Številka 163 TRST, v soboto i5. junija (907. Tečaj XXXII. Izhaja, Ttakl da= tud! ob nedeljah In praznikih ob 5., ab peneceljkib ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 cvi. (ti stotinki v mnogih tobakaraah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru. Sežani, Nnbrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se račnnaio po vrstah (široke 73 mm. visoke 2tnm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, cglaae denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekutu lieta do 5 vrst 20 K, vsaka na--laljna vrBta K :L Mali oglasi po S stot. beseda, na,manj pa po 4O stot. — Oglase sprejema Lnserstni oddelek oprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinopti". dinosl Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinoati je moč! Naročnica znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K —. na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laročaua na aedeiisKo iiđaijB .EdiMsrmae: celoletno K 5-20, pol ieta2-60 Vsi dopisi naj ae pošiljajo na ure iniStvo lista Nefrankovan p pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: uL Glorjlo Galatti 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoredj lista .»Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trotu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. s^sss; PoStno-hranllniCnl račun S t. S4l*6o2. — - TEL-FOS itav. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIKA BRZOJAVNE VESTI, j Odposlanstvo tržaške trgovinske in obrtne zbornice v ministeretvu za trgovino. DUNAJ 14. Danes sta bila v minister-stvu za trgovino Economo in Budinicli, od- ; poslana v stvari tržaškega pristanišča od tržaške trgovinske in obrtne zbornice. Imeno-, vana odposlanca sta pojasnila neugodne razmere v tržaškem pristanišču radi izkrcavanja in ukrcavanja blaga. "Ministerstvo je obljubilo, da temu nedostatku v kratkem odpo-more. Proračun in provizorij pred novo zbornico. DUNAJ 14. Na eni prvih sej zbornice j predloži vlada proračun za leto 1907, o katerem ni mogla bivša poslanska zbornica razpravljati. Istočasno predloži vlada tudi provizorij do 31. decembra t. 1. Generalni inšpektor japonske armade pri cesarju. DUNAJ 14. Cesar je vsprejel v posebni avdijenci generalnega nadzornika japonske r.rmade barona Niši in oba njegova adju-tanta. Trgovinski minister dr Foft v Hebu. HEB 14. Trgovinski minister dr. Fort je danes predpoludne dospel semkaj v spremstvu namestniškega svetnika Strachotinskega ter dvornega tajnika dr. Z\vardovskega in sretnika trgov, zbornice dr. Moli (Karlovi vari). Ogrska poslanska zbornica BUDIMPEŠTA 14. Predsednik Justli je izjavil, da ni vsled velikega obsega hrvatskih govorov možno pravočasno objaviti istih v madjarskem prevodu. Zato prosi zbornico, da se z večim troškom omogoči dovršiti te hrvatske govore za stenograrični zapisnik. Posl. Hedervarv (stranka neodvisnosti) je izjavil, da se niti v avstrijskem parlamentu ne beležijo v stenograričnem zapisniku govori, ki so bili izrečeni v kakem nenemškem jeziku. Ogrska je s svojim postopanjem vstvarila slab prejudic. V Pragi zahtevajo že, da se ima vsprejeti v zapisnik češke govore v poslanski zbornici. Govornik je le v toliko pripravljen ugoditi željam predsedstva, v kolikor dopušča v to proračun. Posl. Popović (Hrvat) je v hrvatskem jeziku rekel, da se analogija z Avstrijo ne ujema. Hrvatje imajo zakonito določeno pravico, da govore tukaj hrvatsko. Posl. Kovacs (stranka neodvisnosti) je izjavil, da se tudi hrvatski poslanci, ki znajo madjarsko, poslužujejo hrvatskega jezika, oči-vidno v demonstracijske svrhe. Predsednik Justh je prekinil govornika, rekši, da ima vsak hrvatski poslanec zakonito pravo, da govori tukaj hrvatski. Zbornica je nato dala predsedniku zaprošeno pooblastilo. Nato se je nadaljevala generalna debata o železniški predlogi. Hrvatski poslanec Bu-disavljevir je govoril hrvatski nad štiri ure. Ker je govornik ponovno Čital daljše citate, ga je predsednik opozoril, da sme citati le take citate, ki se nanašajo na predmet. Posl. Geza Helebront (stranka neodvisnosti) je zaklical : T:tko je ! Predsednik je pozval poslanca Helebronta na red, ker se ogrski poslanec ne sme v zbornici posluževati hrvatskega jezika. Posl. Muzva (stranka neodvisnosti). Tudi Hrvatje ne ! Predsednik je tudi posl. Muzva pozval na red. PODLISTEK. VOHUN 87 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. „Na, glejte ga!" pa je v istem hipu vzkliknil Mazon. „Tu drvi gor po cesti — gotovo prinaša dobro vest. Da bi le! Nič prav rad bi ne videl tega korajžnega fanta plesati v zraku." Dunvud je slišal le malo te rahločutne izjave, kajti že je bil skočil čez plot in je stal pred kurirjem. ..Kaka vest ?" „Dobro," je odgovoril sel in izročil majorju pismo. Dunvud si ni vzel časa, da bi čital. V ogromnih skokih je drvil proti hiši in planil v sobo, kjer je bila zbrana Hvartonova družina. „Ah, Dunvud ?w je zavpila Fanika in mu stekla naproti. „Izgledate tako veseli — ali prinašate pomiloščenje ?" „Tukaj Fanika . . . tukaj, Henrik . . . tukaj," je sopel Dunvud skoro brez sape in s tresočimi prstmi prelomil pečat. „Tu je pismo — poslušajte !" Tekom govora je predsednik posl. Bu-disavljeviča ponovno opominjal, naj ostane pri predmetu, ker mu sicer odvzame besedo. Ko je posl. Budisavljević zopet čital dolg citat, mu je posl. Rath (stranka neodvisnosti) predložil obširen foliant rekoč : Čitaj vendar tudi iz tega ! Poslanec Popović je zaklical v nemškem jeziku : Der AVitzmacher ! Podpredsednik Rakovskv je tudi posl. Popovic-a pozval na red, rekši, da je Hrvatom pač dovoljeno govoriti hrvatski, nikakor pa nemški. Ko je posl. Budisavljević končal svoj govor, je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Erupcija Strombolija. KATANIJA 14. Ob 7. uri zjutraj je sledila erupcija Strombolija. Vulkan je metal veliko množino malih kamenov in pepela. Istočasno je bil tudi lahek potres, ki pa ni napravil škode. Vinogradarska kriza na Francoskem. PARIZ 14. Ministerski predsednik Cle-menceau je sinoči vsprejel vojnega ministra Picquarta in polkovnika Girarda, kateremu je poverjena preiskava glede dogodka pri 100. pešpolku, NARBONNE 14. Občinski svetovalci 71 občin okrožja Narbonne, ki sestoji iz 73 občin, so odstopili. Potovanje danske kraljeve dvojice. LONDON 14. Danski kralj in kraljica sta včeraj dospela v Portsmouth ter sta danes zjutraj na kraljevi jahti odpotovala v Cherbourg. PARIZ 14. Predsednik Fallieres je sinoči v spremstvu pomorskega ministra Thom-sona odpoval v Cherbourg, da pozdravi tamkaj danskega kralja in kraljico. CHERBOURG 14. Jahta „Victoria and Albert" je z dansko kraljevo dvojico dospela po deveti uri semkaj. Štiri angleške oklopnjače, ki so tvorile eskorto jahti, so oddale pozdravne strele. Predsedsednik Fallieres, katerega sta spremljala ministerski predsednik Clemenceau in minister vojne mornarice Thomson, se je vkrcal v čoln ter se podal na jahto „Victoria and Albert". Kralj