SloTenski kmetovalci štajerski, kde so Vaši pravi prijatelji! (Slovenskim Judežem pod nos.) Lisjak uže od nekdaj rad kokoai žre, piačance in pure. Nekokrat se pa kokoai zmodrijo a piačanci in purami vred ter mu vzletijo na drevesa. Jezen hodi in 8e klati okolo drevea, da ne more niti suhega petelička vloviti. Toda vsa jeza in srd je zastonj. On ne more na drevo, kokoši pa nečejo z drevesa. Sedaj ai domisli zvijačo. Naenkrat se potaji. Ves prijazen prištaplja pod drevo, vzdihne globoko, obrne solzne oči proti kokošim in pravi: ljube kokoai, ve se mene po krivici bojite; jaz niaetn več stari lisjak požerub; zelo sem 8e spremenil! Le poglejte, kako sem slok in izstradan. Pregreanemu življenju sem dal slovo. Poboljaal sem se čisto. Sedaj delam pokoro. Kuietina mi amrdi, meaa nobenega ne maram, kobilice, kebri, ačurki, to je meni živež; zato pa ee me ne bojte več. ,,Pridite k meni — jaz sem vaš pravi, da, najboljši prijatelj". Izrečein se 8tegne po zelenej travi, kakor da bi omedleval. Kokoši se začudene spoglednejo. Večina meni: nič ne verujmo, lisjak je lisjak, samo potaja se, da bi naa leži vlovil. ,,Kaj ae, oglaai se precej aibka jarkica na akrajnej veji, tako obrekovanje ni prav, trebaje poprej poskusiti in prepričati se. Morebiti pajelisjakuvendarenkrat vaaj na stare dni reauica 8 pokoro! Pojdimo gledat!" Tako blekne in ae spusti na tla, pa o joj! Lisjak hlaatne po njej, pobije s taco par njenih drznih tovaraic in mabne a V8emi v 8voj berlog! Nemški liberalci, zlasti celjaki nemčarji in jihovi tovarši v Mariboru in Ptuji, 80 dolgo ropotali in paovali nemški na Slovence, jih strašili, tlačili in teptali, toda potlačiti jih niso mogli. Velikoveč Slovenci so začeli napredovati, celo v trge in mesta prodirati, v uradnice in šole zapoiedom siliti. Nemške kulture ai z drogom niso dajali vbijati. Zato sklenejo ti lisjaki potajiti se. Premagajo se toliko, da začnejo celo alovenski piaati in poseben listic izdajati, da bi leži slovenske kmetske ljudi prealepili in v svoje mreže spravili. Najhujši celjskih nemfiurjev, znani slovenski odpadnik dr. Glantscbnigg, ae prištuli slovenskim urednikom in začne kmetom piaati: bočemo Vam dokazati, daje naaa,,nemakastranka"in zlasti ,,le liberalna atranka Vaša pravaprijateljica!" Tako piše ta doktor. Koliko Slovencev na kmetib, trepastim kokošim podobnih, da mu je uže z varnega narodnega drevesa pod gobec zletelo, tega ae ne venio. Vendar hočemo a številkami dokazati, da nemaka liberalna stranka nikoli ni bila in tudi biti nemore prijateljica kmetona, najmenje slovenakim! Celih 20 let gospodarijo netnaki liberalci v stajerskem deželnem zboru. Imeli so tedaj zadosti casa avojo ljubeznjivost kmetskim ljudem pokazati. No, pokazali jo ao, da se Bogu usmili. Nalagali ao vaako leto več deželnih doklad — Landesumlagen — najvec, se ve, gruntnim poaestnikom; to pa ae brez uamiljenja tako, da jih sedaj kmetski ljudje ne ladajo več. Vsako leto oatajajo več dolžni pri deželnib dokladah. Najbuje zadeti so pa bili ravno gruntni posestniki apodnje-atajerski, tedaj Slovenei. Kajti deželne doklade se nalagajo na gruntni davek, a gruntni davek so, kakor je alovenski poslanec g. dr. Dominkua povedal, 1. 