju, da izstopi iz bagdadske obrambne zveze in da obljubi, da ne bo sklenil nikakega dogovora z Združenimi državami. Iran se noče vezati. Samostojna država je in bo sama določala o svojih političnih in drugih zvezah. Toda Rusi so odklonili vse pametne predloge in demonstrativno prekinili razgovore. notranjih del, zatrl partizanske lu k sebi in je dejal, da je 59 let upornigke akcije in spravil ge- rilce k rednemu delu. Sedaj se Nova italijanska vlada -enostrankarska RIM, It. — Dr. Segni je sestavil vlado pred vsem z vidika, da so zastopane v njej vse skupine krščansko demokratske stranke. Enotnost stranke je zopet vzpostavljena in pričakujejo, da bodo vsi poslanci te stranke vlado podpirali. Zagotovljena je tudi pomoč monarhistov in liberalcev, čeprav ti niso v vladi. Zunanji minister je Pella, znani nacijonalist, ki je podkuril in razpihal znani spor s Titovino radi tržaškega ozemlja, da je prišlo tako daleč, da sta Italija in Jugoslavija mobilizirali. Sicer .je Pella pristaš sodelovanja z JZapadom. stari Menderes “čisto v redu” in da bo skoro sposoben za razgovore. Razgovori o Cipru bi morali hiti danes ali jutri že končni, tako so vsaj na splošno sodili, čeprav je bilo treba še vedno premagati nekatere težave in pomisleke voditelja ciprskih Grkov nadškofa Makarija. Vorošilov bolan MOSKVA, ZSSR. — Predsednik Zveze Sovjetskih Socijalisti-čnih Republik maršal Vorošilov je težko bolan, zato je odložil svoj uradni obisk Indiji za nedoločen čas. Vorošilov je star 74 let. Zadnjič se je javnosti pokazal 3. februarja letos pri začetni seji kongresa boljševiške komunistične stranke. zopet pojavljajo. V provinci Pangasinam so uporniki napadli vojaško stražo, ranili dva vojaka in izvedli več zločinskih napadov na zasebno in javno imo-vino. Sumijo, da je novo guerilo organizirala organizacija veteranov Fil-Americas Guerillas. Ima kakih 600,000 članov. Razglašeno je obsednp izjemno stanje v desetih mestih province. Vojaški poveljnik je zahteval povečanje straž in obrahibnih sil. Doslej prebivalstvo v glavnem še mirno od strani opazuje to novo guerilsko vojskovanje, oblasti se DiSalle predložil nove zakone proli kriminalcem COLUMBUS, O. — Guv. Michael DiSalle je pozval državno zakonodajo, naj sprejme zakone, ki bodo omogočili ostre obsodbe ljudi, ki vodijo veliko kockanje, prostitucijo, prodajo mamil in vrše še vrsto drugih podobnih zločinov. Ti ljudje se znajo izognitika- LONDON, Vel. Brit. — Macmil- Bar Inn na 16223 Waterloo Rd. Inn bo ob svojem obisku v o Jugoslaviji, Niagara Falls, Moskvi Hruščeva posvaril, Yellowstone Park in Floridi. naj se v vprašanju Zah. Berlina ne prenagli, kajti Zahod je trdno odločen braniti “svoje pravice.” NEW YORK, N. Y. — Ponell Johnson, 29 let stari uradnik, ki so ga odpustili iz službe v nekem podjetju, je odšel, kupil puško in se z njo vrnil v urad. V napadu besnosti je ustrelil do smrk’ dve mladi u-radnici. Dejal je, da bi postrelil tudi vse ostale, da se mu ni neki naboj zagozdil in onemogočil nadaijne streljanje. Policija ga je prijela in bo obtožen umorov. —------o- Bodimo pri vsaki vožnji pro-*4dni in amanjiujmo itevilo ir-t*vl Dobi Cleveland nov bdel? i | CLEVELAND, O. — Conrad Hilton, predsednik Hilton Hotel Corp., je obvezal družbo, da bo zgradila v Clevelandu nov velik hotel na Mali, ki bo stal okoli 20 milijonov dolarjev, če bo le mesto dala na razpolago svet in bo v Clevelandu zbranega 6 milijonov dolarjev kapitala za novo podjetje. j Vprašanje', ali naj se da Mali za dolgo dobo let v najem ali ne, pride pred mestni svet 2. marca. ! Hilton Hotel Corp. zahteva najmanj 50-letno najemninsko po-^ godbo. Zmede v Burmi RANGOON, Burma. — Predsednik vlade general Ne Win je odstopil. V odstopni izjavi je o-pisal zapleteno notranje sta- Nixon: Naša nnanja politika ostane ista! SAN FRANCISCO, Cal. — nje. Deželi preti nevarnost ko-Podpreds. Nixon je pri časnikar- munističnega prevrata vsak treski konferenci govoril tudi o notek. General je rekel, da v zni, kjer je le kaka možnost. Popolnem državnem tajniku Dul- teh razjnerah dežela mora imeti guvernerjevi misli je treba vsejiesu. Dejal je: “Zunanja politi- vlado splošnega zaupanja,, ki ga izhode zapreti in take ljudi spra- ka kakršno vodita predsednik pa njegova začasna vlada nima. Eisenhower in tajnik Dulles se Volitve so sicer napovedane v bo nadaljevala. To je politika, aprilu, pa nihče ne upa, da jih ki je močna in nepopustljiva v bodo mogli izvesti. Politične načelih in prilagodljiva v takti- skupine niso zmožne sestaviti ki. Ta bo ostala celo, pe bi bilo močne in trdne vlade. Kriza bo da tajnika Dullesa težka. Odstop predsednika je viti za dolgo dobo pod ključ, v Indonezija nacionalizira tujo posest JAKARTA, Ind. — Indonezij- j ska vlada je sedaj prvič segla po neizogibno, podjetjih, ki go lastnina Angle- nadomesti nekdo drugi.” Dodal poglobil spor med vojsko in naj-žev, državljanov Velike Britani-'je še: “Sreča je, da tajnik Dul- močnejšo politično skupino v je. Zaplenila je dvoje posestev les ni odstopil in bo dosegljiv za parlamentu. pa boje, da bi kmalu mogla za- z nasadi gumija. Vlada je napo- posvetovanja. Mož je zelo do- ------o------ vladati zopet psihoza “v gore, v vedala, da bo zaplenila tudi še bro razpoložen, kakor je bilo ču- — Južna Dakota ima še vedno gozd, v džunglo, v svobodo, proti'druga posestva, ki so v lasti tuj- titi iz telefonskega razgovora, ustavo, ki jo je imela 1. 1889 ob žandarmeriji in oblasti.” jtev. ki sem ga imel z njim snoči.” .sprejemu v Unijo. /IIMERISMl DOMOV8IM « \i ■ ■/1<- \ "V grm«^-r] 8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. tfvyfo, fp No. 34 Wed., Feb. 18, 1959 Kriza v italijanski demokraciji Že od 1. 1870 naprej ne more dobiti italijanska demokracija uravnovešenosti med različnimi političnimi strankami in strujami. Prevladovale so začetkom razne liberalne stranke, ki se niso mogle nikoli tako globoko strniti, da bi ustvarile lastno politično tradicijo. Proti koncu preteklega stoletja so prišli na obzorje socijalni demiokratje, ki tudi niso mogli ustvariti praktičnega političnega programa in se radi tega vdajali raznim ideološkim fantazijam. Liberalne struje jih načeloma niso marale, zato so socijalisti rporali biti stalno v opoziciji. Začetkom tega stoletja je Don Sturzo organiziral ljudsko stranko, ki je niso marali ne liberalci ne socijalisti, dasiravno je tudi ona stala na platformi svobodne demokracije. Tako je laški parlament do Mussolinija predstavljal pravi politični mozaik; v njem so bili vsi proti vsem. Tako ozračje v rimskem parlamentu je kakor nalašč omogočalo posameznim močnim politikom, da so s svojo osebnostjo obvladali laško politiko. Taka izredno močna politika sta bila Cavour in Giolitti, oba sta desetletja vladala, sedaj z eno, sedaj z drugo kombinacijo političnih