Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Leto XXXII.
za celo leto 4 krona.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvri lista „Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Glasilo koroških Slooenceo
Celovec, 5. malega travna 1913.
Za Inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrsie vsakokrat
St. 14.
Evropske velesile proti Črnigori.
Balkanske vojske so v boju proti Turkom naglo prodirale. Kakor vihar so planile po turških armadah. Ustavile so jih le turške trdnjave1. Pred trdnjavami Skader, Odrin, in Janina je obležalo mnogo junakov. Konečno je padla Janina, padel je Odrin. Skadra pa Črnogorci niso mogli zavzeti. Izprva so odklonili srbsko pomoč, pozneje so bili prisiljeni prositi zanjo. Toda zdi se, da prepozno. Ko bi bili Črnogorci osvojili Skader prej, predno so velike evropske države, velesile, določile meje za Albanijo na severu, bi bil Skader črnogorski. Tako pa je zelo dvomljivo, če bo njihov, tudi če pade.
Naša Avstrija hoče za vsako ceno, da pripade Skader Albaniji in v zvezi z Nemčijo in Italijo je dosegla, da so v to privolile tudi druge velesile. Toda Črnogorci ne kažejo več volje, pustiti Skader, kjer je padlo na tisoče in tisoče črnogorskih Žolnirjev. Ne uklonijo se volji in zahtevi velesil. Velesile pa se od Črnegore ne dajo osramotiti in za vsako ceno zahtevajo, da morajo črnogorski in srbski vojaki bombardiranje Skadra opustiti in iti — domov, praznih rok in z velikanskimi žrtvami.
Mislimo si lahko, kako to Črnogorce boli. Črnogorska vlada je odgovorila velesilam, da njihovi želji ne more ustreči, ker s Turčijo še ni sklenila miru in je skadrska posadka turška; korak velesil je proti Črnigori naperjen, Črnigori sovražen in nasprotuje zatrdilu velesil ob začetku vojske, da ostanejo nevtralne, to je, da se ne bodo na nobeno stran nagnile.
Srbija je pa odgovorila, da nei more izpred Skadra odpoklicati svoje vojske, ker je po pogodbi zavezana, da pomaga Črnigori tako dolgo, dokler ne bo s Turčijo sklenjen mir.
Črnagora in Srbija sta se torej velesilam uorli. Modri črnogorski kralj Nikolaj
računa mogoče s tem, da velesile med sa-b) niso edine. Rusija in Francoska ste na tihem za Črnogoro, pa tudi Nemčija se prav nič ne mara siliti v ospredje. Toda, ali se Nikolaj morda ne moti? Velesile so na ne-povoijni odgovor Črnegore odposlale proti Črnigori svoje vojne ladje, da zasedejo črni gorsko^ obal in ne pustijo nobenega dovoza za Črnogoro. To je za Črnogoro zelo občutna, ker jim primanjkuje živeža in se je bati, da zagospodari lakota. Če pa bi bilo treba, namerava Avstrija storiti še nadalj-ne korake, da prisili Črnogoro, da se uda.
Ne bomo sodili, ali imajo velesile pravico, da tako postopajo, ali pa zanje velja le načelo: Sili naj se umakne pravica! Le eno je obsodbe vredno! Zakaj velesile že prej niso izvršile tega in dejansko poka-zcle Črnigori, da ne sme zavzeti Skadra? Ali je bilo treba, da je prej na tisoče in tisoče ljudi pred skadrskimi trdnjavami padlo, da je tam mala državica črnogorska že napol izkrvavela? Rusija je Črnogorcem dajala le pogum, pa tudi Angleška je prej izjavila, da balkanskih zmagovalcev ne bo prikrajšala na njihovih vojnih uspehih. To postopanje evropskih diplomatov je iz stališča človeštva obsojati. Zakaj so prej albansko vprašanje tako zavlačevali in so ga rešili šele sedaj, tik pred padcem Skadra? Prej bi se bila Črnagora velesilam, če bi bile pokazale odločno voljo, kakor sedaj, gotovo uklonila, sedaj po tolikih žrtvah pa gre težje. Še težje bo šlo, če Črnogorci in Srbi Skader, ki je tik pred padcem, res zavzamejo, predno jih morejo velesile s svojim vojaštvom prisiliti, da se umaknejo izpred Skadra. In to se zna zgoditi. Ko pišemo to poročilo, že prihajajo vesti, da so Črnogorci in Srbi zavzeli najmodernejšo trd-nj; vo pred Skadrom, Brdico, da so Turke prisilili, da so se umaknili z Velikega Ta-raboša in da je upanje, da Skader vsak čas nade.
Iz tega zamotanega položaja nastanejo lahko še hudi zapletljaji med velesilami, ki niso edine.
Boj za občino Slov. Flajberg.
Svojih polomov ae vidijo.
Sad dozoreva. Kar naprej prihajajo med svet novice, da poka kaka nemškutarska trdnjava, da -manjka v kaki nemškutarski občinski blagajni denarja, da je ta in oni nemški nacionalec ali nemškutar poneveril velike vsote. Ni še dolgo, odkar se‘je poročalo, da je zapustil nemškutarski župan O r a š v P o d r a v 1 j a h izpraznjeno blagajno za več tisoč (okrog 7000 K). Še pred kratkim se je dalje poročalo, da je manjkalo v občinski blagajni v Po-k r č a h okrog 6000 K ; tam je tako izborno gospodaril nemškutar Lille. O polomu v Trbižu je svoj čas prvi poročal naš list. Nemški nacionalci so hoteli vse prikriti, ko se je bivši podžupan trbiški, Gustav P r o s c h, ki je poneveril večje vsote, ustrelil. Nemški listi so poročali, da so našli revizorji v trbiški raifeisnovki vse v redu. Sedaj se je pa izkazalo, da manjka pri tem zavod« okrog 67.000 K. Ta primanjkljaj datira že od leta 1903. Naravnost strašno gospodarstvo nemških nacionalcev!
Krona nemškonacionalnih lumparij v najzadnjem času pa je grozoviti polom nemške »Spar- un d VorschuB-k a s s e« na Laškem na Spod. Štajerskem. Manjka nad 403.000 K.
»Štajerc« seveda molči in ne najde za te polome niti besede, čeravno ve, da bo šla vsa nemškutai-ska purgarija na Laškem na kant in povrh še par sto slovenskih oko-ličanskih kmetov.
Da bi javnost odvrnil od velikanskih denarnih polomov med nemškutarji, išče »Štajerc« polomov tam, kjer jih — ni!
Polom vidijo, kjer ga ni!
V Slovenskem Plajberku bodo v kratkem zopet občinske volitve. Zato so »Tages-post« in »Freie Stimmen« objavile članek o nerodnostih v občinskem poslovanju v Slov. Plajberku. Iz tega komarja v lutrovskih
Podlistek.
Celovška čitalnica.
(Po virih spisal F. K.)
(Dalje.)
O delu čitalnice v prvem poslovnem letu vemo, da so se shajali vsak večer njeni Člani v čitalničnih prostorih, da so se vadili v slovenščini, da se je poučevala slovenščina, kar je skoraj gotovo delal takratni gimn. profesor Anton Janežič, ki je spisal tudi pomožne knjige v ta namen (slov,-hemško slovnico že leta 1849.), prirejali so družinske igre, tombolo, petje itd. Število Članov je bilo jako veliko, 120 in črez jih izkazuje »Draupost«. Ne smemo se temu čuditi. Narodna napetost še ni bila toliko kakor dandanes in tudi nekaj Nemcev je zadajalo v čitalnico, kjer so se učili slovenščine in se dobro zabavali.
Ne smemo tudi prezreti, da je bilo v teh istih v Celovcu kulturno središče za 7io 6 Slovence. Anton Janežič je izdajal 11858 do 1868) prvi v resnici leposlovni list »Glasnik« in urejeval »Cvetje iz domačih in ojih logov«. Bleiweisove »rokodelske No-lce, ki so bile sicer odprle svoje predale ž skromni meri tudi leposlovju, so dovršile •s lakrat svojo nalogo, Blehveis je zaostal
v kulturnem napredku; zvali so ga sicer še »očeta slovenskega naroda«, a »oče« ni bil več, kajti duševna hrana (kultura) je prihajala Slovencem iz Celovca. Tukaj edini leposlovni list — tukaj tudi edini politični list, »Slovene c«, ki ga je leta 1865. ustanovil Andrej Einspieler, ker so mu pokopali nemško glasilo »Stimmen aus Inner-osterreich« in ker Slovenci političnega lista v pravem pomenu besede res nismo imeli, odkar je »paragrafov strela« treščila v Vil-har-Levstikovega »Napreja«, strela paragrafov, katerih je premalo v glavi imel, kakor se ironično izraža Levstik v svoji parodiji. V spomin »Napreja« — Prešeren: V spomin Smoleta«. Novice so bile »rokodelske« — »Slovenca« pa je preveval svež duh političnega napredka. Urejeval ga je duhovnik A. Božič, duševni oče pa mu je bil Andrej Einspieler. Einspieler in Janežič nista bila sama v Celovcu, obdajala ju je slovenska družba. Zato tudi tako živahno družabno gibanje v »Slovanski Čitavnici«. Družaben napredek je bil torej v zvezi z duševnim napredkom.
XXX
Tudi v poletnem času je Čitalnica leta 1864. nudila članom dovolj zabave. Poučevala se je redno slovenščina, gojila se je družabnost, skoraj vsako nedeljo so prirejali izlete v okolico na različne strani, pri
katerih je bil tudi v lepem številu zastopan nežni spol — kakor poroča »Draupost«. In ko je prišla jesen, so se vršili vsako nedeljo plesni venčki v gostilni »Stadt Triest«. — To niso bili javni plesi, ampak bil je pouk v plesu; dvakrat na teden je plesni učitelj Heinlein učil slovanske narodne plese.
Tako je bilo družabno življenje v prvem Čitalničnem letu. Na staro leto se je še vršila večerna zabava in licitacija dragocenih in šaljivih predmetov. S tem je bilo prvo društveno leto zaključeno. Omenjamo še, da sta »Slovansko Čitavnico« v Celovcu obiskala v prvem letu njenega obstoja dr. Lovro Toman, odvetnik in nàrodni zastopnik iz Ljubljane (16. avgusta 1864) ter dr. E. H. Costa, odvetnik in župan ljubljanski (30. avgusta 1864). Ta dva sta vpisana v »Spomeniku za Cestite goste celovške Čitavnice«, ki ga hrani »Družba sv. Mohorja« v Celovcu in v katerem so vpisani člani in prireditve društva od leta 1872. do 1876. Ohranjena je tudi Gostova slovenska vizitka, na kateri je na drugi strani s svinčnikom zapisano: »30. 8. 1864. P otova j e skoz Celovec sim obiskal slov-j a n s ko čitalnico ter pravim: B°g vzajemnost slovansko! Bog živi Slovence na Koroškem! Dr. E. H. Costa, ljubljanski ž u -Pan-<<	(Dalje sledi.)
»Fr. Stimmeli« in »Tagesposti« si je »Šta~ jerc« naenkrat izmislil strašen »polom«. Toda v svoji veliki lažnivi gorečnosti se je »Štajerc« tako zaletel, da se je moral že — sam popravljati. Najprej se je lagal na ta način: »Na Pošenkerjevo hišo je posodila občina pred dolgimi (koliko metrov dolgimi?) leti 100 goldinarjev. Sedanji gospodar te hiše mora plačati za to vsako leto 14 K in neke vinarje procentov. To je moral vedeti občinski zastop in župan. Plačanih pa teh 14 K ž e 5 1 e t ni bilo.« Ker je pa morda gospodar Pošenkerjevo hiše zavoljo te laži grozil s tožbo, se je »Štajerc« takoj v prihodnji številki začel popravljati in priznal, »da je dal gospodar Pošenker-jevc hiše ta denar« v šparkaso in da potemtakem ni več dolžan. Župan je seveda ta denar pustil v hranilnici, ker se ga ne sme porabiti za občino. In ker župan tega denarja ni dvignil in ga ni zapravil, kakor bi ga morda kak »Štajerčev« župan, ga »Štajerc« napada. Tak list, kakor je »Štajerc«, seveda ni resen in se pametni ljudje nanj ne ozirajo, ga prav nič ne upoštevajo, ker njegova lažniva smrdljivost diši že v deveto deželo. Zato se s tem kljukcem ne bomo pečali, odgovoriti pa hočemo na »Fr. St.« in »Tages-post« in dokazati, kako se nasprotniki trudijo, da bi očrnili ves slovenski občinski odbor, dobili občino zopet v svojei roke in pomagali na škodo kmetov grajščakom in forštnarjem ter nemškutarstvu.