Friderik je predsednika pozdravil, ter mu stisnil roko. Na to je jahta odplula v pristanišče. Kralj se je ponovno pohvalno izrazil o francoski iloti. CHERBOURG 14. Danska kralj in kraljica sta ob 11. uri 20 min. ob živahnih ovacijah prebivalstva odpotovala v Pariz. Haaška konferenca PARIZ 14. „Petit Parisien" poroča, da je zastopnik Rusije Nelidov določen predsednikom haaške konference, ter da se vsled tega ne poseže v obe glavni vprašanji: „omejitev oboroženja" in „varstva privatne lastnine v pomorski vojni", Zastopnik Rusije bo stavil pa predloge, da se bo gotove slučaje moralo obligatorično predložiti razsodišču. Španska kraljeva dvojica. MADRID 14. Kralj in kraljica sta včeraj popoludne dospela v La Granjo, kjer nameravata ostati do konca julija. Rusija. Stolipin zahteva, da se stavi pod obtožbo socijalistične poslance dume. PETRO G A AD 14. Danes je predsednik dume prejel lastnoročno pismo ministerskega predsednika Štoiipina s prošnjo, naj mu radi važnih poročil takoj ob pričetku seje da besedo ter naj izključi javnost. Stolipin je zah- In vsi so posltihnili napeto — a tu so videli, kako se je radost na Dunvudovem obrazu hipoma umaknila topi grozi. V zavitku ni bilo drugega kakor smrtna obsodba vojnega sodišča, pod katero so bile zapisane besede : „Potrjeno. — Jurij Vošingten." »Izgubljen je, izgubljen je!« je kriknila Fanika in omahnila v tetino naročje. ..Moj sin, moj sin S"1 je ihtel stari mož. „Na zemlji ga ni usmiljenja — samo v nebesih ! Naj bi Vošingten nikdar sam ne potreboval milosti, ki jo odreka mojemu nedolžnemu sinu«. „O, kruti Vošingten !" je zadonelo tudi iz gospodične Petno ve ust. Prvič se je |že navadil prelivanja krvi — to je njegov značaj čisto predrugačilo." „Ne grajajte ga!" je rekel Dunvud. „General je odločil tukaj, ne človek ! Zastavljam svojo glavo, da ta udarec, ki ga mora zadati, njega samega boli." „O, kako sem se varala v njem!" je tožila Fanika. „On ni odre senik svoje domovine — on je mrzel, brezsrčni trinog! O, Dunvud, Dunvud. kako slabo ste mi ga opisali". „Mirujte, draga Fanika. Za božjo voljo, ne govorite tukaj tako! On je samo čuvaj in izvrševalec zakona". teval nadalje, naj se takoj aretuje 16 socijalno-demokratičnih poslancev, ostalih 55 pa naj so izroči sodišču. Kadetje odklonijo bržkone ta predlog in duma bo potem razpušče-na. Palača dume je obkoljena od vojaštva, policije in orožništva. Civilno prebivalstvo je bilo pozvano da se umakne. Napad na blagajnika v vlaku. TIFLJS 14. V poštnem vlaku Aleksan-dropol-Tiflis je sedem mož napadlo blagajnika, ki so mu ugrabili 25.000 rubljev ter ubili redarja, ki je spremljal vlak, drugega pa razorožili. Roparji so pobegnili v gore. Polkovnik Kotljarov umorjen. PETROGRAD 14. (Petr. brz. ag.) Danes predpoludne je bil umorjen pomočnik poveljnika petrogradskega pristanišča, polkovnik Kotljarov. Puntarski mornarji aretovani PETROGRAD 14. V Sebastopol sta dospeli oklopnjači „Sinop" in „Trisvjatitelja", kjer sta izkrcali punta sumljive mornarje, ki so bili takoj odvedeni v zapor. Odposlanec neguša Menelika pri carju. PETROGRAD 14. Odposlanec abesin-i skega neguša, Antogano, je bil pri cesarju v Peterhofu, kjer mu je izročil darove neguša. Lekcija za socijalno demokracijo, Interesantna demisija!! Pod tem naslovom smo objavili včeraj vest, da sta socijalno-demokratična državna poslanca Pittoni in Pagnini izstopila iz komisije, ki jej je nalog proučevati sredstva, s katerimi bi se prišlo v okom navstavši silni draginji, ter da sta ta svoj korak upravičila rekši, da sta prišla do spoznanja, da vse delo rečene komisije mora ostati brezvspešno. Ta korak pa označa „Indipendente" kakor „konec komedije" ter apostro-fuj e rečena gospoda: Če imata poslanca Pagnini in Pittoni toliko izbornih idej za ekonomično zboljšanje, zakaj jih nista razvila v tej komisiji ?! ! Njiju demisija priča o nasprotnem. Pričakovanega njiju prosvetljenega dela ni opazil nikdo. Res je sicer — priznava „Indipendente" — da se tacega dela ni opazilo pri nobenem členu komisije. A kje je iskati vzroka temu ? Vse delovanje komisije je bilo le akademično. V nobenem kraju na svetu ne prekoračajo take komisije mej brezvspešnih diskusij, da bi prišle do praktičnih rezultatov. To da sta dobro vedela tudi gg. Pittoni in Pagnini. Če se torej sedaj — pravi „Indipendente" — izgovarjata, da so njiju nasveti naletali na odpor pri drugih členih komisije, in če se sklicujeta, da so sklepi komisije naleteli na odpor v mestnem svetu, je to le, po mnenju „Indipendetovem", gola komedija, pretveza, s katero hočeta pokriti retirado in zvaliti vso krivdo na druge. Nu, da ne bo krivice poslancema, izsto-pivšima iz komisije, treba naglasiti, da je večina komisije res stavila predlog, ki je bil uvaževanja vreden. Predlagala je bila namreč, naj bi se v mestni ubožnici pekla gotova množina kruha po primerno nizkih cenah, kar da bi utegnilo vplivati na splošne cene kruha. Da bi prišlo res tako, to ni ravno gotova stvar, ali uvaževanja vreden je bil ta predlog vsakako. Mestni svet pa ga je odklonil. Vendar pa se nam zdi. da vedenje mestnega sveta ni bilo še zadosten razlog za korak, ki sta ga storila gg. Pittoni in Pagnini. Ona dva bi morala vstrajati ter kakor zastopnika širokih in torej najbolj siromašnih slojev sodelovati na vseh poskusih za ublaženje hude draginjske krize. To sta bila dolžna storiti, če tudi reB ni bilo skoro nikake nade, da bi se kaj doseglo. S tem bi se bila vsaj izognila hudi neprijetnosti, da jima sedaj italijanski list očita komedijo. Na vsaki način pa so dobili grenko lekcijo vsi socijalistični govorniki, ki tako radi na javnih shodih neizprosno kritikujejo in obsojajo — in to so delali tudi glede draginje — vse delovanje druzih strank ter vale nanje vso krivdo, bodi, da jim odrekajo vsako resno voljo, bodi, da jih proglašajo popolnoma nesposobnimi za reševanje ekonomskih vprašanj. Vsa socijalno-demokratična stranka vidi sedaj, da kritikovati je jedno, kaj storiti in dosečipadrugo! Faktične razmere so pač često močneje, nego najbolja volja ljudij. Tako je tudi s stvarjo sedanje draginje. Nikakor nočemo reči, da so lokalni odločilni faktorji brez vsake krivde. Dejstvo je marveč, da je vladajoči kamorizem, ki ga povsodi spremljata protekcijstvo in nepotizem v prilog političnim somišljenikom, mnogo zamudil in zakrivil. Ali na drugi strani je zopet resnično tudi to, kar pravi „Indipendente" : „Draginja živil ni pojav, odvisen le od lokalnih razmer, ki se uveljavlja le na omenjenem okrožju. Vzroki so mu v splošni gospodarski organizaciji in pobijati ga ne morejo le parcijalne ukre-nitve." Noben pameten človok ne bo toiej ob-suval z očitanji gg. Pittonija in Pagninija, ker nista nič dosegla, oziroma, ker nista znala nič izdatnega nasvetovati. To sta priznala sama se svojim prenagljenim izstopom iz komisije. Ali vsa masa ni pametna, ni razsodna in ima svoje posebno — napačno umevanje stvari. Kakor je nepremišljena v