LETO 1938	5. JANUARJA	STEV. 1
Da ne ho brez uspeha
Za 1. številko prihodnjega letnika »Gospodarja in gospodinje« naj nam bodo dovoljene nekatere opazke glede branja strokovnih gospodarskih in gospodinjskih spisov po naših strokovnih časopisih, zlasti pa v »Oo6podarju in gospodinji«.
Že v zadnji številki je bilo omenjeno, da so vsi članki pisani z edinim namenom, da opozarjajo cenjene Domoljubov« bralce na razna sodobna dela in opravila v našem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. Če naj torej ti članki in spisi dosežejo 6voj namen, je potrebno, da jih Domoljubovi naročniki res tudi berejo. Med branjem in branjem je pa velika razlika. Lahko imamo od branja velike koristi, lahko pa je tudi popolnoma brez haska. Ce pravilno beremo, prav gotovo ne beremo zastonj. Gotovo je pa tudi, da površno branje, brez pravega preudarka ne more obroditi uspeha, ki ga pisec hoče doseči.
Da naše branje torej ne bo brez koristi, se ravnajmo po teh-le navodilih:
Beri vsako številko od začetka do konca! Zelo napačno ravna, kdor številko samo prelista in neprebrano odloži, češ, saj to pot ni nič zame. Vse je zate! Čeprav te naslov trenutno ne zanima, ali čeprav se ti zdi, da to in to že veš itd. Le vseeno beri vse od kraja, pa se boš prepričal, da se bo vsaj tu in tam vendarle našlo kako zrno, ki bo obrodilo stoteren sad, ako ga V6eješ v svoj spomin ali celo v svojo beležnico, ako jo imaš pri branju pri rokah. Ako ne beremo vsake številke, ali izpuščamo posamezne članke, se nam mnogokrat primeri, da izvemo kako reč, ki je bila v časopisu, šele pozneje, ko je že davno prepozno. Naše gospodarstvo je sestavljeno iz mnogih panog. Skoraj v6ak, še tako majhen posestnik, je poljedelec, je živinorejec, je sadjar, včasih še čebelar, vinogradnik itd. Skoraj vsaka, še tako skromna gospodinja, ima opraviti s stanovanjem, s kuho, sploh z gospodinjskimi posli, poleg tega pa še 6 perutnino, s prašiči itd. Vse, kar se nahaja v strokovnem časopisu, je torej za skrbnega gospodarja in gospodinjo zanimivo in važno, torej potrebno, da se prebere.
Beri vsako številko sproti! Nič ni bolj
napačnega, nego odlašanje in kopičenje posameznih številk z namenom, da bi jih brali pri priliki, ko bi jih bilo več skupaj. Vsi spi6i v strokovnih časopisih so pisani za tisto dobo, ko list izide. Razna opravila 60 vezana na kratko dobo. Če jih takrat ne opraviš, je zamujeno celo leto in škoda neogibna. Pa še nekaj! Za branje je po kmetih res malo časa. zlasti v poletnem času. Toda posamezna številka se še nekako prebere, če ne drugače, V6aj v nedeljo. Ako jih je pa več 6kupaj, je vedno težje najti čas za branje in tako ostanejo potrebni nauki in opozorila v časopisu neprebrana in torej brez koristi.
Beri počasi, s preudarkom in kritično.
Branje poučnih strokovnih 6pisov ima le tedaj res pravo vrednost, ako beremo s premislekom in na vse strani pretehtamo vsak 6tavek. Zlasti velja to za boli ali manj neznane nove, še ne upeljane načine gospodarstva, obdelave, za nove kulture itd. Treba je tehtno preudariti v koliko se dajo prilagoditi našim razmeram in v koliko jih je moči vplesti v krog dosedanjega gospodarstva ali gospodinjstva. Vsak 6pis treba brati kritično, to se pravi presojati ga treba po svoji pameti in po 6vojih skušnjah. Čeprav se v prvem trenutku z vsebino ne strinjamo popolnoma, je vseeno ni treba kratkomalo zavreči. Mogoče je pa vendarle nekaj uporabnega jedra v njej. Večkrat naletimo tudi na nejasnosti, ki jih pa ne smemo kar preskočiti, ampak skušajmo na merodajnih mestih najti pojasnilo.
Zato pa beri s svinčnikom v roki! Pazljivo, preudarno in res pravilno bere tisti, ki si posamezna mesta, ki se mu zde posebno važna, ali ki mu niso popolnoma umljiva podčrta, ali si dela ob strani beležke, vprašaje in razna druga znamenja, ki ga opozarjajo na dotična mesta, ko vzame list pozneje kdaj v roke. Stvari, ki nas posebno zanimajo, berimo po večkrat in jih še na poseben način zaznamuimo. S tem podpremo spomin, da važnih stvari ne pozabimo. Kdor pri branju uporablja nalašč v !a na-
men pripravljeno beležnico, v katero zapi suje važne zadeve, ravna še posebno pametno T&ko branje je res prava setev, ki bo dala ob svojem času bogato žetev.
Strokovne časopise naj bere tudi družina, zlasti pa večji šolski in šoli odrasli otroci. Zelo koristno je, ako se splošno zanimivi 6pisi berejo zvečer ali ob nedeljah glasno, da jih sliši in o njih razpravlja vsa družina. Otroci naj ne tiče samo v zabavnem berilu, ampak naj se že zgodaj privadijo na resno čtivo gospodarske in gospodinjske vsebine. Kdor se že v mladih letih privadi na resno čtivo, ga tudi pozneje ne bo mogel pogrešati in ne bo silil z grude v mesto in v tovarne.