Kaj očitajo občinskemu odboru?
Slovenskemu občinskemu odboru, oziroma slovenskemu županu očitajo tole:
1 Župan lovske najemščine ni razdelil celih pet let, pač pa jo je dvignil iz hranilnice in jo porabil za občinske potrebe; za občino da je izdal v resnici le kakih 60 K, vzdignil je pa 901 K 60 vin. Župan da te vsote še ni vrnil, ampak jo je porabil zase.
2.	Župan je 284 K 70 vin, ki jih jei že meseca avgusta 1912 dobil za lovsko najem-ščino od Dietrichsteinovega gozdarskega in rentnega urada za leto 1811/1912 naložil šele tri dni pred revizijo, to je 2. marca, ter za svoj trud odštel 20 K 40 vin.
3.	Srebrna renta v vrednosti 100 K je šla v izgubo.
4.	Občina je naredila dolgove nad dolgove, čeravno so se doklade vsako leto zvišale, niti posojila 1000 K ni vrnila, ki je bilo najeto pred sedmimi leti. Vsako leto bi morali odplačati 200 K, to pa se je zgodilo v sedmih letih le enkrat in od 1. januarja 1. 1912. niso plačane obresti od tega posojila. Nemškutarski občinski odbor prej je gospodaril pa dobro.
5.	Podljubeljski most se je zaprl vsled predrznega in nerodnega nastopa občinskega odbora in so za,voljo tega imeli posestniki škodo in mora sedaj občina plačati prispevek 435 K 16 vin.
6.	Vrb tega • bo razpust občinskega odbora stal občino precej denarja.
‘Kaj je resnice na tem?
Ali je občinski odbor kaj zakrivil?
1.	Lovske najemščine se do leta 1896 sploh ni razdeljevalo, ampak se jo je uporabljalo za občino. Potem se je pa dvakrat ob koncu lovske periode, po vsakih petih letih, denar razdelil. Tudi lani se je name,-ravalo lovsko najemščino, ker je lovska doba potekla, razdeliti, župan je denar vzdignil, ko pa se je hotelo deliti, se je izkazalo, da manjka nekega parcelnega protokola, ki je bil pri Deutsch-Petru. Ta je trdil, da ga je poslal občini. Zavoljo tega se je moral nov parcelni protokol narediti in stroške zanj so prevzeli eno tretjino Deutsch-Peter, eno tretjino župan Boste, eno tretjino drugi posestniki. Ta protokol je šele decembra 1912 došel, ko so bili že izbruhnili osebni prepiri in tako ni prišlo do razdelitve, ampak župan in občinski odbor so prej odstopili. Trditev pa3 kakor da bi bil župan denar porabil zase,, je seveda nesramna laži Blagajno in blagajniški zapisnik je vodil obč. tajnik, in ta je še ob novem letu rekel županu, da ima župan v občini še 700
Velike starost dočakal®
le tisti ljudje, ki vsako bolezen že v kali udu-šijo, zlasti pri naduhi, tiščanju v prsih, pehanju v plečah in prsnih bolečinah naj bi vsakokrat takoj rabili Leilerjev zeliščni esenc-fluid z
kron svojega denarja založenega, in po novem letu je župan izročil občinskemu tajniku še 400 Kiz svojega žepa za občinske potrebe.
2.	Dietrichstein je res meseca avgusta plačal 284 K 70 vin. lovske najemščine, pa ne županu, ampak tajniku, ki je izročil denar šele 9. decembra! Toda ta vsota je samo en del lovske najemščine ; zato je župan naročil tajniku, da naj tudi od Voighta in barona Helldorfa iztirja najemščino, da se bo potem vse skupaj naložilo. Voight in Helldorf pa še dosedaj nista plačala. 20 K 40 vin. si je župan zara-čunil za pota, med drugim trikrat v Celovec, ki jih je imel, da odpravi neke lovske enklave in naredi nov občinski lov v Podnu, vsled česar ima občina vsako leto 110 kron dobička. Prej so dobivali kmetje za lov po 18 vinarjev za hektar, sedaj pa dobivajo po 53 vinarjev. To j e* županova zasluga. Župan je svoj čas v seji občinskega odbora obljubil: Če novi lov v Podnu izpelje, si bo zaračunil potne stroške, če se mu pa ne posreči, bo pa trpel iz svojega. In to se mu upajo očitati nemški listi? Večina nasprotnih županov niti koraka zastonj ne naredi !
3.	Zaradi srebrne rente, ki je prišla v izgubo, občina ne bo niti za vinar oškodovana, ker je renta vinkulirana in je noben ne more spraviti v denar. Ni pa županova krivda, če je prišla v izgubo, in župan Boste je storil kar je mogel, da se zadeva uredi. Renta je bila z dvema zastavnima pismoma in dvema hranilnima knjižicama shranjena v miznici, ker občina nima blagajne. Ključ do miznice je imel tajnik. Ko je m ko nedeljo zahteval župan, da pogledata, kdaj da bo treba vzdigniti obresti, je kon-statiral, da renta manjka. Tajnik se ni mogel spominjati, da bi občina bila imela sploh kako rento, da pa jo bo skušal poiskati. Pozneje pa je župana Bošteta opozoril, da mu je Jakob Lausegger, prejšnji nemčurski župan rekel, da te rente že takrat ni bilo več, ko je bil še župan Jakob Lausegger. Ko pa je Boste ugovarjal, da je še on prevzel rento od neposrednega svojega prednika, slovenskega župana Užnika, je tajnik menil, da se župan Boste moti. Ker je bila renta vinkulirana je šel župan Boste k deželnemu odboru poročat in vprašat za svet. Deželni odbor ga je poslal na sodnijo v Borovlje, da se renta amortizira. Boroveljski sodnik ga je pa zopet »navižal« na deželno sodnijo. Napravila se je potem prošnja za amortizacijo na deželno sodnijo. Kako se more torej tako nami-gavati, kakor da bi bil župan zapravil rento in bo imela občina škodo, ko je imel župan le sitnosti, ko je storil svojo popolno dolžnost in ko občina tu niti vinarja ne more izgubiti, ker je renta vinkulirana. Ali ni to samo grda hujskanja, laž in zavijanje?
4.	Dolga občina ni imela 1000 K, kakor trdita »Tagespost« in »Fr. St.« (seveda pogreva to laž tudi neizogibni »Štajerc«). Tega dolga je bilo prvotno 1800 K in gaje slovenski župan Užnik prevzel cd nemškutarskega prednika Jakoba Laus-eggerja. Naredila je torej ta dolg pri Unter-rosentaler - Sparkasse plajberška nem-šku tarska stran k a. Slovenska župana Užnik in B o š t e pa sta ta dolg odplačevala, da ga je sedaj samo še 800 K. Obresti so plačane tudi do konca leta 1912. Slovenska občina je torej dolg nemškutarjev odplačevala. Kdo je torej boljše gospodaril? Tisti, ki je dolg naredil, ali tisti, ki ga je odplačeval? Zato tisti, ki so dolgove naredili, tudi nimajo nobene pravice, predpisovati, kdaj da se moi’a njihov dolg poplačati.
5.	In kako je s podljubeljskim mostom? Šlo se je zato, ali je občina dolžna za most prispevati ali ne. Slovenski občinski odbor je koristi občine zastopal in se poter goval za to, da bi občina ničesar ali pa malo
znamko „Elsa-fluid“, ki lušči sliz in lajša bolečine. Za vsak slučaj naj bi bil vedno pri hiši. Pri protino vib, skrninastih in nevralgičnih bolečinah se je vedno izkazal kot zanesljiv pomočnik. 12 steklenic za 5 kron pošilja franko lekarnar E. V. Felle?, Stubica, Elza trg št. 67, Hrvatsko, pri katerem naj bi tudi naročili pri-
prispevala. Končno je obveljalo, kar je razsodilo okrajno glavarstvo. Občinski odbor je storil le svojo dolžnost, da je branil koristi občine. Če pa je med pravdo zaprl most Voight, je le pokazal, kakšen prijatelj kmetov da je!
6.	Da je dobila občina vladnega komisarja, tega so krivi samo nemškutar j i. Le njim se je zahvaliti, da bo imela v tem oziru občina strošk». Ker je bila občina v slovenskih rokah, bi bil moral za komisarja postavljen biti le kak mož slovenske stranke. In slovenska stranka v Slovenskem Plajbergu ima dovolj mož tudi brez Bošteta, ki bi bili sposobni za komisarja. Ker pa nemčurji Slovenca niso marali, so se vtaknili za okrajnega glavarja in povzročili, da je bil namesto enega katoliškega slovenskega kmeta za komisarja postavljen nemški uradni k ! Nemčurji sami so ga zahtevali in sedaj zavijajo oči, da bi preslepili nevedne in zakrili svojo lastno krivdo!
Kdo je kriv slabih razmer?
Res je, kmečke razmere v Slov. Plajbergu so žalostne, toda kdo pa je k r i v , če kmetje nimajo dovolj paše? AÌÌ ne graj-ščaki in forštnarji? Kaj pa bi bila nemškutarska stranka v občini Slov. Plaj-berg brez pomoči grajščakov in gozdarjev? Saj ti še celo pri furberku, pri vožnji uganjajo politiko, ker jo oddajejo samo tistim, ki gredo pri volitvah ž njimi. To so prijatelji slovenskih kmetov, kaj ne? Nje pustiti v občinski odbor bi se reklo narediti kozla za vrtnarja!
Kljub slabim gospodarskim razmeram je pa slovenski občinski zastop dolgove, ki so jih prej naredili nemškutarji, odplačeval, čeravno je v prejšnjih časih »Union« sama plačevala od 600 do 700 K direktnega davka, sedaj pa pridejo vse občinske doklade, ki jih je prej plačevala »Union«, na same kmete. Stara »Union« je občini pustila samo svoje za delo nesposobne penzijoniste, ki imajo tako malo penzijona, da jih mora občina podpirati. In če so nemškutarji že v prejšnjih, boljših, za občino bolj ugodnih časih slabo gospodarili in delali dolgove, kako slabo bi gospodarili šele sedaj? No, pri njih bi utegnilo res priti do kakega resničnega poloma.
Kaj hoče stranka »forštnarjev«?
Zakaj se sedaj stranka forštnarjev tako peha in laže po listih? Za žepe svojih gospodarjev, grajščakov se ji gre! Gre se namreč za odkup pašnih pravic in je cela stvar že v teku. Slovenski občinski odbor se je potegoval za kmete, kar seveda forštnarjem ni všeč. To se spozna že iz tega, ker je graj-ščinski zastopnik dr. Luggin pri neki občinski seji leta 1911 sam povedal, da bo treba drug občinski odbor izvoliti, ker sedanji občinski odbor za kmete preveč zahteva. Torej za to se gre nemškutarski in forštnarski stranki, d a bi bil izvoljen tak odbor, ki bi vse podpisal, kar bi forštnarji diktirali. Kmetje bi se pa zopet obrisali kakor pred 50 leti, ko se je šlo za goro, in potem bi bilo v Plajbergu še veliko več joka in stoka kakor dosedaj; Voight bi potem še lažje kupoval slovenske kmetije in kmeta gonil z njegove zemlje. Če so kmetje tako nespametni, da potegnejo pri teh volitvah s svojimi sovražniki, potem naj si sami pripišejo, če jih bo konec. Slovenska kmečka stranka pa si umije roke!
