SGECTiS, 4. APRILA 1959 Šiev. 13., leto AVIIL * LIST IZDAJA KEPUBLISK1 SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR vlST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z .RADOM. NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, ČUFARJEVA 3, POST PREDAL 284 - TELEFON UREDNIŠTVA 32-538 UPRAVE 30-046, HIŠNA CENTRALA 32-031 - RAČUN PRI MEST. NI HRANILNICI V LJUBLJANI ŠTEV 800-11 -/606-1-3-221 - POSAMEZNA ŠTE- VILKA STANE 20 DINARJEV NAROC NINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DINARJEV - LIST TISKA ČASOPISNO PODJETJE .SLOVENSKI POROČEVALEC« - POŠTNINA. PLAČANA V GOTOVINI. ★ List ustanovljen 20. XI. 1942 MBLOCE OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV PRI UREJANJU TARIFNE POLITIKE Ne enake tarifne pOStavke temveč enaki osebni prejemki za enako delo P 'Bfci f»|e dni so v več delovnih kolektivih izročili osnutke tarifnih pravilnikov V javno razpravo, več kolektivov pa jih je predložilo pristojnim organom v občini, da dajo nanje svoje soglasje. Takoj uvodoma kaže opozoriti na nekatere pojave v ravnanju občinskih organov, pristojnih za dajanje soglasja na tarifne pravilnike. Prvi tak pojav je sicer formalne narave, vendar pa lahko povzroči nepotrebne zaplete in zavleče sestavljanje tarifnih pravilnikov. Občinski odborniki menijo ponekod, da je treba kolektive pustiti na miru, naj sami izdelajo tarifni pravilnik, kakor pač vedo in znajo in da se njihovo delo začne potem, ko bodo kolektivi Predložili osnutke svojih tarifnih pravilnikov občini. Sele potem naj bi občinski organi ocenili predložene osnutke in jih v primerih, ko pravilniki ne bi ustrezali pravnim normam, političnim priporočilom in načelom; vrnili1 kolektivom in zahtevali, da jih popravijo v skladu z njihovimi priporočili. Tako na videz demokratično stališče ni dobro. Kolektivom je treba pomagati pri izdelavi tarifnih pravilnikov. Treba je sodelovati pri razpravah v kolektivih. Samo tako je mogoče doseči, da bodo tarifni pravilniki res demokratični in da bodo kolektivi že med izdelavo tarifnega pravilnika vskladili morebitna različna pojmovanja m gledanja na posamezna vprašanja. Po tej poti se lah-izognemo tudi arbitražnim sporom, ki bi vsekakor po-daljšali izdelavo tarifnih pravilnikov. Najsmotrneje bi bilo, če bi odborniki občinskih ljudskih odborov neposredno posegli v razpravo o tarifnem pravilni-ku in s svojimi strokovnimi kadri pomagali kolektivom tudi pri sestavi tarifnega pravilnika v skladu z dogovorjenimi načeli. Koristno bi bilo, če bi občinskemu aktivu pri tem delu pomagali tudi strokovni in politični delavci iz okrajnih ljudskih odborov in okrajnih sindikalnih svetov. Spet drugod je opaziti, da smatrajo posamezni člani ljudskih odborov in sindikalnih svetov za svojo dolžnost, da Vskladijo tarifne pravilnike tako, da bodo tarifne postavko delavcev sorodnih kvalifikacijskih kategorij v vseh Podjetjih na področju občine ali Povsem enake ali pa vsaj zelo podobne. To seveda ni do-bro. ge ve^ taho vsklajevanje bi bilo celo kvarno. Ce bi skušali v občinah izravnavati raven tarifnih postavk za enake kategorije delavcev v različnih podjetjih na Področju občine, bi prišli havztadž z načeli o delitvi dohodka in bi takoj sprostili administrativno izravnavanje de-avskih zaslužkov. Kakšne so Posledice takega vsklajevanja. ysi„ Predobro vemo, zato jih ne aze tokrat ponovno omenjati . Skrajno napačno bi bilo, če 1 v občinskem ljudskem od-oru in v občinskem sindikal-em svetu pogledali le, recimo, oiikšna je tarifna postavka a kvalificiranega strugarja v Posameznih podjetjih, in če bi zatem zahtevali, da mora imet; k(wSar v Vset| Podjetjih ena-uv arifno Postavko. S tem bi .Vili administrativno ena-PirnJ1!. °živili apetite po pa-S^ftlh kvalifikacijah Da oa krivic 3 enakost ekonomsko, j!* 1 na. vsi predobro vemo. ^ Poti bi zavrgli tako važne ekonomske pokazatelje, kot so dohodek na zaposlenega v posameznih podjetjih, delovne norme, ki jih morajo posamezni strugarji v različnih podjetjih izpolnjevati, delovni pogoji in tehnična opremljenost delovnih mest v posameznih podjetjih in podobno. Mimo vsega tega danes res ni mogoče. Ob tem razmišljanju se naravno porodi vprašanje: Kaj pa je naloga občinskih organov, ki dajejo soglasje k tarifnim pravilnikom, kaj naj ti organi prouče in presodijo, da bodo lahko mirne vesti dali svoj pristanek k tarifnim pravilnikom posameznih podjetij? Prva in temeljna dolžnost občinskih ljudskih odborov in občinskih sindikalnih svetov je, da prouče splošne tendence tarifne politike, ki jih je opaziti- v posameznih tarifnih pravilnikih. Seveda teh tendenc ni mogoče ugotoviti drugače, kot da omenjeni organi skrbno prouče gospodarsko, dokumentacijo. ki je priložena tarifnemu pravilniku, besedni del tarifnega pravilnika in same tarife. Ce hočemo ugotoviti, kakšne težnje so v posameznem tarifnem pravilniku, je kajpak potrebno predloženi tarifni pravilnik in . njegova določila primerjati s podatki o gospodarskem stanju podjetja v preteklem letu in s tarifnim pravilnikom, iz preteklega leta. Med načeli, za katera smo se dogovorili, je bilo tudi stališče, naj delovni kolektivi zagotove, da bodo zaslužki delavcev rasli 2 dvigom produktivnosti, z večjim proizvodnim in poslovnim uspehom podjetja. Zaradi tega je treba najprej pogledati, kakšne spremembe predvideva tarifni pravilnik glede nagrajevanja po delu in po poslovnem uspehu podjetja. Če v tem ni nikakršnih sprememb v primerjavi s preteklim letom, je treba proučiti vzroke. Sfe pravi, ugotoviti je treba, zakaj v posameznih kolektivih ne razširjajo nagrajevanja p?