svojih nadah in pričakovanjih, istotako prenagljena je se svojimi obsodbami, ko se vidi razočarano. Nič se ne bomo čudili torej, ako bi mnogi iz te mase, ki so tolikim navdušenjem glasovali za socijalistične kandidate, padli v nasprotni ekstrem. Lojalni in resnicoljubni, kakor smo nasproti vsakomur, izjavljamo odkrito, da bi bilo to krivično. Kakor smo pomilovaje gledali njih, ki so ob zmagi socijalne demokracije preglasno pevali hozana in pričakovali zlatih gradov, izlasti pa znižanja cen vsem pogojem vsakdanjega življenja, tako jim bi dajali krivo, ako bi kričali sedaj : križajte jih ! ! Seveda tudi vodstvo socijalne demokracije ne bi bilo brez krivde na tem. Ni je laglje stvari na svetu, nego pridobivati inase z zvenečemi obljubami. Ali potem, Če teh obljub ni možno uresničiti, prihaja stiska. Vsakako pa so dobili socijalno-demokratični kritiki vsega in vseh grenko, ali dragoceno lekcijo : kritikovati in obsojati delo drugih je jedno, sami delati pa drugo. To je pouk, ki si ga socijalna demokracija more izvajati iz interesantne demisije svojih prvakov in voditeljev Pittonija in Pagninija ! Jugoslovanski klub. Pod tem naslovom piše včerajšnji „Slovenec" na uvodnem mestu : Jutri prično jugoslovanski poslanci posvetovanja o skupnem klubu. O ti stvari smo dolžni povedati jasno in odkrito besedo. In ta slove : Po naši sodbi, ki je brez dvojbe sodba ogromne čete volivcev S. L. S., ne morejo poslanci S. L. S. vstopiti s slovenskimi liberalci v en klub. Ne morejo in ne smejo ! „Imate prav, Dunvud," je povzel zdaj besedo Henrik, čigar junaško srce pod strašnim udarcem ni omahnilo. „Jaz... jaz sam ga ne morem obsojati... na robu groba nečem biti krivičen. V času, kakor je sedaj — ko je Vaši stvari še-le pred kratkim vsled sramotnega izdajstva grozila poguba — se Vošingtnovi nevpogljivosti ne čudim. A jaz ne morem storiti zdaj drugega nego da se pripravim na svoj strašni konec, ki je tako blizu... Vam, major Dunvud, velja moja prva prošnja." „Govorite," je jecal Dunvud. Henrik je pokazal na očeta in rekel: „Bodite staremu možu tu sin — bodite slabotnemu siromaku opora in ščit zoper nadloge, ki mu jih utegne nakopati na glavo moja sramotna usoda. Nima veliko prijateljev med voditelji te dežele — naj bi bilo Vaše vplivno ime med njimi !" „Bo." „In ta nedolžna sirota," je nadaljeval Henrik, kazoč na Saro, ki o vsem tem, kar je pretresalo druge, ni razumela ničesar. „Jaz je ne morem več maščevati... ah. proč s takimi mislimi, ne spodobijo se v tej uri. Pod Vašim varstvom, Dunvud, naj bi našla zavetja in miru." „Bo," je šepetal Dunvud. „Naša teta Vam je v sorodstvu, tu je nepotrebna vsaka beseda, ali tukaj —" pri teh besedah je prijel Faniko za roko in pogledal ljubeče v njen objokani obraz. „Tukaj je najdragocenejši zaklad. Sprejmite jo na svoje srce in gojite jo kakor bi gojili nedolžnost in čednost." Major je segel ognjevito po roki ljubljene deklice, Fanika pa se mu je umaknila in skrila obraz na tetinih prsih. „Ne, ne," je šepetala. „Nima prostora v mojem srcu, kdor je pomagal uničiti mojega brata." Henrik jo je gledal nekaj časa resno in sočutno. „Dragi Henrik," pa je prosil major. ..Vidim, da je najbolje, da se zdaj ne dotikamo te stvari... Bojim se," je nadaljeval z žarečim obrazom, „da ima gospodična Fanika slabo mnenje o meni — in izpremeniti to mnenje, ji je morda komaj več mogoče." „Ne; ne, ne!" je brž vzkliknila Fanika. „Tista zmota je pojasnjena, major Dunvud Izabela je razgnala vse moje dvome s svojim poslednjim izdihom." „Blaga duša," je šepetal Dunvud. „Ali, Henrik, prizanesite zdaj svoji sestri, da, prizanesite mojim lastnim čutilom." (Pride še.) Stran II >EDINOSTc itv. 163. V listu, dne 15. junija iy07 Naš boj proti liberalcem ni za šalo. Mi nemilost nasproti temu nasprotniku Hrvatov, Tako mislijo vsi primorski Slovenci in je, da peti in plačevati je mnogo, ali tu ne nečemo nič manj nego uničenje vsega politi-, ki se je ob sestavljanju železniške pragmatike ga ni med njimi nikogar, ki bi bil priprav- gre le za ohranitev posamičnih pevskih dru-škega vpliva propadle liberalne stranke. Kje izrazil: „Hrvatje goje vedno separatistične tež- ljen v tem pogledu transigirati ali odjenjavati. štev, — tu se gre za stvar — za našo naje hinavec, ki bi mogel igrati tisto vlogo, ki nje; jaz jim že pokažem !" Tržaška volilna reforma. Zdi se, da rodno stvar ! Kako je to. da ne gre nobeno Generalni Štrajk na Ogrskem. je gospodovalna stranka sama že precej na i naših [tržaških] pevskih društev v Pazin — Kakor poročajo iz Budimpešte, agitirajo jasnem, da nje načrt volilne reforme ne z a- j mi je rekel te dni neki tukajšnji narodni socijalni demokratje živahno za to, da se dobi cesarskega potrjenj a. Tako mož. Kako? Stvar je povsem enostavna ! proti vladi izvede generalni štrajk v prilog smemo soditi po vesteh v italijanskih listih, j Pevci in pevke so skoraj sami delavci, ki splošni volilni pravici. ki že nekako pripravljajo svojo publiko na to. j nimajo sredstev za prirejanje izletov, a O n Arni ipi ie<*en italijanskih listov ve eelo povedati, 1 društvene blagajne so — prazne! Tako je U ULAuULILl. da se vlada niti ni spustila v meritum načrta, prišlo in tako je! Spljetsko „Naše Jedinstvo" piše, da je ampak sankcija da bo odklonjena že iz for-j Zadnji čas je, da se stanje obstoječih pooblaščeno od enega^ imenovanih komisarjev malnih obzirov, radi načina kakor je bil ta | pevskih društev izboljša, drugače bi mogli v jo sedaj hočejo prisoditi našim poslancem nekateri mešetarji? Čujemo namreč od več strani: Ustanovi naj se skupen klub, ker po ti poti bi se najložje uničil Hribar s svojimi liberalnimi drugovi. V klubu bi bil njegov vpliv potlačen. Za tako igro je treba pred vsem sposobnosti za hinavstvo. Klub je družba somišljenikov, kjer se obravnavajo vse zadeve odkrito in zaupno. Vsak mora imeti v klubu priložnost povedati, kar mu je na srcu. Ali je to mogoče, Če mora vedno paziti na to, kako bi mogel oslabiti vpliv svojega po imenu tovariša, in če mora vrh tega biti pripravljen na njegove zahrbtne napade ? Ne, tako meše-tarstvo ni za nič, ker zahteva nekaj nemo-škega in neznačajnega. Liberalci so v tako neznatnem številu, da se o njih govoriti ne izplača. Uprav zato tudi mi nismo o vprašanju skupnega kluba dozdaj še takorekoč nič govorili. Kdo bo po* pisoval Hribarjeve spletke ? Nam je vse to, kar je poizkušal, preneznatno, da bi se s tem obširnejše pečali. Čemu naj bi množili domišljavost teh zaostalih tičev, ko ni treba. Stališče tržaške ..Edinosti" se nam tudi ne zdi prav nič važno. Predobro se zavedamo, kaj bi bilo, ko bi bili na Slovenskem izvoljeni samo štirje ^ poslanci na pozitivno krščanskem programu. Še menil bi se nihče ne zanje in samoposebi bi bilo jasnj, da bi ostali izolirani. Bodi povedano vsem, ki hočejo zvedeti resnico, da nam krščanski program, osobito v sedanjem času, ni bagatela, ki se lahko s par frazami obide. Ni in ne bo ! Mi se zanesemo na