Kaj bi radi nemškutarji?
Drug vzrok, zakaj so se nemškutarji z vso silo vrgli na slovensko občino, je njihova želja po novi šoli. Kmetom, ki že pod sedanjimi davki in dokladami vzdihujejo, hočejo naložiti še veliko večja, nova breme* na. V Plajbergu hočejo povzdigniti šolo v d v o r a z r e d n i c O'. Treba bo dozidati eno nadstropje, pripraviti stanovanje za novega učitelja, kar bo vse sta-
sine priznane Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko Elza-kroglice 6 škatlic za 4 krone franko, da je pri zapekanju, želodčnih krčih itd. to milo, neškodljivo sredstvo pri rok1-Oboje moremo svojim čitateljem najtopleje Prl" poročati.	m — — —
lo veliko denarja. Potem pa hočejo tudi v Ljubelju postaviti čisto novo' šolsko palačo, ktera bo stala najmanj 30 do 40.000 K. Tudi te bodo naložili kmetom, če so tako nespametni, da volijo nemškutarski občinski odbor. Vrhtega bo šola v Ljubelju skoziin-skozi nemška, mučilnica za slovenske otroke!
Slovenski kmetje, bodite pametni, pustite malenkostne osebne prepire, ko se gre za veliko važnejše stvari, za Vašo gospodarsko i n narodno bodo č-nost. Združite sc v 12. uri, p redno Vas zgrabi Vaš skupni s o v r a ž-nik in vse pritisne za zmerom ob steno. V edinosti je moč!
¥opa na Balkanu.
Kako so zavzeli Odrin.
Pri naskoku na Odrin so bili prišli Bolgari in Srbi na skoro neprodorne žične ograje. Strahovito mnogo napora je bilo treba, da so Bolgari in Srbi prerezali žice. Pri tem težavnem in zamudnem delu je padlo nepregledno mnogo junakov. Toda končno je bilo to delo izvršeno, pot je bila prosta. Od žičnih ograj pa do utrdb pa je bilo še zelo nevarno polje. Pred modernimi utrdbami je namreč polje skoro povsod podmi-nirano. Mnogi izmed naših čitateljev se še spominjajo, kako so pred Port Arturjem zletele cele stotnije v zrak, ko so pridrvele na podzemske mine. Tudi pred Odrinom se je bilo bati takih min. Mine pa so različne. Mogoče je, da opazovalec iz trdnjave zapali z električnim tokom mine; proti takim minam se Bolgari niso mogli ščititi. So pa tudi mine, ki se razlete, če stopijo vojaki na ploskev, ki jih krije. So globoke jame, nasajene s koli in posute z železnimi škorpijoni. Proti tem so se Bolgari in Srbi zavarovali na ta način, da so pognali čez bojno polje veliko množino živine. Za njo šele so drveli junaki pod visoke utrdbe. Tu se je moral junaški naskok zopet ustaviti. Po 11 metrov visoki betonski zidovi, le tu in tam razbiti od krogel težkih oblegovalnih topov, so jim zapirali pot. Toda oblegovalci so bili tudi na to pripravljeni. Čudno se sliši in skoro srednjeveško, če čujemo, da so oblegovalci na lestvah, drogovih in fašinah preplezali tudi te zidove. Razvilo se je strahovito klanje na zidovih, oko v oko so si gledali sovražniki. Tu ni bilo pardona, z bajoneti so drli oblegovalci naprej in utrdba je padla za utrdbo. Na drugi strani pa so Turki v divjem begu zapuščali svoje postojanke. Šlo je v divjem begu proti Odrinu. Toda Bolgari in Srbi niso mirovali. Zanje ni bilo počitka in oddiha. Topov niso bili mogli spraviti še na turške utrdbe, toda tega niti treba ni bilo. V utrdbah samih so našli turške topove, ki jih sovražnik ni več utegnil storiti nerabne in našli so ogromno množino municije. Bolgari in Srbi so jih obrnili in turški topovi so sipali smrt in pogin v turške vrste. Bežeči Turki, ki so se izogibali hibi, položenih med utrdbami in Odrinom, so kazali oblegovalcem pot v mesto. Kratek odmor je nastal, med katerim so govorili na obeh straneh topovi. Na eni strani turški topovi v rokah oblegovalcev, na drugi strani turški topovi iz Odrina. In zgodilo se je zopet nekaj neverjetnega. Oni turški topovi, ki se prej niso mogli meriti z izbornim srbskim in bolgarskim materijalom, so razbili zadnje turške baterije v Odrinu samem.
Medtem je začelo v mestu tu in tam goreti. Tu in tam je priletela kaka granata bled lesene turške! bajte in takoj je švignil °genj iz streh. Toda glavnega požara niso zanetile krogle oblegovalcev. Turki sami so zažgali mesto, ki je niso hoteli pustiti nevernikom. Po vrsti so zletela v zrak velika skladišča municije in živil. Zletela so v zrak skladišča Bašink, Kemer, Hadirlik, Laik, Karak kej, mala vojašnica, med Janik kislo in bolnišnico in arzenal z artiljerij-skim skladiščem. Nad razvaline in plamen Pa so gledali visoki minareti mošeje, kjer Se nahajajo grobovi sultanov.
Nove čete Srbov in Bolgarov so prihajale v utrdbe. V diru je prišla konjenica in Poljski topovi pridrveli, da končajo krvavo delo. Na utrdbah je zavihrala zmagovita bolgarska zastava. Nove, čile čete so začele zasledovati bežeče Turke proti Odrinu. L rat ek boj še v prvih ulicah, potem so se
umaknili Turki v notranje mesto. Le tu in tam je počil iz kake hiše ali izza razvalin strel. Zmagovalci so udrli proti zahrbtnemu sovražniku in v kratkem boju so tudi te pognali v beg, ali pa jih na mestu pobili. Strašno je bilo to klanje v gorečem mestu. Vse ulice na vzhodni strani so bile zasedene od Srbov in Bolgarov. Na jugu in na zapadu pa so še grmeli topovi. Tedaj se oglasi na glavni cesti, ki vodi v mesto, godba:
»Šumi Marica!«
23. pešpolk, junaki šipčanskega polka so korakali v mesto. Za njimi je prišel jam-bolski polk in rodopski polk. Nato konjenica in artiljerija.
Utihnili so topovi na južni in na zahodni strani. Vse se je spogledalo. »Naši bratje prihajajo!« je šlo skozi vrste. In v divjem begu so drveli Turki mimo proti notranjemu mestu, med nje pa so sipale strojne puške smrt in pogin.
In polki so korakali naprej. Tu in tam se je vnel še kratek pouličen boj, toda Turki že niso imeli več prave odporne sile. Vedno bolj so- se bližali zmagovalci notranjosti mesta. Streljanje ni hotelo ponehati, vmes pa se je glasilo v onih mestnih delih, ki so jih bili zmagovalci zasedli, zvenenje. zvonov.
Ob 2. uri popoldne so naznanili streli iz topov, da je mesto zavzeto.
Koliko Turkov je ujetih?
Končne operacije proti Odrinu so trajale v celem 49 ur. Ujetih je bilo 51.000 mož, med temi 17 paš, 4 divizijski generali, 8 bri-gadnih generalov in 1220 častnikov. Med ujetniki se nahaja 64 nemških častnikov, 18 rumunskih in 6 belgijskih. Bolgari so zaplenili 54.000 pušk, 620 topov in ogromne zaloge municije. Turki so baje razstrelili Se-limovo mošejo. Šukri paša s celim generalnim štabom je bil odveden v Sofijo. Ker razsajajo v osvobojenem mestu razne nalezljive bolezni, je odpotoval v Odrin šef sanitetne oblasti, da organizira sanitetno službo s sredstvi, ki jih je že dovolilo narodno sobranje.
Šukri paša ujet.
»Narodni Listy« priobčujejo razgovor svojega sofijskega poročevalca s Šukri pašo, ki je izjavil med drugim sledeče: Pripravljen sem bil na odločilni naskok. Zaloge živil so zadostovale še komaj za en teden, pri manjših racijah morda za 20 dni. Posadka Odrina je štela v zadnjih dneh
60.000	mož. Ker so imeli oblegovalci kakih
100.000	mož, je bila premoč Srbov in Bolgarov prevelika. Šukri paša se ni ud al, marveč izjavlja, da ga je srbski polkovnik Jovan Ugrinovič ujel. Šukri paša je nato zajahal konja in odjahal k generalu Vazovu, kateremu je izročil svojo sabljo.
Šukri paša je kurdijskega plemena, s francosko pristriženo brado. Njemu in njegovemu spremstvu se pozna pomanjkanje zadnjih dni.
Turki so nameravali prodreti skoz oblegovalno armada.
Glasom poročil iz Sofije je 20. srbski polk udaril s tako silo na Turke, da so se ti umaknili proti vzhodnemu sektorju, ko pa so naleteli na prodirajoče bolgarske čete, so poskusili se pretolči skozi srbske čete na zahodu in na severo-zahodu. Srbske čete so bile v zelo slabih pozicijah za obrambo in Turki so računali s tem, da bodo z lahkoto predrli srbske čete. Zdi se, da je bil sam Šukri paša pri teh četah. Medtem so pričakovali Srbi Turke z nasajenimi bajoneti in preprečili njih prodiranje. — žrtve na obeh straneh so bile velikanske-. Med turškimi četami je zavladala panika, začele so metati od sebe orožje.
Na tej strani so zavzeli topovi 20. srbskega polka trdnjavo, v kateri je bil Šukri paša.
Usoda Odrina je bila odločena, ko so Srbi preprečili turški poskus, prebiti srbske pozicije. V tem trenutku so Bolgari od vzhoda predrli turške pozicije. Turkom je ostalo samo še nekaj utrdb, ki jih je Šukri paša pozneje predal.
N
Boj za Skader.
B a r, 3. aprila. »Tribuni« se v Rim poroča: Črnogorci in Srbi se bijejo za, Skader pod geslom: Skader ali smrt! Vse utrdbe okoli Taraboša so zavzete, naposled so pa Turki morali tudi veliki Taraboš zapustiti
in so se umaknili na mali. Velik del turške taraboške posadke je pribežal v kvartir generala Gjuroviča in se udal. Učinek srbske oblegovalne artiljerije je strahovit. Pet črnogorskih bataljonov stoji blizu mesta in oklep oblegovalcev je vedno ožji. Naskakovanje oblegovalcev je občudovanja vredno. Napredujejo na popolnoma prostem terenu. Kralj Nikita prisostvuje z mladeniško navdušenostjo naskoku. Mesto samo vsled obstreljevanja ni trpelo, pač pa je polno ranjencev.
B e Igra d, 3. aprila. Oficielno poročilo izpred Skadra se glasi: Oba sektorja skadrskih utrdb sta v srbskih rokah. Črnogorci so dospeli 200 metrov pred glavno utrdbo, kjer so se zašancali pod zemljo in pripravljajo generalni napad.
Dunaj, 3. aprila. Tukaj sodijo, da'se generalni naskok na Skader izvrši šele koncem tega tedna, ker niso še vsi na novo dospeli srbski topovi na svoje mesto postavljeni.
B e Igr ad, 3. aprila. (Zadnje poročilo.) Po kratkem odmoru se je* obstreljevanje Skadra zopet začelo. Srbi in Črnogorci so Taraboš osvojili. Obenem so začne glavni naskok.
»Reichsgost« napoveduje veliko vojaško akcijo.