> delu- V primerih, ko imajo v podjetju objektivne možnosti za nagrajevanje po učinku, kaže od kolektivov zahtevati, da to uveljavijo v tarifnem pravilniku. V primerih pa, ko trenutne razmere ne dopuščajo širšega _ nagrajevanja po delu (zaradi slabosti v organizaciji dela in podobno), naj pristojni organi sprejmejo priporočila, s katerimi bodo kolektivi moralno zavezani. da v najkrajšem času ustvarijo realne pogoje za prehod na nagrajevanje po delu. | Druga zadeva, ki jo je mogoče spremljati, pa je razmerje med skladi podjetja in med sredstvi za osebne dohodke v čistem dohodku delovnega kolektiva. Načeloma, kot smo se dogovorili, se to razmerje letos ne bi smelo spremeniti. Spremembe so mogoče tam. kjer so se spremenili instrumenti, in pa v tistih primerih, kjer so bili osebni dohodki ali pa tarifne . postavke v preteklem letu znatno pod povprečjem v sorodnih podjetjih. Iz tega torej izhaja, da je mogoče povečati sredstva za osebne dohodke le. če se predvideva večji obseg proizvodnje in višja produktivnost. V nekaterih podjetjih te stvari realno predvidevajo. V posameznih primerih pa je celo opaziti, da predvidevajo nerealen : porast obsega proizvodnje in produktivnosti in tako grade povečanje osebnih dohodkov na pesku. To stvar je treba v občinah zelo skrbno proučiti. Nadaljnja zadeva je razmerje med sredstvi za izplačilo tarifnih postavk in sredstvi za nagrajevanje po učinku. V smislu dosedanjih političnih dogovorov je, da tarifnih postavk, razen v izjemnih primerih, kjer gre za občutna nesorazmerja, ne bi spreminjali. Se pravi, da naj bi ostali načeloma na lanskoletni ravni. Omogočili pa naj bi, da bi zaslužki delavcev letos občutno porasli tako, da bi čimveč dela opravili po učinku in da bi tudi zagotovili izplačilo vsega tega dela po učinku in po poslovnem uspehu podjetja. V nekaterih primerih so v občinah jmeli pomisleke, ali kaže pristati na to, da bi v podjetju, kjer so občutno povišali delovne norme, ustrezno popravili tudi tarifne postavke. Kjer gre za stvarne ekonomske popravke norm, tam so taki pomisleki odveč. Če zahtevamo od delavca, da v določeni časovni dobi napravi več proizvodov, je potem prav, da je tudi njegova začetna tarifna postavka višja. Seveda, treba je samo proučiti, če bo korektura norm dejansko povečala dohodek gospodarske organizacije, če ne gre le za to, da se s korekturo norm odpravijo posamezna ekonomska nesorazmerja. Proučiti kaže tudi notranjo razdelitev sredstev na tarifne postavke. Ne gre namreč za to, da b; dosegli enake tarifne postavke za delavce enakih kvalifikacijskih kategorij. Daleč od tega. Gre pa za to, da ugotovimo, kakšno politiko notranje razdelitve vodijo v posameznem kolektivu. Ugotovili smo, da so po pravilu tarifne postavke kvalificiranih delavcev nesorazmerno nizke. Zato je prav, da opozorimo kolektive, naj popravijo raven teh tarifnih postavk. V bistvu ne gre za delavce, ki imajo papirnato kvalifikacijo, gre le za tisto množico strokovnih delavcev, na katerih sloni proizvodnja v posameznem podjetju. Če bi kolektiv prezrl ta priporočila, ga je na zadevo ponovno' opozoriti. Ponekod je ob izdelavi tarifnega pravilnika uspelo razviti razpravo predvsem o tarifnih postavkah vodilnih uslužbencev in uslužbencev prve skupine. To ni dobro. Predvsem ni dobro, ker je za tem čutiti že nekatere težnje, da bi v tarifni politiki prekomerno favorizirali uslužbence gospodarskih organizacij. Vsekakor je treba o tarifnih postavkah razsojati v celoti. Pri tem je najvažnejše, da kolektiv izhaja iz realnih možnosti in presodi, kolika naj bo tarifna postavka za slehernega v podjetju, V tem smislu je tudi napačna težnja posameznikov, ki žele. da bi vodilnim uslužbencem v podjetju določili tarifne postavke zunaj kolektiva, da bi vsaj ti dali političen pristanek na številke, ki so se pojavile v zadnjem času. Prvi arbiter za vse te stvari mora . biti delovni kolektiv in razmerij med tarifnimi postavkami v kolektivu. Nikakor pa ni prav. da v tistih kolektivih, kjer menijo, da je temu ali onemu vodilnemu strokovnjaku treba občutno povišati tarifno postavko, skušajo na ta račun- nesorazmerno dvigniti raven tarifnih postavk vsem uslužbencem okrog njega. To ekonomsko ni z ničemer utemeljeno. Te zadeve si je treba ogledati v notranji"" razdelitvi. Predvsem pa je treba ugotoviti, ali so predložene tarifne postavke plod demokratične odločitve delavcev v kolektivu ali pa so rezultat dela za zaprtimi vrati. V prvem primeru je naloga občinskih organov, da intervenirajo le, če gre res, za nesprejemljiva . nesorazmerja, v drugem primeru pa morajo terjati, da kolektiv ponovno prouči 'Vse problematične zadeve. Tu je trenutno težišče politične pomoči, ki naj jo nudijo občinski politični aktivisti delovnim kolektivom pri izdelavi tarifnih pravilnikov. ZGORAJ POGLED NA BODOČE SREDIŠČE NOVEGA VELENJA, KI BO DO LETOŠNJEGA DNEVA RUDARJEV — DO 3. JULIJA — ŽE DOGRAJENO. SPODAJ: VELENJSKI RUDARJI IZPOLNJUJEJO LISTIČE NASE ANKETE O VPRAŠANJIH V ZVEZI Z ZAKLJUČNIM RAČUNOM NJIHOVEGA RUDNIKA Razveseljiva anketa TRI VPRAŠANJA IN ODGOVORI VELENJSKIH RUDARJEV fpokrat smo razdelili 100 I anketnih pol med ve-™ lenjske rudarje. Čeprav je to proti običajem, vsaj pri anketah, bi izjemoma že v začetku napisali nekaj, kar naj bi bil komentar na odgovore. Treba je priznati,- da odgovori na zastavljena tri vprašanja presenečajo. Presenečajo, ker kažejo, da so. velenjski rudarji sposobni zrelo presojati svoje delo, potrebe in napake. Koristi posameznikov so potisnjene v ozadje, večina pa razmišlja o skupnih potrebah in nalogah. Anketa dokazuje, da rudnik predstavlja kolektiv, katerega večina ve, kaj in kako gospodarijo in kaj še potrebujejo. Zato lahko "Malo anketo 100« imenujemo tokrat: razveseljiva anketa. Kot rečeno, smo zastavili tri vprašanja. Prvo je bilo: O Lani se je zbralo v skladu skupne porabe^ 234 milijonov dinarjev. Kako bi bilo treba po Vašem mnenju ta denar razdeliti in kaj je najnujnejše? Večina anketirancev navaja več stvari, ki bi jih bilo treba urediti in pri pregledu, ki smo ga napravili, smo upoštevali vse predloge. @ 26.8'Vd rudarjev, ki so poslali odgovore, se navdušuje za gradnjo bolnišnice, zdravstvenega doma ali lekarne. Nekateri take predloge utemeljujejo z visokim odstotkom obolelih v rudniku. Menijo, da na to vpliva tudi premalo opremljena in urejena zdravstvena služba. Temu pa slede predlogi: 19.3 odstotka meni, da bi kazalo čimveč denarja vložiti v gradnjo stanovanj. Tudi stanovanjski zadrugi bi morali pomagati. 