svoje poslance. Oni so sami v volilni borbi volivce okrepili in naučili, da vsakega, ki bi v tem oziru ne storil svoje dolžnosti, poženejo kot iz-dajavca. Edinost je lepa reč, toda mora biti resnična. Z liberalci je pa nemogoča; onemogočili so jo oni sami in nihče drugi. Dalmatinski in istrski poslanci bi radi imeli vse v klubu, ker hočejo čim najmočnejše jugoslovanske parlamentarne skupine. Cilj je pravi : tudi mi smo zanj s celim srcem. A sedaj je mogoč močen jugoslovanski klub samo brez liberalcev. Ž njimi imamo opraviti Slovenci; zato se pa mora tudi Slovencem prepustiti sodba o njih. In to sodbo je izreklo slovensko ljudstvo že zdaj z vso odločnostjo. Kdor zna misliti, si lahko izračuna, da te baže ljudi kmalu ne bo nobenega v dunajski zbornici. Naši poslanci bodo gotovo pred vsem poslušali glas svojih volivcev. In ti se strinjajo z dr. Rybarem, ki je igavil: Rajši sam, nego v slabi družbi. (Meglio solo che mal accom-pagnato). Pričela se je že gonja proti njim, izlasti proti dr. Susteršiču, ki je ravno v tem vprašanju zastopal naj zmernejše stališče. Vpitja bo še mnogo. Nič ne dene, saj smo ga vajeni. Načelna odločnost in zvestoba sta vše vedno zmagali; o tem smo brez skrbi. Slo se bo za to, kakšno moč ima slovensko liberalstvo v izvenslovenski javnosti. Pri nas je nima nič — quantite negligeable. V zadnjem zasedanju državnega zbora je izprva slovensko liberalstvo zmagalo, a kmalu se je stvar zasukala. Ob edinosti naših poslancev se bodo uničile vse spletke že v kali. Tako upamo. Močen, načelno edin jugoslovanski klub je naše geslo. Liberalci bi ga samo slabili in razdvajali. Zato: proč ž njimi ! Tako rSlovenec". S temi izvajanji organa „Slovenske ljudske stranke" si pridržujemo baviti se v prihodnji številki. Za sedaj izjavljamo le to, da je pač žalostno, da „Slove-s takimi argumenti nastopa proti jed- ' sv. Stolice po nadškofu Stadlerju izjaviti, da načrt vsprejet v deželnem zboru, so Madjari največ krivi radi glagolice, ker i Nu, kakor se spominjajo čitatelji so naši so ostro zažugali Rimu, da bodo oni zahte- zastopniki že povodom razprave povdarjali, vali za-se madjarsko liturgijo, ako popusti da ta načrt ne bo sankcijoniran. Marsikatero Hrvatom v glagolici, ter da so pripravljeni s0 že dobro pogodili in to menda tudi. Če izvajati vse posledice. „Naše Jedinstvo" pravi, bodo gospoda iz večine hoteli radi nesankci-da je za slučaj dementija pooblaščeno govo- joniranja igrati vlogo narodnih in političnih riti jasneje. ^^^^^^^ ; mučenikov, bodo nudili le oduren prizor gr- Dogodki na Ruskem. egaVsi T^'/uradf enaki - v prezi- Poljaki in kadetje. Iz Petrograda poročaj o : Govorice, da ranju slovenskega jezika. V tukajšnjem uradnem listu od dne 13. t. m. je oglas v je prišlo med Poljaki in kadeti do sporazum-1 katerem c. kr. namestništvo naznanja stvari ljenja, ni resnično. V agrarnem vprašanju i zadevajoče vojaško šolo na Dunaju. Ves oglas sporazumljenje sploh ni možno. Poljaki so Je objavljen le na laškem jeziku ! izjavili, da odklonijo proračun, ako se ne y isti številki omenjenega lista razpisuje ugodi njihovim zahtevam glede avtonomije j tukajšnji finančni inšpektorat javna dela na ruske Poljske. državnih poslopjih. — Ta oglaša v nemškem in laškem jeziku ! Drobile politične vesti. i Mi Slovenci smo dobri le, kadar treba nedolgem času doživeti polom, kar bi nam ne bilo v čast, narodni organizaciji pa v veliko škodo. Sleherni, ki ve, kakega pomena so naša pevska društva v naši narodni organizaciji, je dolžan storiti kar more, da si vsaj do boljših časov ohranimo naša pevska društva, te pijonirje na delu za vzbujanje narodne zavesti. Predavanje o Pragi bo danes v soboto ob 8. in pol uri zvečer v zgornji sobi restavracije „Balkan". Vabimo torej vse udeležnike V. vsesokolskega zleta v Pragi, da se tega predavanja gotovo vdeleže. Iz krogov c. k. cestarjev: V naši državi živi tudi neka vrsta državnih uslužbencev, ki nosijo sedaj naslov c. k. cestarjev. O ironija: „C. k." ! Zakaj ? Cestar je uslužbenec v državi; nadzorovalni organ drž. cest je, ki se trudi in dela za 40—50 K mešečno. Ali ni to imenitna plača za člo- Kandidatura za p r e d se d n i-; plačevati davke in dajati vojake, drugače nas vek ki ima~ zdray -elodec in 1 in t v o. Z Dunaja poročajo, da je kandidatura ces. kraljevi gospodje enostavno — preziralo ! _ Rftnrn£ro in hrP7 , dr.a Weisskirchnerja za mesto predsednika! stopila v ozadje in zopet je prišla na površje pi§e „Nova doba" : Gledališče je bilo že kandidatura dr.a Ebenhocha. Dalmatinski poslanci in jugo- otročičev s soprogo in je brez vsakih drugih O slovenskem gledališču v Trstu sredstev ?! Starostne doklade so po 5 letih 6 K, po 20 letih 12 K, po 30 letih 18 K. Imenitni poviški! Lahko se reče, da je škandal, da uži- starim narodom eno najvažnejših pripomočkov njih velike kulturne naobrazbe. V gledališču slovanski klub. Z Dunaja poročajo od 14. t. m.:; 80 se navduševali Grki za vse lepo ; gleda-Dr. Ivčevic in drugi dalmatinski poslanci li§5e je, kakor je dejal slavni Aristotel, dušna ' vajo aTt^cestarirMdov' o. TTIsramota"! sn r flnps nnsnpli spmbi rpr sp 7nra i v znnr- V« j i i i .< • . . ,J so danes dospeli semkaj ter se zbrali v zbor nični palači na posvetovanje o skupnem jugoslovanskem klubu. Splošno se sodi, da ne bo možno osnovati skupnega kluba. prenovitev in okrepilo slehernega človeka. Na odru vidimo predstavljati socialne razmere v umetniški enoti, na našo dušo vpliva lepa beseda in globoka misel. Gledališke Zupanom v S p ljetu je izvoljen predstave pa so zlasti ob mejah dr. Vicko Mihaljević, namesto odstopivšega dvojnega pomena. Postajajo shajališče dr.a Trumbića. j manjšine, družabno življenje zadobiva povsem S o c i j a 1 n o - d e m o k r a ti č n i po-; drugo in drugačno obliko. Lahko rečemo, da s 1 a n c i so imeli včeraj na Dunaju sejo, ki j 80 ravno z gledališkimi predstavami zlasti je bila izredno številno obiskana. Posvetovali i moravski Čehi rešili na tisoče svojih sinov v so se samo o parlamentarni komisiji, ne da j nevinih obmejnih krajih pred odpadništvom, bi se dotaknili drugih političnih vprašanj, omahujoče so pridobili zopet nazaj, otroci Posvetovanje se danes nadaljuje. | ponemčenih starišev so postali vzlic pomanj- Zarota proti p o r t u g a 1 s k e m u kanju narodnih šol zopet Čehi. Zato z od- nec notnemu jugoslovanskemu klubu. Kakor je razvidno iz gornjega članka se je „S. L. S." z dr. Šusteršičem na čelu že odločila za to, da naj nastopijo Jugoslovani zopet z dvema kluboma. Nadejamo se, da dobi nadutost „S. L. S.u od vseh dobromislečih narodno-odločnih jugoslovanskih poslancev primeren odgovor. Pred otvoritvijo državnega zbora. Naučni minister iMarchet odstopi. Dunajska „Zeitu javlja, da se v parla-manetarnih krogih smatra kakor gotova stvar, da odstopi naučni minister dr. Marchet. Kščanski socijalci predlože baje za to mesto dr. Gessmanna. Otvoritev državnega zbora. Kakor poročajo z Dunaja otvori