Dunaj, 3. aprila. »Reichspost« poroča, da je Avstro-Ogrska storila tudi v vojaškem oziru naj obširnejše priprave, ako se Črnagora ne bo udala. Cesar je sprejel v av-dijenci armadnega nadzornika nadvojvodo Friderika, šefa generalnega štaba Con-rada, vojnega ministra Krobatina, puljskega pristaniškega poveljnika Chmelarza in poveljnika domobranske kavalerije Kirch-bacha. Te avdijence so v zvezi s tozadevnimi pripravami.
Dnevne novice in dopisi
Občni zbor »Zadružne zveze« in zadružni kongres. Ob sijajni udeležbi se je vršila v Ljubljani v Ljudskem Domu redna skupščina Zadružne zveze za XIII. poslovno leto. Skupščinarjev je bilo nad 300. Iz poročila načelstva posnemamo, da je imela Zadružna zveza v minulem letu 99 milijonov 344 tisoč 702 K 32 vin. prometa. Čisti dobiček znaša 36.509 K 79 vin. Število Zvezinih članic je ob koncu leta 1912 znašalo 668, in sicer jih je bilo na Kranjskem 335, na Štajerskem 112, Koroškem 45, Goriškem 7, v Trstu 6, v Istri 79, v Dalmaciji 84. Predsednik g. dr. Krek je omenjal svetovne denarne krize, ki jo je na celem jugu še najmanj občutila Zadružna zveza, da ji ni bilo treba iskati izrednih sredstev. Zadružna disciplina se je sijajno izkazala. Dr. Krek opozarja. da se kot posledica vojske denarni kredit še ne bo kmalu zboljšal in bo zato treba strogo izvajati načelo naših zadrug: Kmečki denar za našega kmeta! Kmečki denar naj se ne vporablja v indutsrijske, špekulativne namene. Popoldne in v četrtek dopoldne se je vršil zadružni kongres, na katerem je najprej poročal o novem zadružnem zakonu, o njega prednostih in slabih straneh. Kongres je vzel njegovo poročilo na znanje in izrazil željo, da bi naši poslanci v zbornici zastavili svoj vpliv v smislu poročila, zlasti da ne bi zadružništvo prišlo v preveliko odvisnost od oblasti. G. VI. Pušenjak je poročal o načinu vračeva-nja posojil in je bila na podlagi tega poročila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
1.	Vse Raiffeisnovke naj skrbe za to, da bodo njih sredstva likvidna.
2.	Vse dosedanje skušnje nas uče, da je neobhodno potrebno načelo denarne centralizacije strogo izvajati.
3.	Gospodarska povzdiga kmečkega stanu, napredek in nadaljni razvoj Raiffei-senovk ter dobrobit posameznih posojilo-je-malcev zahtevajo, da se upelje redno, letno vračevanje posojil.
G. dr. Matko Laginja je poročal o »Centralni zadružni blagajni«, ki jo namerava vlada ustanoviti zlasti na pritisk jugoslovanskih državnih poslancev. Soglasno je bila sprejeta sledeča tozadevna resolucija:
Udeleženci zadružnega kongresa v Ljubljani dne 2. aprila 1913 se izjavljajo za kar najhitrejšo ustanovitev imenovanega zavoda po načelih, sprejetih v vladni zakonski predlogi, priznavajoč državni upra-

vi primeren upliv in kontrolo nad poslovanjem nameravane osrednje zadružne banke, toda za-eno povdarjajo .potrebo večjega denarnega prispevka od države in potrebo, da se varuje kar najbolj mogoče svoboden razvoj zadružništva. Za-eno izraža kongres željo in uvideva živo potrebo, da se v slučaju, da bi iz kateregakoli razloga ne moglo priti do ustanovljenja osredne zadružne banke za vse kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, ustanovi tak centralni kreditni zadružni zavod vsaj za južne dežele, po načelih omenjene vladne predloge in s čim izdatnejšo dotacijo od strani države, ker bi se na ta način z neposrednim sodelovanjem širših slojev prebivalstva, združenega v mnogobrojne registrovane zadruge, uspešno vršila tudi državna gospodarska akcija, objavljena za Primorje leta 1908 4. avgusta v »Wiener-Zeitung« in že mnogo let preje za Dalmacijo, akcija, ki je do sedaj ostala žalibog v mnogem oziru ne^-izvedena.
»Štajere« molči. Strašen denarni polom je nastal v Laškem trgu na Štajerskem. Vsi listi se bavijo s tem polomom, le »Šta-jerc«, ki sicer iz vsakega komarja naredi vola, ki vidi polome, kjer o njih ne more biti niti govora. Zakaj molči? Nesreča je zadela enkrat kašo nemško-liberalne in nem-škutarske stranke. Laška hranilnica je »Štajerca« podpirala, Drolz, ki je poneveril nad 400.000 K, je bil pa nemški veljak, kakor jih v nebesa hvali »Štajerc«. Zato ta molk. In vendar bi ravno zdaj »Štajerc« lahko mnogo pisal, ker bodo res skoraj vsi nemški purgarji na Laškem in še nad 200 kmetov iz okolice hudo oškodovani. »Štajerc«, povej vendar to svojim čitateljem!
Pretep na nemškonacionalnem shodu v Oratlcu. V soboto, dne 30. t. m., je priredilo nemškonacionalno društvo za Avstrijo ;v Gradcu zborovanje, na katerem je govoril o češko - nemških pogajanjih deželni poslanec dr. Perko. Na shodu je bilo mnogo pristašev vsenemca dr. Schònererja, ki so prišli na shod z namenom, da ne bodo pustili govoriti državnemu poslancu Hummerju, ki je znan vsled pretepov v državnem zboru. Na shodu je prišlo do divjega spopada. Schonererijanci so skakali na mizo, vpili kakor obsedeni, žvižgali na piščalke, dvigali palice in tulili »Wacht am Rhein« in druge nemške bojne pesmi. Začel se je pretep. Vrčki so frčali po zraku, mize in stole so prevrgli in palice so krepko padale. Tudi po’iciji se niso umaknili. Ker si predsednik ni mogel drugače pomagati, je zaključil javno zborovanje, pozval nečlane društva, da se pod častno besedo odstranijo, ker bo za četrt ure sklical shod po § 2. Toda demonstranti niso odšli in prišlo je vnovič do pretepa. Toda ti pretepači niso bili kaki neizobraženi ljudje, ampak nernškonacio-nalna gospoda, predstavitelji nemške kulture. Če se kmečki fantje spopadejo, jih ti ljudje imenujejo neizobražene surovine, če se pa sami klepljejo, pa prodajajo — kulturo.
Hov advokat. V Velikovcu se je naselil advokat dr. Viktor Pravditsch, kakor poročajo nemški listi, torej spodnještajerski nemškutar.
Samomori v tležeii »Fortschrifia«. V
Vrbskem jezeru so našli 26. m. m. pri Porečah 78 let starega kočarja Jožefa Žrjava, pristojnega v Vernberg. Pogrešali so ga že od 24. m. m. Menda ni bil vedno pri pameti. V Ukvah so našli v potoku 25. t. m. utopljenega 54 let starega gostača Jakoba E. Pri njem so našli srebrno uro. Zločin je izključen, V Celovcu se je 27. m. m. ustrelil v vojašnici enoletni prostovoljec Karol Krainer, verski odpadnik in rojen Celovčan. Študiral je tehniko. Vojak Ludovik Dombo se ni pravočasno vrnil v Celovec z velikonočnega dopusta in je brzojavil, da je mati hudo bolna. V Celovcu je pa potem pil fosforovo kislino in si prerezal žile na roki. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico, kjer bo menda okreval. V Šmartnu pri Beljaku se je dogodil strašen zločin. Črevljarski poslovodja v delavnici neke udove po nekem črevljar-ju, Andrej Thoman, bi bil rad poročil dotič-no udovo. Ker ga pa ni marala, je 25. m. m. dopoldne vzel njenega 13 mesecev starega sinčka in ga nesel v Dravo. Prej mu je roke zvezal. Ker Thomana od tedaj niso več videli, sumijo, da je po izvršenem umoru sam šel v Dravo. Več ljudi je tudi zatrjevalo, da so videli v Dravi plavati moško truplo. Tru-
plo otroka so potegnili iz Drave, Thomano-vega trupla pa še niso našli. V Dolah v Dravski dolini so našli v tamošnji gostilni na kljuki na gostilniških vratih obešeno natakarico V. S. Pravijo, da je vzrok nesrečna ljubezen, le tega ne povejo, da se veren človek, ki je pri pameti, ne gre obešat, tudi če je nesrečno zaljubljen, ne-.
O Zadružni šoli v Ljubljani nam piše mladenič, ki je ravno dovršil to šolo: Tečaj Zadružne šole je končan. Šest koroških slu-šaAljev nas je romalo preko Karavank v svojo ljubo ožjo domovino. Pet mesecev smo bivali v Ljubljani in pohajali v šolo v svrho izobrazbe na gospodarsko - zadružnem polju. »Mirove« bralce bo gtovo zanimalo, kaj smo se vse učili in kdo nas je poučeval. Evo: g. prof. Dermastja: gospodarsko zem-Ijepisje; g- prof. Javoršek:'slovenščino; g. prof. Gogala: računstvo, trgovinstvo in promet; g. dr. Pogačnik: menično in zadružno pravo, zadružni in revizijski zakon ter zemljiško knjigo; g. inž. Remec: strojeznanstvo; g. inž. Grošelj: kemijsko blagoznanstvo; g. Lazer: knjigovodstvo; g. Kralj: zadružništvo, vodstvo kreditnih in pridobitnih zadrug. To je že precej učnih snovi, katere se morajo v razmeroma kratkem času preba-viti tako, da jih zamore učenec, ki stopi v praktično delovanje, dovolj sigurno uporabljati. Gospodje učitelji pa so znali pri podajanju učnih snovi rabiti metodo, po kateri je tudi slušatelj z manjšo predizobraz-bo, kakor jo na primer nudijo »slavnozna-ne« koroške ljudske šole, zamogel dovolj uspešno slediti pouku. Gospod ravnatelj Remec nas je razveseljeval s poučnimi izleti, na katerih smo imeli priložnost, prepričati se o koristi raznih zadrug in občudovati velikanski napredek moderne tehnike. Posebno hvalo pa smo dolžni vodstvu »Sl. Straže«, ki nam je preskrbelo tukaj stanovanje in hrano ter nas vsestransko požrtvovalno in prijazno podpiralo, tako, da nam je bilo bivanje v Ljubljani prijetno. Tako smo Korošci odhajali iz slovenske metropole, bele Ljubljane, z najboljšimi in hvaležnimi spomini; oduševljeni in dobro podkovani za narodno - gospodarsko obrambno delo na našem ogroženem slovenskem teritoriju; prepričani, da je zadružno življenje v sodanjem času edino naše najuspešnejše sredstvo, ki nas zamore dovesti do narodne osamosvojitve in streti verige suženjstva.
Laški tjoljaf, V Šmohorju je laški državljan David de Grande ogoljufal več ljudi za več kakor 500 K skupaj in jo je popihal. Oblast ga išče.
Požar. V Špitalu na Zgornjem Koroškem je zgorela Zmdlnigova tovarna sukne-nega blaga in mizarnica Jožefa Sommer-eggerja, brata č. gospoda stolnega ceremonij er j a dr. Fr. Sommereggerja.
Soj s kravo. V Celovcu je zbezgalaneka krt va. Pridirjala je v Vrtno ulico, kjer jo je skušal ustaviti neki nadporočnik. Divja krava pa s tem ni bila zadovoljna in je častnika vrgla ob tla in ga začela z rogovi obdelovati. Na pomoč je prihitel policaj Krajner, ki je zasadil kravi svojo bridko sabljico v prša. Krava se za to sicer ni mnogo zmenila, toda častnik je bil oproščen iz neprijetnega položaja. Dva mesarska pomočnika sta gnala potem kravo v klavnico, kjer so ji potem zadali smrtni udarec, ker ji policajeva treska ni mogla do živega.