9 15.9 odstotka anketiranih pravi, da bi bilo treba del sklada razdeliti med rudarje kot enkratna nagrada. Vsi ti hkrati tudi naštevajo najnujnejše objekte, ki naj bi jih gradili z drugim delom sklada. ^ 12.6 odstotka tovarišev na to vprašanje ni odgovorilo in 11.9 odstotka je splošnih odgovorov: zgraditi najnujnejše, uporabiti za stvari, ki bodo koristne, in podobno. Z manjšimi odstotki (od 1 do 5°/n) se uveljavljajo potem še drugi predlogi. Takle bi bil vrstni red: pekarna, menza, pralnica, samski dom, naglavne svetilke za rudarje (boljši pogoji dela), kulturni dom in gledališče, športni objekti. Seveda to še niso vsi predlogi. Vsega skupaj je »Mala anketa 100« prinesla več kot 30 različnih predlogov in mnenj glede uporabe sredstev. To kaže na dokajšnjo neenotnost. Če pa so želje tako različne, je po našem mnenju to že opozorilo sindikatu. Prav bi bilo namreč, če bi se pred dokončnim odločanjem, kako porabiti denar, pogovorili z vsemi člani kolektiva in predloge strnili na nekaj zares najnujnejših stvari Čim večja enotnost bo dosežena v tem pogledu, toliko večja bo enotnost pri delu. Se en odstotek moramo omeniti: 0) Le 8 odstotkov (7 anketirancev) pravi, naj bi vsa sredstva, ki so na razpolago, razdelili. 0 Vsekakor pa so nam odgovori na prvo vprašanje dokazali, da velenjski rudarji pametno prešo,jajo svoje potrebe in da so interesi skupnosti daleč pred interesi posameznika ter da so pripravljeni odstopiti denar občini za potrebe, ki so jih navedli. * Prav tako zanimivi so po svoje ■ odgovori na naše drugo vprašanje: % Leta 1957 je bilo v rudniku 6.30 odstotka bolezenskih in nezgodnih izostankov, lani pa 7.15°/o. Kaj naj bi po Vašem mnenju storili, da bi bilo izostankov manj? © 36.5 odstotka anketiranih rudarjev se je odgovoru izognilo! Stvar je nerodna in najbolje je, če molčiš. Kaže, da tako sodijo. Zanimivo je, da 20.7 odstotka rudarjev pravi, da bi bilo nesreč, poškodb in bolezni veliko manj, če bi bili A pri delu bolj pazljivi, previdni, oprezni! No, ko govore o pazljivosti, omenjajo tudi higiensko-teh-nično zaščito in opozarjajo na pomanjkljivosti te službe. Odstotek pa bi se močno povečal, če bi sem prišteli še tiste odgovore, ki pravijo, da bi bilo treba novince v jami bolje priučili k delu (6 odgovorov) in postaviti vsakega rudarja na tisto delovno mesto, ki ga pozna in za katerega je usposobljen (2 odgovora). 10 odstotkov rudarjev pa meni, da bi bilo manj nesreč, če bi izpopolnili zaščitna sredstva. Prav toliko, namreč 10 odstotkov, pa pravi, da bi se odstotek bolezni zmanjšal, če bi imeli več ! specialnih pregledov, boljšo zdravstveno službo in podobno. Precej tovarišev je mnenja (8'Vo), da bi bilo treba poostriti kontrolo bolnikov, češ. da ti kdaj pa kdaj izkoriščajo socialno zavarovanje. Tudi osta- le pripombe bi kazalo upoštevati. Veliko tovarišev - meni, da na število nesreč vpliva alkohol. Zato nekdo predlaga »strožjo kontrolo oseb, ki so podvržene alkoholu«. Nekaj tovarišev omenja, da bi kazalo izboljšati prehrano, češ tudi to vpliva na izostanke. Nekateri so strogi in predlagajo odpust si-mulantov, drugi pa govore o tem, da bi bilo treba bolnim nuditi pomoč (!) Bolj za šalo kot zares naj zapišemo, da je en sam tovariš mnenja, da so bolezenski odstotkj in nesreče odvisne od usode — Kakšna sreča, da se je pripravljen -prepustiti usodi« le en sam! Zdi se, da odgovori na to vprašanje ne terjajo nobenega posebnega komentarja! * Kot pečeno, smo velenjskim rudarjem zastavili tri vprašanja. Tretje je bilo: • Leta 1957 je bil jamski učinek 4.409 ton na dnino, lani pa 4.732 ton. Ali so po Vašem mnenju možnosti za izboljšanje učinka v letu 1959? Četudi upoštevamo, da na to vprašanje ni odgovorilo 29°/m ^ ^a'^° i111®1110-(2v<=to zelenega sindikata So to® združenih delavcev), ki rHižl-,Ul<^njnU razrednemu sov-SDoS- V vseh teh bojih in ^Padih je Partija vzgojila šd-razredno zavednih delafi+^k delavcev, ki so med in ,..,to'c'rn uživali velik ugled, ri> j®0 niso bili redki prime-&®li S°- s^ni delavci pcma-strpju sindikatom ostalih Vaniin, pri snovanju in utrje-jih j enotne akcije v podjet-skoLto ?? sodelovali v delav-ltalloito'‘C€m gibanju, ustanav-Orttoto^^nbine odbore, akcijske itd. V letih prd zad- SOLA REVOLUCIJE iBiiiiifflPiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniii^ ustanovili akoiljske odbore, ki šel do besede, le čudil se je krenila proti Ljubljani. Mitni- so billi zelo pripravna organi- mojemu nastopu, še bolj pa čar na tomačevski cesti ju je zacijska oblika za aktivizaci- oprostitvi. ustavil 111 k®^ nm nista mogla jo množic v tedanjih pogojih gan^tno smotrno sindikal- nafogo^tmata ^ki prOTričatl Tako smo uspeli, da so bili n0 in politi*no delo med grad- n“a,“ toS Ja- gradbeni deiavca v tistih usod 1^^ delavci nas je z njimi kje DOltegnji pištolo in ga apo- mh dneh leta 1941 politično, taiko povezalo, da smo enotno klC p0teS P - - g - združeni okrog Partije, s tem delwali in nastopali tudi po pa smo v precejšnji meri pri- razpustitvi našega sindikata. imajo njo vojno so organizirali tudi več demonstracij nezaposlenih in prisdlMli oblasti, da so jim izplačevale podpore, tdemon- zaio, da bodo ti ljudje pri vo- prejšnjih stavkah, je tudi pri litvah v »Delavsko zbornico« tej pomagal partijski aktiv iz sramotno propadli, i-rfo se ob- vseh strok in celo študentje, lastniki niso upali razpisati Komunisti smo storili vse, kar strirali so proti generalu Živ- volitev, marveč so kar nasiil- je billo moč storiti, in stavka koviču, proti nacistični okupa- no imenovali v upravo »De- je — čeprav je bilo nekaj stav-ciji Avstrije in Češkoslovaške, lavske zbornice« svoje pristaše, kokazov, ki so delali pod okri- sodetovali so v protidraginj-skiih demonstracijah leta 1940 in v demonstracijah proti paktu Jugoslavije z Nemčijo. »Zadnja leta pred drugo svetovno vojno,« pripoveduje tovariš Gamzitii, »je režim stare Jugoslavije vedno bolj lezel v fašistične vode, preganjal in ukinjal je napredna društva, obenem pa dovoljeval ustanavljanje nacističnega »Kultur-bundta«, zlasti na Štajerskem. Partija ie takrat stalno opozarjala javnost na vojno nevarnost, ki je grozila s strani Nemčije in Italije, ter pozivala vse narodno zavedne ljudi na obramibo nacionalne neodvisnosti. Kolikor bolj se je režim povezoval z nemškim in italijanskim fašizmom, toliko bolj je bil doma predrznejši. Njegov sindikat (Zveza združenih delavcev) je imel med delavci malo pristašev in vse je ka- ki so pozneje postali zagrize- Ijem »Zveze združenih delavni belogardisti. Nastavili so ce- cev« in pod stražo policije — lo svojega hišnika, da je vohu- imela politični in ekonomski nil, kaj delamo itd. S tem so uspeh. Pridobili smo za kakih se razmere, v katerih je delal sedem odstotkov višje mezde, naš sindikat, še poslabšale. pretežna večina delavstva se V takšnem vzdušju srn® leta 1940 organizirali