Končno pa še važno opozorilo: Takoj sedaj, ko prebereš prvo številko »Gig.«, si vrezi iz trdega papirja obliki primeren ovoj ali mapo, kakršno imajo n. pr. šolarji za shranjevanje zvezkov, in tja noter spravljaj vsako številko. Ce so v hiši šolski otroci, naroči najstarejšemu, da bo on to oskrbel namesto tebe vsak teden. Zahtevaj to strogo in se večkrat prepričaj, kako se naročilo izpolnjuje. Od tega bo imelo koristi tvoje gospodarstvo, pa tudi tvoj otrok, ki se bo privadil ceniti strokovne časopise in se sčasoma zavedal važnosti domače knjižnice, ki bo tako vsako leto bogatejša za obširno strokovno knjigo, polno prepotrebnih naukov za vsako mečko hišo.	1L
Uporaba lovnine
V 1. 1936. in 1937. so bila z malo izjemo oddana na javnih dražbah v zakup za dobo 12 let vsa občinska lovišča v Sloveniji. Nove zakupne pogodbe 60 že stopile v veljavo, ali pa bodo stopile v veljavo najkasneje do 1. aprila 1938. S tem v zvezi je nastala za naše občine važna naloga, da se zopet načelno odločijo glede lovske zakupnine ali lovnine. Ce nameravajo občine lovnino še nadalje deliti, kakor je bilo to v nekaterih primerih, med zemljiške lastnike po izmeri njihove posesti, potem vse te občine ne potrebujejo za to 3tvar nikakršnega sklepa občinskega odbora niti kake odobritve oblasti. V vseh takšnih primerih se kakor doslej tudi v bodoče lovnina obravnava v občinskem blagajniškem poslovanju le kot depozit.
Popolnoma drugačna pa je stvar za one občine, in te so v ogromni večini, ki so lovsko zakupnino ali lovnino uporabljale v bodoče. Vse te občine so v letu 1935, ali pa v začetku 1 .1936. storile sklepe glede takšne uporabe lovnine ter jih predložile banski upravi v potrditev, ki so jo tudi dobile. Vsi ti sklepi pa so veljavni le za čas. dokler obstaja tedaj veljavna lovska zakupna pogodba. ker se odobrilni sklep banske uprave v vseh primerih izrecno nanaša največ na čas obstoječe zakonske pogodbe. Vse te občine morajo zategadelj ponovno izvesti ves postopek. predpisan z okrožnico baneke uprave št. II. 26.516./1. z dne 11. oktobra 1. 1935. ter tozadevne sklepe predpisano opremljene predložiti okrajnemu načelstvu, ki jih bo poslalo nato banski upravi. Sklep občinskega odbora naj se glasi tako, da se lovnina ves čas sedanje zakupne pogodbe (ki ga je v sklepu časovno natančno označiti) vpiše kot
kot dohodek občine in da se ne deli med lastnike zemljišč.
Ker so povečini že vse dražbe lovišč iz preteklega koledarskega leta odobrene, naj bi občine pri 6estavi občinskih proračunov za leto 1938/39 vpoštevale sedaj doseženo zakupnino.
Posebej naj opomnimo občinske uprave, da naj sklepe občinskega odbora pravilno razglase in spise pravilno opremijo, da bo šla stvar pri okrajnih načelstvih in banski upravi hitreje od rok.
Župani ljubljanskega okraja so na svojem sestanku 2. januarja t. 1. sklenili, da ostane po njihovih občinah tudi v bodoče povsod tako, kakor je bilo doslej, t. j. da bodo vse občine uporabljale lovnino v korist občinskega preračuna še naprej, razen občin Vrhnike in Borovnice, kjer se bo delila lovnina še naprej med lastnike zemljišč. Vse občine, ki uporabljajo lovnino v korist občinskega preračuna, uporabljajo lovnino povečini za vzdrževanje občinskih poljskih in gozdnih čuvajev, tako da je ta denar naj-smotrnejše porabljen. V občinah Vrhniki in Borovnici pa dobe lastniki zemljišč lovnino na roke kot nekako odškodnino za škodo, ki jo napravlja zajec. Znesek, ki ga dobi posamezen lastnik zemljišča, je pa dejansko zelo skromen. Vsekakor je bolj plodonosna vporaba lovnine v korist občinskega preračuna.
Za bolečine v jetrih zmešaj rumenjak z žlico žganja, namaži na krpo in navezi. Ko se posuši obkladek, napravi novega, dokler ne minejo bolečine. Izpij dve žlici mlačnega olja.
v kraljestvu GOSPODINJE
Vzgoja v sv. družini
V nedeljo nas sv. Cerkev popelje v Na-zaret v majhno hišico, kjer je živela sv. Družina. Tam sta mati Marija in oče Jožef vzgajala dete Jezusa.
Kako 6ta ga vzgajala?
Veliko nam danes govore in pišejo o vzgoji. Do podrobnosti natančno so dognali, kaj otrok rabi za dušo in telo, da se more razvijati. Staršem govorč in pišejo o vitaminih, o športu, o psihoanalizi, o vplivu kazni in pohvale na otroka in tako dalje.
Prav je, že mati in oče o vsem tem vesta. Toda glavno to znanje ni. S samim znanjem nobena mati in noben oče ne bosta mogla svojega otroka vzgojiti v dobrega človeka. Za to je treba vse več.
Marija je bila preprosta žena. Nobene ni vedela o vitaminih in nauk o psihoanalizi ji je bil neznan.
Tudi Jožef je bil preprost mož. Žogobrca ni poznal in ni znal učeno predavati in modro debatirati na raznih zborovanjih in sestankih.
