AP • :; ANTIREPRESOR - g l as ilo VTO z a biologij o 5o š tevilka, janua r 1978 cena 3 din n aklada; 200 izvodov Uredni š ki odbor: Mihae l Bric e lj, Andre ja Kofol, Metka Kr a lj, Tomož Kro.3ovec, Mirjana Pavlin, Alenka Plaper, Andre j Podobnik, Marija btcfančiča Iz dana_:,Šnje 5a Št Gvilke Nekater i ~tudij ski probl eNi na na~em oddelku Kaj j e z a storiti? Ana liz i.J. učinkovitosti š tudija za š tudijsko leto 1976/77 Katedra za botani ko Taks onomij a r ast lin Citotoksonomijn Ekologij a rast lin Biolog, l ahko s i tudi fotograf?! Človek Človeku - kr i z a ž ivlj enje O gripi "Nezas lišano!" j e rekl a moja s t a r a mano. Po 0 a snilo k č lanku J a nka Ra v 4a š t evilki Antirepres orja v zve z i z Meto in Cve to na Kajmakč a lanu PogGČnikov memoria l Lavorij ada 78 Za biolog i n j o Svet p od r,1or j er;1 vabi Razlaga b esode aagi st e r v kuhin j ski latinščini Stihi izmed boksov Kr a tke novic e? Strokovnj ak odgovarj 2 bala • -1- NEKATERI ŠTUDIJSKI . PROBLEMI NA NAŠE.lVJ ODDELKU I gor Jerman To pot so se problrmi pojavili predvsem pri prehodu iz starega sistema proste izbire izbirnih predmetov na s istem blokov izbirnih predmetov r a ziskovalno tehniške smerio Seveda se to nanaša na seda- nji tretji letnik, ki je kot nekak poskusni zajček že pred dvema letoma "padel II y _ takrat vpeljani,-; striktni sprotni študij o Le dobri volji profesorjev .in njihovemu razumevanju z a tež ave pri študiju ( (prostor, urnik, neusklajenost kolokvijev, nevpeljani siste~ d e lnih izpitov) se je imel zahvali ti, da j e tej . grozni. zadevi, ki zganja sedanjim brucem strah v kosti, nekako polovičarsko ušelo Problemi v zvezi z bloki izbirnih predmetov so se pojavili že na začetku šolskega l eta 1977 /780 D~igo . časa .- se namreč . ni vedelo, ka= ko naj se v indeks vpišejo izbirni predmeti in kvestura . j e bila primorana >zaraditega celo poda ljšati dokončni vpis v tretji let= niko Drugi z ačetni .problem je zadeva l omejeno število diplomskih . . : . nalog, ki bi ji_h študent,je l ahko vpisali v posamE:;znem bloku o vzbu= dila se ' je namreč boj clZE:r;t, da ne bi bilo prev elikega navala na nek blok, zaradi česar bi_ se nekaj ljudi (ker ne bi mogli tam delati diplomske na loge) mora lo 11 preselit1 11 v drug bloka Slo.90 ' je bilo tule to, da se j e ugotavljanje . inter esentov z a posamezne _bloke (kajti t _o <:iejanje 'je bilo treba opr aviti pred vp isom bloka ) oprav= ljeno šele pozn~ _v· oktobru, ( redni vpis j e bil do 15 ~septembra·!) o . ,·,,.. Poleg tega nekateri štud.entj e, k i ~ so ' hoteli vpi~e_ti _; o.b~ · smer'.i, "riiso bili obvešč eni o načinu vpis ovanja, kjUb pr,ošpj am v_ ptsarno ··o · Vsi - ti študentje so z ar adi napačne informiranosti osta li l e nk e rif s~e= rio . Od t eh pomanjkljivosti predvsem for~alne narave se lahko seda j preselimo na . čas, ki j e sledil temu tj a do k 9nca prvega semestrao •. J, . • .· . . • . . Pr edvsem ' bi , poudar:il skora j popo lno neizva j anj e predavanj iz izbir= nih predmetov o Izv,a j ~l a sta ! se l e dva ' : od: zač .etka pa . ~~,'. ; ; : predmet (to se nanaša le na tretji l e tnik)o Vzrok t emu stanju j e kljub novi ureditvi izbirnih pr edmetov v bloke, k i s o t e postavili tudi orga= nizacijsko ob \bok splošnim predmetom, verjetno še doka j mačehovski odnos profes.orjev do izbirnih predmetov (vzrok i so bili tudi ob j ek= ti vne nar ave , npr o t e žave s prostori) o·_ Občut ek imamo, d a mnogi pro== fesorji vidijo v izbirnih p':t.edrrietih manj pomemben d e l š tudija biolo= gijeo Če j e temu t ako, potem .j e j asno, da se jim ne zdi vredno vlo= žiti toliko · truda v pripravo predavanj izbirnih predmetov kot v pri= pravo predavanj -·splošnih predmetov o Četudi je predmet na programu v zimskem semestru, _se kaj lahko ·zgodi, da se . začno predavanja izva = jati šele kakega marca m~sec a v letnem semes,truo (To je izkušnj.a · ,. ·starejših letnikov!) o Posledica za študente je namreč lahko t a, da " študent v mesecu maJu, ko se mora pripravljati predvsem na izpite, ves zaposlen z iz_birnimi predmeti, ki niso tekli takrat, kot bi morali o ~ Čas je, da v zvezi s prehodom,na striktni sprotni študij, postane iz= vajanje predavanj iz 'izbirnih predmetov eno.ko urejeno kot predavan~a iz splošnih prsdmetovo Na seji študijske komisij~ dne 3lolol978 so bili po pritožbah študentov sprejeti ustrezni sklepi, ki bodo, upam, stanje uredilio Dejansko je sedaj v letnem semestru potek izbirnih predmetov v tretjem letniku neprimerno bolj urejen, kot j e bil v . ,zimskem semestru o Izbirne predmete in bloke izbirnih predmetov pa pe'st_i še ena huda · bolezeno To je slaba obveščenost študentov o , vsebini __ teh predmetov o Glede tega so se namreč med študenti sedanj(?ga ·tretj,ega l etnika po= javljala vprašanja v zvezi z izbiro ustr e znega hlo.ka·o .. Marsikateri študent si j e izbrai določen . blok kar na slepo;· ne d~ bi vedel, kaj . - je v njem dogaja,ali ga bo t aIIJ, predavana snpv zanimnl.a in kje se bo lahko zaposlil tak(), da mu bo t(le:snov koristila.o V tekočem letu,mislim, d a je zadnji - čas za _ sistemntično . organizi= . - , . . l• · rano obveščanje študentov drugega _ letnika o vsebini predmetov posamez= _ n~h blokbv, -- pri čemer se : morajo pole g · študentov angažirati še mentor drugega ::+etnika in vodj e blokoy ,x.; . ~ ·. xOpomba uredniš,tva : Sklep o t em je bil ha _študijski komisiji sprejet pravočasno že za sedanji tretji l etnik·, vendar je bil to .eden ti= • . v . (k . . . hv r r r) stih sklepovi ki niso bili nikdar uresniceni riv ni ni ce ...• -------- - ---------- ----- -- -0-------- .. - . ~ . _____ - ---- ~ ----- samo utopljenec ve, kako težko je ribje življerije /ItLlovah It-~6/ ------------------------------ ~O-. -- __ . _______ __ , ' --------------. -o - o -(~,-: ' ~ :7. ~ ;; () e 0/~ .,:; t,,._:_ __ i ./,./ ...... ___________ , --3·- KAJ JE ZA STO-RITI? (oziroma z a 269 študentov biologij e) ? Metka Kralj ' Mo.goče je to pisanje v vuter; mogoče se bo izgubilo brez odmeva in večina tistih, z aradi katerih to pišem, verjetno tega ne bo bralaa Ampak saj veste, človek se mora izkaš lj ati, tako a li drugačeo Gre namreč za to, da so me danes moji dragi študentski kolegi, , pod□"':' mače povedano, razpenilio Danes, llo lo 1978, so btle od 7° 0 do 19°0 v študen~skem boksu volitve delegatov v samoupravne organe; in to še niti n e bi bilo tako hudo, če bi zgolj _. po naključju uspe l e o Kar pa niso - večina -študentov ni izvolila voliti svojihdelego.tov in zdaj bo treba ves :cirkus -okoli volitev ponovitio Istega dne zvečer j e bil tudi sestanek 00 ZSMS, silno aktua l e n in razgiban :Sesta nek, ki pa se n ekako ni mogel v r edu kOnčati in vse ,· točke dnevne-ga r eda sploh niso prišle no. vrsto, ker so se udelež_enci kratkomnlo r a zšli, ne da bi sami natančno vede li kdaj o Ampak pojdimo . . . lepo po vrstic Pričetek sestanka je bil pre ložen z a po l ure, ker so nekateri še mrzlično telefonirali in teka li po Ljubljani, da bi . na volišče le mogoče prignali n ekaj kolegov, ki so bili še potrebni za veljavnost . volit e v o To s e jim n a žalost ni posrečilo in sestan ek se je začel z z a v est jo, da smo študentje 2ač ignoranti in da se je to ignora ntstvo razvijalo v zadnjih l e tih, saj generacije, ki so vsto- pile v absolventski staž še pred štirimi leti, takih problemov niso imeleo .. - Ugotovi_i smo, do. . bi bil vzrok za t ako situacijo l ahko v neinform_i- ranos-ti, ampak v bistvu .ne gr e za too Štud_entj o smo se med sabo ob~ veščevali, vsaj poskušali smo' ·se o Nihče" pa ne mor e obvesti ti.