Pri streljanju ponesrečil. V Schieflingu v Labudski dolini je 22. m. m. ustrelil neki mladenič z neko staro puško. Puška se je razletela in strel je' zadel mladeniča v trebuh. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Avtomobil s konjem. V Celovcu je. sredi mesta obtičal neki avtomobil. Ker ga niso spravili več z mesta, so vpregli staro kljuse, da ga je odpeljalo. Avtomobilista sta precej sramežljivo gledala na staro kljuse, ker se je zbralo mnogo občinstva, ki je delalo dobre in slabe dovtipe.
Sumljiv smrten slučaj. Pri Weinlàn-derju v Št. Rupertu pri Celovcu so našli v hlevu mrtvo 67 let staro Marijo Tratnik.
^ Borovlje. (Kje pa so?) Ko je nedavno naš trg počastil deželni predsednik s svojim visokim obiskom, se je vse storilo, da trg pokaže popolnoma nemško lice, tako da je mogoče visoki gost res odšel s prepriča-rnjem, da so v Borovljah sami Nemci, ko so celo vsestransko dobro organizirani. A če bi pa začeli Nemce iskati v praktičnem življenju, jih zastonj iščemo, če bi tudi cele dneve hodili s špeglami in s prižgano sve-
tilko po trgu. To se je zopet pokazalo pri zaključku bilance nemškega »Wirtschafts-vereina« za lansko leto. Lani je bil »Wirt-schaftsverein« na robu propada, Stidmarka ga je rešila pogina s svojimi tisočaki, »Nemci« so se zakleli, da bodo le pri njem kupovali, in tako je z globokim oddihom zopet začel kovati nade za boljšo bodočnost. A sklep bilance kaže, da Nemcev zopet ni bilo kupovat in tako je bilo dobička celih 9 K 48 h, ako se to sploh more imenovati dobiček. Celo poseben odbor so postavili, ki je imel edino nalogo pridobivati članov, a vse je bilo zastonj. Bridko so tožili, kako v »nemških« Borovljah krasno izhajajo slovenske trgovine in poleg teh še »črnordeče« konsumno društvo, edina nemška trgovina pa tako hira. Ko se je izvolil novi odbor, je ta prevzel svoja mesta samo pod pogojem, da se »Nemci« resno oklenejo svojega društva in s pridržkom, da še pred koncem leta odložijo svoja mesta, ako za edino nemško trgovino ne bo več zanimanja. Žalostna usoda! Leta 1910 so mogočno našteli 2825 Nemcev in samo 322 Slovencev, in sedaj sami tožijo, kako lepo izhajajo slovenske trgovine in »črnordeči kon-sum« s svojimi 839 člani, edina nemška trgovina pa še živeti ne more. Seveda na to dejstvo in ne na ljudsko štetje, katero so fabricirali v Ameriko pobegli Damkov Fol-tej in slični »talenti«, bi se morale ozirati civilne in morda še bolj cerkvena oblast, in uradi bi dobili pravičnejše lice, s tem tudi cele Borovlje in izostale bi blamaže kot je danes omenjena: V Borovljah je naštetih 2825 Nemcev, v resnici pa jih še za eno majhno trgovino ni. Stidmarka! Kje so sadovi tvojih tisočakov? Splavali so in še plavajo po vedno suhih grlih tvojih varovancev. In vse plava proti istemu cilju, kakor ga je doseg-la ena najbolj znanih in pri vseh društvih in za-stopih na odličnem mestu stoječa glava, Damkov Foltej, ki je na tihem ušel, v par dneh bil pa že nabit na črni deski za neko vsoto, češ, da ne vedo, kje in kam mu dostavit. In vi, dragi posili Nemci, eno si zapomnite: s kričanjem o nemških Borovljah Borovlje še ne bodo nemške, tudi ne z jude-ževimi tisočaki; edini uspeh, ki ga morete zaznamovati, je propadanje ljudskega zdravja in blagostanja in edino to je vaše delo.
Iz S3 jv. Plajberga, (Velika n e s r e-č a.) Na veliki četrtek je. peljal iz Borovelj posestnik podomače Veronjak s par voli; ko pripelje en četrt ure gor od Sapotnice do nekega starega plaza, se privali velika skala ravno na njegove vole in mu je enega čisto ubila. Skala se je utrgala, ker je bila prej velika zmrzlina, potem pa je prišel jug in veliko deža. Bog nas varuj nesreč!
Borovlje. (Kdo je ustvaril »nemške« Borovlje?) Minuli mesec je nemški »Wirtschaftsverein« izdal svoje poročilo za leto 1912. V pikrih besedah toži, da v trgovini »Wirtschaftsvereina« ni duha ne sluha o številnih Nemcih, ki so se našteli pri zadnjem ljudskem štetju; slovenske trgovine in »črnordeči« konsum lepo izhajajo, edina nemška trgovina pa ne, ko je vendar 2825 Nemcev in samo 322 Slovencev. Seve, v takih razmerah se človek zjezi in v jezi marsikaj pove, kar bi sicer zamolčal. Znano je sicer, da so tisočaki romali iz nemških bojnih društev v Borovlje, a priznali še tega niso. V letnem poročilu pa pišejo dobesedno:	»Tisočake in tisočake
sta darovala Borovljam nemški obrambni društvi: Nemški »S c h u 1 v e r e i n« za šolstvo, »Stid-m a r k« za gospodarske potrebe Borovelj. Na ti društvi in na vse zunanje Nemce, h katerim pripada tudi največji (???) del odjemalcev boroveljske puškarske obrti, mora to napraviti najneugodnejši utis o moči nemškonapredne stranke našega trga, če iz poročila spoznajo, da se število udov in blagovni promet nikakor ne da primerjati z močjo stranke v trgu in z napredkom pri zadnjem ljudskem štetju.« Prav dobro! Sami priznajo, da so tisočake in tisočake dobili za ponemčenje Borovelj, in sad teh tisočakov je 2825 Nemcev —ra a papirju, katerih v resnici še toliko ni, da bi vzdržali majhno trgovino — edino nemško, kakor sami pravijo; bojijo se očitkov od Nemcev, ki so dali tisočake, kam da so šli, zato še enkrat vabijo svoje nemčurje k »Wirtschaftsvereinu«, najbrž — zadnjič.
Sele. Med ljudstvom se govori o prodaji grajščine Humberk. Se še spominjamo, da je pred dvema letoma hodil tukaj neki laški (taljanski) grof in pregledoval v Slov. Plaj-berku, za Vrhom in v Selah gozdove, da bi jih kupil. Za naš cel kraj bi bilo koristno, ako bi kupila dežela to lepo posestvo. Koristilo bi prvič deželi, celemu okraju, posebno pa nam kmetom. Kmetje trpijo zaradi pomanjkanja delovnih moči, ker morajo mladi, močni delavci vsi v tujino iskat si kruha, ker pri nas ni dela (drvarije). V času seče bi si kmet že lahko vzel na pomoč drvarje, tako jih pa ne more, ker so v tujini. Ko bi kupila grajščino dežela, bi pustila sekati gozdove, in domačini bi lahko ostali doma pri delu. Ako kupi tujec, namreč Taljan, bodo delali samo Taljani, in naši bodo morali ravno tako kot zdaj — v svet in zmiraj bo vse polno tujcev, da bodo delali domačinom sitnosti, vohunili in špijonirali po celem našem kraju. Tudi bi se tedaj opomogli kmetje pri pašah. Ker doma ni dela, se morajo zaradi tega pri nas in sploh v Avstriji seliti v Ameriko.
Šmarjefa pri Velikovcu. (Nagla smrt.) V zadnjo notico pod tem nadpisom se je vrinila tiskovna pomota, da je bil do-tični zmrznjenec Peter Taborsky prej pijan. Moralo bi se glasiti »in ni bil p i -j a n«. Ker bi morda kdo bil mislil, da ga je vrglo žganje. Nočemo, da bi se ubogemu revežu še po smrti delala krivica.
Borovlje. (H e n e g a t s t v o ne prinaša blagoslova.) Vsak dober gospodar, vsako društvo pregleda vsaj enkrat v letu uspehe svojega dela in naredi kolikor mogoče natančen račun, da se v prihodnje ve ravnati. Kot dobri prijatelji naših bratov po krvi — naših nemčurjev, jim hočemo iz samega prijateljstva napraviti mi pregled, da jim prihranimo trud, oziroma da svetu prikrijemo, da si ga naši nezvesti bratje, ki so pa vendar še bratje, ne upajo napraviti odkritosrčno. 1. Dolgo let že gospodarijo nemčurji v občini in uspeh tega gospodarstva je 400.000 dolga in 250 odstotkov občinskih doklad oziroma 100 odstotkov in nov dolg pod hudimi pogoji. Heil. 2. Sami pravijo, da je »Siidmarka« dala tisočake in tisočake Borovljam in uspeh: Par nemčurskih gospodarjev je izginilo ne ve se kam, kot Damkov Foltej, ker so jih dolgovi pregnali, drugi še zdihujejo pod svojimi dolgovi, drugi dobivajo svoje »oskrbnike«, njihova šparkasa vedno težje izhaja, njihov »Wirtschaftsverein« je v zadnjih zdihljajih itd. Heil! 3. Velike palače: Kindergarten, velikansko ljudsko šolo, veliko in drago meščansko šolo so postavili za pravo vzgojo otrok in uspeh je: mladina brez idealov, ki jih zahteva tudi šolska postava, brez ljubezni do Boga in do krščanskega življenja in brez ljubezni do svoje lastne domovine: versko mrzla nemčurska mladina z novim jezikom, ki ni ne slovenski in še manj pa nemški. Heil! 4. Zapazili so, da šolske palače še ne naredijo pridne mladine, in v potu svojega obraza se sedaj trudijo šoli odraslo mladino obvarovati slabih razvad in uspeh: mladina se vedno bolj pogreza,, pridno pomaga vzdrževati Sfidmarkine in druge številne nemčurske gostilne in se zvesto drži še drugih navad, ki niso v čast Borovljanom in se tako pripravlja na bodočo gospodarsko samostojnost. Lepa bodočnost, prav podobna oni Damkovega Folteja. Heil! — Naj zadostuje. Slovenci, ali se vam dopade tako poročilo? Gotovo da ne. Zato, Slovenci, spoštujte vsak narod, spoštujte tudi pravične Nemce, a z hemčurji ne imejte ničesar opraviti! Ne trpite jih pri občini, ne pri šoli in sploh nikjer, da bi nad vami gospodarili! En madež nnajo na srcu: zatajili so svojo mater, in ta madež se na njih maščuje, kakor kaže zgo-Hijšnje poročilo. Slovenec naj ostane Slovenec kakor naj ostane Nemec Nemec in t' rancoz Francoz in veliko boljše bo' na
svetu !
Žitaravas. (Jakob S k r u 11 f.) Dm '/• sušca smo pokopali tukaj moža stare ko mnine g. Jakoba Skrutla, posestnika m . regu. Rajni je dosegel lepo starost 74 let m ker je že iz mladega delal na narodnen Pellu, ga je bilo zanimivo poslušati, kak< m se Slovenci probujali in delovali. Pripo edoval je rad, kako sta skrivala z g. Juri •m Bohnicarjem, sedanjim predsednikon _Pvajšnjega izobraževalnega društva, Blei msove »Novice«, ki sta si jih naročila, kei
so se ljudje posmehovali, češ, ta dva pa »cajtnge« bereta. Ostal je potem ves čas zvest listu »Mir« in Mohorjevi družbi in kako radostno je pristopil kot TOletni starček k izobraževalnemu društvu, kakor hitro se je ustanovilo in bil tudi dobrotnik tukajšnjega »Društvenega Doma«. Ker ni nikdar silil v ospredje, se ni dosti vedelo zanj, kljub temu ostane med tukajšnjimi rodoljubi nepozabljen. N. v m. p.!