In vendar sta vzgojila Jezusa, človeka, ki je za svoj nauk življenje dal. In večjega in lepšega značaja mimo tega svet ne pozna. Iz majhne hišice v Nazaretu je šel Jezus v veliko mesto Jeruzalem in je s svojo besedo in svojim življenjem spreobrnil življenje 6veta ter postal največji človek ne 6amo tiste dobe ampak vseh časov sveta.
Dva preprosta človeka sta vzgojila Odre-šenika sveta. Ne z znanjem — tega nista veliko imela. Toda v svoio vzgojo sta položila nekaj, kar je veliko več vredno in neizmerno več premore kot vse znanje vsega sveta.
Ko je angel oznanil Mariji, da bo sina rodila, je sklonila elavo in ponižno rekla: >Glej, dekla sem Gospodova!« S temi besedami je prevzela nase prostovoljno odpoved in eamopremagovanje in žrtve. In to je tisto veliko, tisto glavno, kar mora vsakdo imeti, če hoče postati dober vzgojitelj.
Danes prihaja od vzhoda k našim ženam in mladim materam nov nauk. Govorč jim o svobodi, o prostosti, o pravici do izživljanja.
Toda narod, čegar žene in matere bodo ta nauk sprejele za svojega, je obsojen na smrt.
Na svetu je mogoče samo dvoje: Ali svoboda in svobodno izživljanje posameznika in
pogin naroda, ali pa žrtvovanje in delo posameznika in s tem rast in veličina rodu. To je železen zakon narave, ki ga nam zgodovina v vsej grozoti potrjuje. Le oglejmo si dvig in propast velikih narodov, o katerih nam zgodovina govori. Dokler je bila žena v domu njegova gospodarica in posvečena duhovnica, obenem pa tudi vdana dekla, je narod rasel in se dvigal do moči in slave. Ko pa je pod vplivom omike in prosvetlje-nosti žena sprejela pesem o svobodi in prostem izživljanju za svojo, je narod začel propadati in je propadal, dokler ni izginil s površja zemlje.
Kmet, ki hoče, da mu bo žito na polju zorelo, mora spomladi njivo pognojiti. Brez gnoja nobeno življenje in nobena rast ni mogoča. Brez hrane nobena klica na svetu ne more uspevati.
Gnoj ni prijeten človeškim čutom. Tudi žrtev in trpljenje človeku ni prijetno. Toda iz njega črpa življenje svojo hrano, ki jo rabi za svojo rast in svoj razvoj!
»Glej, dekla sem Gospodova!«. To je veliki vzgojni nauk nedelje sv. Družine.
Negul otroka
Človeško telo je podvrženo neizpremen-ljivim zakonom narave. Po teh zakonih 6e vrši razvoj človeškega telesa do viška; potem pa zopet po teh zakonih propada; to se godi vedno in povsod Zaradi fega mati ne more določiti vnaprej razvoja telesnega razvoja svojega otroka. Mati z V60 svojo skrbjo ne more svojemu otroku izpremeniti las na glavi. Pač pa more pripraviti dobrih in pripravnih pogojev za njegov telesni razvoj; lahko varuje svojega otroka pred nalezljivimi boleznimi, ;x>speši ozdravljenje kake bolezni, ali njegovo rast 6 primerno hrano in drugimi pripomočki, utrjuje telo z vajo in navado, kratko: delo naravnih zakonov more v gotovih mejah ovirati m omejevati, ali pa jx«peševati in usmerjati.
Če to dvoje dela nepreudarno in nerazumno, škoduje otroku; če pa pravilno ovira in pospešuje, k-ikor je pač važno in potrebno za otrokov telesni razvoj, tedaj neguje v splošnem svojega otroka. Prava, skrbna in razumna mati to izvršuje zaradi otrokove duše, ki nujno potrebuje odporno in pri-pravno telo kot svojega dobrega služabnika. K temu pa jo tudi vzpodbuja spoštovanje do
otrokovega telesa, ki je tempelj sv. Duha ;n je poklicano, da bo nekoč vstalo in bo deležno večne sreče skupno z dušo, kateri je bil vse življenje zvest tovariš.
Najskrbnejše nege potrebuje otrok v prvem letu. Kako bi tudi drugače uspeval, če bi ga mati skrbno ne čuvala, ko je ves nebogljen in vsakršne pomoči potreben. Materina ljubezen pa se takorekoč izčrpava v skrbi, a kljub temu umrje toliko dojenčkov. Hvala Bogu pa, da umrljivost ni več tako velika, odkar so se V6i poklicani zavzeli za to, da jo omeje. Vemo še za čase in kraje, ko so z naravnost neumnimi nasveti trapili mlade matere, ki so neuke in neizkušene vse verjele in povzročile marsikateri vzrok bolezni in celo 6mrti. Danes pa imajo matere iti zlasti mlade matere pouka dovolj v knjigah, predavanjih, teoretičnih in praktičnih tečajih prav za nego dojenčka. En vzrok pa je morebiti tudi še danes, da vse to nima pravega uspeha, ker 6e matere teh sredstev ne poslužujejo. Največkrat 6e izgovarjajo, da nimajo časa, česar pa ni mogoče verjeti; kajti, če za mlade pujske i« teličke najdejo časa, da se dajo poučiti o njihovi krmitvi in negi, je vendar neodpustljivo, da svojega otroka negujejo kakor jim prilika prinese.
Ni naš namen in tudi ne primerna prilika, da bi na tem mestu vršili pouk o V6em tem; materam le svetujemo, naj se pridno poslužujejo predavanj, tečajev in dobrih knjig za to najvažnejše delo. Le nekaj drobnih nasvetov za matere mislimo podati.