strank. Giolitti je pred drugo svetovno vojno napravil usodepolno napako, da je smatral pod svojo častjo, da bi se zvezal s “klerikalci” proti socijalistom. Ostal je v manjšini in se umaknil iz politike ravno takrat, ko je Italija najbolj potrebovala močne roke. V liberalnih vrstah ni bilo nobenega pravega naslednika zanj; kar jih je bilo, so živeli od zmage v prvi svetovni vojni, ki so jo zanje priborili njihovi zavezniki. Po prvi svetovni vojni so se v Italiji pojavili še komunisti, ki so skušali izrabiti zmedo v laški politiki v svoj prid. Mussolini jih je prehitel. Že tekom druge svetovne vojne so zapadni zavezniki ob moskovskem nerganju pripravljali tla na obnovo svobodne demokracije. Imeli so kolikor toliko sreče. Pomagali so toliko desnici, da levičarji s socijalisti in komunisti na čelu niso mogli nikoli dobiti vse oblasti, v roke. Pri volitvah v kon-stiiuanto je bilo razpoložežnje med laškimi volivci tako, da so vsi glasovali za krščanske demokrate (prejšnjo ljudsko stranko), kdor se ni odločil za levico, to je za socijaliste ali komuniste. Zmagala je krščanska demokracija z De Gas-perijem na čelu. De Gasperi je bil previden politik; ni izrabil volivne zmage v strankarsko korist, gledal je predvsem, da okrepi ves protikomunistični blok. To ga je v mednarodni politiki dvignilo na raven Cavourja ali Giolittija. Ko je De Gasperi umrl, je bila njegova krščansko demokratska stranka še mlada; manjkalo ji je skušnje, strnjenosti in politične tradicije. Strujarstvo, ki ga je De Gasperi tiščal k tlom, je v okviru stranke butnilo na dan. Nekatere struje so se nagibale na levo, druge na desno, sredina pa ni bila nikoli tako močna, da bi obvladala leve in desne skrajnosti. Ker je bila stranka številčno najmočnejša v parlamentu, so vlade sestavljali njeni pristaši. Prihajali so navadno iz desnih vrst, ker je bila desnica močnejša od levice. V te vrste sta spadala Scelba in Pe,lla. Včasih je vlado sestavljala tudi sredina, tja sta spadala Zoli in Segni. Med tem, ko je krščansko demokratski parlamentarni klub debatiral, je pa strankin tajnik Fanfani počasi ustvaril svojo organizacijo in tako postal prvi v stranki. Kot tak je postal ministrski predsednik, ne morda zaradi svoje veljave v strankinem parlamentnem klubu, ampak zato, ker je imel v klubu največ poslancev na svoji strani, toda ne vseh. Nasprotovali so mu posebno krščansko demokratski desničarji s Pellom in Scelbom vred, pri tajnih glasovanjih so ali glasovali proti Fanfaniju ali pa se glasovanje vzdržali. Pravijo, da je Fanfaniju v takih slučajih “posodil” Nenni toliko glasov, da Fanfanijeva vlada že ni preje padla. Fanfani je padel iz dveh razlogov. Osebno je neutrud-ijiv delavec in rad nastopa kot avtokrat. Kot vsi laški politiki bi rad zlezel na tako mesto, kot sta ga imela Cavour ali Giolitti. Na drugi strani bi se pa rad znebil zveze z malimi desničarskimi in sredinskimi strankami, ki so mu bile potrebne za parlamentarno večino, in se povezal z Nennijevimi socijalisti. Desničarskim krščanskim demokratom to ne gre v račun; ako bi se namreč Fanfani povezal z Nennijem, bi jih pri sestavljanju večine nč potreboval več. Lahko gredo iz stranke in Fanfani bi imel še zmeraj večino v parlamentu. Vsi d politični manevri dokazujejo, da je laška krščanska demokracija že dolgo Časa v prikriti, sedaj pa v odkriti krizi. V aprilu bo imela svoj kongres, takrat se lahko zgodi, da se bo razcepila na levico in desnico, do takrat pa Italija ne bo mogla imeti nobene vlade s politično avtoriteto. Vre tudi v drugih strankah. Togliatti le s težavo drži skupaj komunistične vrste. Dosedaj je lahko kazal na Nen-nija kot svojega zaveznika, sedaj mu je pa Nenni ušel. Nenni sam je sicer lepo zmagal na zadnjem socijalističnem kongresu, toda ima še polno pristašev, ki ne morejo pozabiti prijateljstva s komunisti. Nekaj mm jih bo odkrito prešlo v komunistične vrste, drugi bodo ostali stalni nergači v stranki. Toda vkljub temu je Nenni zelo samozavesten in računa, da bo pri prihodnjih volitvah odnesel toliko mandatov, da lahko upa, da postane ministrski predsednik. V očitni krizi so tudi Saragatovi socijalisti. Pamet bi narekovala, naj se združijo z nennijevci, ker imajo isti političen program in se je Nenni ločil od komunistov. Saragatu ta zveza ne diši, ker bi bil predsednik združenih socijalistov Nenni in ne on; njegovi pristaši so pa za zvezo. Lahko je mogoče, da se bodo tudi saragatovci cepili na dve dela, akoravno jih ni vseh skupaj veliko. Razne male desničarske stranke so vse kaj drugega kot strnjene, živijo samo od stare slave in medsebojnih prepirov. V parlamentu so do sedaj igrale veliko vlogo, ker so bile jeziček na tehntnici med desnico in levico. Ako postane Nennijeva skupina “sposobna” za vlado, bo s tem njihovega političnega pomena konec. Vse laške stranke so torej v večjih ali manjših krizah. Za laško svobodno demokracijo je najnevarnejša kriza v krščansko demokratski stranki. Ako povzroči razcep stranke, bo italijanska politika zaplavala v nove vode, ki ne bodo zmeraj tekle proti zapadu. | BESEDA IZ NARODA f K^OfcAVITONB S HRIBA Joliet, 111. — V pustih postnih dnevih se človek nima kam dati. Samo za pečjo čepeti in gledati v ‘luft’ je predolgočasno. Na vrtu še ni dela, drugega opravka tudi ne. Zato v takih dnevih jo rad mahnem gori h Juretu na kak pogovor. Tam gori pri Juretu pa čas tako hitro mine. Malo govoriva, malo tu in tam v glaž pogledava, potem pa ocenjava-mo politikarje in politiko, pa se nama čas izmuzne, da sama ne veva kedaj in kam. Zadnjo soboto popoldne sem bil gori pri Juretu. Med drugim sva prišla v pogovoru na to, kako zdaj zgleda svetovna politika. Kaj se obeta svetu v prihodnjo-sti itd. Jureta sem pobaral: “Ti Jure si bil včasih bister opazovalec razmer. Kaj meniš, kaj se zdaj kuha v političnih kotlih po svetu?” Jure je po svoji stari navadi malo privzdignil kapo na glavi, si pogladil mustače in pogledal resno predse in dejal: “Tone, tako-le Ti povem le: Zdi se mi, da živimo v čaisu, ko se pripravljajo velike dalekose-žne spremembe, ki bodo prinesle nova obličja življenju vseh narodov na svetu. V prvi polovici tega stoletja so razni preobrati temeljito spremenili gospodarsko, politično in družabno življenje mnogih dežel in narodov. Te spremembe so prišle potom silnih političnih viharjev, ki so porušili temelje starega reda . . . Narodi skušajo pozidati nove temelje, na katerih naj bi stala bodočnost narodov, a zgleda, da ne najdejo solidnih tal, na katerih naj bi stali temelji. Zidarje bodočnosti raznih narodov vodijo miselnosti, ki jih ni moč vmesiti skupaj, ki naj bi služile za tisto zidarsko malto, ki naj bi utrdila vsaj gospodarsko, če že politično ne, bodočnost narodov. Brez sodelovanja med narodi, brez toleriranja in nekega upoštevanja drug