cesar državni zbor dne 21. t. m. na slovesen način, s prestolnim govorom. Dogodki na Hrvatskem. Ban Pejačević odstopi ? ,,Obzor" poroča, da se v krogih ogrske ustavne stranke zatrjuje, da ban Pejačević odstopi radi bolezni in da postane njegov naslednik madjarski državni poslanec prof. Fran Nagy, rodom iz Slavonije, ki zna tudi hrvatski. — To so pa gotovo le pobožne želje izvestnih madžarskih politikov. V krogih, ki so v dotiki z banom, se zagotovlja da ban nikakor ne misli na odstop in da se sedaj poda ne lečenje v Karlove vari. Dogodki na Ogrskem. Državni tajnik v nemilosti pri cesarju. V budimpeštanskih političnih krogih je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da državni tajnik Izterenvi ni bil povodom 40-letnice kronanja imenovan od vladarja tajnim svetovalcem. To dejstvo tolmačijo kakor cesarjevo kralju, V Lizboni so odkrili zaroto, katere namen je bil odstaviti kralja Karola in postaviti na prestol don Miguela Braganco. V zaroto je zapletenih baje mnogo portugalskih plemenitašev. Mednarodna konferenca r u-dečega križa. Dne 11. t. m. je bila v Londonu otvorjena mednarodna konferenca rudečega križa. S to konferenco je prvikrat združena tudi specijelna razstava rudečega križa, ki je odprta. Konference se udeležuje okolu 150 delegatov. Izseljevanje Romunov v Šibi rij o. Neki v Kišenevu izhajajoči romunski list poroča, da se tamošnji Romuni v masali izseljujejo v Sibirijo. Sedaj je pa vlada to izseljevanje, ki traja že dve leti, prepovedala, vsled česar se na stotine rodbin, ki so prodale ves svoj imetek, nahaja v veliki bedi. Radi tega vlada med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. Grki v Bolgariji. Bolgarska brzojavna agentura je izjavila nastopno : Poročilo iz Aten, da je neka bolgarska patrulja ustrelila šest grških beguncev, ki so hoteli prekoračiti bolgarsko-turško mejo, šest drugih pa ranila, je resnično. Do tega je pa prišlo, ker se beganci niso odzvali pozivu, naj se ustavijo in pokažejo potne liste, brez katerih ni možno prekoračiti meje. Mnogo Grkov zapušča sedaj Bolgarsko na tajnem, da se tako izognejo plačanju dolgov poljedelski banki. Ob teh okolščinah je torej naravno, da je nevarno prekoračiti mejo. Dnevne vesti. Osebna vest. Sinočnim prvim brzo-vlakom so se odpeljali iz Trsta na Dunaj državni poslanci gg. prof. Matko Mandić, dr. Rjbar, Fraue Ivanišević in dr. Tresić-Pa-vičić. Imenovanje v sodni stroki. Pravni pr. ktikant dr. GuidoNikolić je imenovan avskultantom. Vprašanje premeščenja slovenskega učiteljišča. Poročajo nam, da se je včeraj goriški župan Marani mudil v Trstu. Ker posnemljemo iz prihajajočih poročil, da so laški mogotci v Gorici sila razburjeni radi sklepa vlade, da se slovensko učiteljišče premesti iz Kopra v Gorico, in da hočejo poskušati vse možno, da bi preprečili to pre-meščenje, je zelo verjetno, da, skoraj gotovo, da se je gospod Marani radi te stvari potrudil v Trst. Kam in do koga se je obrnil in kaj in koliko je dosegel, tega seveda mi ne moremo vedeti. Izjavljamo pa toliko na adreso Italijanov, kolikor na adreso vlade, da so Slovenci odločeni uprizoriti tudi najhuji vihar, ako bi se vlada hotela vkloniti laškemu kriku ter namestiti učiteljišče v kakem manjem kraju, kjer niso dani pogoji za znanostno strokovno naobrazbo in neizogibno potrebno socijalno izoliko. Ce pride učiteljišče na Goriško, mu je mesto edino v Gorici in ab- rečemo tisočev, je med nami ljudi, ki nikdar, kritosrčnim veseljem in iskrenimi željami pozdravljamo ustanovitev slovenskega stalnega gledišča v Trstu. Borite lj i za slovenski od er v Trstu ne opravljajo s tem samo velike kulturne misije, ampak tudi važno narodno delo. — Kakor poročajo listi, je že angažovan za Trst bivši režiser v Ljubljani Anton Verovšek, ki je igralec ne samo po rutini, ampak tudi po duši. Oder mu je domačija, kjer se suče z vso ljubeznijo. Ni dvoma, da se posveti tudi gledališču v Trstu z isto pristno iskrenostjo. Časniške brzojavke po znižanih cenah za dobo mirovne konference v Haagu. Vsled odloka c. kr. trgovinskega mi-nisterstva od 7. t. m. št. 19.659/P dopuščale se bodo, počenši s 15. junijem t. 1., za dobo mirovne konference v Haagu časniške brzojavke iz Nizozemskega v Avstrijo po znižanih cenah v smislu določeb objavljenih v členih 65—67 mejnarodnega brzojavnega poslovnika. Take brzojavke, ki so lahko tudi v francoskem jeziku sestavljene, odpravljale se bodo v času med 6. uro zvečer in 9. uro zjutraj po nizozemskih uradih. Časniške brzojavke po znižanih cenah iz Avstrije na Nizozemsko pa niso dopuščene. Naša pevska društva. Iz pevskih krogov smo prejeli : Naša pevska, v prvi vrsti pa obe mestni društvi „Kolo44 in „Slovansko pevsko društvo" le težko izhajati. Tistega intenzivnega delovanja, ki je vladalo v teh društvih še pred par leti — ni več. Ker so pevska društva velevažna in velekoristna za našo narodno organizacijo bo treba kaj vkreniti, da se naša pevska društva zopet ožive ter postanejo zopet ognjišča, okolo katerih se morajo zbirati naše mlajše pevske moči. Glavni vzrok sedanjemu nevspevanju je neugodno linan-cijelno stanje vseh naših pevskih društev. Okoličanska pevska društva imajo vsaj brezplačne prostore. Saj večina teh društev ne plačujejo stanarine, dočim motajo mestna pevska društva »trošiti precejšnje svote za pevske prostore. Zraven tega so dohodki na prirejenih veselicah tako neznatni, da večkrat ne pokrivajo niti trosko v ! Ako ta društva prirejajo kale izlet — in teh je treba, da se pevske moči vedrijo in pa, da zanašajo narodnega ognja med brate blizo in daleč — stanejo taki izleti (osobito ako je društvo mnogoštevilno) nerazmerno velikih denarnih žrtev. Da si ta hirajoča društva zopet opomorejo, bo treba, da se tržaško slovansko meščanstvo nekoliko več zavzame za to stvar. Običajno se tu pri nas toži, da je preveč društev in da so narodni davki preveliki. Res je to. Toda take davke imajo tudi po drugih mestih, recimo v Ljubljani, kjer nimajo pevska društva tako eminentno narodnega pomena kakor ga imajo pri nas. Koliko stotin, da ne ; solutno nikjer drugje. Za Gorico govori: ali le redko kedaj žrtvujejo novčič za naša korist zavoda in naobrazbe. Ta korist se j pevska društva! nikakor ne sme podrejati šovinizmu in ne- Zraven občinstva so tudi pevci sami, ki| strpnosti italijanske nacijonalne — politike. se premalo brigajo za pevske trdnjave. Res ljeno poročilo o plačah ter priporočal reso- to, da se c. k. uslužbenci tako sramotno plačujejo. Starostne, vdovske in sirotinske preskrbe nimajo vzakonjene, ampak obnemogli in fizično ter duševno porabljeni c. k. cestarji dobivajo milostne preskrbe po 10—25-letnem službovanju 40—60 stot. dnevno, po 25 do 30 letih 60—80 st. dnevno, a po 35-letnem službovanju 1 K 8 stot. na dan ! Pred 10 leti zvestega in zadovoljivega službovanja nimajo nikakšne preskrbe, še milostne preskrbe ne. To so razmere, ki kriče do neba I Vdove dobivajo milostno preskrbo, ki (čujte!) doseza 40—60 