Dojenček mora biti čiet in snažen! Kopanje je za malo telesce velikega pomena. Tudi snaga perila, ležišča in okolice je največje važnosti. Dojenčka ne pretoplo zavijati in ne trdo povijati! Pro6to gibanje je za potrebni razvoj važno,
Ne razvajati dojenčka z zibanjem in njčkanjem preden zaspi! Oboje je nekaka mehanična opojnost in škodljivo.
Pestovati ga je treba z oporo na hrb-tičku; zato ga ne siliti k sedenju, dokler ni dovolj močen in sani ne zahteva!
Znakov katerekoli bolezni ne prezreti, ali naprtiti dobivanju zob! Bolezen je bolezen, dobivanje zob pa naravni potek, četudi včasih boleč, a ne bolesten Bolezen potre x buje zdravnika in zdravila, zobki 6e pa sami pokažejo in je neugodje pri kraju.
Matere, dojite same svoje otroke in marsikatera bolezen in z njo skrb vam bo prihranjena!
Tudi po dobi dojenja je za otroka prehrana največje važnosti, saj je glavni pogoj za razvoj in rast telesa in posredno tudi du-
ševnih zmožnosti. Telo potrebuje za svojo rast in razvoj stanic, mišic in organov hranil, ki naj jih dobiva v primerni množini, obliki in izmenjavi. Seveda pa zaradi tega ne moremo od matere zahtevati, da bi študirala jedilnike za svojega otroka; res dobro pa je, da mu hrano pametno izbira in mu jo nudi v različnih oblikah. Tudi v vseh teh letih je mleko zanj najvažnejša prehrana, a mu bo bolje s!užik>, če nanj zakuhava iz-menjaje različne mlevske izdelke, ne vedno kašo, ali močnik, ali vedno riž, ali vedno zdrob, ampak, da te zakuhe izmenjava in po možnosti dodaje kakega sadja in zelenjadi. Tudi za otroka je treba gotovih obrokov v jedi, kakor prej za dojenčka. Meso naj bo le redkokdaj za otroka. Če se pri jedi kakšni jedi zelo protivi naj ga mati ne sili, ampak pusti, kakšen učinek bo imel mal post: ali je vzrok, da je ne mara, res v telesni posebnosti, ali le iz želje po kaki drugi priljubljeni jedi. Slaščica in razne priboljške dobiva otrok le izredno in vselej z ugotovitvijo zakaj. Kava, čaj, alkohol niso za otroke. Otroci naj se ne nalivajo z vodo, zlasti od popoldne do noči, ker to zelo pospešuje močenje. Vse jedi in pijače naj bodo zmerno vroče in mrzle. Važno je tudi žvečenje jedi zaradi prebave; zato naj otroci nikoli ne hlastajo pri jedi. S tem jih mati že zgodaj vzgaja tudi k lepemu vedenju pri jedi.
Volnene pletenine
Prav lično volneno čepico in šal naple-temo lahko iz ostankov volne razne barve. Najprikladnejša je skupina bele. modre, rdeče, zelene in rumene barve. Lahko pa vzamemo tudi druge, ki jih imamo ravno doma.
Cepiča je sestavljena iz štirih enakih delov, od katerih napletemo vsakega v drugi barvi. Za vsak del nasnujemo približno 20 pentelj in pletemo ravno, v vzorcu: ena desna, ena leva pentlja. Ko smo napletli 6 vrst, pričnemo s snemanjem. V dveh prihodnjih vrstah snamemo na vsakem koncu po eno pentljo, to ponovimo še dvakrat, a snamemo v vsaki tretji vrsti. Pletenje se mora lepo zožiti v konico. Tako napletemo še ostale tri dele čepice in končno vse sešijemo skupaj z robnim vbodom. Barve se vrste v temle redu: modra, rdeča, zelena, rumena. Za rob nasnujemo 80 pentelj v beli barvi in pletemo na eni strani vedno desno, na drugi vedno levo in to štiri vrste. Dobljeno progo sešijemo skupaj v obroček, nato pa prišijemo na rob čepice z levo stranjo zunaj. Proga se
sama rada zvije na okroglo in tako lepo zaključuje čepico.
Šal napravimo v istih barvah. Naenujemo 32 pentelj z belo volno in pletemo najprej 8 vnst za rob (ena stran samo desno druga 6tran samo levo) Nato nadaljujemo v štirih barvah v vzorcu: ena desna, druga leva pent-6ja, in sicer takole: V prvi vrsti snamemo 4 pentlje, da nam ostane še 28 pentelj. Od teh pletemo 7 modro, 7 rdeče. 7 zeleno, 7 z rumeno volno Pletemo tako, da niti pri menjanjn barve ne odtrgamo, ampak pustimo zadaj. Napravimo 60 cm. Končamo z 8 vrstami bele kakor smo začeli. Pridenemo 4 pentlje, pletemo 8 vre t in lepo zarobimo (leva stran na vrhu). Ta čepica in šal je primerna za otroke do 8. leta.	H. Š.
k uhsnja
Zdrobovi žličniki v mleku. 10 dkg surovega ma6la mešam, da se 6peni. Potem polagoma pridevam dve celi jajci, dve ali tri žlice tople vode, malo 6oli, % kg zdroba, Ščep zribanega muškata in žlico sladkorja. Sladkor 6e tudi lahko opusti, če ne marajo 6ladkobe. Vse te 6novi prav dobro zmešam in pustim celo uro stati, da zdrofo naraste. To testo zajemam z žlico in razkuhavam v 1)4 litra vrelega mleka. Pred vsako zakuho pomočim žlico v vrelo vodo. 21ičnike kuham 6 minut. Med kuhanjem 6tresam kožico, da se jed ne prismodi. Kožico s cmoki potegnem na 6tran. V 15 do 20 minutah 60 cmoki narasli, nakar jih streeem v pogreto skledo. Površino potresem s sladkorjem in cimetom ter dam kot močna to jed na mizo.