drugega, pa ni in ne bo moč postaviti temeljev za bodočnost narodov. Jeza, razburjenja, sovraštva, se morajo umakniti z obzorja, kakor se morajo umakniti črni tempi oblaki, predno more posi-1 jati na zemljo svetlo sonce. Tako bodo morali tudi narodi, radi ali neradi, lahko ali težko spregledati, če že pozabiti ne morejo krivice in gorja, ki so jih nekateri povzročali pod vodstvom fanatičnih voditeljev. Razumem, krivice je težko pozabiti, a brez tega ne bo šlo. Kakor zgleda zdaj, čas še ni zacelil vseh ran. A čas hiti naprej. Stari rodovi po vseh deželah odhajajo, novi rodovi prihajajo na njihova mesta. In bodočnost je novih rodov. Za te je važno, kakšna bo bodočnost, ker ti bodo živeli v njej! Ne smemo pozabiti pa to-le: Pri vsem raznovrstnem napred- ku v tehniki in na vseh drugih poljih bodo tudi bodoče rodove spremljale vse razne težave življenja. Nekaterim bo manjkalo prostora, nekaterim bo j manjkalo zadostnega trga, nekaterim tega in onega in stare človeške borbe in ambicije za obstanek se bodo nadaljevale. Pravijo, da je svet dovolj velik za vse, ko bi znali ljudje na njem pošteno živet. A zgleda, da za mnoge je premajhen. Zakaj? Človeški pohlep je vzrok temu. Nekateri bi radi ves svet zase; drugi pa naj gredo med vrabce. Tako pa ne gre. Morda en čas, dolgo ne. Zgleda zopet, da nekatere narode že zopet vodijo stare človeške slabosti. Prihodnja desetletja bodo dala na to odgovor. Nova trenja po raznih kontipentih sveta to že dokazujejo. Današnje pogodbe, današnja prijateljstva, vse to je le na papirju. Pogodbe celo med narodi enakih miselnosti in prepričanj ne bodo držale, življenje je močnejše od vsega drugega. Dosedaj so bila trenja večinoma med posameznimi narodi. Zdaj slutijo mnogi, ki gledajo v bodočnost nasprotstva med rasami. Črna rasa se hitro množi, rumena še bolj. Kitajska ima že sedaj do blizu 700 milijonov ljudi, prostora pa premalo. Na milijone jih vsako leto od lakote pomre. Ne pridelajo dovolj, prostora ni. Kam po prostor? V Sibiriji ga je dovolj. Ali ga bodo Rusi kar tako odstopili? Kadar pride do tega, tedaj bodo komunisti komunistom vratove rezali. In celo v Evropi. Že Hitler je hotel več prostora. Jutrišnji Nemec ga bo tudi! Kam mislite bo silil po večjem prostoru? Rusi, vidiš Tone, niso zastonj tako zaskrbljeni v Moskvi! Pred očmi jim stoji vprašanje, kaj bo čez 20, 30 ali 50 let? Današnje ribanje med Ameriko in Rusijo sicer straši svet. Sta dva velikana in kadar se ta dva pogovarjata kaj v kaki “izbi,” so drugi v skrbeh, kaj kujeta. Seveda sta drug na drugega ljubosumna, a med tem bi rekel včasih tudi mislita, da sta nekako oba na eni “barki,” kar se tiče rasne nevarnosti v Aziji in po nekod drugod. Skupaj, če bi pametno vozila bi morda obdržala ravnotežja. Če bosta pa nagajivo drug drugemu zibala “barko,” more to biti tretjemu v korist in dobiček. To Tone so le ugibanja, a jutri vse te sanje že lahko postanejo dejstva.” Tako je zaključil Jure in mi opisal njegovo gledanje na svet. * DRUGE NOVICE IN ZADEVE okrog nas: — Naš policijski načelnik Joseph Trizna je v svojem poročilu objavil nekaj statistike o autnih nesrečah in nezgodah v našem mestu. Policiji je bilo javljenih 1321 raznih nezgod in nesreč v letu 1958. Nekaj manj kakor lani, ko je bilo 1480 takih slučajev. Ponesrečencev pa je bilo več kaokr lani, če tudi je bilo lani slučajev več. Lani je bilo 313 oseb poškodovanih lažje in težje, leto prej v 1957 pa je bilo le 274 poškodovancev, slučajev pa 1480. Smrtno se je lani ponesrečilo 58 ljudi v autnih nesrečah. Tako gre naprej in naprej — bela žena smrt stalno potuje po naših cestah in potih in kosi žrtve vse na okrog. * V BLIŽNJEM MESTU AURORA, ki je nekako okrog 25 milj severno od nas ob reki Fox so imeli pred kratkem zopet ma- cirkusa. Kje? V mestnici zbornici. Za “špas” je, kakor pravi poročilo, zopet poskrbel tamkajšni župan, ki je v stalnem prerekanju z mestnimi svetovalci in drugimi, kdor se hoče z njim prerekati. To pot, pravijo, da je župan začel viharno voditi sejo mestne zbornice. S svojim kladivom je baje po mizi tako razbijal, da ni mogel noben svetovalec do besede. Svetovalci so to nekaj časa gledali in poslušali, a končno so bili siti brezkončnega vpitja in ropotanja s kladivom in so ukazali reditelju-vratarju Hermanu Halbesma, naj zaviha rokave in razboritega župana E-gan-a odstrani iz dvorane. Vratar je nastopil, a župan ga je nahrulil in začel z nečednimi imeni psovati. To je vratarja spravilo iz ravnotežja miroljubnosti, da je res zavihal rokave, pograbil župana, ga malo premikastil in menda tudi s pestmi prebutal, da so morali za tem župana zdraviti v bolnišnici sv. Karla v Aurori. Tako je ta dogodek zopet poskrbel in pripomogel, da je mesto Aurora in njih župan dobil nekaj brezplačne reklame na prvih straneh ameriških listov, župan pa baje pravi: o slučaju se bomo še pomenili na “rihti” . . . * NAŠE BANKE IN DENARNI ZAVODI so objavili v začetku leta svoja letna poročila in imena ponovno in na novo izvoljenih direktorjev in uradnikov. — First National Bank pov-darja, da je bilo leto 1958 eno najbolj uspešnih let v njeni zgodovini. Njeno premoženje znaša 49 milijonov dolarjev. Za minulo leto bodo plačali dividende po 7%'. Tu pri tem zavodu je pred več leti dolgo služboval pokojni rojak Jože Dunda, ki je pred nekaj leti umrl v May-woodu pri Chicagi. Bil je pomožni blagajnik. Zdaj pa služi buje pri tem zavodu kot pomožni blagajnik naš rojak Anthony E. Stefanich. — Union National Bank tudi poroča o lepih uspehih in napredku lani. Za lani bodo plačali $7.50 dividende na delnico. V direktoriju je 14 direktorjev, med njimi je znani Frank J. Turk, predsednik znane “The Eagle” trgovine v našem mestu. — National Bank of Joliet tudi poroča o svoji letni seji in izvolitvi direktorjev. Med direktorji in uradniki te banke je naš rojak Edw. F. Stonich, kot podpredsednik banke. Tako vidimo, da se naši ljudje udejstvujejo na vseh poljih življenja našega mesta. Čestitke! Pozdrav vsem čitateljem Amer. Domvoine! Tone s hriba. valstva, da bo spored spet tako pester, kakor je običajno pri filmskih predstavah v Baragovem domu. Točen spored s popisom filmov, bomo priobčili v Amer. Domovini. Prosvetni odsek B. D. Danes je sklep lurškega jubilejnega leta Prvotno je bilo mišljeno, da bo lurško jubilejno leto zaključeno 11. februarja, to je na sto-inprvi dan kar se je Marija prvič prikazala Bernardki. Ker pa je bila ta dan letos ravno Pepelnica, je lurški škof Theas prosil sv. očeta naj preloži sklep jubilejnega leta za en teden. Sv. oče je prošnji ustregel in tako bo danes v Lurdu slovesno zaključeno jubilejno leto. V tej zvezi se je mnogo govorilo in tudi pisalo, da se bo sklepnih slovesnosti v Lurdu udeležil tudi sedanji sv. oče Janez XXIII. Zanimivo je kar je glede tega povedal lurški škof; ko