SfscissnpSerd-
HiiMufgtafis sulle
H prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote, ta g Priznanostna pisma.	Po 80 h povsod. M
Glasnik Slov. krič. socialne zveie.
Prireditve.
Prevalje.
Podružnica »Slov. Straže« za Prevalje in okolico je imela na velikonočni ponedeljek v Štekljevih prostorih svoj občni zbor, ki se je prav dobro obnesel. Da so bili prostori do zadnjega kotička zasedeni, je bil vzrok tudi to, ker je bila na sporedu igra »Sveta Neža«, katero so igralke prav dobro igrale, posebno dobro vlogo Neže, katero je igrala Pepka Kotnikova. Kot govornik so nastopili domači g. župnik, ki so dokazali potrebo obrambnega društva, pokazali nadalje, kako se znajo drugi narodi braniti proti potujčevanju. Tako je tudi potreba, da se Slovenci ustavimo narodnemu in verskemu sovražniku in to dokažemo dejansko s tem, da položimo po močeh svoj dar domu na oltar. Končno je govoril g. Doberšek, učitelj v Žvabeku, ki je v svojem govoru podal nekaj navodil, kako bi se naj umno porabilo domače sadje.
Št. Jakob v Božu,
Naše pomlajeno izobraževalno društvo je na velikonočni ponedeljek praznovalo svojo desetletnico, bolj skromno sicer, a v splošno zadovoljnost. Udeležba je bila kljub deževnemu vremenu in slabim potom zelo dobra. Obiskali so nas v lepem številu okoličani in celo gostje iz Sveč, Jesenic in Št. Lenarta. Po navduševalnih deklamacijah za mladeniče in dekleta je govoril gosp. dr. Rožman iz Celovca, poudarjajoč pomen izobraževalnega društva, da moramo ljubiti svojo rodno zemljo in brez potrebe ne siliti v mesta in tujino in navedel tudi vzroke sedanjemu begu iz domačih krajev. Krasni govor je vsem tako ugajal, da so ga vsi ves čas napeto poslušali. Nato so se postavili fantje z igro »Za letovišče« in šaljivim prizorom. Smeha je bilo dovolj, saj so pa tudi fantje, čeprav so skoro vsi šele prvikrat nastopili, igrali prav dobro. Posebno pa nas je iznenadil s svojim krasnim petjem novi pevski zbor iz Kota pod vodstvom g. R a u -terja, ki je jasno dokazal, kaj da zmorejo slovenski fantje, če so vztrajni. — S to prireditvijo je društvo pokazalo, kako da je potrebno in da bo tudi kos svoji nalogi, posebno če se ga oklene še več novih udov. Zato posebno mladina v društvo!
št. Rupert pri Velikovcu.
Slavnost, katero je tukajšnja dekliška Marijina družba na god Marijinega oznane-nja dne 25. t. m. napravila, se je prav dobro obnesla. Slavnorst so počastili mil. g. prošt Einspieler iz Tinj, g. konzistorialni svetnik in župnik Volavčnik iz Rude, gosp. kanonik Dobrovc iz Velikovca in kakih 200 udeležencev iz najuglednejših družin kmečkega ljudstva iz cele okolice, posebno so bile Tinje dobro zastopane. Najpoprej so nastopile ena članica Marijinega vrtca in dve članici Marijine družbe kot govornice. V naši Marijini družbi se namreč dekleta vadijo tudi v javnem nastopu kot govornice in moramo reči, da so govornice pri naši slavnosti prav dobro rešile svojo nalogo. Micka Jamnik je razlagala pomen Marijinega vrtca in prosila starše, da naj dovolijo svojim otrokom vstop v vrtec; Katica Lasnik je navdušeno ovrgla razne predsodke zoper Marijino družbo; Marijana Miglar pa je v dolgem govoru, katerega je sama skrbno sestavila in jako lepo govorila, razpravljala o velikem pomenu treznosti za rešitev našega slovenskega naroda. To je nekaj izrednega in vzornega in vsak mora z občudovanjem to priznati, ako vidiš odlične mladenke pri tako vzornem
opravilu. Ti’ud, kterega vodstvo Marijinih družb naloži, je sicer zelo velik, ali vspeh obilno ves. trud poplača. Ker se pri nas dekliška Marijina družba tako dobro obnese, bo zdaj treba misliti tudi na organizacijo mladeničev. Najpoprej se bo moralo šolske dečke zbirati v posebnem Marijinem vrtcu in tako pogoj ustvariti za ustanovitev Marijine družbe za mladeniče. Glavni točki naše slavnosti pa sta bili krasni igri »Pastirice Barbike sv. večer«, ktero je Marijin vrtec predstavljal in »Večna mladost in večna lepota«, ktero je predstavljala Marijina družba. Živahno so nastopile dekleta Marijinega vrtca, naravnost dovršeno pa so igrale drugo igro dekleta Marijine družbe. Od take vzorne igre se pač more ljudstvo veliko učiti. Vmes so dekleta navdušeno prepevale razne narodne pesmi. Vsa slavnost je trajala poltretjo uro, udeleženci so do zadnjega vztrajali in z glasnim pritrjevanjem izrazili svojo zadovoljnost. Posebno prikazen Matere božje z ljubim Jezuščkom, ki je tako ljubeznivo vabil Julijo v prestop v krščansko vero in smrt Julije je vse do solz ganila. Tako vzorno deluje dekliška Marijina družba v tukajšnjih jako hudih razmerah, pa bi bila nemogoča, ako bi ne bilo tukaj čč. šolskih sester, zakaj gospod župnik bi ne bil kos tej veliki nalogi, ker kot edini dušni pastir tako obsežne župnije ima preveliko opravkov. Šolske sestre se trudijo z dekleti, one vodijo razne odseke Marijine družbe, one so nam priredile to tako lepo uspelo slavnost. Bodi jim tedaj izrečena prisrčna hvala! Vstopnine se je nabrala prav velika vsota 60 K 64 vin., s tem se plača družbino glasilo »Bogoljub«, tako dobi vsaka članica brezplačno ta izvrstni časopis v roke. Bog živi vse blage dobrotnike in podpornike naše dekliške Marijine družbe!
Železna Kapla.
V velikonočnih praznikih vršil se je tu socialni tečaj. Vsled res slabega vremena je bila veliki ponedeljek udeležba pičla Izvrstnim govornikom so poslušalci pazljivo sledili. Prav lepo in poljudno je govoril o deželnem proračunu koroškem in kranjskem g. dr. Jesenko. S številkami, ki jih je sestavil deželni koroški zastop sam, je dokazal, da je dežela naša »fortschrittlich riick-wàrts marschiert«. Mi smo za Kranjci daleč zadaj. Vzvišeno je govoril g. doktor Homanov o evharistiji in koroških Slovencih. Lepo predavanje zaključil je koncert prvega slov. pevskega društva na Koroškem. V torek je govoril prav spretno navdušeni govornik gospod župnik Ulbing o Sveti vojski. Gosp. Fric je predaval o sadjereji. Nato je sledila krasna igra, ki so jo igrali naši mladeniči in dekleta. Zborovanje je zaključil Aleš Štular v res lepem govoru, ki je bil eden najprisrčnejših v teh dneh in pokazal, kako je naše društvo in on sam kot govornik napredovalo. Po zborovanju so peli domači pevci.
Radiše.
Shod našega izobraževalnega društva v nedeljo, 30. m. m. je bil dobro obiskan. G. Smodej je razpravljal o novem društvenem zakonu, ki naj stopi v veljavo s 1. maj-nikom t. 1. Najvažnejša določba novega društvenega zakona je, da je padla razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi in smejo biti žene članice političnih društev in se udeleževati političnih shodov. Govornik je razložil tudi službeno pragmati-ko, novi zakon za uradnike, v katerem se določijo dolžnosti in pravice uradnikov in se jim zvišajo plače. G. župnik Kogelnik so govorili o vojski na Balkanu.
Železna Kapla.
25. marca je imelo naše izobraževalno društvo svoj 5. občni zbor. Iz poročil tajnika in blagajnika smo posneli, da je imelo društvo lansko leto največ prireditev v kratki dobi svojega obstoja. Igralo se je 10 iger pri osmih prireditvah. Govorov je bilo 6. Poleg tega je priredilo društvo dvadnev-ni gospodarski tečaj. Društvena knjižnica šteje okoli 350 knjig, prebralo se jih je nekaj nad 500 ne vštevši mladeniško knjižnico, iz katere se je izposodilo približno 900 knjig. Članov je nanovo pristopilo 22 in če bi vsi storili svojo dolžnost, bi imelo društvo že iz udnine prav lep dohodek, namreč 250 K. Zato prosi odbor vse, ki so še zastali z udnino, naj ne bodo suhe veje na telesu društva, ampak naj storijo svojo na-
rodno dolžnost. Ravno vsled zaostale ud-nine je imel blagajnik samo 101 K prebitka. Ker sami še ne smemo delati denarcev, naj vsak preišče, kar jih ima preveč »ruja-vih in belih« — naj ljubši bi nam pa še »rumeni« bili — in naj jih nam prinese, a kmalo! — Odbor.
Prevalje.
Tu se je vršil dne 30. marca, namreč na Belo nedeljo, ženski shod med prvo in drugo božjo službo. Udeležba je bila sijajna. Žensk je bilo okrog 300. Dvorana v Šteklno-vi gostilni je bila nabito poina. — Prvi govornik g. Kriegl je imel podučen govor, v katerem je razpravljal, kako je treba spomladi domači vrt urediti. Drugi govornik, podpredsednik Slovenske krščanske socialne zveze je govoril o pomenu balkanske vojske. Dokazal je, da so balkanski Slovani zmagali, ker živijo čisto in zmerno in ker so kmečki narod. Ako hočemo krepek narod, je treba kmečki stan dvigniti in se proti alkoholu in nenravnosti bojevati. Ob koncu je nastopila zastopnica možiških deklet, ki jih je tudi dokaj bilo na shodu ter pozdravila v imenu Možice prevaljske žene in dekleta; obenem se je zahvalila govornikoma za izvajanja. Ob desetih smo se razšli z željo, da se v Prevaljah večkrat vidimo.
Globasnica.
Preteklo nedeljo pop. se je vršila ob najlepšem vremenu ginljiva slavnost blagoslovi j en j a nove zastave Marijine družbe za Globasnico in Šteben. V krasni beli družbeni obleki so nesle dekleta novo zastavo v velikanski procesiji v cerkev. Novo zastavo sta spremljali dve zastavi sosednjih Marijinih družb iz Št. Lipša in Vogerč. Zelo nas je veselilo in je slovesnost povzdignilo, ker so se udeležile ginljive1 slavnosti tri so-, sedne Ma.rijine družbe skoraj polnoštevilno s svojimi čč. voditelji-župniki to je šent-lipška družba, vogerška in kazaška. Iskreno zahvalo pa izrekamo tukaj mil. g. proštu M. Randlu v Dobrlivasi, ki je počastil in povzdignil slavnost s svojo navzočnostjo ter imel iskren in ginljiv govor in novo zastavo blagoslovil. Vseh Marijinih deklet je bilo okoli 120. Zastavo je hitro in v popolno zadovoljnost in primerno zelo poceni izdelala češka tvrdka v Olomucu na Moravskem. Zastava kaže na prvi strani krasno sliko Marije brez madeža spočete, na drugi pa sv. Alojzija. Po blagoslovljenju je Marijina družba globaška in štebenška na čast vsem dragim došlim gostom dovršeno uprizorila na velikem globaškem odru slavnostno predstavo »Raz Marijino Srce« ob ogromni udeležbi.
BmihsI nad Pliberkom.