dve veliki stavki. Prva, ob koncu maja, je bila ekonomska in je dobro uspela. Druga je bila v drugi polovici septembra ali prve dni oktobra, po protidraginskih demonstracijah. Ta je bila politična, protiiriraginjska in narodnoobrambna. Vodiil jo je CK KPS. Proglašena je bila v enem dnevu in zato priprave ie še bolj strnila okrog našega sindikata in prisilili smo »Zvezo združenih delavcev«, da je povsem razkrila svoje izdajalsko obličje. Po tej stavki je režim razpustil Zvezo gradbenih delavcev Jugoslavije in s tem tudi naš sindikat. In ker smo bili že prej pripravljeni na vse, pa tudi na razpustitev sindikata, smo vsa finančna sred- niso tako uspele, kot bi želeli, stva pravočasno spravila .na Težave smo imeli z nekaterimi delavci s podeželja, ki so se, ko so prišli v podjetja, podredili pogoju delodajalcev, da pristopijo v režimski sindikat (to velja zlasti za podjetja Kavka, Curk in delno tudi za podjetje Dedek), Kakor pri varno. Po razpustitvi smo ta sredstva dali Partiji, ki jih je rabila za nadaljevanje boja. Od tedaj smo namesto članarine pobdrali prispevke za Rdečo pomoč, za Partijo in za tiskovni sklad. Na gradbiščih pa smo pomogli, da so se bivši Člani našega sindikata tako množično odzvali v NOB. Zaradi zadnje stavke so oblasti policijsko kaznovale več naših aktivistov, nekaj pa jih je prišlo pred sodišče. Zaradi letaka, ki smo g.a ob tej stavki izdali (sestavil ga je tovariš Boris Kidrič), sva se tudi s tovarišem Berdajsom znašla Veliko zaslug za to pa tudi akcijski odbori, ki smo jih ustanovili v mnogih podjetjih. Naša osnovna partijska organizacija se je zadnja leta pred drugo svetovno vojno močno okrepila, čeprav je režim pregnal iz Ljubljane ali celo iz dii v mitnico. Potlej sta »Proglas« srečno pripeljala v mesto. Lahko rečemo, da je tovariš Jakič prvi uporabil strelno orožje v naš« revloluciji, čeprav mu streljati ni bilo treba. Številni gradbeni delavci, ki niso bili mobilizirani, -so se tedaj na poziv Partije prostovoljno javili v vojsko. Takoj države več naših komunistov, p® raz.padu stare Jugoslavije pa Sestajali smo se v stanovanjih naših članov, največkrat pa v pred sodiščem. On kot pred- Tomačevem, v stanovanju to-sednik, jaz kot podpredsednik variša Ivana Kaučiča. bivše Podzveze gradbenih delavcev za Slovenijo. Obsoditi so naju hoteli po Zakonu o zaščiti države. Da bi se laže izmotala, sem takoi po začetku razprave prevzel nase vso odgovornost za vsebino letaka. Takrat je bila na ljubljanskem sodišču skupina simpatizerjev Partije, med katerim je deloval tovariš Lado Krivic, in zasluga teh naših ljudi je, de Dogodki so se tiste dni izredno naglo vrstili Demonstracije proti trojnemu paktu in pristopu Jugoslavije k Osi Rim — Berlin, ki smo se jih množično udeleževali, so trajale več dni zapored. Ko sta Nemčija in Italija napadli Jugoslavijo. je bil naš aktiv ves fas na nogah. Med drugim je Partija izdala »Proglas«, v ka- moja zadeva ni prišla v roke terem je nozivala vse zavedne sodnikom, ki so običajno sodili »prekrške« po Zakonu o zaščiti države, ampak sodniku, ki je obravnaval razžaljenje časti. Po trikratni razpravi sem bil oproščen, čeprav bi mi drugi sodnik prav gotovo »nabil« najmanj 18 mesecev zapora. Branilec, ki mi ga je namesto odborov sindikate preskrbela Partija, ni pri- Slovence na obrambo domovine. Letak so razmnoževali v stanovanju tovariša Ivana Kaučiča v Tomačevem. »Proglas« bi morali ljudje čimprej dobiti v roke Časa pa je bilo malo in zato tovariša Jakič in Kopitar nista čakala noči. marveč sta naložila velike zavoje tega letaka na kolesi in so poiskali stike s posamezniki iz aktiva našega nekdanjega sindikata, in veliko jih je bilo, ki so se po naših starih zvezah Vključili v napodno-osvofoodilni boj. Teže je bilo s tistimi, ki so ostali na nemški strani, kajti Nemci so jim kmalu omogočili prihod v Ljubljano, vendar se je tudi mnogo teh vključilo v osvobodil ho gibanje. ' Sprva seno v glavnem iskali in skrivali orožje, širili letake osvobodilnega gibanja in sodelovali v raznih drugih akcijah. Julija 1941 pa je bilo v Ljubljani več sto ožjih sestankov gradbenih delavcev — zaradi pomanjkanja časa smo jih organizirali kar podnevi in celo med delovnim časom — M so potrdili revolucionarno zavest gradbenih delavcev in razgibali njihovo dejavnost v Osvobodilni fronti«. STJEPAN BUNTA, ŠTUDENT MEDICINSKE FAKULTET®« ODNOSA DO ČLOVEKA SE NE NAUČIŠ IZ KNJIG Na prvem republiškem posvetovanju varnostnih inženirjev in tehnikov so posebej opozorili na to, da je v strokovnih šolah vse premalo varnostne vzgoje. To velja tako za vajenske šole kot za sred- nje strokovne šole, zlasti pa za fakultete. Vsi strokovnjaki v industriji, gradbeništvu in rudarstvu bi morali do podrobnosti poznati predpise o higiensko-tehnični zaščiti pri delu, ker je varnost pri delu sestavni del organizacije proizvodnje. — Na slikah stara in nova šola kovinske stroke v Kopru, ki bo odprta ta mesec. Danes se šola v njej 170 vajencev, v novi šoli pa bo prostora za 280 gojencev. Dr. RUDOLF OBRACUNC, PREDSEDNIK SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA: PRAKSA NA KLINIKI NE ZADOŠČA Sodobna medicinska znanost je zlasti zadnja leta tako močno napredovala, da na vseh fakultetah, in ne samo na naši, razmišljajo o tem, kaj storiti, da učni načrti ne bi bili prenatrpani in da bi mogel študent ob količkaj normalnih naporih osvojiti dokaj obsežno znanje. Prepričan pa sem, da bi že reforma srednjega šolstva razjasnila marsikaj, kar bi ugodno vplivalo tudi na študij na medicinski fakulteti. V Ljubljani zadevamo najprej na vprašanje gmotne osnove reformiranega študija. V prvi vrsti bi morali rešiti kadrovsko vprašanje, saj zahteva skrajšan študij dosti več docentov in asistentov. Glede tega pa smo precej šibki. Dalje bo treba misliti tudi na razširitev inštitutov in na njihovo opremo, na to, da bodo imeli študenti odprta vrata v knjižnice, itd. Vse to so vprašanja, ki jih bo treba vzporedno rešiti. Obenem pa bo treba izkoreniniti še slabo tradicijo. Saj je res, da daje stara nemška šola zdravniku precej široko splošno teoretično znanje. Danes pa je treba spričo vedno novih odkritij znova postaviti mejo, do katere naj to znanje sega. Ne smemo niti prenizko, sicer bi postalo zdravljenje dvomljive vrednosti, niti previsoko, da študija ne