- k□ lE;ga, -ki ga ni takor ekoč nikjer, n e na pr edavanjih, n a vajah čim manj. , n e na naših hodnikih, ne na sej ah, ne na z abavah o Vse kaže, da 'se n eka: teri med nami pač ne čutijo povezane z biologijoo Biti ' ttudent je z a . . . njih samo to, da od časa do časa na čim bolj enostaven način naredijo kakšen izpit ali kolokvija Nekateri norci pa se na raznoraznih sejah prepirajo o raznora znih s tvareh i n skuš a jo ur editi s vet tako, da bi bil njihovim · ignora ritskim kolegom študij ola j šan, k er so reveži tako preobremenj eni, da še n a preda v a nj a nima jo časa pritio Sestanek je potem postal bolj konstruktiven, po krajšem prepircmju (pol uro) . smo ' sklenili, da bo zbor študentov, k i j e z aradi neuspešnosti volitev -4- nujen, v petek 0 Mogoč e bo c e l o sklepč en i n bomo lahko ponovili vo litve 0 Če se kdo čuti zda jle pr eveč prizad etega - dragi moj ko l ega , to je dobro znamenje, mogoče se boš p a z amislil o Če se kdo čuti po krivem obdolž enega, naj mi l epo prosim, oprosti, ampak za to, kar s e dogaja (oziroma s e ne doga ja), smo krivi vsi, ker smo vsi š tudenti b iologij e o 1 In če bo kdo r eko l , da smo nekateri ego i sti, ker smo sena koncu vsi strinjali, da b i bilo dobro študij ski r e ž i m krepko zaostriti ( r e l a- tj_vno gledano je to samo zahteva po normalnem nač inu de l a) -- ljubi ~olpga , nis~o večji ego i st i od tebe~ :,.Dejstvo j e, da s ituacij o. postaj a rahlo · zaskrbljujoča, dobro, bi- pa bilo ivedeti, zakaja Ena ~ ož rta razla ga je: študent j e nismo -dovolj informirani, :mladinska organizo.cij a s e ne potrudi a li pa n i sposobna, da bi _ljudi z ainter esir a l a. Je pa možna še ena r.az l a gao Kaj pa, · če s i študentj e ne žel i mo s ode- .:- lovnti v upravljanju na odde l ku? Ka j pa, če ni r es, da vsi .hrepenimo po politične uvelj avljanju, kajti nob eno pret i rav~nje ni dobro? I'1ogoče d e l š tud entsko populo.cij e nek ako ni vedel, ka j bi počel z vse- , mi pravicami, k i so mu jih dali in t ako se za stvari . ni bistveno zmenilo Obležale so ob str nni, tako kot ob l eži v kotu s ic er zelo ~ obra · igračka , otrok pa se najrajši i gra s trmi Škat licami in prgi- . . ščem gumbov o Igrač e , ki je narejena po vs eh zdravstv eni h predpisih :in· načelih otroške ps.ihologij c , za r e:::i. liz acijo svoj e ustvarjalnosti , ~e ,potrebuje i n s i j e tudi ne ž elio :· Mogoče je zgolj slučaj, da so bili študentje . bolj angažirani . prod l e- tom ·197~;: , mogoče ,j e to neizbežna nujnost o ' . In če .je naše: i gnorantstvo l e navide zno .? In če vo litve (in osta~o) · ; ,zadnj e ~ase bojkotira t e z a to, k er se pnč z neč im ne s trinj ate , bi to l ahko poved a li nngla s v sa j ilegalno, lahko -pa tudi · l ega lno (i'.n ,to je še bolj z a ž e l eno), k a jti živimo v .svobodni d e ž eli i n l ahko" deliimo, · kar hoč emo, j e r ek l a Pik a Nogav{čka ? P~,, So: Ponovne vol i tve naslednji t eden , 180 in l 9 o j anuarja, • i". ,. so , na · ' v~b srečo uspe l o , ude l ežba j e bi l a glede na to, da s o bi l e že počit- riice, r ~:k;~rdna -- 78%0 . Od . č a s a do č aso. j .e bilo sic er vse skupa j nekoli.~ kopodobn? v~litvam v 6ilu (študenti s o ~ili prignani ni v6 lišč e ~ Volitve ,so bile t a jne pod nadzorstvom), . ampak š lo j e o Hvala .;~m za sode lovanj e o :: - ;; -5- ANALIZA UČINKOVITOSTI ŠTUDIJA ZA ŠTUDIJSKO LETO 1976/770 Lili Ist enič lolol Vpis n a biologijo ni omejen i n v z adnjih l et ih narašča,o Izde- lujemo analizo potreb po kadrih, ki bo osnova z a izdela vo meril, p o katerih bo mogoče smiselno omejiti vpiso o Večina novincev j e absolvira l a g i mnazijo, redki ostali z neustrez- no izobrazbo so uspešno opravili sprejemni pre iskus znanjao Število ponavljavcev v l etošnj i prvi l e tnik j e izr edno majhno, ker je zaradi izj emnih obj ektivnih razlogov p r est o.vlj on del pogojev v višjeletnikeo ~ Absolventi PA u str e z no smeri l ahko nadaljujejo š tudij biologij e pod pos ebnimi p ogoji, k i veljajo za vpis v tretji l etnik (letos ni bilo nobenega kandidata)~ al i n a dvopredmetni skupini biologija - kemija, ki pot eka po posebnem progr amu in j e organiziran kot . študij ob d e iu (letos v p isanih v prvi l etnik 33 študentov)o lolo2 Udeležb a študentov na predavanji se n e preverja, v e ndar je po splošni oceni zadovoljiva; prisotnost pri vajah se preverjao - Ni somesterskega vpi sn o - Pogoji za prehod v drugi in tr etji l e tn~k , se približuj ejo princi- poo str::j..ktnega spr otnega študij a , prehod. v č etrti l e tnik pa ~e zaen- krat v e z an na poz itivno opravlj ene preiskuse znanja iz prakti'čriih vajo Osip je bil zato največji v prvem in drugem letniku (okoli 3 0%)0 • • J • ' Ponavlj a lci, ki ima jo n o. dolgu samo. en. izpit, i ma jo možnost opf~v- lj ~ti do_loč eno p r edmet e iz višj.ego. l e t ,n:i lra o . . . - v prveJJJ.le tniku j e bil osip 7 ,4%, v drugem pa 38%0 ~ vse prE;;dpis ane ·-pogoj e je · opravilo 56% .študentov. za po~avljanj ~ ~ eini k~ ' s i j e pridobilo pogoje v ~rvi l~tnik 0,7%, v drug i l e tnik pn 8,4%0 48 študentom je prenehal s tatus študcntao lol o3 Ped agoško de l a teče po študij skem nač~tu i n progr'amih, k i so revidirani po novih smernicah ( semestrski p r edmeti, čimmanj ponav- lj anj~ sno~i pri raz ličnih predmetih , grupiranje predmetov pb ~z~iri v smis e lne bloke, k i omogočaj o u smerjanj e v različna področja}' in v ! , sodelova nju s štud enti o Predo.vatelji uporablj~jo. sodobne· tehnične pripomočke, v enda r so v e like t e ž ave z a r adi prostorske stiske, kar posebno moti uč inkovitejše eksperimentalno d e l o.pri v a j aho - Sprotno študijsko sod e lovan j e študehtov b i morali int enzivira tio - Uvajanje š tud entov v r a ziskovalno 0 delo poteka v okvirµ izde l ave . . diplomskih nalog, ?alog,_ ki jih razpisujejo skladi Univerze in orga- nizacij združ e n ega dela (Prešernove nagrade, Krkine nagrade) in v r az iskova lnih projektiho - Pedagoški delavci neposrqdno sodelujejo s ~tudenti pri vseh obli- kah pedagoškega dela ( mentorstvo, konzultacije, vaje, seminarji in t erensko d e lo), kar velja z a učitelje kot tudi za asistente. Preverj anj e znanja iz vaj poteka dvakrat na semestero Povpr ečni _uspeh delnih kolokvijev nad 59% se vrednoti kot zaključni kolokvij o 1 • V prvem letniku j e uvedeno tudi sprotno preverjanje znanja snovi snovi predavanj v obliki testova Pozitivni uspeh testov (povpr ečna ocena 8 ali več) velja kot izpito Uspešnos t je pri kolokvijih z ado - voljiva, pri testih -pa imamo še premalo podatkov za analizoo - Izpitni roki so določeni v načrtu, ki je sestavljen zaenkrat za prvi l etnik posebej za vsak semester o Za ostale l e tnike je določeno, da mora razpisati vsak učetelj n o. j manj šes t izp itnih rokov in t ermi= ne javiti ob začetku študijskega l etao - Obvezne prakse š tudentje nimajo, venda r se mnogi vključujejo kot · volont erji a}i honorarni sodelavci pri raziskovalnih t emah p.-o.~·_ustre= znih inštitucij aho - Aktivnost svetov letnikov v zadnjih l e tih n i bila zelo velika in jo bomo skušali lwtos poživiti s skupnimi sestanki študentov in peda= goških delavcev~ . - Učinkovito st študija močno zavirajo skrajno neprimerne prostor= ske razmer e , ker pogojujejo neugoden ča~ovni iazporbd in dislokaci= jo pouka, onemogočajo študentom koristno izrabo časovnih presledkov med poukom in često tudi uspešne jš e uvajanje študentov v raziskoval= no deloo V okviru .l aboratorijskih prostorskih možnos ti so nekateri predmeti neprimerno opremljeni 1 posebno neugodrte razmere pa so pri pr8dril~tu biokemij ao Skrb za lit er aturo se kaže predvsem v izde l avi tiskanih pripomočkov z a vaj e in xerox kopij predavanj o Več sreds t ev bi morali vložiti v nabavo tujih ucb enik,ov, ki ustrezajo progrrunu nekaterih predmetov o lolo4 - Število abso lventov s statusom 45, brez statusa 3 Koliko izpitov , imajo do diplofue ni mogoče preveriti lolo5 - Student izbere diplomsko nalogo v okviru bloka in t emo prijavi do kon~a : 5 o semestra o • Problematika v zvezi z dip lomski mi . nalogami se kaž e -v n euskla j eni zahtevnosti posameznih nalog in premajhni in= formir anost i študentov 5osemestr a o ustreznih raziskovalnih prograrniho C, -7- Zato vsebujej o s ed a j r a zpisa n e t eme tudi kra tko problemsko izhodi= šče, ma t erial in metodiko t e~~?