Ocvirkove pogačke. % kg ocvirkov prav na drobno sesekljam. Ocvikom pridenem Vz kg moke. žlico ma6ti in dve žlici surovega masla. Te 6novi najprej dobro zmešam, potem pa z dlanmi zdrobim, da nastane nekakšna kaša. Iz te kaše napravim testo 6 pri-datkom dveh celih jajc, dveh žlic smetane in treh žlic belega vina. Testo razvaljam za mezinec na debelo in zrežem z obedcem za krofe. Površino pogačk namažem z razte-penim jajcem in spečem v pečici.
Kraljevsko kuhanje. 21 dkg sladkorja mešam % ure 6 7 rumenjaki. Med mešanjem pridenem 6ok pol limone, trd sneg iz dveh beljakov in nazadnje 7 dkg krompirjeve moke. Obliko dobro namažem z maslom, potresem z moko, zravnam testo po njej ter spečem v pečici. Kuhanje poli jem z zgoščenim vinom (šato) ter dam na mizo. Tudi brez poliva je kuhanje dobro.
Solnogmški poižki. V lončku mešam prav dobro 7 dkg surovega masla eno celo jajce, en rumenjak, žlico sladkorja in % 1 mleka. Na desko 6tresem }» kg moke, naredim jamico v sredini, zlijem tekočino v jamico, zmešam v testo in še pregnetem. Po polurnem počivamju testo razvaljam in obložim s 7dikg surovega masla. Maslo razrežem na rezine in jih pokladam po testu. Testo zložim od dveh 6trani skupaj in pustim zopiet pol ure počivati. Potem testo zopet razvaljam in potresem z rozinami, s amletimi mandelji, s sladkorjem in s cimetom. Te6to zvijem skupaj, zrežem na kose in pokladam na pomazano pekačo tako, da je zadnji zavitek na vrhu. Vsakega polžka malo potlačim in spečem v pečici. Ko so poižki pečeni, jih dam na krožnik in polijem s prekuhanim sladkorjem. K kg sladkorja skuham z dobro osiminko vode. Ko se sladkor potegne od žlice, je dovolj kuhan za poliv.
domača lekarna
Deteljino mazilo za raka, prsne rane, gnojne ustnice in nos-. Napolni pocinjen kotel z deteljinim cvetjem, vode nalij toliko, da pokrije cvetje in kuhaj na tihem ognju. Ko je vrelo polagoma kake pol ure. odlij vodo v lončeno skledo m iztisni še goščo. V izpraznjen kotel zlij deteljino izkuho nazaj in napolni kotel z novim deteljinim cvetjem. Ko je vrelo dobro uro precedi in zof>et kuhaj v glinasti posodi, dokler ne postane gosto kakor med. Namazi 6 palčico na platno in na veži. To mazilo so zelo hvalili, da pozdravi razjedeno kožo.
Za želcdec in jetra: Razreži 6dkg pns-nega korena. 3 dkg gnojakovega lesa, 3 dkg serve. 3 dkg korijandra. 3 dkg janeža in pa 18 dkg rozin. Detii v steklenico in vlij na to jroldrug liter dobrega žganja. Ko je stalo 8 dni, odlij žganje in nalij na brozgo še enkrat žganja. Cez teden dni prilij še to žganje k prvemu in jemlji dvakrat na dan po šiljcu. To so sloveče kaplje dr. de Lor-ma. Po teb kapljah ee znebiš želodčne mrzlice, napenjanja in bolečin v pasu.
Za prehudo kihanje namaži vrh čela z mlačnim janeževim oljem.
Tinktura za vodenico: Olupi jeseni 10 rep in zreži jih v lončeno posodo. Na repo 6tresi 2 pesti bučinega 6emena, dve pesti koprivnega cvetja, pest brinjevih jagod in pest habatove korenine in žlico peteršilia-vega semena. Vlij na to zmes 2 litra belega vtna. zamaši posodo prav dobro in postavi jo za 24 ur na zapečje. Potem odlij vino in jemlji ga dvakrat na dan po žlici (zelo star recept).
Prsni čaj: Zreži na koščke 6dkg dafelj-tiov, toliko s moke v, toliko rozin in toliko ro-
žičev; kuhaj 'A ure na litru vode in vživaj poljubno, še močnejši je čaj, če mu primešaš po 1 dkg sladkih koreninic in praprotice (raste po zidovju).
Germanski prsni čaj: Zmešaj po 12 dkg lapuha. 12 dkg jetičnika (Veronica), 12 dkg grenkuljice, glohoma, 12 dkg grintovca (Se-neria), 4 dkg melise in 4 dkg žajbclja — Devaj žlico zmesi na osminko kropa.
Za prisadno piko: Na pokritem ognju raztopi v lončeni posodi 32 gr voska in ravno toliko koštrunovega loja. V toplo raztopino vmešaj 32 gr laškega in ravno toliko konop-ljinega olja. Ko si dobro premešal, odstavi, da se ohladi. V ohlajeno raztopino vmešaj počasi 16 gr menika, toliko kafre in 16 gr svinčene beli in za gram žefrana. Namaži na krpico in deni na piko, ture in bule. Ce je treba prenovi in pazi, da so ti roke čiste.
Za grinte na glavi: Razreži pol kg 6uhega 6ala, vrzi v ponev, utepi v to 4 jajca in ku haj dokler ne porumeni. Potem precedi skozi železno sitce. V preeejeno vmešaj 5gr žvepla in 5gr galuna in še za pol gr prahu čmerikine korenine. To mazilo odpravi tudi grinte, ki so 6e že zagrizle v glavo in zamori vsak mrčes. Umij si glavo z orehovo izkuho, osuši lase in namaži glavo.