Letni občni zbor tukajšnjega izobraževalnega društva se je vršil na velikonočni torek. Kot govornik je nastopil gospod Tfrseglav iz Ljubljane. Razložil je vzroke balkanske vojske, pojasnil, zakaj se posebno Slovenci veselimo zmag balkanskih Slovanov. Razpravljal je spretno, prepričevalno in izborno, zato je pa tudi žel vsestransko pohvalo. Iz letnega poročila sledi, da je društvo bolj spalo, ker razven občnega zbora in takoimenovane Slomškove slavnosti, ki se je pa zelo dobro obnesla, ni priredilo kakih drugih shodov. Predsednik je mnenja, da je spanju vzrok predvsem odbor. posebno predsednik društva. V odbor naj zato pridejo nove, delavne moči. Pri vo-ritvi je »sfrčala« polovica starih odbornikov, med njimi bivši predsednik, kateremu pa vsled tega ni bilo brati na obrazu žalosti. Predsednika si nov odbor še ni izbral. Pričakujemo od novega odbora, da bode krepko deloval, posebno gledal tudi na to, da dobi društvo za svoje navadne shode prostor izven gostilne. Tudi število udov bi se lahko vsaj podvojilo. Torej krepko — naprej !
Društvo Gorotan.
Dne 19. marca se je vršilo v Celovcu v hotelu Trabesinger zborovanje šolskega odseka z obsežnim programom. Društvo si je stavilo nalogo, izdelati podroben šolski program za koroške Slovence; zato je moralo zavzeti pozitivno stališče tudi napram težnjam ljudske šole v obče kakor tudi z ozirom na posebne koroške razmere. V obširnem temeljitem predavanju je referent podal svoj načrt ter je utemeljeval s strogo praktičnega stališča, svest si, da se je o tem vprašanju teoretično več kot dovolj raz-
pravljalo. Prvič smo slišali res pozitiven reformni predlog, ki se ozira na dejanske razmere, na potrebe ljudstva in na deželne finance ter se razlikuje od drugih v tem oziru, da je res izvedljiv. Predavanje se ponatisne in bo podlaga nameravani šolski enketi. — Druga točka — stalna na naših sestankih — se je tikala notranjega ustroja utr. šole in raznih aktualnih šolskih zadev. Referent je posebno osvetlil nepraktični, neplodni način nemškega pouka na utrakv. šolah, ki se naslanja na zastarele oziroma nerabne nemške knjige ter se vrši brez nazornosti, brez sistema in brez ozira na praktične jezikovne potrebe. Pri boljši metodi bi se v krajšem času dali doseči lepši uspehi. — Vrlo zanimivo je bilo obsežno poročilo predsednika šolskega odseka o položaju. Mimo drugih važnih zadev je omenil, da so postali odnošaji med slov. učiteljstvom in našimi političnimi voditelji dosti prijaznejši in je z zadovoljstvom pribil, da so nam ti v raznih zadevah bili radevolje na uslugo. (Temu moramo pripomniti, da so bili polit, voditelji slovenski slovenskemu učiteljstvu vedno naklonjeni in je kako nasprotno mišljenje popolnoma napačno. Če se je pa kateri izmed slovenskih učiteljev odtegoval političnim voditeljem, je to njegova lastna krivda! Op uredn.) Povdarjal je tudi potrebo enotnega obrambnega dela na šolskem polju. Preobilo društev slabi naše sile. Poleg Gorotana imamo tri društva, ki zasledujejo slične namene; to so: Šolsko društvo, Družba sv. Cirila in Metoda ter Straža. Tu velja doseči nek kompromis oziroma vsaj določiti vsakemu društvu svoj delokrog, da bo omogočeno delovanje v enotni smeri. — Četrta točka, predavanje o kmetijskih nadaljevalnih tečajih, je odpadla, ker ni več k a •.alo po šesturnem zborovanju še nadalje razpravljati. Slišimo pa, da je tudi tu temeljito predavanje pripravljeno, o čemer bo tudi enketa za reformo ljudske šole razpravljala. — Na predvečer se je vršila od-borova seja Gorotana. Sprejeli so se nekateri novi člani. Z zadovoljstvom treba zabeležiti, da so danes skoro vsi koroški slovenski akademiki brez razlike' mišljenja učla-njeni v Gorotanu. Zasluga gre v tem oziru posebno marljivemu blagajniku tov. iur. Svetini. Sklenilo se je v okvirju društva ustanoviti »Apihov sklad« kot nekak obrambni ali pomožni sklad koroških slovenskih učiteljev, ki ga bodo opravljali starejši tovariši in kojega obresti se bodo porabile zlasti za podporo mlajših tovarišev v svrho njih nadaljne izobrazbe, udeležbe pri sestankih, podpore v gmotnih stiskah, v slučajih zapostavljanj, tožbe v obrambo časti itd. Upamo, da nam slovenska javnost priskoči na pomoč. — Z ozirom na poseben slučaj se je odbor izrekel odločno proti temu, da bi bil član Gorotana obenem član nemškega društva, četudi strokovnega ali stanovskega, ako povdarja društvo svoj nemški značaj. Program društva se ponatisne in ga dobi sleherni član. Ako bo dovolj sredstev na razpolago, se nekatera predavanja z Gorotanovih sestankov natisnejo v društvenem Letopisu. Za predsednika podjunskega krožka je bil izvoljen tov. nadučitelj Kovačič.
Bobrlavas.
Izvanredni občni zbor katoliškega slovenskega izobraževalnega društva dne 30. m. m. je bil dobro obiskan. Podpredsednik .iruštva otvori shod, na kar takoj preide k prvi točki dnevnega reda: volitvi predsed-nLva, za katerega je bil soglasno izvoljen g. Jakob Lužnik, za podpredsednika pa g. Martin Vasti; nato govori č. gospod Krašna o zgodovini turškega cesarstva, o njegovem naraščanju in sedanjem propadanju ter o posameznih navalih Turkov na Slovensko. Članice dekliškega odseka so zelo pohvalno predstavljale »Svojeglavno Minko«; šaljivi prizor »Junaki«, katerega so predstavljali naši »Orli«, pa je nazadnje zbudil mnogo smeha.
Društvena naznanila.
Želinje pri Velikovcu. (Z b o r o v a -
n j e) izobraževalnega društva se je preložilo in se bo vršilo v nedeljo, dne 5. aprila popoldne po blagoslovu v župnišču. Na sporedu govor in igri »Luknja v pidu« in »Zamorec«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Libuče. Živinorejska zadruga za Libu-če in okolico, r. z. z o. p., vabi na svoj
letni občni zbor, ki se ima vršiti v nedeljo, dne 20. aprila t. 1. popoldne ob 3. uri pri Železniku v Libučah po sledečem sporedu: 1. Poročilo načelstva; 2. odobrenje letnega računa za leto 1912; 3. sklepanje o oddaji živine na zadružni pašnik; 4. raznoterosti. — Načelstvo.
Železna Kapla. Vsem udom in prijateljem društva naj bo naznanjeno, da se za nedeljo namenjena igra ne bo igrala, ker je oblast že dano dovoljenje zopet preklicala in se predstava odloži zai poznejši čas. — Društveni odbor.
Velika narodna veselica v Celovcu. Slovensko kršč.-soc. delavsko društvo priredi dne 6. aprila, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger veliko narodno veselico združeno s plesnim vejnčkom. Svira godba c. kr. pešpolka vitez pl. Milde št. 17. Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke mesta Celovec in z dežele. Vstopnina 1 K 20 h za osebo, v predprodaji 1 K. Vstopnice se dobivajo v Delavskem domu, Kosarnska ulica 30, in v papirni trgovini hotela Trabesinger.
Pozor!
fffà Ij’HSiffcira ceneje kakor v vsaki -------eJ'U' Hk.1.	tovarni ali zalogi kupite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7.
Gospodarske stvari.
Živnestenska banka, podružnica v Trstu, oživotvorila je v Opatiji ekspozituro, ki prične poslovati dne 1. aprila t. 1.
Jadranska banka. Dne 30. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne se je vršil VIL redni občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu. Zborovanje je vodil predsednik banke, njegova ekscelenca Niko baron Nardel-li. Čista bilanca dne 31. decembra 1912 izkazuje sledeče postavke: Aktiva: Gotovina v blagajni 971.836 K 50 vin., menice 7,207.618 kron 10 vin., vrednostni papirji 2,218.030 kron 81 vin., konzorcijalni posli 360.922 K 12 vin., dolžniki 22,196.575 K 64 vin., nepremičnine (bančna poslopja v Trstu, Splitu in Šibeniku) 670.862 K 40 vin., inventar 98.606 kron 86 vin., prenosne stavke 175.310 K 95 vin., skupaj 33,899.763 K 38 vin. Pasiva: Delniška glavnica 8,000.000 K, rezervni zakladi 642.283 K 58 vin., vloge 6,556.868 K 72 vin., upniki 18,018.507 K 36 vin., nedvig-njena dividenda 1847 K 50 vin., čisti dobiček 680.246 K 22 vin., skupaj 33,899.763 K 38 vin. Kakor iz pregleda razvoja raz vidimo, je Jadranska banka tudi v preteklem letu lepo napredovala; skupni promet je znašal 1.457,379.822 K 58 vin. (lani 913,107.548 K 58 vin.) — Jadranska banka je Divorila v minolem letu dve novi podružnici in sicer v Kotom in Metkoviču, in je s tem razširila mrežo svojih podružnic na 8. Podružnico v Kotom je pridobila banka s tem, da se je z njo fuzijonirala že dolgo vrsto let obstoječa dobro uspevajoča Hrvatska bokeljska štedionica. Predlog upravnega in nadzorstvenega sveta glede razdelitve čistega dobička je bil enoglasno sprejet in se bode izplačala za leto 1912 kakor lani 6enčetrtodstot-na dividenda to je 25 K po delnici (glej današnji inserat). Dividenda je plačljiva od danes pri blagajnah banke v Trstu, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Metkoviču, Opatiji, Šibeniku, Splitu in Zadru. V dopolnitev nadzorstvenega sveta Jadranske banke je1 bil enoglasno izvoljen g. dr. M. G. vitez Do-menego, zastopnik generalnega ravnatelja c. kr. priv. južne železnice itd. na Dunaju.
^EClOeClCifl lidlifiti zelo močnih in lepih
posebno lepih divjih kostanjev, oblastih akacij, oblastih jesenov, trnovcev, javorjev, jesenov, hrastov, raznih krasnih žalujk itd., en kos od 60 v naprej. 1 milijon sadnih drevesc vseh veljavnih plemen in le izkušenih vrst. 100 kosov jabolčnih drevesc za visoko rast od K 25-— naprej. Zbirka 100 drevesc za olepšanje in drevorede in 100 grmov za olepšanje v 10—15 vrstah K 70-—, ista po 50 kosov K 40-—. Najboljše rastline za grmovje: akacije in gladicije, eno-do 40 letne, 1000 kosov po K 12-— do 70-—. Pasemska perutnina, lovski in lepotični fazani ter vseh vrst jajca za valjenje. Glavni cenik gratis. Grof Žiga Batthyàny-jevo grajščinsko oskrbništvo Csendlak pri Radgoni.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže“ ! Naročajo se v pisarni Slovenske Straže“ v Ljubljani.
Loterijske številke.
Trst, 26. marca: Bnnaj, 29. marca:		75 74,	15, 10,		33, 46,	1C 71	>, , *	4. 54.	
Tržne cene			V	Celovcu					
27. marca 1913 pc		uradnem razglasu:							
			100 kg				80 litrov		
Blago			od		do		(biren)		
			K	v	K	V	K	V	
Pšenica....										
Rž				21	50	23	—	13	—	
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—	
Ajda										
Oves				21	—	22	50	7	71	
Proso ....			—	—	—	—	—	—	
Pšeno . *. . .			—	—	32	16	20	—	
Turščica . . .			—	—	—	—	—	—	
Leča										
Fižola rdeča . .									