se je vrnil iz Rima. Izjavil je: “O dveh stvareh lahko poročam: prvič sv. oče bi za zaključek slovesnosti rad prišel v Lurd; drugič: papeži se za take primere ne morejo čisto svobodno odločiti. PO ŠPORTNEM SVETU miGOV DOM &OG N A HO P nUŽINA Filmi po želji To nedeljo, 22. t. m., ob pol štirih popoldne bomo imeli zopet priliko videti lepe in zanimive filme, ki nam jih je preskrbel Prosvetni Odsek Baragovega doma. Filmske predstave v Baragovemu domu postajajo vedno bolj priljubljene pri naših ljudeh,- kar je povsem razumljivo, saj so filmi tako izbrani, da pride prav vsak obiskovalec na svoj račun. Kogar ne zanima narava ali pokrajine, pa dobi pri raznih športnih in drugih kulturnih filmih nekaj, kar mu je gotovo všeč. Zadnjo soboto so bili vsi izredno zadovoljni s filmom o telovadnih tekmah na zadnji olimpijadi v Melburne leta 1956. Na splošno željo bomo ta, 30 minut trajajoči film, ponovili tudi to nedeljo. Poleg tega je na sporedu več krajših in novih filmov iz narave, športa, pokrajin in ži- Naskok na smučarski svetovni hitrosti rekord Neverjetno je, da se današnji smučarji z nobeno hitrostjo ne zadovoljijo. Tako se je sedaj pojavil Karl Schranz (Avstrija), ki namerava zrušiti sedanji svetovni rekord v hitrostni vožnji na smučeh in postaviti absolutni hitrostni svetovni rekord. Svoječasno je Leo Gasperi br-zel s hitrostjo 138 km na uro; Ženo Colo, zares divji vozač v smuku, ga je prekosil s svojimi 158 km na uro. Ta italijanski smučar-rekorder je vožnji izjavil, da bi samo majhna poglobitev smuči v zledenelem snegu, bila zanj lahko usodepol-na, ker bi se tak padec mogel končati s smrtjo. Ženo Colo potem ni več nataknil teh, s svincem .obteženih smuči (take težke smuči namreč uporabljajo pri rekordnih hitrostnih vožnjah). Zato jih je pa vzel Ralph Miller iz US.. V letu 1956 je ta Ameri-kanec vozil s hitrostjo 175 km na uro ali 2918 m v eni minuti, odnosno 48.6 m v eni sekundi Ali si sploh morete predstavljati kaka hitrost je to? In sedaj nastane vprašanje kakšen smisel imajo taki rekordi. Nato dobimo lahko vse polno odgovorov in s tem tudi nobenega. Če znanstveniki riskirajo svoja življenja pri tveganih poskusih v tehniki itd., tedaj pravimo, da so s tem pomagali napredku. Kaj bomo pa rekli h temu, če se mlad športnik poda na tako tvegan podvig. Športu s tem prav gotovo ne koristi, edino svoji slavi, če ostane pri življenju. 305 novih svetovnih rekordov v letu 1958 Vedno višje in dalje hočejo današnji športniki in tudi vedno hitrejši postajajo. Leto 1958 ni bilo v tem pogledu nikaka izjema, ravno nasprotno; svetovni rekordi so namreč rastli kakor gobe po dežju. Vsi, , zlasti pa športni strokovnjaki sveta se sprašujejo, kdaj bo tega konec in kje so sploh meje športnih uspehov. Doslej so se še vsi preroki zmotili in izgleda, da bo še precej. vode preteklo, predno se bo moglo z gotovostjo reči: do tu sem in nič dalje. Kar smo smatrali danes za nemogoče, je naslednji dan postalo gotovo dejstvo. V letu 1958 je bilo postavljenih v vseh onih športnih panogah, kjer se uspehi merijo z uro, metrom, kilogrami ali točkami, — se pravi povsod, kjer se jasno in nesporno morejo ugotoviti rezultati — točno 305 novih svetovnih rekordov. V letu 1957 je bilo 274 rekordov, v prejšnjih letih pa nekaj več. Trenotno vodijo pri svetovnih športnih zvezah 560 svetovnih rekordov, od katerih jih imajo okrog 70 ženske, vse ostale pa moški. Poleg tega imamo še polno svetovnih rekordov, o katerih se ne vodijo nikake ofici-jelne liste. V olimpijskih športnih panogah so na čelu tabele te-le športne velesile: Avstralija, Rusija in Amerika. Prvič po drugi svetovni vojni je Avstralija s 66 re-, kordi na prvem mestu. H temu so ji pripomogli samo njeni plaveči, ki stalno rušijo stare rekorde. Izmed 305 rekordov, ki so jih V letu 1958 postavili športniki 26 narodov, je tudi 63 žensk zraven. Med ženskami je največ plava-čic. Lista narodov, odnosno držav, ki so postavile največ re-tordov v letu 1958 izgleda takole: I. Avstralija 66; 2. Rusija 61; 3. Nemčija 44; 4. Anglija 26; 6. Italija 15; 7. Rdeča Kitajska IL 8. Japonska 6. Plavalni šport je na čelu tabele najboljših športnikov v letu 1958 s 85 rekordi. V omenjenih rekordih je skritega mnogo truda, treningori odpovedi, vztrajnosti itd., kar ni prav nič izraženo v številkah. To vedo samo športniki in pa oni, ki imajo s športom opravka. * Brez komentarja V nekem članku o avstralskem plavalnem športu odnosno o avstralskih plavalnih uspehih stoji tole zapisano: “Avstralci nimajo nič več in nič manj talentov kakor drugi narodi; pač pa imaj° oni nekaj, kar jih v najkrajši dobi usposobi za najboljše v P*3' valnem športu na svetu: Pridnost v treningu.” * Elliott ne bo tekmoval Herb Elliott, znani svetovni rekorder v teku na eno miljo, 3e izjavil športnim poročevalcem) no usneli' da radi svojega študija do olimpijskih iger leta i960 verjetno ne bo sodeloval pri večjih tekmovanjih. On se hoče odslej popoh noma posvetiti študiju, da Prlde čim preje do svojega poklic8' Nasprotno pa — tako pravi sam dalje — bo na razpolago1 za olimpijske igre v Rimu leta 196^ Ivo Kermavner PO SIRNEM SVETU Ruski zgodovinar Superm z univerze v Alma Ata v repuhn' ki Tanu-Tuva trdi, da je v rih italijanskih, španskih in P01" tugalskih dokumentih odkril) d^ je imel Krištof Kolumb že Pre svojim odhodom proti zahodu rokah nekak zemljevid, na rem so bili označeni neki de Novega sveta. Kolumb naj torej v resnici ne odkril Amer ke, ampak le dopolnil delo, ki s° ga pred njim začeli drugi evre? ski pomorščaki. Tajna navod' ^ c katerih piše Kolumbov sin dinand, da jih je dal oče kapita^ nom ladij za slučaj, če bi se kari ra izmed ladij ločila po nesr^Cc od skupine, so določala, naj la% plovejo 700 pomorskih (okoli 2,600 milj) naravnost in ^ polnim vetrov proti zahodu, na to pa naj plovejo samo pri do vidljivosti podnevi, da ne bi W nasedel. Ta navodila, ki so J dobili kapitani v zapečaten1 pismih,” ki bi jih smeli odpjn le v zgoraj naveden slučaju, kazujejo, da je moral Kolum računati, da leži nekako 2, do 3,000 milj daleč proti zah° ^ kopno. Njegov račun se krij6 dejanskim položajem. * 'h Filipinci bi radi od Združen . držav več gospodarske pom0 ^ Ker jo ne dobe, so se odnosi me^ Manilo in Washingtonom za ostrili in oba poslanika sta ods na “posvetovanja.” * „ Ko se je prevrnil ‘Blue kakih 65 milj od Rta St. ^a ob obali Nove Foundlandije, utonilo 16 pomorščakov. Ne ko v istem vodovju je iz£ir*\ tudi islandska ribiška la “Juli” z 31 možžmi na krovu. TTYTT1 rzzzi Naše gore list SODOBNA POVEST LrZlgTXxXYTT LXXXXXYXXXXXX YYYTTxxxxxXXI Obračala in svaljkala je žalostni ali-ali, skulaala. najti iz-hod in končno ji je zbegani duh tesno odkril vsaj dve resnici: folija ne sme srečati, mora pa srečati Škota in ga tudi bo. Vrnil se bo pozno v noč, ona Pa ga bo počakala. Izgovorila Se bo, da jo tako zelo zanima, ko j so delali na sestanku. Holmesovih so hodili po ^avadi počivat zgodaj. Upala te, da bo tudi njihova nečakinja tako storila. Poslala jih bo spat in jih pomirila, da bo že Saina pogasnila luči in hišo var-110 zaklenila za čez noč. Vedo, n3 Se nanjo lahko zanesejo ter Zato skrb za vrata in okna mir-110 Prepustijo nji. Toliko naprej svojo pot že vi-i, kaj pa pozneje . . .? Kaj bo z njo jutri? 