~ tz4e l av e , ki j e v okviru zakonskih določil (3 mesec e efektivnega laboratorijskega dela) o, __ lolo6 ,20 1lT0:1 za . biologijo orga nizira skupa j z Zavodom za šolstvo . SRS semi= ' •. .. narje za dopolnilno in permanentno :Lzg_bra ž ovanje sr ednješolskih pro= JE;sor.j€rv -za· ··biologijO o V tem ;L e tu so l;)ili n as l ednji seminarji: Idejnost: -pouka biologije - 3 dni, 100 kandida tov Uvajanje-- novega programa biologij e na gimnazij ah, po _3 dni , v Ljub= ljani in Celju') 80 kandidatov, tretje -·n adalj ev anj e ... - •• ·- - ----8-em±rn::rr .. ~'fa Tabora nte pri pouku biologij e na gimnazij ah~- .dv:a seminarja po tri dn~_, 25 kandidatov o 3o Organiziranj e biologije kot t emeljne organiz a ciJe združenega d e la --- terjc1 ;d pedagoških delavcev izj emno angažiranje poleg zahtev, ki ·· ·' ·izvirajo iz p ·edag oške in raziskovalne d e javnost~ o Tak šen obs-eg dela v prosto:rsko popolnoma neustr e znih r a zrner 2h se d e loma izka:zuJe v ------pretirani p edagoški obr emenitvi n a n ekat erih _ smer eh in v zavlačeva= JLlJ.l. ... magis-trsk ega š tudij a pri sod e l o.v c iho Ukr ep z a izbolj šanje stanja ........ - . - ~-·:::\ -. , _·r .. - - · l · 'j e samoupr avni s pora zum med VTO z a bio logij o in Jn$titutom za biolo= . . . ... ······· . gijo, ki smo ga spr e j e li t er oživlj en a ak c ij a za gr a dnjo nove stavbe o 4 o Analizo u spešnosti š tud ij a bo obravnav a l s v e t odde l ka na svoji prvi prihodnji se ji, prav tako tudi s t s:li šča i n ocen e l e tni;lrnv o ~o V primerj avi s pr e j š njim l e t om j o ob čut en pr emi k v uv~9-:t?J sprat= n e ga š tu~ij a v prvi l etp.ik , v r eviziji pro gr amov in ur oditvj. izbir= .,--··- -· - --·n±h··· pFe·a ll1;e tov v blok e t e r izbo~Jšan o;m izpitn em r edu o V t em letu je .. _ .. VTO z a -biologij o ponovno sprožila n.kc ij o z a n ovo s t a vbo o ..• . ·::··. : .~ .. .. ... . ~- ' \: . i ·_::.\_: ... 6 o Na u s p eš no s t štu dij a bi ... nedvomn o po zi tivrio vpliva lo s t a lno uskla:;: ---- -- ··---JevaTfje in prilaga j a.nj e učnih programov 1 smiselno skrčevanje pogosto :~ :· ·, .i preveč nabrekle učne snovi tor izde l a va t e z z a pr edavanjao : 'T'nb e'la II --------· ·•-lo-1:·;;6-·diplomanti v študo l e tu 1976/77 Oddelek Što v s eh diplomirali diplomirali z zamudo študosmer diplomantov v -r ednem Biologij a roku 1 leta 2 let 3 let 4 in več 27 2 5 4 12 Tabe l a I Dodiplomski študij Redni študi j -8- l ol ol vpis v 1976/ 77 - za v se l e t nike ·: Bddelek študijsko. smer Biolo i7 a lo 2o ?o ped . 12 roto 25 4 ~ p edo 10 roto 3 2 Skupa j Štovpisano v l etnik 87 55 37 42 22 1 od t o a ST onovincev pon avljavo pres top iz drugo šo l 7 1 4 11 46 · 6 3 11 1 25 10 3 1 l . 194 11 15 nadaljo študija 1 · 1 ========= ========= =========================· === === ~=~=======~----- l.lo2 prehod v višji l e tnik - vpis v š tudo . l o 1977/ 78 (za vse letnike, ločeno višješo l ski i n v i sokošolski š tudij ) 2o Odde l ek št.ponav.št o štud ij ska l ol etnik brez ~mer .. 2oletni k s t atu sa Bio l ogij a . 3o l etnik 4oletni k ' 5 5 3:o ped o · 1.7 4 Stupa j _ 22 9 ,·- ,- št o vpi s o V 2o l o v3o l . V LJ-oio 68 Li- 3 0 7 29 138 od t ega . g l ede na vpis v š tudo l e tu 1976/77 NOvi n = ponavo pr e stop ·nadal. cev iz drugoštudo šo l . 65 3 - 4. - 27 3· 5 -·· F . • · . .. 1 29 ..,. ' 130 6 ·· .. '1 , ·· 1 --- - - ----------- - ---------------- - ----- ---- --- ------------------- l olo4 Ana liz a abso l v entov Odde lek vsi Štoštudo Što ab sol o br e z Sta t usa g l ede na t:i:-a janje š tudos ... er abso z r eda statusa s t a t usom l . l eto 2olo 3 olo 4olo in več 148 39 4 43 29 11 22 .. a - . ..) - KATE DE A ZA B.O TANI K O V okviru te katedre so tri skupine : skupina za taksonom.:Ljo, skupina za citotaksonomijo in skupina za ekologijo rastlin. Predstavljajo se nam vse tri, botanični vrt pa bomo predstavili v eni od naslednjih številk ( opomba uredništva). t a k s o n o m i j a r s s t 1 i n V okviru katedre za botaniko 11 pokri va 11 taksonomska skupina študijski predmet Taksonomija r astlin v osnovnem ter predmet Filogenija višjih rastlin v izbirnem programu kot tudi predmet Botanika za farmacevte, ki ga poslušajo študenti oddelka za farmacijo F!\l"T o Rastlinska taksonomi ja razločuje, opisuje, poimenuje in razvršča. rastlinski -svet, ki obsega 330 000 do danes znanih in opisanih rast-lin. Pri tem se opira na vrst:o drugih ·disciplin, ~pr. . , anatomijo ( citologija, histologija), oriano~rafijo, fitokemij6, geobotaniko idr. _ Sistem, k i gn ustvarja taksohomija,~ e hkrati osnova za raziskave drugih panog botanike in povzetek teh raziskav. Odgovor na vpr-a_.šan_j e, katera . je rastlina 1 ki n as zanima, bo vedno potreben, s tem pa tudi taks,anom:iija. Na katedI'.i delujejo taksonomi ·v dveh glav-nih smereh: pri pouku in pri raziskavah. Pouk. je s predavanji in vajami, ki seznanijo štu(· , , dente s pregledom rastlinskega sistema in njegovimi najpomembnej"šimi zastopniki. TArenske ~raje trajp.J o sedem dni v osnovnem in 30 ur , ., •· . . ,. v izbirnem programu, namenjene' pa so 'spoznavanju rastlin v naravi . -~ .. in nekaterim osnovnim geobotaničnim, spoznanjem, Raziskave tečejo v več smereh in \organiz~6ijsko, delno pa tudi .:;.. . , :- . . personalno tesno povezane z Inštituto:rr\. '" za ·biologijo Univerze. Osnovna projekta. sta Flora · Slovenije ter '.Endemizern in polimorfizem '. " . ' '._.' . v flori Jugoslavije. Oba obravnavata taksonomske in horološke . . ; . (ra zširjenost) probleme slovenske in jugoslovanske flore. V to delo se pol_eg delavc ev .taksonomske skupine vključujejo še delavci \ . . obeh drugih skup_:in na katedri, pa tudi študenti, ki si izberejo diplomsko oz. magis t~rsko nalogo. Skupini je tudi z aupana skrb za herbarijsko zbirko ( kurator T. Wraber ). Ta ob~ega n~d 120 000 enot, pretežno semenovk, praprotnic, mahov in lišajev. Najstarejši primerki so iz štiridesetih let 19. sto_letja, pomembne sestavine so znane eksikatne zbirke ( Flora exiccata Austro-Hungarica, Flora exiccata Carniolica, Herbarij flory SSSR idr~ ) in nekdafije 1 privatne zbirke F. Dolšaka, R. Justina, A. Martinčiča, E. Mayerja in M. ter T. Wraberja. Zbirka se je pomembno razvila predvsem po drugi vojni, zlasti še v zadnjem desetletju, ko jo intenzivno bogatimo z nabiralno in zamenjalno dejavnostjo. Njen namen seveda ni v filatelističnem zbiranju rastlinskega materiala, temvBČ v tem, da je to gradivo p~ipomo8ek domačim in tujim raziskovalcem. V skupini delujejo v okviru katedre oz. oddelka tehn. sodelavka Cvetka Curk,( od l. 1947 ), r edni profesor dr. Ernest Mayer -( od l. 194?), doc. dr. Vlado Ravnik ( od l. 1954 , . od jeseni 1977 predstojnik katedre), višja strok. sodelavka Darinka Trpin ( od 1. 1964 ) , asist. dr. Tone Wraber _ (_od 1. 1968 ) :, - v okviru Inštituta za biologijo raziskov. asist. M~ruša Palma ( od l. 1971) . ... ' in višja strok. sodelavka 'J e lka Suhač ( od 1. 1973 ) . Nadalje d e l avc i v skupini pripravljajo bibliografijo jugbs'iovanske flore, sodelujejo pri kartiranju srednejevropske in evropske flore, pri raziskovanju slovenske vegetacije, pri Slovarju slovenskega -knj ižne'ga jezika, pri Slov~nski . enciklopediji, pri popularizaciji biologij e, varstvu narave in še kje. • Milan Lovka . V prostorih Botaničnega vrta j e laboratorij za rastlinsko citotaksonomijoi ki je verjetno prav z~radi svoje lokacije znan . le maloštevilnim študentom biologije. Laboratorij js v ~kviru eksperimentalnega dela Bota!)