Kcruzino zrnje namakaj čez noč, zjutraj odlij vodo in kuhaj v njej smokve in rožiče, na % 1 koruzinega odcedka osminko smokev m obminko rožičev. Kuhaj pol ure in uživaj za kašelj, nahod in za zadelana pljuča. Koruzne žgance, kuhane na mleku devajo ponekod na golšo. Z mlekom in žefranom kuhana koruzna moka je dober obkladek za hude bolečine v nogah. Korazen močnik, na vodi kuhan in s surovim maslom zabeljen, je dobra večrja za zapečene ljudi. Koruzine lase kuhajo za vodenico. Zatohla in grenka koruzna moka ni za jed. V nekaterih deželah, kjer se hranijo večinoma 6 koruzo poznajo bolezen pelagra; to 60 boleči izpuščaji na koži.
Za zažlemana prša, Zreži 720 gr slezo-vega cvetja in zelišča in 360 gr slezove korenine, 180 gr sladke korenine in po 60 gr 6mokev, rozin, rožičev, vijolične korenine, pljučnika in žajbelja. Primešaj še 60 gr ječmena in toliko janeža. Devaj po zvrhano na % litra kropa Toliko da prevre. Naj postaji 10 minut. Osladi z medom. Lahko ga piješ z mlekom za zajtrk.
Za hude bolečine v čelu in očeh: Odreži dva pripravna kosa svežega črnega kruha, nakapaj v sredo gomiličnih ali prežiljkovih kapelj in naveži na sence.
gospodarske vest!
CENE
g Ljubljanski trg dne 3. januarja 1938. Žito : pšenica 100 kg 230 din, rž 195 din, ječmen 175 do 195 din, oves 165 do 180 din, proso 185 do 230 din, koruza 145 do 150 din, ajda 190 do 200 din, fižol ribničan 220 din, prepličar 260 din, leča 550 do 900 din za 100 kg. — Kurivo: premog tona 360 do 390 din. trda drva 1 m 90 do 115 din, trda drva žagana 120 din, mehka drva 1 m 80 din, oglje 1 kg 1.75 do 2 din. — Krma: sladko seno 45 do 60 din za 100 kg. polsladko seno 40 do 50 din, kislo seno 40 din, sla ni a 35 din. — Sadje: jabolka I. vrste 5 din, II. 3.50, III. vrste 2 din za 1 kg. hruške III. vrste 3 do 4 din za 1 kg, suhe češplje 10 do 14 din, suhe hruške 4 do 7 din, orehi navadni 6 do 8 din, hiščeni orehi 20 do 22 din za 1 kg. — Mleko in mlečni izdelki: mleko 1 liter 2.25 do 2,50 din, surovo maslo 1 kg 28 do 32 din, čajno maslo 32 do 40 din. kuhano maslo 28 do 30 din, bohinjski sir 26 din, sirček 6 din. polemen-lalec 26 din, trapist I. vrste 24 do 26 din. tra-pist II. vrste 18 do 22 din. — J a j c a : 1 do 1.25 din za komad.
g Mesne cene v Ljubljani: govedina I. vrste 12 do 14 din, II. vrste 10 do 12 din, III. vrste 8 do 10 din, goveji jezik 12 do 14 14 din, vampi 8 do 10 din, jetra 10 do 12 din, ledvice 14 do 16 din, loj 6 din za kg. Tele-tina 1. vrste 14 do 16 din. II. vrste 12 do 14 din, III. vrste 10 do 12 din, pljuča 10 do 12 din. jetra 18 do 20 din, možgani 20 do 22 din, ledvice 14 do 16 din za 1 kg. Svinjina: I. vrste 16 do 18 din II. vrste 14 do 16 din, svinjska pljuča 8 do 10 din, jetra 12 do 14 din, ledvice 16 do 18 din, glava 6 din za kg. Slanina domača 14 din, slanina hrvaška 15 din, domače salo 15 din, mast 18 din, šunka sveža 1 kg 18 do 20 din, prekajeno meso I. vrste 16 dc 20 din, II. vrste 16 do 18 din za 1 kg. Klobase: krakovske 20 do 22 din za 1 kg. debrecinske 20 do 22 din, hrenovke 18 do 20 din, tlačenke 12 do 14 din, sveže kranjske klobase 20 din. polprekajene kranjske 22 din, suhe kranjske 30 din za 1 kg, prekajena slanina 20 din za 1 kg. — Perutnina: Piščanec komad 10 do 14 din, zaklan piščanec 1 kg 24 do 26 din. kokoš komad 20 do 26 din. zaklana kokoš 1 kg 20 do 22 din, petelin komad 20 do 26 din, petelin zaklan 1 kg 20 do 22 din, raca komad
22 do 20 din, zaklana raca 1 kg 22 din, gos komad 50 do 55 din, zaklana gos 1 kg 16 do 20 din, golob komad 5 din, kaplini kg 30 din.
g Zelenjava v Ljubljani: salata ajeerica dalmatinska 1 kg 14 din, endivija 10 din, motovileč merica 1.50 din, radič domač 1 kg 8 din, radič inozemski 14 din, cvetača 1 kg 8 do 10 din, pozno zelje 1 din, rdeče zelje 1.50 din, kislo zelje 4 din, ohrovt 2.50 din, karfijola 8 do 10 din, kolerabice 2 din, kolerabe 1 din, špinača 10 din, konoplje 5 do 7 din, laneno seme 5 din, luščen fižol 3 do 4 din, čebula 2 din, por 2 din, češenj 6 do 10 din, krompir 1 din, repa 1 din, kisla repa 2.50 dir., korenje 4 din, peteršilj 6 din, vse za en 1 kg.