20. poglavje Bila je že skoraj polnoč, ko Je Škotov avto zapeljal na hišno P°t. A čeprav je prišel tako rah-v°' so ga njena napeta ušesa sli-salci že davno prej, ko pa je pri-Seldo hiše. ^ ^i pričakoval, da bi ga kdo ča-> zato je bil zelo presenečen, dobitev za hišo.” “Hiša ne potrebuje nobene pridobitve, kolikor mene zadeva,” jo je zavrnil. “O, je kar prijetno, če je še eno dekle pri hiši. Vsaj jaz se tega veselim. Zdaj pa se usedite in me počakajte. Bom nazaj, kot bi mignil.” Škot se je spustil v nizek pleten stol. Še eno dekle! Hm! Kolikšna nadloga! Že je slišal prijetno žvenklja-nje kozarcev in rahlo stopanje Lorninih nog, zato je skočil pokori, odprl mrežasta vrata in vzel podnos iz njenih rok. “Kam se boste usedli?” je vprajšial. “Semle, kjer ni sape. Je precej hladno in moja obleka tanka.” “Ogrnite si moj površnik.” “Ne, hvala, saj zebe me ne. Samo prepih mi je zoprn. Usedite se na drugo stran mize. Tako ne bo treba vstajati ne vam ne meni.” Škot je storil po njenem, dasi bi se bil rad drugam usedel. “Zdaj pa mi povejte, kako je v , . bilo na sestanku,” je rekel Lor- e po prstih prišel do hiše in na .n ge yign^dila v senco sro- - ^0rna stala na verandi v me- v--- “Vi govorite, jaz bom pa sečini, ^Lorna, vi?” je neverno šep-.Da, Škot.” kal^ Prav da s^e name ^a" Hotela sem slišati o vašem aestanku. Tudi sem mislila, da °ste morda lačni. Pripravila Seri vam nekaj prigrizka in pi-v° imam na ledu. Takoj ga pri-hesem.” Nikoli se ne izneverite člove-u, kajne da ne ” je dejal, gle-ate dol nanjo. v Včasih se,” je rekla kakor v šali. To bomo šele videli.” Na to pripombo ni odgovorila. Počakajte tukaj. Prinesem V“m Prigrizek,” samo to mu je Ogovorila. Pojdem ponj.” .y. Ne. Bolje bo, da grem jaz. 1 bi utegnili pasti čez kak stol ali Č oz mačka in bi vso hišo spra- ydi pokonci. Bom! takoj nazaj. Sedite se in se pohladite. Go- 0y° ste trudni. Res sem. Čiver je vihrav ko rla> jaz pa tudi že nisem bil v r estu tako dolgo, da me je za- ,es ^ zdelala vsa zmelšbjava, ^č, pomanjkanje zraka in P ošna umazanijai. Vesel sem, a sem spet nazaj.” ((in smo vas vsi veseli.” Ste me tudi vi veseli, Lor-ha?” Seveda sem. Ne, ne hodite j °ter! Holmiesovi so v postelji n Oe smeva delati hrupa. Danes ® Prišla tudi njihova nečakinja Sfa Burton.” Ra, Mrs. Holmes mi je povejte Po telefonu. ‘J pa je?„ Prijazna. Všeč vam bo. Mir ■ . 0 dekle svetlih las, modrih oči j Rednih ust. Bo kar lepa pri Dota. poslušala. Komaj že čakam, da Di slišala vse, kar se je zgodilo, tudi najmanjše podrobnosti, zato ničesar ne izpustite.” “Prigrizek je izvrsten! Kdo pa ga je naredil?” je kar tako vprašal. “Menda jaz. Vsaj zdi se mi, da sem ga pripravljala.” “Kar zdelo se mi je, da je iz vaše roke.’ “Bežite no! Vsi sendviči so si podobni, če je kruh pravi in maža dobra. A nikar ne govoriva o cuharskih rečeh. ‘Rada bi izvedela, kaj ste delali, kod ste hodili, kdo vse je bil navzoč — sploh vse.’ “Saj to je že kar čedno naroči-o. Govoriti bi moral vso noč.’ “No, pa lahko kaj malega iz-sustite. Vas bom že prekinila, radiar boste opustili kaj takega, car me posebno zanima.” (Dalje prihodnjič.) Kakšno de- v '."’dvajset strani najlepših pn-11 Prinaša vsak mesec slovenski ilustrirani mesečnik “POVEST” ^arn hranimo začetek romana! Letna naročnina samo $5.00 abeležite si naslov: P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA zveza v Ameriki ( Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O. L podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd„ Cleveland 19, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid 19, O. Tretji nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O. PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR: JOHN STRAUS, 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O. MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O. LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Na letni seji, ki se je vršila v nedeljo, 8. februarja 1959, je glavni odbor sklenil, da skliče SEDMO REDNO KONVENCIJO zveze 6. septembra 1959 v Girard, Ohio. Dala je polnomoč zastopniku tamkajšnje podružnice štev. 4. bratu John Leskovec, tajniku podružnice in članu gl. nadzornega odbora, da gredo na delo in uredijo vse potrebno, da se bo vršila konvencija v dobrobit in splošno zadovoljstvu cele zveze. Sedaj, ko je nastopil postni čas in se pripravljamo za Veliko noč, je naša dolžnost, da se podamo oni vsemogočni sili, ki je zmožna, da krene. naše. življenje na dobro ali zlo. Podajmo se, pomirimo se in MALI OGLASI Stanovanje se odda Na East 103 St. blizu St. Clair j a se odda 5-šobno stanovanje s kopalnico, spodaj, lep vrt, za $50 mesečno. Vprašajte na 663 E. 103 St. (37) bomo z veseljem letos obhajali “velikonočne praznike. Spomnimo se besed: “Kakor boš daroval svojemu bližnjemu, tako boš tudi prejel plačilo!” Sedaj na delo za oživitev naše zveze z novim članstvom. V resnici niso časi najboljši in je naše družabno življenje nekoliko omejano, toda vseeno naj bi bili ponosni, da smo Slovenci, oziroma Slovani, in da bi prispevali skromno članarino, da vzdržimo našo kulturno stanje med narodi. Saj imamo veliko in častno preteklost in dolžnost naša je, da korakamo naprej in zabeležimo za nas nepozabljivo bodočnost. Naj bi bilo naše geslo, da dobimo vsak vsaj enega novega čla- skušajmo v tej dobi storiti nekaj [na to leto. Tako, ko bo nastopil koristnega našemu sosedu in čas za našo konvencijo, bo nam bližnjemu. Tako si bomo zagotovili, da zasigurana sijajna bodočnbst. John F. Jadrich, gl. tajnik. vega starčka udeležilo mnogo judi. Pogrebne obrede je o-pravil idrijski dekan. Ameriška Slovenka v milanski operi Ameriška Slovenka Lucille Udovič bo v kratkem nastopila v glavni vlogi Puccinijeve opere Turandot v milanski O-peri. Pevka je nastopila v isti vlogi na božični večer na italijanski televiziji in močno navdušila gledalce. Udoviče-va je doma v San Franciscu, Calif. Bazoviški spomenik so oskrunili Neznanci so na spomenik Dazoviškim žrtvam fašizma narisali z lakom dva fašistična liktorska svežnja, kar je silno užalostilo vse Slovence, pa naletelo tudi na obsojanje med pametnimi Italijani. 'Spomenik je bil oskrunjen na podoben način še 1. 1945 in 1. 