-iČnega yrta, ki s številnirrii napii:;;i 11 Vstop prepovedan . !" odžene š e tiste študente, ki slučajno zaidejo v Botanični vrt . naše visokošolske organizacije. . . V gredah eksperimentalnega d e la vrta goJimo š tevilne rastline, zbranJ na najrazličnejših koncih Jugoslavij e , pri katerih potem : ' . . v laboratoriju 6pazujemo kromosom·e t~r njihovo vedenje v mito•?,_i : in ' ·,:i mejozi, prav tako pa ugotavljamo tudi vpliv kromosomsl~ih sprs;memb na izoblikovanost ra s tlin t er njihove . življ enjske in r 'eproduktivne ·t,=, ~ i. sposobnosti. To :pod:ro~j ~ razisk;va lne ga d e la imenujemo c i totaksonomi,ja , zato, ker lahko z a·naliziranj erri kromosomov pomag amo ugotavljati stopnjo sorodnosti 'med ra.zličnimi p 9dvrstami, vrstami in drugimi taksonom= skimi kategorijami. S pomočjo doblj enih rezultatov lahko različne . . . ; . . skupine rastlin potem ustre.zno ·taksqnomsko ov:rednotimo in __ jih postavimo na nivo podvrste , · _nove vrste ali .;c e lo .. nove ga rodu. ' ., ·.: "- Citotaksoriomija je r e lativno nova znanstvena p anoga, saj' se je začela šele v z a-č etku tega st~l e tja, ko so opazili, ' da . p':t>oces.,i , · · mitoze in mejoze ohranjajo konstantno števi.lo in obliko kromosomov . . · ·tako v okviru. organizma kakor tudi v okviru bioi'Oških yrst. Poleg \" tega so z opazovanji me joze ugotovili, . da so križanci med rastlinami z razliČriimi kromosomskimi š tevili pre c e j . a l,i celo popolnoma sterilni. . . - , Obe spc>'zhanji sta vodili k verjetno ;preveč posplošeni . do.mnev'i, da morajo ime ti osebki iste vrst e enako kromosomsko število· iil:-' da os ebti, z drugačnimi kromosoms k imi .š t evili predstavlj a j o drugo _ • • J · ·biološ ko v:rsto ( z la sti č e s e r azlikuj e jo v stopnji polip1oidij e ) , " čepre:~ so: si ; take ~r ste . morfološko z e lo podobne. V novejš'e m ča su · so . z an a liz.ira nj em kromosom$ke strukture ve.čjega števila ·osebkov · ist.e morfološke vr s t e ugotovili, da spremembe kromosomsk ih š tev il c e lo v okviru iste popula cije niso tako izj emn.e in d a v sa"j pri n ek a t e;rih_ r as tlinsk ih skupinah d oseg·ajo "'· ..... tolikšno varia cijsk o š irino·, kot j'o pri drugih skupinah opažamo v izoblikovanosti zunanjih morfoloških znakov. Zaradi t ega naša skupina vsaj v t aki h primerih poskuša in želi sodelovati z drugimi znanstveniki in svoja citološka dognanj a vključiti v ~ezultate morfoloških, horoloških in ekoloških raziskav določenih rastlinskih skupin. Zato sodeluj emo s posameznik~ in ins titucijami ,doma in v svetu. Trenutno delamo na mednarodnem: projektu 11 Kromosomsk:i. atlas flore Jugoslavije!!, v okviru katerega se pri nas specializirajo š tudenti in postdoktoranti iz ZDA. V našem l aboratoriju so s e specializirali raziskovalci iz drugih univerzit etnih c entrov Jugoslavij e ( Sarajevo, Zagreb, Beograd, Titograd) in drugih držav ( Italija, Egipt, Bolgarija . ),_ sodelujemo pa tudi z ap likat9;vnimi i:hsti tucijami, kot na primer z -Inš titutom za hmeljarstvo in p i vovars tvo v Ža lcu, kjer smo proučevali avtoh toJ{ ·~elj :Jugoslav i je in nove sorte hmelja. e k o 1 o g i j a r a s t 1 i n Vrhovšek Dani }?redme t obravnava medseb ojne vplive ·abiotskih in biotskih faktorjev na rast in razvoj r astlin na eni strani t er vpliv r as tlin na okolje . . . na _drugi. Poleg tega podaja predmet še medsebojno delovcinje posa~~znih biotskih in ab iotskih f aktorj ~~ \ oziroma ~jihov siner= gistični efekt. Vbd'j a skupine prof. dr. Andre j l:'lartinčič predava osnoi.rni predmet Ekologij a n istlin irinas l ednj e izbir n e predmete : Kp.rz medi'tferanske flore_, Fitogeografija, Fi toceno)-ogij s; Prim~rna produkcija:. Vodi in . ' . . . sodeluj e tudi pri določ evalnih vajah iz gl•iv ~· mahov_ 1 in lišajev. 1'1ag ~ Dani Vrhovšek predava i zb i rni predm.e t Algologij.a i _n . sodeluje pri predmetu Primarna produkcija. As ist idnt Fran:c Batič vodi :-.ti ' okviru določevalnih vaj :pogl avj e iz flor e lišajev. Pri p edagoškeni in· znanstvenem ·. procesu sodelujeta _ še l abor·anta Luzna r Drag,:j..cč;l. . in · ··_· Horvat Toma ž. Glavni n amen pedagoškega d el a in razi~kovanja članov skupine j e seznaniti š t udente z osnovnimi . z ;:i_koni t ostmi, ki vladajo v naravnih ekosistemih brez ali s Č l ovekovim vpl ivom~ 1'1noge od t eh zakonitosti naravnih ekosist emov so bolj .ali manj pozriane , druge p a v noveJsem času \ntenzivno razisku.j ej'o. Dandanes dobiva ekologija p osebno v e lik pomen .ob problemih onesnaž evanja okolj ~i I . , Kot j e b ilo omenj eno j e osnovni predmet pedagoškega procesa Ekologija r as tlin , k i p odaja osnovna izhodi šča za vse o s tal e predmete tega področj a . Snov je podan a v p e t poglavjih. V prvem d e lu študente s e znanimo z osnovnimi pojmi in definicijami fitoekologij o . V drugem poglavju obravnavamo nekate r e ekološke faktorj e in b iotske f aktorje,. Po-vdarek j e predvsem na d e lovanju t eh f aktorj ev n a ekofiziološke, morfološke in druge l as tnosti r a stlin. Vplivi faktorjev se ka ž ejo predvsem v ra zličnih ekstremnih biotopih, kjer nas top a jo različne rastline , d obro adaptira n e na takšno okolj e . Pri pog l avju o b iotski h faktor jih študentj e spozna jo . zakonitosti, k i vladajo med r a stlinami, in njih ove adaptacije na nač in živl jenja. Predme t Fi togeografij a z a j ema osnovne pojme in d e finicije o arealu, nj egovem r azvoju v različnih geo l oških dobah in razdelitev v različne florn~ obl asti. Posebno zanimivo je poglavj B o r eliktni flori v _ Sloveniji in območjih njiho7e razširjenost~ .. Fi toc enolo gij a obravn.a vo. ras~linske združbe, n jihovo k l asifikac ij o, razvoj in me todo J. oške p rincipe 7.a ovrednot enj e . Podrobne j e obravnava v egeta cijo Slovenije in p oda pregled v ege t a cije na zemlji. Primarna produk cija j e nedvonno eden n a jpomembnejših naravnih procesov z a obstoj življ e n ja. Predmet ob7~avnava dinamične procese v razl ičnih ekosist emih in p odaj a osnovn o metodologijo za merj enj e in vrednotenj e p rimarne prod·•J.k c ij e. To ,j e š e posebno p omembno z a naravne ekosisteme , kj e r __ ~,rl a da,i o ek s t:rem:r.::i.. ekološki pogo ji. Posebno zani mi va je veg etaci ja v obmorskgm pasu , kjer so nekateri t eh parametrov še posebno ekstrenmj_. Fred.me t Kurz medite r anske flore poda degrada cijo vege tac i je in e kofiziološke l as tnosti posame znih vrst . Algologij~ a li natančne j e ekologij a a l g je zanimiva predvsem - ,.-1 • r ' · • · ·, ' zaradi dejstva, da alge na stopajo praktično povsod. Pomemben del ež. pa prispevajo pri samo očišč eva lnih spo s obno stih onesnaženih vodotokov. Pol eg tega s o.v~estransk o uporabne za človeka od ' prehrane vse ·do zdr avilo V okviru predmetov so še vaje v, praktikumu, kjer se š tudent j e seznanijo z različnimi anatomski mi in .. c rfološki mi adap t ac i jami rastlin na določ ene ekološke f aktorj e . .. Terenske vaje obsegajo praktično delo na obravnavanih biotopih, spoznavanje in delo z aparati, praktične d emonstraci j e in ogled nekaterih objektov. Povdarek bo v prihodnj e n a individualnih nalogah, kjer se bo študent nauč il pristopa k problemu in ga nato praktično zaključil. Laboratorijska in terenska dela so predvsem praktičnega značaja. Dolžina naloge je odvisna od problematike in inte r esa posameznika. Vsako l eto razpišemo nekaj problEmskih n a log, vendar ima študent možnost izbrat i temo tudi sam, če je to v okviru problematike, ki jo skupina obdeluje. Raziskovalno področje skupine j e predvsem proučevanje ekstremnih biotopov oz. rastlin v teh biotopih. Končano j e večl etno delo na slovenskih visokih barjih. Vzporedno pa t eče jo v kontinentalnem in medit e r anskem področju. Ukvarjamo se tudi s problematiko onesnaževanja kopenskih in vodnih ekosistemov predvsem z modernejšimi metodami. Zaključ ili smo nalogo, ki j e obravnavala lišajsko praznino v Ljubljanski kot lini in eko log ijo a l g v močno evtrofnem Blejskem j e zeru. V prihodnj e bo glavni povdarek našega r a ziskovalnega dela na ekofiziologiji jamskih rastlin in primarni produkciji slovenskih onesna ž enih voda. Skupina prevzema in koordinira tudi nekatere popolnima rutinske n a loge v sodelovanju z d e l a v c i na odde l ku in inštitutu. Hkrat i pa,se p ovezujemo z neka t erimi drug imi inš titucij ami, ki se ukvarjajo s probl ematiko on~snaž e v anj a okolja. / .