prenatrpamo. Doslej je veljalo načelo, naj se na fakulteti usposobi zdravnik splošne prakse. Danes to načelo ne drži več 'povsem. Komisija, ki je proučevala, ne prakse le »prometniki«, ki pošiljajo bolnike s pregleda na pregled. Ce hočemo zdravnika usmeriti na probleme, ki jih narekuje življenje, praksa samo na kliniki nikakor ne zadošča. Študent mora poznati dispanzersko službo, preventivo, prvo pomoč itd. Menim, da bi moral še v številne druge zdravstvene ustanove, s katerimi se bo na terenu vsak dan srečeval. Toda, kot je na klinikah premalo prostora, nimajo to- NEDAVNA RAZPRAVA NA ZASEDANJU REPUBLIŠKEGA SVETA ZA ZDRAVSTVO JE OPOZORILA NA TO, KAKO NUJNA JE REFORMA ŠTUDIJA NA MEDICINSKI FAKULTETI. UGOTOVILI SO NAMREČ, DA SPLOŠNI ZDRAVNIKI VSE PREMALO POZNAJO PSIHIATRIJO IN PREDLAGALI SO, NAJ BI DALI TEMU PREDMETU ŽE NA FAKULTETI VEČJO VELJAVO. TODA KAKO? S PODALJŠEVANJEM ŠTUDIJA TEGA NI MOČ REŠEVATI, SAJ SMO PRAV ZARADI TEGA, KER NAM MANJKA ZDRAVNIKOV, SKRAJŠALI ŠTUDIJ 00 ŠESTIH NA PET LET. PROUČITI JE TREBA CELOTEN SISTEM ŠTUDIJA. PA NE MORDA SAMO ZAVOLJO PSIHIATRIJE; ZNANOST — IN TUDI MEDICINA — NAPREDUJE Z NAGLIMI KORAKI. ODKRIVANJE VEDNO NOVIH ANTIBIOTIKOV, NEVARNOSTI ATOMSKEGA ŽARČENJA ITD. — VSE TO SO STVARI, KI BI JIH MORAL POZNATI VSAK ZDRAVNIK. IZ UČNIH PROGRAMOV IN NAČRTOV JE TREBA IZPUSTITI VSE TISTO, KAR NI NUJNO POTREBNO. TODA NAJ 0 TEM SPREGOVORE NEPOSREDNO ZAINTERESIRANI: VPRAŠALI SMO ZA MNENJE PREDSEDNIKA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA, DEKANA MEDICINSKE FAKULTETE IN ŠE ENEGA 00 ŠTUDENTOV, Študij še ni tak, kot bi moral biti. Študent, ki diplomira, je sicer strokovno podkovan, ie pa premalo splošno politično, ideološko in ekonomsko razgledan. To je zato, ker je pač posnetek avstrijske in nemške šole. pomešan še s francosko, ki pa so vse preživele. Eden izmed vzrokov pa -je prav gotovo tudi v tem, da naša zdravstvena služba še ni urejena in da pravzaprav niti ne vemo. kakšen naj bi bil zdravnik 'splošne prakse. Glede tega stališča še niso dokončno oblikovana. Z novim učnim načrtom so se začele razmere spreminjati. Prej je temeljil študij večinoma na teoretičnem pouku, pri če,-mer so bile nekatere stroke, na primer rehabilitacija, preventiva, psihiatrija zapostavljene. Z novim učnim načrtom jim je sicer odrejeno določeno mesto, toda bolj po pregovoru, da je volk, sit in koza cela. Študij je treba reformirati, o tem smo si vsi edini. Toda kako? Ena izmed rešitev bi bila morebiti v nekakšni vertikalni delitvi študija, v specializaciji že ob vstopu na univerzo, kot je to storjeno na primer za sto. matologe. Druga, sprejemljivejša rešitev, pa bi bila v stopnje-vahjiu študija po letih. Vsak študent naj bi dobil po dveh, treh letih določeno zaključno znanje v svoji stroki, s tem pa že tudi kvalifikacijo. To bi prišlo zlasti v poštev pri vzgoji srednjih zdravstvenih kadror. na primer medicinskih sester, rentgenskih tehnikov, sanitarnih tehnikov itd. Kdor pa bi hotel dalje študirati, bi šel še v naslednje letnike, v katerih bi poglobil svoje znanje v stroki medicine, za katero se je odločil. Še nekaj pripomb k vsebini študija. Ze prej sem dejal, da je zdravnik, ko pride z univerze. politično, ideološko in ekonomsko premalo razgledan. Se_ veda ni moč na medicini vzgajati na primer ekonomistov, vendar bi zdravnik le moral poznati vodenje zdravstvene ustanove. Mimo tega bi moral poznati problematiko družbenega upravljanja in tudi socialno zakonodajo .na primer zakon o Invalidskem, o zdravstvenem za. varovanju In podobno, saj so to prve stvari, s katerimi se sreča, ko stopi mlad zdravnik v življenje. Prvič teh stvari ne pozna, drugič pa tudi nima izoblikovanega odnosa do njih. Za vse to pa ni treba uvajati kakega novega predmeta (sem proti kate. kizrau), marveč j« moč to pojasnjevati ob slehernem predmetu ki ga predavajo na univerzi. 1 KAKO-TO JE ZDAJ VPRAŠANJE kakšen naj bS zdravnik splošne prakse pri nas, je spoznala, da bi moral biti tak zdravnik pravzaprav specialist, ki bi se izpopolnil v podiplomskem študiju za zdravnika splošne prakse. Tisti pa, ki tega študija ne bi dokončal, bi ostal le zdravnik, neke vrste strokovni pomočnik splošnemu zdravniku, iz njihovih vrst pa bi rasli tudi zdravniki-organi-zatorji, ki jih sodobna zdravstvena služba prav tako potrebuje. Vse to so mnenja, ki pa vendarle razčiščujejo pojme, kakšen naj bo študij na medicinski fakulteti. Zmeraj naglašamo, da mo-fa biti več praktičnega pouka. Zdaj pa se na klinikah usposabljajo predvsem v specialistični smeri. Kakšen občutek ima mlad zdravnik, ki je videl na kliniki najsodobnejše aparate, se seznanjal z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, ko pride na teren, pa vsega tega nima? Nujno je precej nebogljen in navezan na vse mogoče klinične preiskave, ker mu pač šola ni dala tega, da bi si znal tudi v skromnejših razmerah sam pomagati. Nikakor nisem zagovornik nekakšne primitivne medicine, vendar mislim, da je ta usmerjenost v študiju le premočna. Potem pa naletimo na primere, ko so nekateri zdravniki sploš- liko opreme, da bi mogel vsak študent sam praktično delati, so premajhne tudi izvenklinič-ne ustanove, da bi mogle sprejeti tudi študente. Uresničitev reforme pa je odvisna še od nekega globljega činitelja: od ekonomske nuje, ki naj spodbuja študenta, da bo čimprej doštudiral ter se postavil na lastne noge, in od njegove zavesti, da je študij njegova dolžnost in naj čimprej stopi kot borec na »bojno polje«. V razpravi o reformi študija moramo osvetliti še neko drugo vprašanje. Menim, da je zgrešeno mnenje, naj bi s srednjih strokovnih šol preskočili na univerzo. V sedanjem sistemu nam manjka zlasti perspektive v teh poklicih. Tako naj bi na primer medicinska sestra dobila tudi fakultetno izobrazbo, vendar ne kot zdravnik, marveč kot medicinska sestra. To je važno zlasti v današnji organizaciji zdravstvene službe. Vsi vemo, da v sodobni medicini ne pridemo daleč brez tako -imenovane »timske« obdelave. V taki skupini mora imeti vsak svoje mesto, sicer ni skupina. To pa pomeni, da je vsak član te skupine povsem enakovreden, vsak enako odgovoren za svoje področje. Kakor imamo specializacijo med zdravniki, prav tako naj bi odprli možnost specializacije tudi srednjemu, strokovnemu kadru in možnost njegove nadaljnje izobrazbe. Potem bi