DENAR
g Na ljubljanski borzi je tuji denar imel ob novem letu taJco-le uradno vrednost: 1 holandski goldinar 24.13 din, 1 nemška marka 17.49 din, 1 belgijska belga 7.36 din, 1 švic. frank 10 din, 1 ameriški dolar 43.14 din, 1 franc. frank 1.47 din, 1 češka krona 1.52 din, 1 laška lira 2.29 din. — V prosti kupčiji so bile cene nekaterih valut precej različne od navedenih. Pri kupovanju in prodaji tujih valut bedite previdni!
ŽIVINA
g Na sejmu v Kranju 27. dec. 1937 so se gibale cene goveji živini takole: voli I. vrste din 6, II. vrete din 5.50, III. vrste din 5; te-lice 1. vrete din 6, II. vrete din 5.50, III. vrste din 5; krave I. vrste din 5, II vrste din 4.50, III. vrste din 4 ;teleta I. vrete din 7 do 8, II. vrete din 6; prašiči, špeharji din 8.25 do 8.50, pržutarji din 7 za 1 kg žive teže. Pujski v starosti 7 do 8 tednov po din 100 do 130 za pomad. Volov so prignali na 6ejem 30 glav. prodali so jih polovico; najvišjo ceno je dosegel komad po din 3.500, najnižjo po din 1.200; krav so prignali 20 glav, prodali pa samo 4; najvišja ceiia za komad je bila din 2()00. najnižja pa din 900; tele je bilo eno samo in je bilo tud; prodano. Prašičev so pripeljali 98 repov, prodali pa 55 repov. V inozemstvo ni bilo nobene živine prodane.
g Na prašičjem sejmu v Mariboru dne 24. dec. 1937 so imeli prašiči naslednje cene: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari din 80 do 110 za komad, 7 do 9 tednov stari din 130 do 155, 5 do 7 mesecev din 210 do 325. Na vago so šli po din 5.50 do 7.25 za 1 kg žive
teže in jx> din 8.50 do 11 za 1 kg inrtve teže. Kupčija je bila slaba.
g Iz Črnomlja poročajo da je bil na božični sejem dne 22. dec. 1937 dogon slab. Cene volov so se vrtile od din 3.75 do 5.50, krav din 3 do 4 za 1 kg žive teže.
g Na semanji dan v Ptuju 21. dec. 1987 se je prodajala živina takole: voli din 4 do 5, krave din 2.50 do 4, biki din 4 do 4.50, junci din 4 do 5, telice din 4.35 do 5, teleta din 5 do 6.50 za 1 kg žive teže. Na prašičjem sejmu v Ptuju: prasci 6 do 12 tednov stari din 60 do 130 glava; pitani prašiči din 6.50 do 7, pršutarji din 6 do 6.50, plemenske svinje din 5 do 5.75 za 1 kg žive teže.
RAZNO
g Zaposlenost v oktobru 1937. Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo sJcupno število zavarovancev v oktobru letos pri vseh krajevnih organih 718.285, kar pomeni v primeri s septembrom letos j>ovečanje za 1611, v primeri z oktobrom lani pa je število zavarovancev naraslo za 71.985. Letos oktobra je število zavarovancev najvišje od obstoja naše delavsko-zavarovalne zakonodaje sem. V dobrem letu 1930 je doseglo število zavarovancev 652.547 in je bilo le malo manjše kot septembra 1930, ko je doseglo pred krizo s 654.966. Letos avgusta je bil maksimum dosežen s 721.051 zavarovanci, kar se je v septembru znižalo na 716.674, v oktobru pa zopet zvišalo na 718.285. Tudi jx>vprečna zavarovana mezda narašča, znašala je oktobra 1937 23.45, septembra 1937 23.242 din ia oktobra 1936 22.14 dnevno. Pripominjamo, da je bila najvišja zavarovana mezda zabeležena v septembru 1929 s 26.95 din, oktobra meseca pa je bila najvišja leta 1930 s 26.93 din. Skupna zavarovana mezda je znašala oktobra 1937 421.11, septembra 1937 419.56, oktobra 1936 pa 357.73 milij. din.
g Zaposlenost v Sloveniji. Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašal v novembru 1937 prirastek v primeri z novembrom 1937 7822 delavcev in 6o najbolj napredovale naslednje panoge: gozdnožagareka industrija, tekstilna, gradnja nad zemljo, industrija kamenja in zemlje itd. V sezijskem pogledu, t. j. od oktobra na november se ie zmanjSala najbolj zai>oslenosi pri gradnjah nad zemljo, industriji kamenja in zemlje, kovinski industriji in gradnji cest. Izboljšala pa se je v tekstilni industriji, oblačilni stroiki itd.
pravni nasveti
Denar iz Amerike. U. J. G. — Pred vojno je brat poslal očetu iz Amerike na prošnjo 800 K. Potem mu je pa še večkrat kaj poslal ob raznih prilikah, ne da bi ga oče za to posebej prosil. Sedaj zahteva brat, da mu oče vrne 600 dolarjev. Vprašate, koliko in če je oče dolžan vrniti. — Predvsem se bo moralo ugotoviti, ali je brat očetu denar posodil ali podaril. Če ga je posodil, se bo moralo ugotoviti, če je bilo posojilo dogovorjeno v dolarjih ali pa v kronah. Če je bilo posojilo dogovorjeno v kronah, bo mogel brat zahtevati le en dinar za štiri krone. Če pa je bilo v dolarjih dogovorjeno, bo pa moral oče vrniti sedanjo vrednost dolarjev v dinarjih. Če se torej sami med seboj ne boste mogli zmeniti, bo pač moralo sodišče po starih pismih, po zaslišanju prič in strank, vse kakor zgoraj povedano, ugotoviti in končno razsoditi.