· l. /. ! ,' · _ ... ' ... - • .,.. · BIOLOG, LAH K O SI TUDI FOTOGRAF?! Robert Zorec Sprehod navadnega č loveka po hodnikih biološkega oddelka, ki jim notranjo površino večajo 11 n eokusni 11 ampak funkcionalni boksi, je parada skozi hišo strahov. Sterilizatorji, avtokl avi, centrifuge, hladilniki, zbirk~ v kozarce vloženih živali - to res ne more biti kraj za navadne ljudi. Vendar to okolje sploh ni nenavadno, n enavadni so ljudje. Nenadoma odpreš vrata v zoološki laboratorij in ČE imaš srečo, vidiš kup blata, iz katerega okoli mize stoječi v nove bele halje oblečeni biologi prebirajo živali. Ne s amo z živalicami, rastlinicami, hormoni, encimi, bakterijami, stenicami, ... , neka t eri se ukvarjajo tudi s fotografiranj em. Zanimivo je, če biolog na terenskih v a jah opazi medveda. Približaš s e mu, a ne preblizu. Vidiš glavo, vidiš, da je potelesu kosmat. Čudna pošast ! Ti, biolog pa s e zdiš medvedki ali miroljubnemu medvedu volkodlak in jo zato l epo PQtiha v goščo drugam b.a jagode . .Medvedek ti za vedno uide in kdo ve, kdaj boš ŠE imel srečo videti kosmatinca, če nimaš ravno takrat pri sebi fotoaparata. Še pritisk na sprožilec in c . dvometersko pošast imaš ujeto na delčku filmske emulzij e . Ja, fotografirati je res koristno, nas -~či gornja zgodbi.ca. Več o tej čudoviti tehniki zve š v knj i gah. Toda knj i ge so pač knj i ge . ' Študenti jih sovražimo že iz navade. Lepša in bolj udobno j e , če ti pre d av a r e snični mojst e r fotografije, ki ga danes . sploh ni več tako t e žko dobiti_ kot medveda. Ekspedicijska, reporterska, športna , živalska, lovska" fotografija .... o vsem t em bomo lahko poslušali napredavanjih, ki jih bo organiziral fotografski krožek. Zabavno bo š e l e takrat, ko jo bomo s fotoaparati al i brez njih mahnili na lov. Takrat ne n a medvede, ampak na motive. Lani bi tak izlet, k i bi ga vodil mojster fotografije Vlastja Simončič skoraj uspel, pa nam jo j e zagode l d ež , ki j e v curki h močil razočarane obraze. Kaj pa temnica? Za sedaj, kraj nesrečnega imena . Ubogi povečevalnik se j e do sedaj ~ spoznal s premnogimi rokami. Najmanj pa j e utrpel trdote študent skih rok. Čaka, čaka, da bodo pr i šli študentj e , saj s t a jim po ustanovitvi ~ foto kro žka temnica in povečevalnik namenjena ob tork i h in četrtkih , popoldan t er cel o ob petkih i n sobotah po dogovoru. Pridite v temnico! Se pre j pa se j avit e v pisarni, kj e r dobite ključ . Povečevalnik j e· J n a jboljši uč it elj. Še več zveš o fotografiji, ko ti Vlastj a p ove , k j e si ga l~mil pri snemanju motiva in potem v te:m11ici. Tako se č lovek r es v:e liko nauči. Potem bo tudi tisti kosmatinko iz začetnih vrstic b olj oster, l epš ih barv, n a pravem mestu slike. t;::c ____ __,1 .,._____ 1 ) (. \ \ / ______ / ; 1 ,,·-' \ \ \ \ J; ' ! " Ze l &ni, ob \:rv od~.:t j č.t l s' : i o"::ciji su ;1 biL:. ~JrC()ričm1u, d č, bi nore.la nnp i- sati članek o krvoda jalstvu, č l anek, k i b i poveda l tudi biologom ka- ko j e s to stv a rjo, vendar v se' skup aj ne bi bilo tako aktualno kot je sedaj. Tudi med nami so namreč ljudj e, ki imajo napačno predstavo o krvodajalstvu, verj e tno za to, ker o tem niso poučeni. Z 18. l e tom l ahko postaneš krvodajalec in kri l ahko dajLŠ do 65 . le- t a starosti (ženske 3X, moški 4X na l eto). Krvodajal ec ne more biti os oseba, k i bo leha za tub erkulozo, ledvičnimi obol enji, maligni mi o- bol enji, s l adkorni bolnik i ... tudi bodoč im mater am k rvi ne odvz ema jo. Po n eka t e rih bolezni h, kot j e npr. zlatenica, lahko postane_š k rvodaja:i lec p o pet i h l etih od zdravlj enja .Darov ana kri s e uporab i za izde- lavo krvni h p r eparatov, k ot so gama g lobulin, a l bumin ... Mnoge verjetno zani ma, kako p oteka d a r ov anje k r v i v hu manitarne namen e : Izpred zbirnega mesta (fakulte t e - pogl ej p l akat !) t e bo odp e ljal a vtobus na transfuziol o ško postajo. Na jprej ti bodo pregl edali kri, določili b odo vrednos t hemoglobina - če bo% hemogl ob i na v k rvi prenizek , ne boš moge l d a rovati krvi , toda to t e n a j n e zmoti, sta- n j _e se namreč h itro spreminj a in če enkra t n e moreš d a rova ti k rvi, s tem nisi prikra jšan za vse ž ivlj enje, drugič jo b oš p r a v gotovo lahko d a rova l. Seveda ti določijo tudi krvno skupino in Rh faktor. Z določitvijo sedi mentacuje odkrivajo različne bol e zni. Visoki s e - diment ac iji j e lahko kriv tudi obilen za jtrk pred darovanjem krvi- prosim, ne jej t e preveč mastne hrane za" za jtrk. PripoDoČa se kruh, marme l ada, črna kava, čaj .. _ Sed aj j e na vrsti zdravnik; ta ti i zneri krvni pritisk i n posluša srčni utr i p. Če si zdrav , bo š o~še l v sobo za odvzem k rvi. Po sadili te bodo v l ežalni stol, l evico boš pomolil skoz i linic o, prijazna bolničarka ti bo prevezala roko ... Ni boleče, l ahko mi ver j ameš , sicer pa, prepričaj se sam ... nihč e še ni umrl zaradi vboda igle ! Po malici s e boš lahko odp elj a l z a vtobusom v mes t o ..• In kakšne so "posledice'', če boš darov2 1 kri? Največkrat vpliva na slabo počut.je bodočih krvodajalcev strah; ka .- ko proces poteka, bela h a lj a , ki jo i maš oblečeno, igle, k i jih L slutiš v bližini ... marsika tera dečva se c e lo boji, d a se bo po krvodajalski akc iji zredila - o, seve d a se bo, če bo moslila, da mora • za nadomestitev krvi jesti za štiri lačne - jej normalno in vse bo ·prav. Do trenutne s l abosti lahk o pride, če se naješ t eško prebavljive hrane (več k rvi j e v prebavnem traktu kot v možganih!) a li če piješ alkohol. Po odvz emu k rvi se priporoč a čaj in k a va . . Upam, da se bomo srečali na prihodnji krvodajalski akc iji. O GRIPI (prirej eno po medicinski enciklop ediji ) Pavlin Mirj a n a Influenca j e r a zširjena po c e lem svetu. Najpogosteje se p oj avl j a v bolj ali manj razširjenih ep idemij ah . Kadar epidemija zajame v e lik del zemlje, govorimo o p andemiji. Epidemije gripe se poj avlj a jo v določenem ·č asovnem zaporedju. Epide- mije influenc e , povzročene z virusom A, so večje in bolj ~azširj ene · in se pojavljajo vsake dve do tri l e t a , medt em k o influenca B ome je- na na manjša področja in se ponavlja po pBt do šes t l e tih. Epidemija gripe se l a hko pojavi v k a t erem...1rnli l e t nem času (1957 se je pandemija az ijske gripe š irila v tr o"p skih krajih r avno v n a jto- plejšem času). Značilno za· epidemij e je, da se širijo izre drio hitro. Kapljična~ okužitev, v e lika občutljivost ljudi, gosto t a naseljenosti in vsako- dnevne migra cije, odpornost virusov proti zunanjim vplivom,- kra tka 7 inkubacijska dob a virusa so vzrok i za to. Obstajajo trije različni, imunološko neodvisni tipi influence: A, Bin C. Vsi trij e povzr6~;jo povsem enak potek in izgled bQlezni, vendar preboljenje · okužbe z virusom A nikakor ~e · zagotavlja- imunost _proti gripi Bin c~ V naravi so za te viruse 6bčiitljiv~ r samo : ljudje. _: V 0 organize""vstopa jo po sluznici zgornjih diha lhih organov, ki 9e . . . . . 