1836, ko so nove katastralne mape izdelavali in čiste dohodke gruntov vcenjevali, po nasvetu mariborakega okrožnega načelnika plem. Marqueta, proti določbam postave, za spodnji Štajer povzvišali za kakih 400.000 fl. Kaj podobnega se za arednjj in gornji Štajer ni zgodilo. Samo spodnjemu Stajeru so čisti dohodek od gruntov na povedani način hipoma više potisnoli, namreč v mariborskem glavaratvu za 433.000 fl., ptujskem 304.000 fl., ljutomerakem 60.000 fl., brežiškem 66.000 fl., celjskem I. 98.000 fl., celjskem II. 31.000 fl., alov. graakem 53.000 fl. vkup 1,045.000 fl. Od teh 1,045.000 po plem. Marquetu naloženih in kot čisti dobodek vpiaanih goldinarjev amo spodnje-atajeraki gruntni poaeatniki do letoanjega leta plačevali po 400.000 fl. davka več, kakor bi po postavi dolžni bili. Od leta 1849, ko ie ta kataatar obveljal, vplačali srao kakih 4,800.000 fl. gmntnega davka, kakoršnega nemški posestniki srednje- in gornje-štajerski niso plačevali. No, in vsled te«u. smo bili preobloženi tudi pri plačevanji deželui! doklad, katerih ao nam nemški liberalci od 1. 1861 aem vedno več nalagali, kajti deželne doklade nalagajo, se na giuntni davek. To je bilo, ali je vsaj znano biti moralo, liberainim nemškim poslancem. So li kedaj besedico črbnili zoper tako preoblaganje alovenskih kmetov? Nikdar in nikoli ne. Velikoveč nalagali 80 brezobzirno časih celo po 38°/o deželne doklade. Nasledek temu je bil, da so davkeplačilci onemogli in od leta do leta več dolžni ostajali, najbolje na slovenskem Slajerskem. To kaže sledeč izpisek, katerega je poslanec g. dr. Dominkua na razpolago dal. Na dolgu o stale^deželn e doklade v spod. Šta jeru. Okraj 1. 1880 1. 1881 Vranski 1515 fl. 513 fl. Laaki 5748 „ 5030 „ Mahrenberški 1514 ,. 1170 „ Sv. Lenarski 3226 „ 3372 „ Celjski 11.677 „ 11.275 „ Gornjegrajski 1324 „ 1368 „ Ljutomerski . 3471 „ 3567 „ Konjiški 3156 „ 2798 „ Kozjanski... 5192 „ 4912 „ Slov. graaki. 1793 „ 2016 „ Sevniski 1361 „ 1670 „ Ormožki 6573 „ 7645 „ Mariborski ..28.091 „ 36.264 „ Soatanjski... 811 „ 1387 „ Brežiški 2735 „ 3855 „ Šmarijski . .. 7059 „ 7605 „ Ptujaki 13.538 „ 21.126 „ Rogački 6236 „ 9050 „ Slov. Biatriški 4669 „ 9038 „ Vkup.. 109.689 fl. 133.661 fl. Ob6e zaano in priznano je, kako slovenski posestniki radi davke plačujejo, ako le morejo. Vkljub temu so samo deželnib doklad v dveh letih dolžni ostali 243.350 fl. To kaže, da so onemogli. Kdo pa tega ne vidi ? Netnški liberalci. Kajti ovi goapodje so boteli priklade ae pozviaati do 40°/0i ostalo je lani pri 38%. Letoa boteli so konservativci, naj se gre nazaj do 34"/0- Toda v Savinjskej doliui kot liberalni klopatač znani baron Hackelberg je kljuboval konservativcem in nasvetoval 35°/o- Liberalna večiaa je mu pritrdila. Ako preračunimo, koliko so v procentib lani naai posestniki dolžni ostali deželnib priklad, tako poizvemo, kateri okraji so najhuje oslabeli. No, in od predpisane svote na dolgu ostalo je v okrajib : Vransko 5%; Mabrenberg 1O; Gornjigrad 11, Šoatanj 12, Laško 13, sv. Lenart 13, Slov. Gradec 14, Konjice 15, Ljutomer 17, Sevnica 18, Celje 18, Brežice 19, Kozje 26, Ormož 26, Mari29,' Ptuj 30, Slov. Bistrica 37, Šmarije 37 in Rogatec 51, t. j. čez polovico. Tako atraano so toraj 8lovenski kmeti v 201etnej dobi liberalne] oneniogli in oslabeli. In vkljub temu, da so slabe letine zaporedom takšno oslabljenje naprej kazale, so nemški liberalci vendar v deželnem zboru atajerskeni vsako leto večjih stroakov delali in večjih doklad tirjali! No, in aedaj pa naj veruje, če more, kakana slovenaka trepasta kokoa lisjakom celjskim, blebetajočim v svojem nemčur8kem ,,Prijatelji" (?): ,,nemsk!a liberalna stranka je Vaša (slovenskihkmetov) pravaprijateljica!" Ali ni to zelo ostudna politična hinavačina? De8terniški. (Dalje pribodnjič.