1956. Iz-gleda, da italijanski tržaški nestrpneži res ne .poznajo v svojem sovraštvu do Slovencev nobene meje. Mestni župan je oskrunitev bazoviškega spomenika na seji mestnega odbora obsodili, ki da ‘Iškoduje nacionalni stvari v korist tujcev”. Dejal je, da bo zahteval za krivce kazen. Pcrast obmejnega prometa na Tržaškem Na tržaškem področju so zabeležili lani 407.800 prehodov več kot v letu 1957. Od avgusta 1955, ko je stopil \ veljavo videmski sporazum pa do 31. decembra 1958 je bilo skupno 13,552,500 prehodov z obmejno prepustnico. Lani je bilo skupno 5,526,200 prehodov, predlanskim pa 5,-100,000. S prepustnicami, ki jih je izdala tržaška kvestura, je odšlo lani v Jugoslavijo 2,608,-000 Tržačanov; iz Jugoslavi je pa je prišlo z obmejnimi prepustnicami v Trst 2,918,-200 jugoslovanskih državljanov- Pri tem‘pride v poštev 21 obmejnih prehodov vzdolž meje na tržaškem področju. Obmejni promet v lanskem letu na Goriškem Na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini so zabeležili lani 1,308,000 pre- hodov z obmejnimi prepustnicami. Vzdolž vse meje, od Tr-riža do Sv. Jerneja v Istri, je bilo lani 6,834,200 prehodov Tajnik SKPD iz Gorice, g. Maks Komac, je nato vodil debato o pravilih nove zveze. Navzoči so vsak člen posebej obe smeri. Pravo preselje- proučili, nakar so. bila pravila vanje narodov, vendar dovolj soglasno sprejeta, urejeno. Sledila je volitev predsed- Otvoritev naselja v Štandrežu nika Zveze. Za to mesto je bil Dne 18. jan. je prišel v Go- skoro soglasno izvoljen g. pro-rico minister za javna dela fesor Mirko Filej. Vsi so nje-Togni ter slovesno otvorillgovo izvolitev pozdravili z ve-novo naselje INA-Casa v štan- likim odobravanjem in zado-drežu. S predstavniki javne- voljstvom. ga in gospodarskega življenja pa je .razpravljal o vpraša- Z6I1SKG 000110 uOlO njih, ki se tičejo naše pokra-' * jine. Tržaška burja Hišno delo Dober dom za vdovo.' Priva-Koncem januarja je divjala |tna soba in kopalnica. Dva v v Trstu huda burja, ki je po- družini. Priporočila potrebna, vzročila vrsto nesreč. Večje Pišite na Box 1659, c/o Ameri-število oseb se je moral,o za- Can Home, 6117 St. Clair Ave., teči v bolnišnico, ker jih je burja vrla ob tla ali ipa je na nje padel kak predmet z viška. V Avstralijo V tržaških ladjedelnicah so popolnoma prenovili 1 a d j o Cleveland 3, Ohio. (34) MALI OGLAS! Hiša s 5 spalnicami Enodružinska hiša, ena spalnica spodaj, blizu cerkve Marije Aurelia”, ki je nato odplJla IVnebovzete- Klet, plinska gor-proti Avstraliji s 381 begunci, Jkota, vse priročno. Cena $13,- od tega 110 italijanskih državljanov, ki so prišli iz Genove, 234 iz Trsta, Vidma in Gorice, 55 pa iz raznih krajev Evrope. Koncem januarja je odplula iz Trsta proti Avstra-!,'ji s pireko 500 izseljenci ladja “Toscana”. Avtobusne' zveze Italije z Jugoslavijo V januarju so se v Benetkah sestali zastopniki Italije |900. (36) LAKELAND REALTY CO. KE 1-6681 V Florido V soboto odidlem v Florido. Vzamem 2 potnika in stroške razdelim. Nov avto. Kličite BE 2-0722 ali UT 1-3955. (35) Išče dekle Slovenec ,32 let star, z imet-in Jugoslavije in se dogovo-ljem, se želi spoznati z dekletom rili o avtobusnem prometu od 20 do 30 let starosti. V poštev med obema državama. Osta- pridejo tudi v Ameriki rojena lo bo šest starih iprog, vzposta- dekleta. Ponudbe na Ameri-vili pa so še nove: Trst - Se- |ko Domovino pod značko “Le-žana - Vipava - Ajdovščina ter pa bodočnost”. . —(34) Trst - Zagreb ter obnovili progo Montegrotto - Padova - Me- Lastnik prodaja stre - TV*!* . NfoBroiiino . fin. I Lastnik proda za $16,000 zi- čine Zadnja proga bo v obratu le od 1. maja no 31. oktobra Novi šoli V Jazbinah in Valerišču bodo gradili novi šolski poslopji, ki boste predvidoma stali 8,-600,000 lir. Gradnjo je Tržič - Nabrežina - Op- Postojna in obratno. - dfn b«ngflowusv 3 spalnicam,, 1% garaža, hišica za igranje, klet, razvedrilna soba. $5500 na-plačila. Na 19701 Tyronne Ave. IV 1-5083. (37) Za prevoz Enotonski tovorni avto za prevoz in odvoz z voznikom, $4 na uro. Kličite KE 1-0243. — (18,20 feb.) Avto naprodaj 1957 Plymouth Savoy “push button drive”, radio. Zelo čist. Kličite EX 1-7540. Na 7516 Aberdeen Ave. —(36) Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) POPRAVLJAMO pENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Av®. EN 1-1633 Potrebujemo hiše Eno družinske in dvodružin-ske hiše potrebujemo, da jih prodajamo, v okolici Grove-wood Ave., in E. 185 St. PENA INC. REALTORS 620 E. 222nd St. AN 1-2300 (Nasproti mestne hiše) (wfx) Smrt uglednega moža Sredi preteklega meseca je umrl v Idriji 92 let stari rudniški upokojenec Jož. Močnik, oče msgr. dr. Franca Močni ka, urednika “Kat. Glasa” v Gorici. K Ljub slabemu vremenu se je pogreba častiti j i- vzelo podjetje Luigi Zoff. -Najprej bodo zgradili šolo v Jazbinah. Ta naj bi bila gotova že do jeseni. Sobo išče Zaposlen moški išče opremlje-pre-1 no sobo s kuhinjo ali brez v okolici sv. Vidla. Kdor ima za oddati naj sporoči upravi Ameriška Domovina. —(34) Zveza slov. kat. prosvete na Goriškem ustanovljena V nedeljo, 11. januarja, se je v Gorici ustanovila Zveza slov. katoliške prosvete (ZSK P). To je dan, ko bo z neizbrisnimi črkami ostal zapisan v zgodovini slov. kat. prosvetnih društev na Goriškem. Zveznega ustanovnega občnega zbora so se udeležili odborniki vseh treh kat. prosvetnih društev na Goriškem, in sicer iz Gorice, števerjana in Pevme. Razveseljiv je bil pogled na navdušeno mladino, ki vžiga v mestu in na podeže- lju ogenj prave krščanske kulture in narodne zavesti. Naprodaj V bližini E. 232 St. in Char-don Rd., na lepem kraju, sta naprodaj dve stavbni parceli. Kličite RE 1-6230. (36) V pozdravnem govoru je g. dr. prof. Anton Kacin poudaril veliki pomen tega dne in Mrs L. R. iz Miller Ave., Euclid, Ohio, stara 49 let, pravi: “Nisem vedela, zakaj sem vedno tako trudna, žalostna in brezbrižna do vsega, dokler mi neki prijatelj ni rekel, da poskušam “LOVIAN CAPSU.LES”. Res so mi pomagale. Sedaj se počutim, kot bi bila stara 25 let, polna energije, moči in žlvljenske sile.” LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 Hiša naprodaj V bližini cerkve sv. Kristine v Euclidu na 22274 Arms Ave. nato podal kratko zgodovino lje naprodaj enostanoVanjska hl- slovenskih katoliških prosvet- ša> 6 sob) tri Spainice) “colonial”, nih društev na Goriškem v času Kličite RE ^so. (36) med obema vojnama. Takrat ni bilo vasice, kjer bi ne delo- Sobe se odda vala kat. prosvetna društva. Het lepih sob se oddajo zgo-Največ zaslug pri tem delu ima raJ z furnezom najrajši odraslim, pok. prof. Filip Terčelj, ki se ^pa okolica na 16103 Huntmere ni ustrašil ne truda ne dela na|Ave- (35) polju katoliške prosvete. Ko so bila prosvetna društva v največjem razmahu, je zlo- Hiša naprodaj Lastnik prodaja lep, čist 5- sobni bungalow v mirni okolici glasni fašistični režim vse za- L Euclidu blizu E 2(i0 St. Bli trl’.v.!eČino, Pros^etn‘h domov zu gob trgovin in