Repica (krompir)			6	—	V	20	3	—	
Deteljno seme .			130	—	140	—	—	—	
Seno, sladko . .			8	—	10	50	—	—	
„ kislo . .			6	—	8	—	—	—	
Slama ....			3	60	5	—-	—	—	
Zelnate glave po 100 kos.			—						
Repa, ena vreča	• •		—	—	—	—	—	—	
Mleko, 1 liter			—	24	—	28			
Smetana, 1 „			—	60	1	20			
Maslo, (goveje) .	1 kg		2	80	3	60			
Sur. maslo (putar)	1	»	2	40	3	60			
Slanina (Špeh), pov. 1		»	2	10	2	30			
sur. 1			2	—	2	20			
Svinjska mast .	1		2	20	2	40			
Jajca, 1 par	. .		—	18	—	26			
Piščeta, 1 par .	. *		2	80	3	60			
Race				—	—	—	—			
Kopuni, 1 par .	. .		—	—•	__	—			
30 cm drva, trda, 1 m2.			3	—	3	60			
30	„	„ mehka, 1 „			2	60	3	20			
			100 kilogr.						
	Počrez						G		
			živa		zaklana		a	,2	
Živina							a	•g	
	od	do	od	do	od	do	•r-i t-*	g	
	v kronah						p.	cu	
Konji		—	—:	—	—	—	—	—	—	
Biki		—	—	—	—	—	—	—	—	
Voli, pitani . .	—	—	—	—•	—	—	—	—	
„ za vožnjo .	400	560	—	—	—	—	24	16	
Junci		310	350	84	—	—	—	20	12	
Krave ....	320	365	70	—	—	—	36	22	
Telice ....	300	—	—	—-	—	—	2	1	
Svinje, pitane .	—	-	—	—	154	156	8	8	
Praseta, plemena	14	54	—	—	—		250	180	
Ovce										
Regsnatlzem, prelil, nefralaiìa in ozeMine
povzročajo pogostoma neznosno bolečine. Presenetljivo sigurno jih olajšuje in pomirjuje, izsesava otekline in nareja zopet gibčne ude ter odpravlja srbenje
CONTRHEUMflN
1^1 Bosea
M
Bosedna znanilia za (mentholoaalici-ziran koatanjev izvleček),
z ^drgnjenjem, masažo ali obkladki. - i škatlica 1 krono.
Proti predplačilu K t'SO so pošlje 1 škatlica \ g* Proti predplačilu K 5'— se pošlje 5 škatlic \ « Proti predplačilu K. 9*— se pošlje 10 škatljic J e
Izdelovanje In g'iavna zaloga v
B. FMAOMER-je?! lekarni
c. kr. dvornega dobavitelja, PSAGA lil,, St. 203. Pozor na ime izdeika in izdelovatelja.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah:
„Pri angelu“, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.

Vabilo
redni občni zbor
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši
dne 10. aprila 1913 ob 2. uri popoldne v posojilnicnili prostorik »Narodnega Doma“.
Dnevni red:
1.	Poročilo odbora za 1. 1912.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1912. in sklep o čistem dobičku.
3.	Volitev odbora.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji,
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
JP®«is S«?®'frw®
Več milijonov kožnih luknjic ima vsak človek. Služijo dihanju kože, morejo pa postati tudi vhod za nesnago in bolezni. Nagibajo tudi lahko k posredovanju mokrote in prehlajenja, vsled česar nastanejo skrnina, protin, nevralgije in enake hude bolezni. Iz vsega tega spoznamo, da je treba kožo skrbno negovati. Za to je najbolj pripraven Fellerjev dišeči zeliščni esenc-fluid z znamko „Elza-Fluid“ od lekarnarja E. V. Fellerja v Stubici, Elza trg št. 67 (Hrvatsko), ki desinficira, odstranjuje bolezni in čisti, za 5 kron 12 steklenic franko. Iz lastne izkušnje ga moremo vsakemu čitatelju priporočati.
Lično majhno posestvo, v dobrem stanu, 5 oralov zemljišča, blizu postaje Grabštanj, je poceni takoj naprodaj. Oglasila: Roscher, Celovec, Kaserngasse 3.
je poceni naprodaj. Posetve je 40 birnjev, pri hiši sta lepa sadna vrta, voda je napeljana za namakanje travnikov, lesa je za domačo rabo. Se tudi zamenja za manjše posestvo. Več pove
Katarina Pacher, „Fischwirt,,l Velikovec.
Gostilna
v Velikovcu, s celo realno koncesijo, je po zmerni ceni naprodaj. Ima sobe za tujce, gostilniški, sadni in zelenjadni vrt ter travnik s sadnim drevjem. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 14.
Eiša z inventarjem, živino in stavbnim lesom le skupno ali pa vsako posebej naprodaj. Se dà tudi v najem od 15 do 34 birnjev. — Janez Reichmann, Pd. Lesjak v Bilčovsu, p. Bistrica v Rožu.
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice v Globasnici
ki se vrši
dne 6. aprila 1813, t. j. prihodnjo nedeljo, ob 3. uri Popoldne v posojilniški pisarni z običajnim sporedom.
H gotovi polni udeležbi vabi
odbor.
Hranilnica in pssoiiinica v Giinjah
registro vana zadruga z neomejeno zavezo
odda v najem
pstilno in šfacn na Trati.
Oferti naj se pošljejo do 15. aprila 1913 na imenovano zadrugo.
Pogoji se izvedo pri načelstvu ob navadnih uradnih dneh, to je vsako nedeljo.
Za prodajo
misfisrieu m Mnefiislšii sirofsis
se sprejemajo sposobni in solidni
—-—------------sastspfflt&L —---------------
Ponudbe pod »Kmetijski stroji 64190« na anončno pisarno Henrik Schalek, Dunaj L, Wollzeile št.
jablano po 100 kosov od K 25-— naprej, hruške, orehi, breskve, pravi kostanji, črešnje, češplje, marelice itd. en kos od 1 K naprej. 200.000 kosov zelo lepih dtevesc za olepšanje in drevorede, en kos od 60 vinarjev naprej. — 2 milijona različnega grmičja za olepšanje, 100 kosov K 15—. 20 milijonov akacij in gladicijskih rastlin, 1000 kosov od K 12-— do K 70--. 15 milijonov gozdnih drevesc: smreke, bori, hrasti itd. 1000 kosov od K 3- - do K 20'—. Pasemska perutnina in jajca za valjenje v 20 priznanih pasmah, tako tudi lovski in lepotni fazani in njih jajca za valjenje. — Na zahtevo ilustriran cenik brezplačno. Groi Žiga Batthyànyjevo grajščinsko oskrbništvo Csendlak pri Radgoni.
ifeia žmm
in vsaka umna in sledljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega surovega masla _ za kuho ali
za na mizo'boljšibol j zdravi, tečni, izdatnejši skoro za polovico cenejši
Dobiva se povsod ali naročuje direktno.
Združeno ovarne margarina in surovega masla, Dunaj XIV., Tiefsnbaohgasse 59.

Za lajšaije in pmirjenanie kalija in hripavosti
pri otrocih in odraslih
Jc po poročilih sto in sto zdravnikov drago con in učinkujoč prijetno okusen izdelek
S€ILLAE
dragocen in gotovo učinkujoč izdelek. Besedna znamka zavarovana.
Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje m pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje.
1	steklenica 2-20 K. Po pošti proti predplačilu
2	£0 K pošilja franko 1 steklenico, 7 — K 3 steklenice, 20'— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-
Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v
B.	lekarni,
c. kr. dvornega dobavitelja,
------ PRA3A-H9., S*. 203.--------------
Pozor na ime izdelka, izdeiovatelja in varstveno znamko.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
f
Hranilno ìnposojilno društvo v Celovcu
- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit

aC3aaC3C3C3C3C3C3EZ3E3C3Ca£^!E^IC3EI3a
§ Trgovski pomočnik *(ffK q
n vstopiti v trgovino z mešanim blagom na Koroškem n U ali Štajerskem. Ker se želi izuriti v nemščini, gre U Q za nekaj časa tudi kot praktikant. — Ponudbe na [] g Ivan Kogovšek, pošta Rovte št. 19, Kranjsko. g
□ CTE3Sr3S^aiOC3rai£3e3C3!^3Sr3C3C3C2E3a
iglasto drevje.
m
PoSiljanje se je pričelo. Smreke §0 do 180 cm visoke, kos po 30—120 vin., Weimouthovi bori 20—200 cm visoki, kos po 50—250 vin., črni in beli bori 30—200 cm vis., kos po 70—200 vin., mecesni 30—300 cm vis., kos po 70—300 vin., Banks-bori 30—80 cm vis., kos po 70—100 vin. Eksotična (inozemska) iglasta drevesa % v 70 najlepših vrstah kos po 1 do ~ 5 K. Kolekcija: 100 kosov tu- in inozemskih iglastih dreves 50 do 300 cm vis. K 100-—, 50 kosov K 55-—, 25 kosov K 30-—, 20 milijonov gozdnih drevesc: smrek, črnih in belih borov, hrastov itd., 1—4 letnih sadik 1000 kosov po 3—20 K. Nadalje: sadna, lepotna, drevoredna in ža-lobna drevesca, pasemske kure in jajca za valjenje, lovski in lepotni fazani in njih jajca za valjenje. — Glavni cenik na željo zastonj. — Grof Žiga Batthyà-nyjevo grajščiusko oskrbništvo Csendlak pri Radgoni.
iin Novak v Sinčivasi
trgovina z manufaktumim in Špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Guillon-sienje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina.
Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor: malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok.
Cene solidne, postrežba točna.
Jadranska banka.
Občni zbor delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 30. marca t. L, je sklenil izplačati za leto 1912
dividendo.
Vsled tega se bode izplačeval kupon št. 7 počenši od 1. aprila 1.1. pri blagajnah banke v Trstu, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviču, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in
Zadru 8 §c 2S-~~
Trst, dn« 31. marca 1913.
Upravni svet.

je zdrav želodec. Zato je dolžnost človeka, da si ga ohrani ali tam, kjer se že nahaja kaka nerodnost, isto odpravi.
Po li e štetih zahvalnih pismih so se izborno izkazale kot najzanesljivejše domače zdravilo za slab želodec pri otrocih in odraslih, za povzdigo teka in odstranitev slabe prebave, zaprtja, kolcanja, brezokus-nosti, slabosti, slabega spanja itd vsled motenja prebavljanja več kot trideset let sem
BRM-jeve žeieiičoe Mice
prej imenovane Marijaceljske kapljice.
Varujte se slično glasečih se ponaredb in popačb in pazite na poleg se nahajajočo varstveno znamko Matere božje z Detetom na desni roki in podpis :	-,	---—
Dobivajo so v lekarnah v steklenicah po 90 v in K 1'60. Pošilja se od lekarnarja: C. Brady, Dunaj I., Fleisohmark!; 2/385 (6 steklenic za K 6'40, 3 podvojne steklenice za K 4’80 poštnine prosto).
š Odvetnik dr. Igò Janc §
jj	naznanja, da je otvoril svojo	jj
o iiidišlli pIsiFS® n laiMSJid |
0	kjer uraduje v posojilniški hiši.
n	o
ir.ac-3r-ae-3nr-ir-;n

Eiina slovenske neredno irgoasko-obrine podjetje
Hotel Trabesinger
P CllllltISlilf MelšMaolMa cesta It. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Hiejzlja in Josipina Leon.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica H 8,000.600. Rezervni fond K 1,000.008.
Belimi niofi na hiiiilce se olre-
od dneva visus ds dneva vzdiea.
Rentni davek Hlada Sanka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke
proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške zenitRiuske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradožc.
Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se:
uniti 38 irai OlOVSiii po
preti 80 to:
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, proSt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.