Prodano orehovo deblo. U. A. P. — Takoj ob povratku od vojakov ste prodali orehovo deblo, ki meri en kubični meter, za '220 dinarjev. Kmalu potem ste pa zvedeli, da je cena višja in hočete kupčijo razdreti, a kupec na to ne pristane. Vprašate, če vas lahko s tožbo prisili, da mu dobavite prodano deblo. — Kupčija se da le sporazumno razdreti. Če pa mislite, da niste dobili za prodano deblo niti polovico tega, kar je vredno, potem lahko zaradi prikratbe nad polovico, vrednosti zahtevate razveljavljenje kupčije in morate vrniti naplačilo. Kupec pa lahko vztraja pri kupčiji, vendar mora primakniti toliko, kolikor je bilo deblo ob času sklenjene kupčije vredno. Poizvedujte, koliko je bilo deblo res vredno, ker bo pri morebitni pravdi to odločilno.
Izročilna pogodba A. S. Oče je izročil posestvo mlajšemu sinu, vi pa ste dobili samo nekaj malega za doto Pritožili ste se na sodišče in zahtevali razveljavljenje pogodbe, pa vas je sodišče zavrnilo Ker z razdelitvijo posestva niste zadovoljni, vprašate, kako bi jo mogli ovreči. — Sami pišete, da vas je 6odišče zavrnilo, ko ste zahtevali razveljavljenje izročilne pogodbe. Mi vam tudi ne moremo ničesar drugega povedati, kakor to. da pogodbe ne boste mogli izpodbiti. Šele po očetovi smrti bi event. mogli zahtevati dopolnitev deleža, v kolikor vaš" delež ne dosega nujnega deleža. — Pogodba med očetom in vašo ženo glede upo rahljanja krave velja, dokler se oba pogodbenika drugače ne zmenita.
Pot z gnojišča. L. A. S. Če vam je novi sosed prepovedal po dosedanji poti k gnojišču' in hoče 6voj svet ob vašem gnojišču zagraditi z močno ograjo, ki v zadnjem času tam ni 6tala, lahko soseda, čim bi postavil novo ograjo, tožite zaradi motenja posesti. V tej pravdi se bo potem ugotovilo, ali ste v zadnjem času tod nemoteno vozili do gno-
jišča ali ne. če ste v zadniem ča6u neovirano čez sosedov svet vozili k vašem gnojišču, vam tegfi 6veta ne sme zagraditi. — če ste z vašimi posestnimi predniki čez ta košček sosedovega sveta neovirano vozili 6kozi 30 let, potem 6te si to pravico vožnje že pripo-6estvovali in lahko tožite soseda na priznanje vaše služnostne pravice in zahtevate vknjižbo iste pri vašem posestvu. Če sta oba soseda pametna, 6e bosta 6ama lažje in cenejše sporazumela, kot pa, če bi se drug drugega tožarila.
Posledice nepravočasne vknjižbe. P. J. K. Pred 10 leti 6ta skupno 6 sosedom napravila v sosedovem gozdu vozno pot in je sosed obljubil, da boste za vedno tudi lahko uporabljali to pot Pred enim letom je so6ed prodal ta gozd in novi lastnik vam je priznal še nadalje to pot. Ta lastnik pa je gozd prodal in umrl. Novi lastnik vam pot brani, češ, da je kupil gozd od prejšnjega lastnika, ki da mu je zatrjeval, da nima nihče pota skozi ta gozd. Vprašate, če lahko svojo pot dosežete 6 tožbo. — Takrat, ko sta pred 10 leti s sosedom napravila pot, bi se morali pobrigati, da se vaša pravica vknjiži v zemljiški knjigi. Ker 6te to opustili, vaša pravica ni šila vknjižena, zato novega lastnika, ki je kupil gozd v zaupanju na zemljiško knjigo brez bremen, ne morete prisiliti, da vam prizna pravico do poti. — Če vam je ta pot za spravljanje lesa res potrebna, boste pač morali pri okrajnem načelstvu za-ljanje lesa, seveda proti primerno odškodnini, ki jo bo določilo okrajno načelstvo, v slučaju spora pa redno sodišče.
Žalitev. K. M! Vprašate, če se lahko divjemu lovcu očita da je tat. — Če je kdo divjemu lovcu očital, da je tat. divji lovec pa ga je šel tožit zaradi žaljenja časti, potem bo žalitelj le tedaj oproščen prestopka zoper varnost časti, če mu bo uspelo dokazati. da je bi! divji lovec zaradi lovske tatvine že pravomočno obsojen. Sicer bo kaznovan, čeprav bi vsi vedeli, da je tožitelj res divji lovec, a sodnijsko zaradi tega še ni bil obsojen.
Točenje vina iz lastnega vinograda. M. A.
L. — Vprašate, ali smete točiti vino iz lastnega vinograda od 5 litrov naprej. — Po pravilniku o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje smejo proizvodniki prodajati le nad 50 litrov vina ali nad 5 litrov žganja brez plačila trošarine. V tem primeru plačajo trošarino kupci. Iz tega izhaja, da ni dovoljeno prodajati vino pod 50 litrov ali žganje v količini pod 5 litrov.
Obresti od zaščitenih dolgov pri trgovcu. Po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov morejo dolžniki plačati dolgove, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela, v 12 letih v enakih letnih obrokih. Za take dolgove ne tečejo obresti. Po spremenjeni uredbi pa smejo zadruge tudi za takšne dolgove od svojih zadružnikov zahtevati do 6% obresti in to od 1. novembra 1937 dalje.