stotink dnevno! Najlepše pa so preskrbljene njihove sirote, ki dobivajo imenitno svoto «—10 stot. na dan ! — Uboge pare, ki nosijo ime c. k., ki upravljajo c. k. ceste, po katerih se vozijo c. in k. kanoni, bajoneti, puške, ministri, generali itd. in se celo vladar sam more posluževati dobrote lepih cest ! V drž. zboru se nekaj govori o zakonski starostni preskrbi. Pri tem pa je država sama, ki pri svojih uslužbencih ne zadošča opravičenim socijalnim potrebam, kakor so preskrbe svojim uslužbencem. Škandal, ki ga ni vreden nobeden stan, tem manje pa c. k.! Meseca januvarja so si c. k. cestarji na Goriškem priborili avdijenco pred c. k. namestnikom princem Hohenlohe. Gospodu namestniku je bila predložena obširna spomenica. Čudom se je čudil g. namestnik tem razmeram ter obljubil, da se hoče potegniti na vladi za zboljšanje materijalnega položaja c. k. cestarjev — a do danes ne vemo, kje leži ta spomenica. Prepričani smo, da je gospod namestnik vestno izpolnil svojo obljubo, a o zboljšanju ni ne duha ne sluha. Vzrok tiči na vladi na Dunaju. E, da bi bili tudi oni vsaj enkrat lačni, ti visoki gospodje — dobro bi vplivala ta šola na njih trda srca. Vsled tega stavili smo prošnjo na drž. zbor, katero so tudi dobili naši poslanci, do katerih so obrnena vsa naša srca; oni so edina naša nada. Prošnja sloni na teh točkah : 1. Uvedenje letnih prejemkov po 700 K z 20—35% aktivitetno doklado po 80, 1'iO, 240 K, katera naj se všteje v pokojnino. 2. Uravnava starostne, vdovske in sirotinske preskrbe po § 15. ces. naredbe od dne 19. VIII. 1899 št. 159. drž. zak. 3. Uniformiranje ozirom unifor. pavšal na drž. stroške. 4. Priznanje naslova c. k. cestni stražnik s karakterjem in pravicami aktiv. drž. uslužbencev. Učiteljsko društvo za Trst in okolico je zborovalo poslednji četrtek v restavracijski dvorani hotela „Balkan*4. Dvorana je bila polna. Vdeležil se je sestanka tudi g. poslanec dr. Rvbar, ki je izjavil, da se je zadovoljstvom odzval vabilu, priznal, da se doseza lepe vspehe le v organizaciji in da mu je drago, da se je tako društvo v poslednjem času osnovalo tudi na tržaških tleh. — Noče delati poklonov, ker je prepričan o važnosti učiteljskega stanu za povzdigo prosvete in osvobojenje od škodljivih nazorov in predsodkov pri mladih in odraslih med našim narodom. Priznava, da se danes več govori o univerzah nego o ljudski šoli, a to se pravi zidati pri strehi. Našemu rodu je potrebna sedaj ljudska in srednja šola. Osebni absolutizem je strt ; a ker se je pojavil nov absolutizem v tujih nam strankah, ki je še krivičneji od prvega, moramo šolstvo rešiti s tem, da se ga podržavi, dokler v Avstriji ne dosežemo narodne autonomije, ko si bomo sami delili pravico. Tovariš Grmek je prečita! lepo sestav- V Trsta, dne 15. junija 1907 »EDINOST« atev. 163 Stran III lucijo, tudi z ozirom ca učitelje po drugih kronovinah, ki komaj žive, naj se učitelji iz-jednačijo v plači državnim uradnikom poslednjih štirih razredov. — Grmek je bil tudi izvoljen delegatom na skupno zborovanje društvenem zastopnikov na Dunaju. Tovariš Čok je priporočal, naj učitelji višjih razredov sestavijo imenik onih dečkov,' ki bi šli na obrtno šolo, ter naj njih stari- j šem priporočajo, da se izjavijo ravnatelju, da žele pouka v materinem jeziku. — Ravnatelj obrtne šole je pripravljen ustreči tej želji. — Po zahvalnem govoru predsednika Ferluge dr. Rybaru in navzočim se je zborovanje zaključilo. Prizivna komisija za osebno doho-darino za deželo Goriško-Gradiščansko. 12. t. m. vršilo se je pod predsedstvom finančnega ravnatelja zasedanje prizivne komisije za osebno dohodarino za deželo Goriško-Gradiščansko. Na koncu seje se je predsednik zahvalil udom komisije za njih vspeš-no in složno sodelovanje, nakar sta uda komisije deželni poslanec gospod Dr. Camillo vitez plem. Egger in gospod Angelj Časa-j grande v imenu drugih členov s priznanjem1 omenila predsednikovo prijaznost, stvarnost in' nepristranost na vodstvu razprav. TRŽAŠKA ^ŠL<A KRONIKA. j Pol napoleona v zlatu. 52-letni krojač Fran G., stanujoči v ulici Ghega, je prijavil predvčerajšnjim opoludne na policiji, da mu, je v noči od 11. na 12. t. m., ko je bil v' družbi lahkoživke Katarine S. v ulici dei Ca- i pitelli, zmanjkalo pol zlatega napoleona (vred-i nost 10 kron). j Ker je na sumu, da je vkradel kokoši in staro suknjo iz bajtice znajmovalca vozov Vi- ] ljema Fonda na obrežju Grumula, o kateri tatvini smo poročali pred par dnevi, je bil včeraj predpoludne aretovan 29-letni dninar i Alojzij R., ki nima nikacega stalnega stano-, vanja. V pretepu z nekim njemu neznanim človekom je bil predsinočnjim na trgu pred mestno bolnišnico do krvi ranjen na glavo 32-letni pek Martin P., stanujoči v ulici del, Veltro. Bil je prenešen v bolnišnico in ker je! bil grozno pijan, so ga zaprli v sobo za pijance in ga včeraj v jutro izpustili. Nesrečnež. Frana Z., ki stanuje v ulici del Molino a Vento, so predsinočnjim ob 10. uri našli policijski agentje, ko se je v ulici di Torre bianca sprehajal v samih spodnjih hlačah in srajci. Iz tega dejstva in pa tudi iz njegovega govora in vedenja sploh soj prišli na policiji do spoznanja, da nesrečnež ni pri čisti pameti. Odvedli so ga v mestno,1 bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico; za umobolne. Kako nekterl stariši puščajo svoje otroke iz očij. Javni postrežček Ivan Jeranj ie predvčerajšnjim ob 4. uri popoludne našel pri rudečem mostu 4 letnega dečka Wolfa' W., čegar stariši (?!) stanujejo v ulici Tiziano V e c e 1 i o, ki je blizu i bolnišnice. Jeran je dečka odvedel na poli-, cijo, od kjer ga je neki redar odvedel domov.; Dezerter In tat. Neki Josip K., stanu-j joči v ulici del Lazzaretto vecchio, je bili pred nekaj dnevi prijavil na policiji sledeči dogodek. V noči od 6. na 7. t. m. je bil on; tako pijan, da je le s težavo stal po koncu.; Slučajno je naletel na nekega njemu nežna-; nega mladeniča, ki se mu je pridružil in ga' spremil domov. Doma je pa on takoj zaspal in ni nič čul, kdaj je šel oni mladenič od njega. Drugo jutro je pa zapazil, da ga je oni mladenič okradel : vzel mu je bil iz telo vni ko vega žepa ključek od omare in je potem iz te vkradel več zastavnih listkov, zlato uro, vredno 40, zlato verižico, vredno 80, zlat prstan, vreden 16, in par zlatih srajčnih gumbov, vrednih 10 kron. No, policiji se je posrečilo, da je prišla na sled tatu, ki je 26-letni Marij K., prostak 16. stotnije 97. pehotnega polka, ki je pa: pobegnil od stotnije in se potikal po Trstu.' Policijski agentje so Marija aretovali pred-' včerajšnjim v ulici della Barriera vecchia. a policija ga je izročila vojaški oblasti. Povožen je bil predvčerajšnjim popoludne 5-letni dečko Josip Mavk. ki stanuje z roditelji v Skednju št. 138. Deček pohaja namreč otroški vrtec na istrski cesti. Ko je predvčerajšnjim popoludne prišel iz *rtca, je pa s prav otročjo neprevidnostjo priletel na cesto ; a ravno tedaj je vozil tam mimo iz-vošček Anton Boschini se svojo kočijo št. 107. Brez svoje krivde in le vsled otrokove neprevidnosti, je izvošček podrl dečka in ga povozil. Slučajno je pa v isti hip prišel tam mimo zdravnik dr. Freiberger, ki je dečka preiskal in videči, da mu ni nič posebno hudega — imel je le par neznatnih prask — ga je dal odvesti domov. Smeinlca. Mali Tonček je povedal materi, da je bil padel in se pobil na nos. — „Pa si kaj jokal, srček moj?" ga je sočutno vprašala mati. — „Čemu? — je dejal Tonček — saj bi me tako ne bil nihče slišal, ker sem bil sam Koledar in vreme. Danes: Vid. mučenec; Vidoslav; Rosanda. — Jutri: Fran Regis, spozna-valeč: Dragimir; Vladisiava. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 28° Celzius. — Vreme včeraj : deloma oblačno. Društvene vesti in zabave. Tržaško podporno in bralno društvo (Via Stadion 19) naznanja svojim členom da odpade odslej zdravniška ambulanca ob nedeljah, ter namestu tega bode društveni zdravnik bolnikom na razpolago v soboto ob 61/* uri zvečer. V nujnih slučajih vdobiti je zdravnika ob nedeljah na njegovem stanu Via Giosue Carducci 8 (Via Torrente) in sicer ob 7. uri zjutraj. Pevsko društvo „Zastava" v Lo-njerju pri Trstu priredi v nedeljo, 16. t. m. ob 4. uri pop. občni zbor z običajnim dnevnim redom v prostorih „Konsumnega društva". K obilni udeležbi vabi Odbor. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Slovenska Straža" s sedežem v Gropadi. Pevsko društvo „Kolo" vabi vse gg. pevke in pevce, na redno pevsko vajo, ki se bo vršila v nedeljo dne 16. t. m. ob 2. uri popoludne. Ker bo imelo društvo dne 29. junija svoj koncert, so naprošeni vsi gosp. pevci in pevke, da se vdeležijo redno pevskih vaj. — Vrtna veselica, ki jo priredi „Čitalnica pri s v. Jakobu" jutri na vrtu „Kons. društva" pri sv. Jakobu na čast našim novoizvoljenim poslancem, obeta obilo zabave. Poleg lepega petja, ki smo ga vajeni slišati od vrlih „ ■M a a e fl wm4 0 m 1 PETER VERČON autoriz. pečarski mojster Trst, ulica Chiozza št. 18-14 = TELEFON štev. 19-32 = NAJVEČJA TOVARNA v štedilnih ognjišč TRSTU v vseh oblikah in veličinah od navadnih do najbolj kompliciranih načrtov. IN ZALOGA iz prvih čeških tovarn v vseh veličinah, načrtih in barvah, ▼postavljanjem v mesta ln na deieli po lastnih, zato Izurjenih monterjih. POkladanJe zidov z belimi Elmail ploščicami za kuhinje, kopeljne sobe, klosete itd. glinastih peči o t= cu ta o i DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvipešncj* sredstvo prati DOBIVA SE V VSEH IJCKftfHM H- revmatizmu in protinii TFtfnflklfl rnniMB prireje«« T Trste Eafacia ittuo, kkarii „#U )fadoua fcila Satak" prt '' ILlvULlIl/l UUL/lIin od lekarnarjev : st. M** in »sfr UHm, fcfal« JK Ija*. IUM K l<«e. Iz Trsta m as odpoHij« manje od 4 slshln^c proti polt piMartja sli pasli snftieipstai petjs>»» saeaka 1 K ftssks|paflfciMin V Tretu, dne 15. junija 1907 »EDINOST« štev. 163 HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. HOTEL BALKAH II. Kandidati klerikalne stranke : 1. Dr Terkuč notar Kanal 1 gl. — 2. Rogač Valentin Gorenjavas 18 gl. — 3. Košir Vincenc Kanal 0 glasov. Za napredne občinarje županstva „Kanal" je konečni izid teh volitev velepomen-ben dan. Dr. Terkuč velja za velikega „kleri kalca", ali slabo bi naletel, kdor bi ga vprašal, koliko altarjev je v naši cerkvi ? Ob sedanjih občinskih volitvah je mnogo in neumorno agitira! in volilci so mu ta trud povrnili s tem, da so mu naklonili — en cel glas. Tržaški vpokojeni čevljar Cenco Košir, ki sicer vedno naganja k edinosti, je bil ob volitvah tudi zelo vojevit kakor nam sploh sleherne volitve povzročajo neizmerno truda in skrbi. Vsega je dobiti pri njem, le ljubezen do naroda so mu ukradli tisti c. kr. državni uradniki, ki hodijo v Trst sejat germansko seme. Dobil je celih 0 glasov. Nevaden utis pa je napravila na nas izvolitev dosedanjega župana g. Antona Kriz-niča. Mož je zmiraj na narodnem mestu. — Vselej in povsodi deluje v blagor svojega naroda in posebno še rojstnega kraja. — Kako zna pa tudi mali posestnik ceniti narodnega moža, ki ga politični nasprotniki nazivljajo „mešetar", nam priča to, da je dobil od 167 volilcev 164 glasov na svojo stran. Torej le trije so mu bili nasprotni izmed vseh udeležencev. Mi se veselimo in kličemo : Narod vstani in hodi po poti napredka ! Vesti iz Istre. Občinske volitve v Puli so začele včeraj. Tem povodom smo dobili od tam dopis pod naslovom: „V zadnji uri apel na slovanske socijalne demokrate". Dopis slove : „Ali bodo socijalni demokratje slovanske narodnosti res sledili italijanskemu vodstvu na zgrešeno pot, po kateri morejo pač škodovati svojemu narodu, ali nič koristiti svojim socijalnim stremljenjem. In da je ta pot res zgrešena, morejo socijalisti razvideti najbolje iz nesrečnega načina, kakor sta taktiko vodstva opravičevala sodruga Pittoni in Martin na javnem shodu, ki se je nedavno vršil tu v Puli. Posebno izvajanja Pittonija so sestojala iz samih protislovij, vsaka konkluzija je bila v nasprotju s premiso. Zatrjevanju, da oni so internacijonalni, oziroma da so antinacijonalisti, je sledilo slovesno zatrdilo, da oni niso antinacijonalni. G. Pittoni naj nam oprosti: pred množico, ki nima kriterija, je to zelo lahka igra z besedami. Zatrdilo, da socijalisti niso antinacijonalni, je bil očividen poklon italijanski na-cijonalni stranki. Kako pa se s tem poklonom strinja nadaljno zatrdilo, da bodo socijalisti pobijali vse narodne tlačitelje?! In kako se s tem slednjim zatrdilom strinja prizadevanje Pittonija, da bi opravičil nastop socijalne demokracije za italijansko nacijo-nalno stranko ?! Za božjo voljo, roko na srce in povejte nam po duši in po vesti : Kdo je bil doslej naroden tlačitelj v Istri ?! Mari so Hrvatje tlačili Italijane ?! Ali ni bilo ravno narobe ?! Če ne druzega, pa vsaj to mora priznavati kakor resnično, kar je pisal ravnokar — „II Lavoratore", ki je menda glasilo gospoda Pittonija! Stoji torej dejstvo, da so Italijani tlačili Slovane; Pittoni podaja slovesno izjavo, da bo njegova stranka pobijala narodne tlačitelje, a zadnji konec vse Pittonijeve modrosti je, da socijalna demokracija mora podpirati italijansko narodno stranko, torej — tlačitelje!! Najlepša pa je ta-le: gospodje prisezajo na zastavo internacijona-lizma in kličejo na mednarodno druženje, v isti sapi napovedujejo boj stranki, ki se je sestavila brez vsacega ozira na narodnostni moment, ki je torej v resnici internacionalna, a hkratu hite sosijalisti na pomoč stranki, katere nacijonalizem je razvnet do besnila. To so take neskladnosti, ; nelogičnosti in protislovja, da se človek kar za glavo prijemlje. Tega se je zavedal gotovo tudi gosp. Pittoni sam in v stiski je zval na pomoč tisti nesrečni klerikalizem in je slikal na steno pošast črne reakcije. Stranka, ki se je podala v boj proti puljski kamori. si je nadela ime „gospodarska". V naslovu je izražen tudi nje program. Da, dragi gospod Pittoni — program!! Naglašamo to, ker je trdil govornik, da si nova stranka ne upa nastopiti s svojim programom. Program je to, naperjen proti isti korupciji, ki so jo ravno socijalistični govorniki neštevilokrati neusmiljeno obsojali. Kakor se je nova stranka osnovala brez ozira na narodnostni moment, tako abstrahira tudi od političnega mišljenja. V njej je mesta za liberalca in klerikalca, za vseh, ki hočejo na mesto razsipnega, za financijelno stanje občine ubijalnega gospodarstva postaviti pametno, racijonalno plodonosno vestno gospodarstvo. To je program nove stranke in je vse govoričenje o klerikalizmu prazno in neosnovano. Tudi kakor branitelje občinske avtonomije se predstavljajo socijalno-demokratski govorniki. Za to imajo ob sedanjih občinskih volitvah v Puli istotako malo pravice kakor za vprašanje s črno reakcijo. Gospodje naj nam dovole vprašanje: hočejo-li morda trditi, da je občinstvu avtonomija istovetna s slabim gospodarstvom?! Če hočejo socijalisti res postopati kakor zaščitniki ob- činske avtonomije, morali bi priti do vse drugačnih zaključkov: pridružili bi se novi gospodarski stranki. Ta napoveduje boj • zlorabam, a najhujši sovražnik občinske avtonomije je tisti, ki to avtonomijo zlorablja bodi v strankarske, bodi zasebne egoistične svrhe! In puljska kamora je zagrešila take zlorabe do ostudnega in Če ostane ona na : krmilu, utegne priti občinska avtonomija prav zares v nevarnost! Nastop socijalne demokracije za kamoro se ne da torej opravičiti ne s klerikalizmom, ne s pošastjo reakcije, a najmanje s skrbjo za občinsko avtonomijo ! j Ravno narobe je, nego so zatrjali socijalistični govorniki na rečenem shodu: kdor kliče: živela občinska avtonomija ! — ta mora klicati : doli s kamoro! V boju proti tej poslednji je mesto za prave socijalne demokrate. To kličemo v tej zadnji uri sosebno puljskim socijalnim demokratom slovanske narodnosti. Razpisano je mesto kancelarijskega predstojnika X. čin. razreda pri c. kr. okrožnem sodišču v Rovinju. Vesti iz Kranjske. Požar. V Lazah je pogorela hiša po-sestnice Ane Alan z vsem živežem, obleko in pohištvom. Škode je 4000 kron. Alan pa je bila zavarovana le za 400 kron. Bicikeli sk°^aiDOV Preda radi ^dp,0t0Tanja Qnrpimp CP priden in pošten pon. DlUlVVvIj pojako ugodni ceni. — >aslov pove; OpiCJ ING SC nik, star 14-H; let izučeD , j prodaji jeatvin. — Josip M ah nič, Bazovica. (67* „Inseratni oddelek Edinosti". 1006 FCpnIfO prodaja kuhinjsko opravo: omare, | illoHonip ^ let Star' zmožen vrtnarstva, i • Vl/Ul\a mize itd. iz prve roke Trst, ulica; ■"IdUCMIO službe pri gospodi. Naslov ; Ferriera štev. 25. „Inseratni oddelek Edino-ti '. < VnoHolirt dne 10. junija priredi na Krasu' FrflH^ bici*e,j ZJl moškega ter bicikelj neaeijo v 8V. Kri« Jpri vjom&ju mi^na TA " žeusko- Ulica M:idonna uei javni ples. Svirala bo godba iz sv. Križa. (695 GOSpiCa 1Z de^e'e' P°-'tene rodbine, čedne zu- štev. 10. Letoviščarjem "SE* T nanjosti, želi seznaniti se v svrho šta Malošče na Koroškem. Nizke cene sob ženitve z gospodom, tudi z malimi dohodki. Ponudbe. jedil, točna postrežba. V lepem slovenskem kr: pod „Vladimiro št. 18", poste restante, Corsia Sta- 20 minut od postaje Bekštanj, blizu Beljaka in dion. 690 škega jezera. 6(- Rodolphe Maas, £rst - ulica farnero 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. ===== posebno za žage na paro in mline. ===== avava Nitni bombaž za čiščenje strojev, /nv/sv/n Tujci v hotelu „B alka n". Na novo so došli dne 14. junija : Jodaz M. zasebnik, Spitz L. trgovec, Dachler J. zasebnik. LJUBLJANA; Weisa H. potovalec, Manuel F. zasebnik, Graf Th. trgovec, Richter J. uradnik, Engel M. uradnik, DUNAJ; Frank M. potovalec, BK^O ; Paller A. zasebnik, Vidovič J. CELOVEC. Pozor gospe! Čast mi je javiti moji cenjeni klijenteli, da prodajam pme izvirna vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — kakor že znano — po najnižjih cenah. Udana ELISA PERTOT Modni salon Barriera veechia št. 29, I. nadst. Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih llšpov, predmetov za darove, finih dišav po nizki eeni, ter pisarniških predmetov in izbrana zaloga krasnih razglednic te Via Farneto štev. 3 Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francsco d' Rssisi štv. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in biškoU najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač: finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin. • Pivo v steklenicah. .. : Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom. Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi Josip Visnovitz TRST, ulica Dante Alighieri št 3 Razpošilja se tudi na deželu. Samo za malo časa!|_[Samo za malo časa? Prodaja izgofovljenih oblek za otroke in odrasle v velikej izberi in po vsaki meri v prodajalnici ul. Farneto 5 (Largo Santorio Santorio) po zelo nizki ceni. Nikdar ni bila taka cena g Trstu Obiščite prodajalnico :::::: in boste se prepričali! T Čutim se dolžnega, da opozorim svoje cenjene odjemalce, posebno okoli« čane, da sem naročil veliko izbero izgotovljenih oblek in zamorem vsled tega prodajati obleke po jako nizkih cenah. Prodaja se je pričela v soboto dne II. maja t. 1 SPECIJALITETA: OBliEKE ZA BIRMANCE. L Vittorio Piscur, trst, ulica ^rcata št. 1. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Yia della Stazione štv. 7. - Telefono št. 84 7 Fiiijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADE2U. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Pošiljanje preflmeiov. li se Mejo n cotomie in prevajanje blaga na vse praie.i Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shramba v lastna za to pripravljena suha skladišča. mr Edini tržaški zavod za = „VACUM-CIEANER". ČIŠČE>TJE In SHRANJEVANJE PiiEPKOH Točna postrežba, in nizke cene. Naznanjam svojim cenjenim odjemalcem, da sem razširil svojo clobrozna-no orostilno v ul. Belvedere 17. o Priporočam se za obilen obisk Henrik Kosič, lastnik. v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri — — — (naslednik G. Ma Torre Giacomo Jffacerata ulica deli' Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne, "^c pohištvo in tapetarije B Umetni fotograf ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TEST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost pokalo v,por -celanaate.plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnika* spre-jena naročbe la Jih Izvriaje na do« ali zunaj mesta. I V pekarni s prodajo sladeie in likerjev ^ M. Stoi»»ar. Trst 1 //G ® * . ©) Jg ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe g jg Caprin št. 9 (ex ulica Erta) gj {g najde se veliko izbero sladčic in vsak dan svežih <§ Mjeničnih bišKotov. W Prepečene! (bišKoti) za ladije, § mŠ kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. ® Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon 1464. ^ ARI3TIDE GUALCO Trst Ulica S. Servolo 2, X TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ- H = Xe boji se konkurence.