imeli ti ljudje voljo ostati v poklicu, ker bi imeli perspektive nadaljnjega razvoja. Danes naletimo včasih na mnenje, da zdravniku ni v čast, zanimati se za higieno bolnika, za njegovo prehrano, češ, saj to ne sodi na njegovo področje. Za to je več vzrokov. Nikakor nisem za to, da bi se vračali na predvojne odnose, marveč je treba že v študentu oblikovati miselnost, da je uspeh matične ustanove del njegovega uspeha ter da je bolnik človek in ne morda zgolj zanimiv primer. Zato pa je treba nekaj več kot katedra. Takšno miselnost je treba oblikovati skozi vsa predavanja, kolokvije itd. Danes pa je tega malo zaradi prevelike obremenjenosti učnega osebja. Ob koncu bi rad povedal besedo še o strožjih ali blažjih ukrepih, če kdo izmed študentov ne bi v roku končal študija. Ce upoštevamo objektivne težave, s katerimi se danes borimo pri študiju na medicinski fakulteti, v pomanjkanju prostorov, učil itd., lahko ostra politika odbije tudi tistega, ki bi ga bilo škoda odbiti. Najti je treba neko' mero, da bi nam taki ukrepi ne škodovali. skoraj v sleherni strokovni reviji prispevke o tem, kako naj bi ga reformirali. Nobenega dvoma ni, da v petih letih ne moremo dati tistega, kar bi lahko dali v šestih. Cilj reforme pa je v tem, da damo s fakultete v petih letih zdravnika, ki. bo imel zaokroženo znanje, da bo sposoben za delo na terenu in da bo to znanje mogel še nenehno poglabljati. Zato je tudi jasno, da je sila težko najti pravo razmerje med posameznimi predmeti, zfta-sti teoretičnimi, vendar menim, da teoretičnega dela ne bi mogli več krčiti, ker daje le-ta socialno podlago za nadaljnji študij. Nekaj vendar lahko storimo. Nekateri se zavzemajo na primer za sprejemne Izpite iz kemije, fizike in- biologije. Tako bi teh predmetov na fakulteti ne poučevali. Vendar je zlasti biologija za študij medicine le specifična, ker zahteva poklic zdravnika poglobljeno poznavanje biologije. Drugi se zavzemajo za sistem »koledžev«. Tl predlagajo, naj bi, se v zadnjem razredu gimna- zije že izvršila strokovna alter. nacija. Tu bi bodoči medičinci predelali kemijo, flzlko in biologijo. Mnenja so raznolika. Vsako od njih je moč zagovarjati in morda prav zato nismo našli take rešitve, za katero b[ še odločili. Zelja nas vseh je, da damo pouku iz kUničnlb predmetov čimvečjo veljavo s poudarkom na praktičnem in individualnem delu s študenti. Tu pa je najteže najti piravo mero. Ze doslej je precej storjenega. Fiziko sm<> skrčili od dveh na en semester, anatomijo od štirih na tri Itd. Zavedati se Pa moramo, da teh vprašanj ni moč reševati samo v Ljubljani, marveč hkrati v vsej državi, sicer bi nastala fluktuacija z univerze na univerzo. Študentje bi se selili z zahtevnejše na manj zahtevno. Mimo tega pa ne moremo dopustiti degradacije te ali one fakultete. To pomeni, da je sprememba učnih programov in načrtov ena izmed najvažnejših in tudi najbolj zamotanih zadev, ki se jih lotevamo. S tem vprašanjem pa je tesno povezano tudi vprašanje gmotne osnove za reformirani študij. Ta' je danes dokaj skopa. Inštituti so pretesni in tudi preslabo opremljeni, manjka učnih pripomočkov. Sem sodi pa še vprašanje kadrov, ki ga prav tako ne bo moč kar čez noč rešiti. Menim, da smo doslej nekaj storili v smerj reforme študija. Ustanavljamo svete letnikov, v katerih naj bi sodelovali študentje in profesorji. Ti naj sproti dokazujejo, kako bi posamezna vprašanja študija rešili. Nameravmo uvesti stalen sistem mentorstva in tudi študijski režim se bi nenehno izpopolnjeval. Reforma študija na fakulteti je potemtakem daljši proces, ki pa bo najbolj uspešen ob istočasni reformi srednjega šolstva. Naj ob koncu ponovim temeljne misli: — reforma študija je nujna; — prva faza, t. j. skrajšanje študija na pet let, je že speljana; — pred nami je reforma študijskega programa in učnih načrtov; — želeti je, da se Istočasno reformirajo tudi srednje šole; — vse to je moč* napraviti le v zveznem merilu in — da smo optimisti. Konec koncev Pa morata sodelovati oba partnerja: šola in študent. Brez iskrenih prizadevanj obeh ne bo uspeha. Drugo, kar pa negativno vpliva na oblikovanje študentove osebnosti, torej osebnosti bodočega zdravnika, pa je dokaj močna hierarhija, ki jo je zlasti v medicini moč posebei opaziti. V razmerah, ko so ostro začrtane meje nad zdravniki ■ ter srednjim in nižjim medicinskim kadrom in med zdravniki, med profesorji docenti, asistenti, primarij i, »navadnimi« zdravniki. stažisti in študenti, se v študentu samem oblikuje tako razlikovanje, določeno podcenjevanje nižjih od njega, kar dobi končno podobo tudi v njegovem odnosu do bolnika. Za; študenta ie vsak bolnik v prvi vrsti le poučen primer In niti ne utegne pomisliti, da je t° živ človek. Ce mu tega učno osebje nenehno ne vsaia v nie. govo duševnost, se tega sila težko znebi in potem nastajaio pritožbe čez zdravnika, da se bolniku ne posveti in podobno. Tega pa se ni moč naučiti iz knjig. Tehnična zaščita ni vse! Dr. MILKO BEDJANIC, DEKAN MEDICINSKE FAKULTETE: NAJTEŽE JE NAJTI PRAVO MESO MED TEORETIČNIM IN PRAKTIČNIM POUKOM ,2e dolgo je jasno, da je potrebna reforma študija tudi na medicinski fakulteti. Po priporočiHu zvezne ljudske tkupšiine je bil študij medicine skrajšan od šestih na pet let. Toda to je le prva etapa in se zavedamo, da je to le skrajšan in koncentriran študij, ne pa že reformiran. Reforma medicinskega študija je nekaj, za čemer teži ves svet in najdemo Tudi pomanjkljiva varnostna vzgoja je vzrok za pogoste nesreče pri delu Lani je bilo v ljubljanskem okraju 16.720 nesreč pri delu, od tega 32 smrtnih in 37 z invalidskimi posledicami. Leta 1957 pa je bilo 16.289 nezgod, od tega 40 smrtnih in 42 z invalidskimi posledicami. Če primerjamo te podatke s porastom števila zaposlenih za 6,28%, ugotavljamo, da je bilo lani manj nesreč. Medtem ko je bilo predlanskim 1211 nesreč na 10.000 zaposlenih, je bilo lanj le 1169. Vsekakor pa moramo ob tem upoštevati tudi, da je proizvodi^pst lani narasla, s tem pa tudi večja možnost nesreče. Večina naših delovnih kolektivov je poskrbela, da varnost pri flelu ne zaostaja za napredkom proizvodnje. Z vsestransko analizo in pregledom več kot sto večjih podjetij je ugotovljeno, da število nezgod še zdaleč ni odvisno od naključja, marveč, da je manj nezgod tam, kjer je za varnost dobro poskrbljeno