1 vname in s tem nastane primerno gojišče za _močno povečan razvoj _ bakterij, ki se že običajno nahajajo na sluznici respiratornih or- ganov zdravih ljudi. Bakterijska faza j e tista, ki določa t e žo -obo- lj enja a li povzroči c e lo smnt. '•· , ' . . Sploš:ni simptomi so vročica, glavobol, bolečine - v celem telesu, slabost in bruhanje, izraz it subjekti vni občutek bolezni~ - Temperatura se:_ naglo dv~g~e na 38-39°6 : najvišja j e prvi in · drugi dm~ bolezni, ;potem po~to_poma pade, vendar se tretji ali četrti d an ponovno dvigne. Gre predvsem za kratkotrajno fibrilno obolj~nje. Rekonvalescen6a je običajno dalj ša samo pri starejših ljudeh. -P??psti spremlj ajoči c/:: PQjavi so slabost in bol ečine V želodcu, bn1llaJ:1je, kar popularno tII1.enujemo 11 čr evesna gripa 11 a li močan · glavobol, vrtoglavica, zaspanost, motnje zavesti. To so simptomi spremlj ajoč ih infekcij in niso v taki meri značilni za samo gripo. Gripo obvezno spremlja lažji bronhitis, ki se manifestira kot suho kašljanje. Najtežje in najneva:rpejše komplik[lcije pa so r azne pnev- moniJe, ki bistveno vpliva jo predvsem n a rekonvalescentne faze. Da gre za gripo, se učinkovito ugotovi samo na podlagi epidemioloških podatkov. Obič a jne laboratorijske preizkave ne dajejo tipičnih po- - datkov; sedimentac ija eritrocitov, krvna slika in šte~i~o levkocitov so normalni, če ni sekundarnih gripoznih pojavov . Neizpodbitno diagnozo posamičnega pojava influenc e j e mogoče posta- vi ti samo na podlagi ,;.:i toloških preiika~, J;(i so dolgotrajne in dokaj · zahtevne in d a jejo rezui-t'ate, ko je bolnik že zdavnaj zdrav. Upora- bljajo pa se za ugotavljanj:e tipa poyzroči t e lja ep idemije. Temelji- jo na izolaciji virusa in ·dokazovanju spec ifičnih anti teles v krvnem serumu bolnika. Virus se d a najbolj e i zol ira ti v prvih treh dneh bolezni in sicer s sluznico gorn j e dihalne poti. Doblj en emu materialu dodajajo penicilin in streptomicin, tekoč ino vbrizgajo v amnionsko votlino oploj enega k okošjega jajca. Po inkubaciji sterilno izločijo --2n -. ..... amnionsko tekočino - v njej virus dokazujejo. Po izolaciji je treba določiti še tip virusa. Serološke metode so enostavnejše in h itrej- še· •. Z njimi dokazixjejo specifična anti t e lesa v bolnikovem krvnem serumu. Serum jemlj ej o dvakrat; prvič v akutni f a zi bolezni in drugič v rekonvalescentni fazi . . Dokaz nove i n fekcije z virusom gripe je štirikrat večji tite r antite l es v r ekoval enscentnem serumu. . 1 Boljša zaščita je aktivna imuniza cija proti gripi. Vakcinacija zmanjšuje umrljivost z a 70 - 80 %. Največkrat uporabljajo cepivo, ki vsebuje inaktivirani virus. Virus vzg ojijo v alantoični tekočini piščančjega embrija, potem se koncentrira, purificira in omrtvi. Rezultat c epljenja je pojav sp e cifičnih antiteles po sedmih dneh, največja učinkovitost je v drugem t ednu po vakcinaciji. Taka zašč i= ta ni trajna, niti absolutnao Če p a cepljena os eba vseeno oboli, je bolezen blažja. obstaja tudi živa vakcina iz oslabljenih virusov, dobljenih s pasažo na piščančjih embrijih. Uporabljajo jo lokalno na sluznico zgornje dihalne poti, kjer izove imunost, ki traja okoli pol leta. r / { \ •- ' ~--------·· - ~ ---✓ . .. "NEZASLIŠANO!" JE REKLA MOJA STARA MAMA Alenka Plaper Čeprav že pet l et n i sem vec (biološki) bruc, ugotavljam, da sem še vedno z e lo naivnao V svoji neumni z a u p ljivosti sem v erjela celo to, da n a našem odde lku vsaj pri podelitvi diplome ne pride do n epredvidenih z np l e tovo Toda ta moja predrzna misel s e je izka z a l a za neupravič eno o' Potem ko sem se mukotrpno nekako prerinila skozi zadnje izpit e , potem ko sem se nnmučila z n ekirµi coronavirus i in končno "skuhalo.ti svoje diplomsko delo, potem ko sem ga v potu svojega obraza zagovarjala in srečno "z agovorila ", no p tem sem mislila, .da sem že Reka~ NEKAJ, zlasti še , ko sem dobila p i smo, v katerem j e pisalo dobesedno t ako l e : Spoštovana tovari§ica Vabimo Vas na s lovesno p ode lit e v dip lom na Biot ehniški fakulteti, ki bo v po nede lj ek, dne 12 0 decembra 1977 točno ob 120 uri v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, vhod iz Ve gove ulic eo K s lovesnosti l ahko p ovabit e n a jbližj e svojc e o Prodekan profo dro Andrej Martinčič No,tako sporočilo dobi človekponavadi l e enkrat v življenju in ni mu z ameriti, da g3 vz ame znres in ob določeni uri pride na dolo čeno mes to in s sebo j pripe lj e še najbližje svojce - vse s frizir ane, poliksne in poštirkaneo Končno se j e približ a la l 2o ura in obkrožena od"svojcev" sem s sladkim nemirom v srcu čaka l a pred zborničn6 dvoranoo Teda j pa se je prerinilo k meni ti s to bitje, ki mi j e p oznano le iz pisarne n a Kr ekovem trgu o In to bitje je ko t str e l a z j asn ega izr eklo čudn8 , kraju i n Čctsu neprimerne bes ede: "Plaperjeva, vi p a danes ne bost e dobili dip lome Po z o.bili smo v am sporočitioooo1t ( ••• 1 Ne spominjam se več dobro, kaj je bilo potem (to so namreč dogodki izpred št irih mesecev) o Vem le to, da s o bili "svojci 11 močno razoč arani in so se Blasno razburjali (seveda §e le potem, ko so bili že na cesti)o +++ -: - ' ++ -:- :- i•-:- · ,··; :- + •-;- -1-+-:--r--t-+· ·i--t,~-~ + ··/- -:--1-+ +++ +·i-+ ·i-+ :- -;- -l- -l- ·+ +-:-+++· + +-;-+ 1 .. llo januarja smo se p od strokovnim vodstvom Ernesta Faningerja, kustos a Prirodoslovnega muzeja, seznanili z obsežno Zoisovo zbirko mineralov in kamenin, ki je 1824 postala temelj in začetek Prirodoslovnega muzeja, pred 150 l e ti ,š e Kranjskega deželnega muzejao Razstava je stalna, v prvem nadstropju stavbe Pr-irodoslov- nega muzej o. j e ob levi strani hodnika .sistematski del zbirke, razdeljen na p o same zne elemente, sulfide s podobnimi spojinami, oks ide, hidrokside, si likat e , orcanske soli" Na drugi strani v vitrinah pod okni pa so rudnine in kamnine razstavljene s stališč a z godovinskega razvoja geoloških vedo V vitrinah ni vseh 5000 od Zoisa zbranih primerkov mineralov in kamnin zaradi preobsežnostio Kljub skrbno postavljeni zbirki pa je bilo vodstvo po razstavi zelo dobrodo š lo, .s a j lepota nekaterih"kamnov 11 marsikaterega obiskovalca zavede, da si ne ogleduje zbirke kot celoteo J anez Gregori in Franc Ogrizek sta 140 februarja v predavalnici 3 filozofske fakultete predstavila čudoviti svet ptičev s pomočjo diapozitivov, magnetofonskih posnetkov in prijetnim komentarjemo ·slišali smo, da se ptiči oglašajo zato, da opozarjajo tekmeca na svoje provice do teritorija v času parjenja, d a opozarjajo na · nevarnost, na hrano, da preženejo vsiljivca, da se nekater i ptiči orientirajo v zraku s poE10Čjo svojega visokofrekvenčnega petja; da na ptičje oglašanje lahko vpliva tudi vreme in l0tni časo Ker smo poslušali posnetke r azličnih oglašanj ptic; izvedeli nekaj tudi o t ehniki snemanja ptič j ega petja v naravio Profo Ogrizek je kot glaibenik opozoril, da ima veliko ptic svojo osnovno melodijo, na ; katero izvaj ajo variacije, da tudi ptice poznajo dial ekte- ista vrsta se nekoliko drugače oglaša na različnih področjiho Skratka, kdor vsaj malo ljubi pt ičji del narave, je i mel sredi zime priložnost podoživeti veliko vstajanj poletnih dni, ko se začne jo že pred sončnim vzhodom oglašati pt ic eo To sta bili prvi prireditvi Prirodoslovnega društva v tem letu. fr-e~;vsem 'b:ioJ_og,om -pri_ipor-očamo),: ·--cl-~ se takih cM_gi \ / ! / --< r'7\ / / /_:..\\ ~ .~ ~ \ r-' ,· I l ) )' . : ,~•;''t{\ 5.--f I J'- j' . . /---., ! \ ; . . /"' / ', . / -.....J \ ~ (,-(,/ i f /~ JV- / C s ~ ;-,J~ ~------:~(~,)-~ _ ) -~~ /tl7l ' ~·-/) /-..__<. ) -~ ..... ..._,,,.,-~,,;_1 ,,i..: ' \. . __/ \ . ; ----✓ ))>1 ' . . ~ , ---/{ ·,, { .•)---- -~---?·. ,-_/i_ ''J'. . J/ \'-- : (f). ;,/ 1,;-- J ;,- :~ -:;,,--1----;.. . ) . '·--..___./ l ------- , _,... ,,.- . ,,,.l ---~--=::::-1 ___, .. __ _.,._,, ~ ( f ~:- .-...,_r ;, ~ .,.-· ,.,..• , . . . _,.,.. __ _.,,..,;1f:--- ) . . J\ . >--·n r~............__ , \ \-----:,,..-·-'-,, · -._ _ .......---_/) ·-:;:::._'r>. / ) l e\ -~--::--..c- ) ,, . . ·. . _,,,, '. (.: / .... / .... ----:..,_..,_..,,. \. .,.. \ -.