transportacije. Veža, velika stanovanjska so-slovenska pesem sta onemeli. ba;2 spalnici> pop.loščena kopal. Le v zavetju cerkva je smeJ0 niča, mala jedilnica, kuhinja s slovensko ljudstvo še moliti i*1 prostorom za obed, veliko drugo prepevati v svojem jeziku, v kolikor mu še tega niso prepovedali. Tako je ostalo vse d'o druge svetovne vojne. nadstropje delno zgotovljeno, naraven les in podoknjak z marmorja povsod, alumnijasta zimska okna in mreže, predeljena ‘če se naši upi po drugi |P°^na pološčena, panelasta svetovni vojni niso povsem ^ razvedrilna soba z baro, seži-resničili, smo vendar v toliko Sa^nte» zunaj barbecue na pa-pridobili, da sm ov demokra- r^0, garaža, vrt okrašen, več tični Italiji, kjer ši lahko usta- druSih udobnosti. Nizki davki navijamo svoja društva in ima- in yzdrzavanje. Cena je prava, mo svoje prireditve. Toda tu-1 kličite KE 1- 4956. (36) di danes je sovražnik na preži, ne toliko sovražnik slov. POSREDNIK — United Press Internatio nal je posodila 18 let staremu Julius M. Ma-deyu v Clarku, N. J., radio-teletype zq olajšanje vzdrževanja zveze med postojankami naših odprav v Antarktiki in domovino. Made y, ki se ukvarja z radio-oddajami za zabavo, je odslej posredoval že preko 12,000 klicev v obe smeri. Za svoje delo je dobil nedavno General Electric Edison Radio Amateur Award. Pohištvo naprodaj za spalnico, jedilnico, refri-jezika, kolikor sovražnik na-jgerator, televižen in peč na 770 še vere. Komunistična propaganda je razpletla svoje mreže prav povsod. Zato je nujno potrebno, da se ji postavi mo v bran in da nudimo naši s’ovenski mladini pravo kato-li-ko izobrazbo. Slovenska ka-tol. prosvetna društva imajo predvsem to nalogo: vzgojiti zavedno katolis’ko mladind,” je dejal dr. Kacin. E. 156 St. MU 1-1727. (36) Naprodaj E. 75 St., blizu White Motor, dvodružinska hiša, 5-5, Plinski furnezi, dvojna veranda, zimska okna, garaža. Kličite danes. J. J. Hrovat Reallv 19901 So. Lake Shore Blvd. KE 1-6576 IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA _ __ Dobro sem ga poznal, ker nam je bil naslikal lepo podobo sv. Magdalene pod Gospodovim križem na Volniku in pa še lepšo smrt sv. Štefana pri de^-snem stranskem oltarju v poljanski cerkvi sv. Martina. Ti dve podobi sta bili faranom prav zelo všeč in tudi predragi lista bili. Pisal se je za Janeza Jurija Rempa.- “No, mojster Remp,” je govoril Frueberger, “Kaj pravite vi? Morda pa le napraviva zdaj malo kupčijo, katera se nama do-sedaj še ni posrečila, dasiravno sva o nji že veliko govorila. Kaj bi vi rekli k mali, pa ne predragi podobici, na kateri bi se videl Fink von Finkenstein, kako je z odbita glavo ležal na tleh in kako mu je rabelj s srcem klestil po gobcu? Maestro, kolo-ko bi hoteli imeti za tako podobo — recimo podobico?” Gospod Remp je takoj odgovoril: “Za odbito glavo, za iztrgano srce in morda še za par škafov krvi — čakaj no, koliko bi hoteli vi plačati?” “Nekaj bi že plačal,” je odgovoril zlatar, o katerem se je vedelo, da je kopuh, “preveč pa ne. Časi so slabi in za denar je trda.” “No, vidite,” se je šalil slikar, “se že tresete zai denar, kakor je vaša navada! Morda napraviva kaj cenejšega? Kaj bi rekli k mesnici, kjer pobija mesar velikega vola? Če bi vam zadoščala vol in sekira, od mesarja pa samo roka, ki vihti sekiro, bi bilo dosti cenejše, gospod dežel an!’ Beseda “deželan” je zlatarja spekla. Vzel jo je v zamero ter vprašal: v “Vi se morda hočete šaliti, maestro Remp? Ali šala nasproti takemu moži, kakor sem jaz. nikakor ni na mestu. Ali ni tako, gospodje?” Pogledal je po vrsti svoje prijatelje, ki so zamolklo pritrjevali: “Da, da!” Gospod Remp je vstal. ‘Kaj mi je za vašo sodbo, kaj mi je na vaiši Škofji loki? Pri Sv. Volniku sem potegnil denar za svojo podobo in za Selce bosta dve ravnokar gotovi, potem sem pa prihranil in nastrgal skupaj, da lehko odrinem v I-talijo, kjer vedno sije solnce, ali pa v Flandrijo, kamor me vleče- V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE, DOBRE MATERE IN STARE MATERE Dorothy Marc ki je za vedno zatisnila svoje drage oči 18. februarja 1957 Dve leti v hladnem grobu, , predraga soproga in mati že počivate, na Vaš grob sladko solnce sije, v srcih živi pa blag spomin. Žalujoči ostali: CHRIST, soprog HČI in SINOVA ZET, SNAHE, VNUKINJE in VNUKI Cleveland, Ohio, 18. februarja 1959. jo dela nebeških mojstrov!” Ni spoštoval starosti in tudi plemstvu ni dajal tiste časti, katera mu gre, ali vendar mi je bil mojster Janez Juri Remp pri tisti priliki všeč! Ko je odšel, so ostali zabavljali za njim, kakor vrabci, če jih preženeš z enega grma v drugega. Gospod Freu-berger pa je očitno iskal koga, nad katerim bi znesel svojo slabo voljo. Izbral si je mene ter se delal, kakor bi me bil šele sedaj opazil. Zaiskrilo se mu je v očesu, ko me je po nemški ple-menitaški navadi vprašal: “Kdo pa je on?” V meni se je prebudila ošabnost, ker bi ne pisal resnice, če bi zapisal, d'a nismo v dolini o-šabni in visoki. Nestrpno je ponovil: “Še enkrat vprašam: kdo pa je on?” Molčal sem še vedno in se vedel, kakor da bi beseda ne veljala meni. Ko pa je starec tretjič ponovil svoje vprašanje, je v meni vse zakipelo in končno prekipelo. Odgovoril sem: Gospoda Fruebergerja grdo razžalim. “Kdo je on? Pri nas se pripoveduje, da je prišel nekdaj bos in rzatrgan v Škofjo loko in da je bil hvaležen za kos kruha, če ga je dobil. Nato je navsezadnje zlatil kelihe in monšt-arnce in pritiskal ljudi tako, da je od. cesarja kupil gosposki stan. Pri nas pa se tudi pripoveduje, da stare hlače niso nove in naj se nanje prišije še tako iširoka nova krpa. To je on!” Srce se mi je ohladilo, ko sem tako izlil svojo jezo nad ošabnim starim možem Pa je prišel dan, ko sem se bridko kesal, da pri tej priliki nisem krotil samega sebe, kakor je dolžnost vernemu kristjanu! Gospodu Furebergerju je kri zalila boraz in začel je kričati na vse pretege: “Kašper! Kašper!” Lasulja mu je zlezla z glave in ko je nerodno odpiral tobakiro, ne je tobak vsul po mizi. < Pritekel je gostilničar in temu je zlatar zaukazal, da naj pokliče hlapce, da potegnejo mene, neumnega in neotesanega kmeta, od mize. Wohlgemuet je odločno odgovoril: “Tega ne morem storiti, tega ne storim. Izidor Khallan je moj sorodnik, je moj prijatelj, vašai plemenitost!” Dostavil je še: “Kar sne, kar izpije, pošteno plača!” Zlatar je tulil: “Gremo pa mi!” In res je odšel hude volje. Ž njim so odšli ostali. Žitničar in grajski pisar sta se posebno čemerno držala. Žitničar je dejal: “Wohlgemuet, pri vas je vsak večer manj prijetno!” In zlatar je ošabno dostavil: “Ni treba, da bi samo sem prihajali! Nakar je še grajski pisar izpregovoril: “Res ni treba!” Ko so odšli, sem skesano pripomnil: “Veliko škode sem ti napravil — ne bo jih več.’ “E, kaj,” je odgovoril Wohlgemuet, “ti gospodje mi segajo dostikrat do grla: usta vedno polna, mošnje pa prazne, dla največkrat ni solda v njih! Ko bi ti videl mojo preroško pratiko, pa bi opazil, da so skoraj vsi zapisani v nji — od žitničarja pa do mestnega pisarja. Lačne kure so, ki gledajo za vsakim zrnom. Naj gredo, če že hočejo!” Spodaj je potem privlekel od nekod umazano staro pratiko. Od lista do lista mi je razkazoval dolžnike. Še celo zlatar se je nahajal na tej in oni strani, in vselej je preteklo nekaj mesecev, da je prišla pripomba: paar pezalt! “Naj gredo, če že hočejo,” je ponavljal oštir, “ker se moraš preklicano napenjati, da iztisneš par liber iz te lačne gospode!” Drugo jutro — bil je dan sv. Monike — sem zmenjal nekaj Tam sem zvedel, kje leži Eyri-shouen in katero posestvo je bilo nekdaj Jošta Schwarzkob-lerja. Zvedel sem, id'a deklica še vedno služi pri poštenih in bo-goljubnih ljudeh, ki pa so imeli kopo svojih lastnih otrok, tako da bi ne bili žalostni, če bi šla Agata od njih. Deklica ni vedela, da ji je umrla stara mati, ker je ta o-stajala dostikrat mesece in mesece od doma. Jokala je, ko sem ji pripovedoval o njeni smrti zlata v nemško veljavo. Mladi muc(i družino, pri kateri je Aga-zlatar Freuberger mi je spisal ta siu|ila, je smrt stare Pasave-pismo, s katerim me je pripo-, rjCe hud0 presunila, in sicer ročil svojemu stricu, ki je imeljzato, ker jim je dlekliea' sedaj menjalcino v nemškem Pas- obtičala na rami in je odpadla padel kamen od srca. | Kako smo potovali proti do-j v dolino vračali ravno na dan Nekaj dni sem še ostal v Ey- mu, kaj smo doživeli in kako se sv. Filipa in Damjana in da }e rishounu, da sem dobil krstni nam je godilp, tega ne bom po-,bila tisti dan Gospodova nede* list, ki je pričal, da je bila A- pisoval. Dobro se nam je godilo Ija. Moje potovanje potem-gata Schwarzkobler zakonska in očividno je bila božja roka takem ni bilo tako dolgo, kakor hči očeta Janeza in matere Ne-^ nad nami. Gotovo nam je po-’ sem pričakoval takrat, ko sem že in da je bila po predpisih Jmagala molitev kranjskih kapu- ’ odjezdil z Visokega, svete katoliške cerkve krščena činov! | (Dalje prihodnjič.) sauu. še tista mala podpora, katero je Na gradu mi je protipisar na- rajniea prinašala k hiši. pisal listino, v kateri se je re- Nato sem deklici povedal, da klo, da sem pošten kmetovavec je S£ara matj umrla pri nas in in podložnik svetlega gospoda ^ s^.a z mojjm očteom, ki škofa v Freysingenu, da se na- je secjaj £e tudi mrtev, prav hajam na pravični poti in da ^obra. znanca. In ko sem Agati naj se mi na tej poti ne delajo p0vecjiai ^a s^a stara mati in o- ovire- .. čs želela, da bi prišla k nam, Nato sem odhajal s svojim Ke n- prav nj£ obotavljala. Tudi hlapcem. -jdružina ji ni odgovarjala; na- Ko sem naletel onkraj mesta, sprotno, videti je bilo, da ji je kjer so ravno zidali kapucini iz Kranja svoj samostan, na mladega prošta oid Sv. Jakoba, sem mu izročil v namene novega samostana deset renskih goldinarjev, da bi opravili pobožni o-četje kapucini svete maše, da bi se dobro in srečno dognalo vse, za kar sem se nahajal na potovanju v nemške dežele. Z božjo pomočjo sem dospel v Solnograd in tudi v Passau. na ime svetnice Agate in svetnice Eme. Nikakor nisem hotel, da bi se bila po dolini, ko sem se vrnil na Visoko, širila kaka govorica, da deklica niti naše vere ni. Tako pa sem imel pri hiši veljavno listino, s katero sem vsak čas lehko pobil zlobne jezike, če bi bili trosili kaj hudobnega. Jave JAFELV' M Zapišem naj še to, da smo se -o- r. C LA IR AVINGS 813 East 185th Street f 25000 Euclid Avenu* j 6235 St. Clair Avenu* Cleveland, Ohio MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 NAŠA FEBRUARSKA RAZPRODAJA JE V POLNEM TEKU VELIKI POPUSTI na pohištvu za MEWE mE - mimz - mum Reto in TV mmiE N Izkoristite to edinstveno priložnost in kupite sedaj—-kajti pri VSAKEM NAKUPU BOSTE VELIKO PRIHRANILI L GRDINA EN SSNOVI FURNITURE DEALERS and FUNERAL DIRECTORS ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek od 9 do 9 zvečer v torek in soboto od 9 od 6 zvečer v sredo cel dan zaprto 15301 WATERLOO RD. KE-1-1235 DAJEMO EAGLE ZNAMKE! PRE STOLON ASLEDN1-CA — Princesa Beatrix Holandska je zadnjega januarja dopolnila 21 let. Kot najstarejša izmed štirih hčera krar-Ijice Julijane ji bo sledila na prestolu. A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderaon 1-2088 URADI V COLLINWOODU i 17002-m LAKE SHORE RLVD, 1 KEnmore 1-58M 15301 WATERLOO ROAD KEnmor* 1-1231 SLIŠIM zopet dobro! m'is wwis'sjft olajšanje neprijetnega šumenja v ušesih, posledica katarja v glavi. Kai poročajo ljudje (veliko že nad 70 let) po uporabi našega enostavnega Elmo Palliative ZDRAVLJENJA NA DOMU. To bi bil lahko odgovor na vase molitve. NOBENEGA NOŠENJA Tu' ie nekaj simptomov, ki bi bili lahko krivi vaše gluhosti ^esir: Sluz k,apl)S! v grl0- Glava >e zamašena s sluzom. Vsakodnevni sluz v nosu ali grlu. Sl šite-vendar ne razločite besed. Ob sončnih dneh slisrte bclje—ob deževnih slabše, ali kadar ste prehlajeni Šumenje v usesih kot rožljanje, zvonjenje, žvižganje, škripa-nje, puhtenje in p< dobno. če je vaše stanje posledica katarja v glavi v6teku' pretekih 20 let'tC ola)šan,a’ kct 'e t0 storil° nešteto drugih PIŠU E ŠE DANES ZA DOKAZE O OLAJŠANJU IN ZA 30-DNFVNO POSKUSNO PONUDBO! PROSIMO. PIŠITE SAMO ANCIFŠKO' THE ELMO COMPANY, Dept. C98B, DAVENPORT, IOWA. NOVICE---/vsega svela NOVICE — ki jih poirebujete N 0 VIC E - - - ki jih dobite ie sveže Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLSŠKA JEDNOTA NOVICE--- popolnoma nepristranske NOVICE-- - kolikor mogoče originalne NOVICE-- -ki so zanimive vam vsak dan prinafa v hišo 4 AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo ‘Fr* Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 63. leto Premoženje nad $11,600,000 Članstvo nad 45,700 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.69% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri naiboliSL pošteni in nadsolventni podporni organizaciji— Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti, K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in žensk* od 16. do 60. leta. otroke pa takoj po rojstvu in do 16, leta. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certllikate sed8’ nje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. X. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če še nisi fil811 ali članice te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, P°’ trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na* GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111* PREVIDNO, ČE ŽE NE NEŽNO! — Judith Ann Singer, 17 let stara dijakinja v Memphis, Tenn., proučuje radiacijo na belih miših. Bila je zibranai za eno izmed 427 odlikovancev na 18. “Iskanju znanstvenih talentov” za Westinghouse štipendije.