in kjer bedi nad zaščito dela ves kolektiv. Najpogosteje se ponesrečijo nekvalificirani delavci v gradbeništvu, pri podjetjih za vzdrževanje prog in v komunalni dejavnosti. Ti delavci so sila nestalni, poleg tega pa še ne kažejo bosti zanimanja za delo. Seveda se ti osebni činitelji bolj zrcalijo pri sezonskih delavcih in tako imenovanih polproletarcih. Med njimi je tudi največ poškodb. Ti delavci pogosto menjavajo delovna mesta ter se že zaradi tega teže prilagajajo ter podrejajo novim varnostnim predpisom v novem delovnem okolju. Služba higiensko tehnične zaščite in varnostna vzgoja sta v takih podjetjih toliko važnejši. Zal pa moramo ugotoviti, da je prav na tem področju premalo storjenega. Vodstveno osebje tudi ne kaže dovolj strogosti in se v interesu samih delavcev premalo poslužujejo tudi administrativnih ukrepov. Precej nereč se pripeti tudi visokokvalificiranim in kvalificiranim delavcem. Vzrokov za to je več. Predvsem so ti delavci intenzivneje vključeni v proces proizvodnje ter opravljajo tudi najnevarnejša dela. Drugič pa ti delavci precej podcenjujejo nevarnost, ker so se nanjo že navadili in pogosto ne upoštevajo varnostnih predpisov. Zanimivo je, da se ponesreči največ mladih ljudi do dvajsetega in od dvajsetega do tridesetega leta starost:, čeprav tvorijo ti manjšino v številu zaposlenih. To kaže, da varnostna vzgoja ne gre vzporedno z vključevanjem mladine v proizvodnjo. Več kot desetina nesreč se je pripetila lani na poti na delo oziroma na poti z dela. Od teh odpade 41% na kolesarje. Te poškodbe so navadno težje in je bil vsak tak ponesrečenec bolan lani povprečno po 30 delovnih dni (povprečni izostanki pri obratnih nezgodah trajajo 14 dni). Najpogostejše so nesreče zaradi kršitve prometnih predpisov, pa tudi zaradi tega, ker vodstva podjetij še ne poskrbe dovolj za organizacijo prevoza svojih delavcev. Pogosta obolenja in nesreče pri delu so težko breme za naše gospodarstvo. O tem najzgovorneje priča podatek, da je odpadlo lani na nesreče pri delu 14.30% od vseh izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni in poškodb, predlanskim pa le 14%. Največ delovnih dni izgubimo zaradi prehladov in drugih obolenj dihalnih organov, takoj za njimi pa so nesreče pri delu. Lani smo izplačali za hranarino ob obratnih nezgodah več kot 107 milijonov dinarjev, predlanskim pa 87 milijonov. Stroški zdravljenja doma in v bolnišnicah ter stroški za invalidnine ter invalidske in družinske pokojnine zaradi nesreč pa so še dosti večje. Izgube življenja pa se seveda ne da nadomestiti. Se večja je gospodarska škoda zaradi nesreč v proizvodnji. Po nepopolnih računih okrajnega inšpektorata za delo smo izgubili lani v okraju 730 milijonov dinarjev, od tega v industriji 67%. Lani je bilo manj nesreč zlasti v barvni metalurgiji, v industriji gradbenega.materiala, v kovinski in lesni industriji. V elektroindustriji, v kemični, papirni, tekstilni in živilski industriji pa je zmeraj več nesreč. Največ nezgod je še vedno v premogovnikih. Razveseljivo pa je, da jih je bilo lani manj kot predlanskim, čeprav se je storilnost dela dvignila. Glavni vzroki za številne poškodbe pri delu so naslednji: 1. Delo ni vedno najvarneje organizirano. — Povsod ne upoštevajo'varnostnih predpisov, tehnična vodstva podjetij pa ne poskrbe, da bi bila varnost organizirana istočasno z organizacijo proizvodnje. 2. Preddelavci, vodje skupin in mojstri so še premalo dosledni in premalo strogi pri uresniče- Vsak meseč zraste na ljubljanskem zavodu za socialno zavarovanje takle kup prijav nesreč pri delu. Največ je tistih drobnih nezgod, ki bi se jim dalo izogniti z malo več pazljivosti in boljšo organizacijo dela. vanju varnostnih ukrepov ter pogosto podcenjujejo odgovornost za varno delo. 3. Tudi delavci niso dovolj disciplinirani, ne uporabljajo zaščitnih sredstev in naprav, so neprevidni ali pa premalo izurjeni. 4. Slabo delo komisij za higensko tehnično zaščito in sindikalnih podružnic. 5. Pomanjkljiva varstvena vzgoja delavcev. Danes nihče več ne more trditi, da je pomanjkanje materialnih sredstev vzrok za nesreče. Zakonodaja naše socialistične skupnosti daje vse možnosti za zaščito delovnega človeka in ob pregledu podjetij ugotavljamo, da imajo delavci vsa potrebna osebna zaščitna sredstva ter da je družba zagotovila dovolj sredstev za zaščito dela. Naj povemo samo to, da so dali delovni kolektivi za varnost samo lani več kot 623 milijonov dinarjev. Od tega so porabili za osebna zaščitna sredstva 254 milijonov, za tehnično zaščito 147 milijonov, za higiensko zaščito 164 milijonov in za okrepčila' na težjih delovnih mestih 58 milijonov dinarjev. V tem znesku pa niso šteta sredstva za zaščito dela ob novih investicijah. Vprašati se moramo torej, ali smo sami dovolj storili za svojo varnost in zdravje pri delu. Ni dovolj, če odgovorni tehnični in drugi voditelji podjetij poskrbe zgolj za materialno zaščito, za delavce pa tudi ni dovolj, če dobe zaščitna sredstva, pa jih ne uporabljajo in se sami ne va- rujejo. Danilo Besednjak O SODOBNEM POHIŠTVO Na vrsti so pr oiz vaj alci Pogovor s Francem Drobežem, predsednikom upravnega odbora Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani MNENJEM POTROŠNIKOV O SODOBNEM POHIŠTVU, KI SMO JIH OBJAVILI V PREDZADNJI ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA, PRIDRUŽUJEMO IZJAVE TOVARIŠA FRANCA DROBEZA, PODPREDSEDNIKA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA IN PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA ZAVODA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO, KI JE OSVETLIL PREDVSEM VZROKE RAZNIH POMANJKLJIVOSTI V PROIZVODNJI STANOVANJSKE OPREME. Ne moremo reči, da naša stanovanjska oprema ni oblikovno moderna in estetsko zadovoljiva. Toliko so naši proizvajalci pohištva že dosegli. In sicer predvsem po zaslugi pro- Po zaslugi Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva ter raznih strokovnjakov in strokovnih organizacij, ki so sodelovale pri stike s potrošniki, upravičeno pričakujemo, da bo odigral odločilno vlogo pri izboljševanju kvalitete proizvodov. Med proizvajalci stanovanjske opreme pa bomo povečali koordinacijo tudi z ureditvijo potrošnih 'centrov v'obliki velikih prevzemnih in sortimih skladišč, ki bodo prevzemala izdelke neposredno od proizvajalcev in izločevala