__;. .. ·-, ~ .• ~ 'i ti-,,~! !ee.:.-/~1,>•·.\r~l-----<~-t_,;,"--..:,_;_~/ ---y- v \ ...,.. /f \ "- ./ . ,:_-__....·.. "\ , \ ! . ~ •. ,..........._. / .· ·, / -~ " --..l .- \ ___ _:;:r ./ ---- - RAZLAGA BESEDE :MAGISTER V KUHINJSKI LATINŠČINI (povzeto po knjigi Pisma mračnjakov) Magister dicitur quatuor modis (magister _se razlaga na štiri načine): Uno modo a magis et ter, quia magi s ter ter magis debet scire quam t simplex persona. (magister mora znati trikrat več kot navadna oseba) 1 ·· Secu.ndo dici t 11.r a magis et terreo, quia magister debet esse terri- bilis in kon_.s:pectu m}orum di s cipulorum. (magister mora bi ti strašen v o čeh svojih učencev) Tertio a magis et theron, in est status, quia magister in suo sta- tum debet esse maior quam sui discipuli.(magister mora bi~i v svo~ jem staležu večji od učencev) Quatro a magis et sedere quia :'.Ilae;ister debet esse maior in sua sede quam aliq_uis suorum discipulorum. (magister mora bi ti na svojem sede -- žu večji od učencev) ~ · I.J -- ~ i @ c___ Literarni kotiček; STIHI IZ,MED BOKSOV Ma o je rekel, naj bi bil vsak človek pesnik Stojiš na kamniti stezi. Ozreš se navzgor proti skalovju. Oogenj v očeh ti močneje zagori. Čutiš lepoto in žnliš, da bi jo tudi mi,ki smo Iščeš najlepše besede in rečeš : "Glejte, kako megle ližejo vrhcve!" Pogledam tebe in goro. Tako sta si ppdobna. Krivenčasti macesen, gosii oblaki, ki so v zgodnj8m jutru še sivo :pofaiati, s tabO, drobni beli cvetl.t i med trdim rušjem na dnu melišča. Začutim solzo v očesu , -- Tudi trav e in borove iglice so soJ_zne DODATEK se rabi t akiat, ko predhodne stvari ni dovolj. doda t ek je lepa stvar, ker z njim človek lepŠG živi. to je l ahko otroški dodatek, l ahko je dodatek fižolove mineš t re v Pionirskem domu in t ako s i SiT. in to si dos e gel z dodatkom, doda t ek ti j e omo- goč il, da si dosegel svoj cilj, ki je bil sitost. Sitost j e l Gp 1 cilj, pedvsem pa je nasiten in kaloričen. To je eden najbolj kaloričnih ciljev, k i pa i ma za posl edico večkrat samo obratno sceno, to je shujševa lno KURO z dei_tom a l i pa kokoš z jajcem, k i je zelo hra- nilno, pred ~=~~ ~~~t~Pj, č e je na mehlco skuhano, pač pa j e zve- čer zelo težko /za že l od ec/ če je trdo ku hano . To pomeni, d a ga trdo kuhaš in nisi pri t em nič než en, ker je potem mehko kuhano ~ -,,. 0 tP~ pr 0 ~ akne š večer in dobiš jutro in nič ne spiš, n akar si seve da zaspan i n nesr ~anr- 0 -n 7!=! DELO, ki j e t is ta stvar, s kat ero s e uvelj aviš in ki t e določ 2 ~ čeprav je to n eumno. k er je delo prostovoljna stvar in tud i t aki kj n P rl Pl P j ~ ~n rlnlnX Pni - samo z n e delom, SP_\f-TJE torej su loh ni NUJno . . s h a g K R A T K E N O V I C E Odbor za j e n a s e ji dn P 1n_jAnu Arja 1978 sklenil , da bo v bodoče c_o s l cdr 0 1 7:nnč+0val 62. člen statuta, po kate rer:1 se ponovni vpis v višji l et:ni k dovoli le v i zjemnih J primeri h. Odbor bo upošte v a l le . zdraV11iška opravi č il a, ki vsebuj e - jo poleg diagnoze tudi r:m enje za zmožnost študij a v študij skem l etu . Študij ska komisij a je na svoji seji dne S .februar j a 1978 spreje= l a sklep, na j se nabavi po 30 izvodov š tudijskih pripomočkov pe= dagošk i h d e l avcev ( v e ~ jetno so mišlj en e skripte) odde l ka , ki n a j bodo v knjižnici na r ~~n ~7 ~- - ~ ~ - - -- ~ nrn ~ ~ ~~ om 0 s tit ev kritičnih Odbor 0 Za študijske zadeve je na seji dne ?.marca 1978 sklenil, d a se do n adaln j ega diplomantom~" "' l{i' •·so- vpTsovali -obel sme:r"i":,d ,kon= čali pa sa~o eno, izdaja samo potrdilo o opravljeni diplomi, diplomo pa dvigne dip l omant šele tedaj, ko konča še drugo smer ali pa pismeno sporoči, da se š tudiju druge smer:i_ odpoveduje. , .• j • ' Novi delegati študentov v svetu VTO z a biologijo so: Ned a Kranjec, Gregor Serša, Nada Jakopič, Metka Kralj, Miša Komar, Robert Zorec, Julij ana Lebez, Majda Kamenšek, Darko Fink. De l egati v svetu Biotehniške fakultete so: Gregor Serša, Robert Turk in Robert Zorec. Predstavniki študent ov v Peda~o~ko ~nanstvenem svetu VTO z a biolo= gijo so: Andrej Francky, Andrej Uršič, Nataša Rnmovš, Zvonka Smrkolj, Andreja Kofol, Božena Leskovšek, Irena Mo zetič in Gorazd Krošl. Predstavniki študentov v odboru za š tudi jske zadeve so Igor Jer= man, Magda Tušek i n Tomaž Kraševec. V gradbeni komisiji je pred= stavnik študentov Matic Legiša~ v kadrovski Rojka Kraigher, v komisiji za podiplomski študij pa Metka Kra l j . Preastavnik štu= dentov v odboru za zna nstveno raziskovalno d ejavnost j e Andreja Kofol, v odboru za sar:1oupravr1.0 d.e lavsko kontro l o pn sta· Mirj.ano P avlin in Ana.rej Šorgo Predlog o r a zpisih dip lomskih nalog z obrazložitvami v 3.števil= ki Ant.irepresorja ( skupaj s pr:i zade-:ro.nji štud entov v raznih samo=_ upravnih organih) j e obrodil sad: večina profesorjev j e sugestijo upoštevala. Nekateri, ki so načeloma proti "papirnati vojni" (! !?), so naloge objavili še po starem. Ves e li-smo, d a so t i zadnji v manjšini! Posebno se je izkazala zoologija, k i je enotno in v dovolj obširni obliki objavila svoje naloge. V l etošnj em letu j e od študentov biologije prejel frešernovo nagrado Miha Toman . Pre šernova priznanja za svoja diplomska dela pa so dobili Jasna Bencik- Štrus, Mihaela Berlec in Andrej Podobnik. V naslednjem letu bo podelj enih največ 12 nagrad. Priznanja za diplomske naloge pa bodo ukinjen8: Predlagano pa je bilo, da vlo= go s edanjih Prešernovih priznan j za dipl:mrnske naloge na Biotehni= ški fakulteti prevzame jo JesenJrnve n agrade za študente, kar bi ·pospešil0 zn;::in~-:~veno raziskovalno dejavnost med študenti. 00 ZSMS Biologija je dne 20.marca 1978 organizirala okroglo mizo o sprotnem študiju, na kateri bi se s profesorji pogovorili, kako olajšat i študemtom študi j in obenem čimbolj zadostiti prin= cipom sprotnega študija. Udeležba je bila vsaj s strani študentov porazna (od 39 udeležencev je bilo 23 študentov, ostalo so bili 1 pedagoški delavci). Končno se človek vpraša, čemu tak rompompom, če sprotni študij nikogar ne teži. Sugestija o ustanovitvi poseb= ne komisije, ki naj bi za posamezne predmete pripravila seznam pisanega gradiva, ki bi ga študenti najbolj potrebovali, smo upo š te~aii, a na prvi sestanek te komiGije je prišel samo.sklica=. ::,,, ' : .', > ~- "-: 1 J l r,, \/ ;) ," ~ --; J'", 0 ! 11 Č-., ,.._ ~ ; ' t , ) 1 , r , , 1 J / __ v t ~lj ! . Trikrat ·hura -z'a š ~iide.rite t ! ·1 - . _ _. - ·-· ~ . -- - · - - ,-- 1 - ,-, --- ' 'r ,- ,- ,, r , , ._ r -- . . :' . - ' . ' . ' ' r· ' - r - ' , ' e v.,.- .J . --.../', .! ,J. .. )) :Jr:,, \,',1 j ! \1 I.~•.: .._)l_f) ~\( • \ !_-.,i '"••f· (.''ri._ - ;:i,' r"r•· / • •~.'., ·"'te-:·, ., { ( r r J r(•- P"l; · •, ~ • :· .,; v - · · _,._ .._,. · c. - · •' .. ...: ) _., .... .:.. ...i • ' ~ -- -L. __. __ ... "~'r.:> - ·~:,··: 1]:..~. o .~-~ ;·t•.::;;; i:)C.-:-: .I . i .. .f}::::':~---.--~ j:~1·:-:1: f~ ~-~ 1.r .-:·, _: ~~r, .--,·:--· .; -;r- t -~ ·. -~;- - _ ,··'-.. -,~ __ ;;_;·, , - ·~: - .: .... Il)-f ormE!,ti v:nega dne·v ~i_ . o . študiju ·'na ·uni ver ž'i ~-10. Iharca ···197g :5se j-' j e '0 r~ h „ r ~- . _ I j : -. ~ • i. -. ': . . ~ 1 • i ' r ,. . r· -- . h t •-:. ,- . J : - - 1 ~ ; : \ r ~ ; . ' ·r • • • • . na biološkem oddelku 1-1.deležilo 83 (triinosemdeset!) srednj ešol= .;_'·' ,r c~v. Po _zastopa:no§ti posameznih ·šol je · slika sied~č~: - i · L . , · - . · : . , ' - . ' •, f" _ __ :-- . , r •. ': - r _,.. ,.. · '. ) '7 iz I gimnaz i je Lj' . ·-Še'ntvid' : -- ( ,-,, _I.' _,, c' .::, .. u; '5 -iz I. g i rru"?,az ij e Maribor in girnil. iva:h Ca:nl-cat' ·v Lj. ·;· - 1 · c:. ' . 5 -iz · gimnazije Kranj ·, 4 iz gimnazij Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Postojna, gimn. Miloša Zidanška v Mariboru ter l. gi mn . v Ljubljani : 3 iz gimnazij Piran 1 Škofja Loka ter girru1.az ije Vide Janežič v Ljubljani, . 2 i z girru1.azij Ravne na Koroškem., Trbovlje, Lj. -Moste, Lj. -Vič, Velenje? · gimnazije pedagoške smeri v Celju in v Ljubljani_, Srednje laborantske šole in Srednje medicinske šole v Piranu, 1 iz gimnazij Črnomelj, Idrij a, Ptuj, Nova Gorica, Koper, gimnazije p ~dagoške smeri v :Mariboru, Sanitarne srednje šole in ,_Srednje medi c inske šole v Mariboru. • • r • P • Torej se na biologijo ut'eg·ne 'vpisati·• 28· fantov in 55 d.eklet~ ·n.ad p_od · Nekateri profesorji ne dajo miru š tudentom niti v njihovih prostorih ( š tudentskem boksu) . Tovr·stno nasilnost je izvaj a l profesor · Sket, ki ·je ta prostor z ačel uporabljati za predavanja. Ali je to v~rok, d~ se je v študentskem boksft poja~ila tabla. Upamo, da zgledi ne vlečejo in se predavanja ne bodo r azš irilR v vse bokse. Neudeležbo na svojih predavanjih je profesor Martinčič poskusil rešiti s predavanji nad "Lipo". Zvohali smo, da tudi :bo ne poma= ga! Kaj, ko bi se Tine spustil za en nivo niže?! STROK O V N JAK O D'G O VARJA Vprašanje: Kdo je odgovoren, da v straniščih na biološkem oddel= kuni mila niti toaletnega papirja? Strokovnjak za higijeno: Stvar ima utemeljen r a zlog. Preprečiti hočejo tistim na oddelku, ki si ob vsaki stvari ope= rejo roke, da bi še nadalje to počeli. Toaletnega papirja pa ni zato, ker ni potreben. S i pač z drugim{ stvarmi brišejo ..... Strokovnjak za učinkovitost: Glede papirja - čas je že, da ga nehamo srati! Strokovnjak za samoupravljanje: A kdo je odgovoren? Na koga pa se obrnemo, če kjerkoli kaj ne štima? J a sno, na pred= stojnico Nado in finančnika Tineta. Aktualno: ŠALA (vir dr. Nada Gogala, upamo, da je še n i povedala čisto vsem) Zajček si je za temo doktorske diserta cije izbral prehrano mesoje~ dih živali. Gozdne živali so nasprotovale - kako bo zajček pisal _o tem, saj se na to pra v nič ne spozna . Nekaj se mu s anja samo o de- telji, o ostali hrani pa sp loh ne. Žalosten se je zajček z avleke l v svojo zajčino v pritličnem duplu drevesa. Teden, dva, cel mesec ga ni bilo na spregled. Zaskrbljene gozdne živali so se odločile, da ga obiščejo - kdo ve, morda je v žalosti naredil samomor. Zbra- l e so se pred zajčino in medved vstopi. Nekaj trušč a in medved se prikotali skozi vhod na plano, ne da bi vedel, kaj se mu je v res-- nici zgodilo. Odloči se volk, da pogleda, a ga doleti ista usoda. Živali, računajoč na lisičino zvitost, pošljejo še njo, ase ji ne godi nič b_olj~, vsa okrvavljena se pridruži živalim, ki tuhta j o? · -· •. · -'- c, 1_, . 00 ZSMS Biologija je dne 20.marca 1978 organizirala okroglo mizo o sprotnem študiju, na kateri bi se s profesorji pogovorili, kako olajšati študemtom študij in obenem čimbolj zadostiti prin= cipom sprotnega študija. Udeležba je bila vsaj s strani študentov porazna (od 39 udeležencev je bilo 23 študentov, ostalo so bili I pedagoški delavci). Končno se človek vpraša, čemu tak rompompom, če sprotni študij nikogar ne teži. Sugestij a o ustanovitvi poseb= ne komisije, ki naj bi za posamezne predmete pripravila seznam pisanega gradiva, ki bi ga študenti najbolj potrebovali, smo u:p_oštevali, a na prvi sestanek te komisije je prišel samo. sklica= , .);~ .. ) .. L:: 1 ::..J ,(.",T f--· ,.-· - -1 r-,.=; ' l 1 ( r-, _-:-; · ~, · 1 ·1· 1 1 · •1 •• • · · 1 : . _ . .:, te],j ! ' Trikrat ·hur,a za štiiderite t ! .! - . . •., ., ., ~-, . . - - e ( . ..L .f ::,c:) .. 0''' 'J f:: ·, {Ji i :[ ·: •r .L ~: ::L]l~~ r ~-; c_, i "•c.; G I (~L,_2 · S , l>~ C:::,-~ ·::re;:, 1 .-' n ·_ i i -j i:r: .:.0 .,,.. · _ _,··:1-_L~S~ i, 1:Y? :'·-_._c;;ii:~C.~ . _ _[ _ ;_ .f_1;::-rs-· ··= l -:-' ::-:.r_: _r::. i: -,r r._.f- i.~.:-)"'~·:··:-·:i ~.1r 1..1 t·: 7 :- · - r.f---,~',;-.; .-f:·,. ,-,,~; ,- tJ . Inform~tiv:nega dneva · o studiju ·ni-C Univerzl ·10.marca···197s :J se" Je -:.,r: _h ... ,J ·J, l· ... i- ·. f_,·::.: ··:, 1 .:·,~ r (--- h, ..... ,,-. ,· :- ,, .... J\;-; ;. • -~ ·.· 1 - na biološkem oddelku u.deležilo 83 (triinosemdeset!) srednj ešo l= c ev. Po _zastopanosti posameznih šol j e - slika sl edeča: .L · , ... _ )-7 ' iz 'gi~nazije Lj: ~še·ntvicl, · r . v.,,-_,.,_.· ' _,_;- _,~\ · , .. ,_ "- ,6 -iz ·r.giru'?-aziJ e Marib6r in girnn. · Ivan Can.1-caF-v · Lj ; -; -' _._:_ 1i . . ,., • 1 ., , 5 · i~ .• gimnazije . K;anJ ·, ·, r·-, 4 iz gimnazij Celj e, Novo me sto, Murska Sobota , Postojna, gimn. Milo š a Zidanško. v Mariboru t er l.gimn. v Ljubljani : 3 iz gimnazij Pi ran, Škofja Loka ter gi rulazije Vide Janežič v Ljubljani, , 2 iz girulazij Ravne na Koroškem, Trbovlj e , Lj.-Moste, Lj.-Vič, Velenje, gimna zij e p eda goške smeri v Celju in v Ljubljan~, Srednj e l aborantske š ol e in Srednj e medicinske šole v Piranu, 1 iz gimnazij Črnomelj, Idrija, Ftuj, Nova Gorica, Koper, gimnazij e p edagoške smeri v Mariboru, Sanitarne srednje šole in S r ednj e medicinske šole v Mariboru. ,. - L, To:t e j · ·s e na b 'iologi}o" uteg"i1e 'vpisati 2-8' fantov in 55 d.eklet~ . 1. f • ·n ad pod · Nekateri profesorji n e dajo miru študentom niti v njihovih prostorih (študentskem boksu). Tovrstno nasilnost je ·izvajal profesor Sket, ki ·je ta prostor z ačel uporabljati za predavanja. Ali je to vzrok, da se j e v š tudentskem boksu ·pojavila tabla. Upamo, da zgledi n e vleč e jo in s e predavanja ne bodo razširilR v vse bokse . Neudeležbo na svojih predavanjih je profesor Martinčič poskusil rešiti s predavanji nad "Lipo". Zvoha li smo, da tudi :bo ne poma= ga! Kaj, ko bi s e Tine spustil za en nivo niže?! STROK O V N JAK O D'G O VARJA Vprašanje: Kdo je odgovQren, da v straniščih na biološkem oddel= kuni mila niti toaletnega papirja? Strokovnjak za higijeno: Stvar ima utemeljen razlog. Preprečiti hočejo tistim n a oddelku, ki si ob vsaki stvari ope== r e jo roke, da bi še n a d a lje to počeli. Toa l e tnega p apirj a pa ni z a to, ker ni potreben. Si p ač z drugim{ stvarmi brišejo ..... Strokovnjak za učinl{ovitost: Glede p apirj a - čas je ž e , da ga nehamo srati! StrokoV11jak za samoupravljanj e : A kdo je odgovoren? Na koga pa se obrnemo, če kjerkoli kaj ne š tima? J asno , n a pred= stojnico Nado i .n finančnika Tine t a . Aktua lno: ŠALA (vir dr. Na d a Goga l a, up amo, da je še n i poved a l a č isto vsem) Za jč ek si je za temo doktorske disert acij e izbra l prehrano mesoje~ dih živali. Gozdne živali so no.sprotovale - kako bo z a jč ek pisal o t em , saj se na to pra v nič ne spozna. Nekaj se mu s an ja samo o de- t e lji, o ostali hrani pa sploh ne. Ža losten se je zajček zavlekel v svo jo zajčino v pritličnem duplu drevesa. Teden, dva, cel mesec ga ni bilo na spregled. Zaskrbljene go zdne živa li so se odločile, d a ga obiščejo - kdo v e, morda je v žalosti naredil s amomor. Zbra- l e so se pred zajčino in medved vstopi. Neka j trušč a in medved se prikotali skozi vhod n a plano, n e da bi v ed e l, kaj se mu je v r es -- nici zgodilo. Odloč i se volk, da pogl eda, a ga doleti ista usoda . Živa li, računajoč na lisič ino zvitost, pošljejo še njo, ase ji ne godi nič b_() lj ~, vsa okrvavljena se pridruži živa lim, ki tuhta j o, kako ugotoviti, kaj se v zajčini dogaja. Sova se spomni, d a bi lahko pogledali skozi zgornjo odprtino v drevesu (drevo je bilo seveda vseskozi votlo). In glej! Vidijo zajčka, k i p i še svojo di~ sertacijo, ob njem pa l ež i lev, ki mu narekuje . Ko ga vprašajo, kaj je zda j to, jim. odgovori: 11 Na j bo tema še tako neumna, važno je predvsem, da imaš dobrega mentorja . 11 _BI 0-PI 1 / K ------------------------------0------ -- ------------------------- po čem sklepate, d a j e dvogrba kamela samo dvakrat rekla, kaj misli? (Milovan Ili6) -- ----- --------- -------- ------0---- ------------- -------- --- ----- In pri zno l ugi m; Z;-~tIS ! /in n jihovega ro,zmrtr žc-ro. l n.Ggo, stroj e. / ,