vse, kar bo nekvalitetno izdelano. Pobudo za ustanovitev takih potrošnih centrov je dala sama praksa. Trgovska podjetja, ki prodajajo stanovanjsko opremo, namreč vse preveč mislijo samo na to, kako bi si zagotovili čim več prometa, ne pa na to, kako bi potrošniku čimbolj ustregla. V teh skladiščih bo treba seveda zaposliti ljudi z visoko družbeno za- lektantov. Drugače pa je s kakovostjo, ekonomičnostjo in Uporabnostjo opreme. Temu 56 žal proizvajalci vse predalo posvečajo, in sicer predam zato, ker zaradi velikega P°vPraševanja lahko vse prodajo, karkoli izdelajo. — Konjunkturi v prodaji lahko pripišemo tudi visoke cene pohištva, ki nikakor niso v skladu 2 njegovo amortizacijsko dobo nt'. po domače povedano, z njegovo trpežnostjo. Cene so-. dobne stanovanjske opreme bi Ustrezale štiridesetletni amor-nzacijski dobi, ne pa desetletni ali morda še krajši, kolikor j° lahko pripišemo sodobnemu lahkemu in razmeroma nesolidno izdelanemu pohištvu. PREMAJHNE SERIJE POHIŠTVENE OPREME Kljub temu, da je naša les-“■n industrija zelo razvita, Pravzaprav še ne moremo go-v°riti o industrijski proizvodnji Pohištva. Sicer se nekatera stanovanjska oprema že izpluje v manjših serijah, ni-nia pa v ceioti industrijskega enačaja, ker tovarne izdelujejo samo leseno ogrodje oziro-"'a kose, ki so v celoti leseni, medtem ko tapetniška dela npravijo obrtniki. Razen tega /Jdi ni poslovne koordinacije vj^d proizvajalci. Vsakdo sku-fn 'Zdelovati vse, namesto da ' s® specializiral za proizvod-P°iameznih kosov v veli-h serijah, kar bi izdelke ob-ntno pocenilo. Proizvajalci ^hištva pa bi se morali pove-h tudi z investitorji za sta-Gvanjsko izgradnjo, da bi “Prema funkcionalno ustrezala j^hovanjem. Zaradi pomanj-Rve koordinacije med prvi-drugimi so mnoga naša novanja pravcata skladišča J^ovrstnega pohištva, kjer titi Snovalci ne morejo poču-dobro, pa naj si še tako letn ^>r'"e^eT1> topel dom. Pri-VgT? Urejen dom lahko stano-■ J^dvrne od gostilne in od slabega. izdelavi načrtov, se danes v Ljubljani vgrajuje v vsa nova stanovanja funkcionalno dobro proučena kuhinjska oprema. S tem smo dosegli dvoje: gospodinjam smo uredili, praktično delovno mesto, z ekonomično izrabo kuhinjskega prostora pa smo precej pocenili stanovanjsko gradnjo. Vendar še ne moremo biti v celoti zadovoljni. Proizvajalci sodobne kuhinjske opreme so namreč začeli izkoriščati veliko povpraševanje po njihovih proizvodih. Mnogi detajli so pomanjkljivi, ker se jim zaradi majhne ponudbe še ni treba boriti za boljšo kvaliteto. V svoji kratkovidnosti pa ne vidijo, da bo morda že čez nekaj let pri prodaji njihovih izdelkov velikega pomena ugled, ki si ga pridobivajo sedaj. Kar velja za vso stanovanjsko opremo, velja tudi za celotno kuhinjsko pohištvo. Predrago je glede na to, da se porabi zanj precej manj gradiva kakor za klasično kuhinjo in da tudi sam proizvodni proces ni zapleten. LEPE PERSPEKTIVE Pri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo je že ustanovljen stanovanjsko-komunalni center, ki naj pospešujeicoordina-cijo med proizvajalci stanovanjske opreme in investitorji za stanovanjsko izgradnjo. Ta center bo v prihodnje omogočal proizvajalcem, da bodo demonstrirali svoje izdelke, hkrati pa bo potrošnikom dajal ■ vsa potrebna pojasnila glede funkcionalnosti satnova-nja, stanovanjske opreme, njene tehnične in ekonomske upo-* rabnosti, zbiral bo njihova mnenja o izdelkih z anketiranjem in z organiziranjem raznih posvetovanj in posamezne probleme obravnaval s samimi proizvajalci. Glede na to, da bo center pritegnil vse ustanove, ki se ukvarjajo z izgradnjo in opremljanjem stanovanj, in razne inštitute in strokovna združesja in da bo imel tesne LJudie kakor ti in jaz Zmračila se Je že, ko sta Tevž in Mojca obstala pred vrati. »Pojdi ti naprej,« je šepnil Tevž in potisnil Mojco predse. Mojca je odskočila in mu pokazala jezik. »Kar prestrezi jih. Ti si kriv, da sva tako pozna. Ze zdavnaj bi lahko bila doma, če ne bi v vsako stvar vtikal nos.« Mojca ni lagala. Tevž je bil kriv, da sta se zamudila. Med potjo z igrišča sta videla prometno nesrečo in ni se mogel odtrgati od tam, dokler niso obeh ponesrečencev, motorista in biciklista, odpeljali v bolnišnico. Tevž je vedel, da Mojca ne bo popustila in da bo oče v glavnem nanj stresel jezo, pa naj vstopi Prvi ali zadnji, ker je pač starejši. Ze se je hotel vdati v usodo, ko mu je padlo nekaj modrega v glavo: »Mojca, predlagam — Ampak prej obljubi, da me ne boš zatožila. Mojca je brez besede prikimala. »Deniva si trske za hlače. Očka ne bo opazil. Vem, da že piha od jeze in maha z iztepačem. Mojci se je zdel predlog sila Imeniten. Stekla sita v drvarnico in si hihitaje basala trske za hlače. »Delaj se, da te boli in si s slino namaži oči. Takole.« Tevž je bil naravnost zgleden učitelj, kako se mora Mojca vesti medtem, ko bo padalo po njej. Zgodilo se je, kot sta pričakovala. Se preden sta utegnila pojasniti, kod sta tako dolgo hodila, je oče med monologom, polnim raznih medmetov, na kratko obračunal z obema. Tudi napoved glede iztepača se je uresničila. Tevž je odlično zaigral spokorjenega sina. Klečal je v kotu, si s pestmi zakrival oči in polglasno ihtel. Mojca ga PRVA PREVARA je sprva enakovredno posnemala. Potem ®e je zgodilo tisto strašno, česar se je Tevž vseskozi bal. Mojca je poškilila proti Tevžu ravno takrat, ko si je slinil oči Bušnila je v glasen smeh. Očeta je vrglo izza mize. Zgrabil je Mojco za lase in zakričal: »Prekleti pankrti, še praker jim no zaleže.« Mojco so oblile zaresne solze. Malo od bolečin, še bolj pa od jeze na Tevža. »Tevž Je kriv,« se je zadrla, »on je rekel, da si dajva trske za hlače. Vidiš, tukajle jih imam.« Dekletce si je seglo pod krilo in no tla so padle tri tanke trske. Tevž je še zmeraj klečal. Ze ob Mojčinem smehu se je čisto zgrbil in s slinastimi očmi preplašeno krožil po kuhinji. Mojca je govorila in govorila, dokler ni vsega povedala. Potem je zmagoslavno pogledala proti Tevžu in čakala, da ga bo oče zmikastil. , Na njeno presenečenje se je oče počasi obrnil k Tevžu in mirno rekel: »Lahko bi povedal, zakaj sta prišla tako pozno.« -v Tevž je Pristno zaihtel in zajecljal: »Saj me nisi vprašal. Nikoli ne čakaš na odgovor.« Besede je zadušil jok. Mati, ki je dotlej molčala in nervozno ropotala s posodo, je zamrmrala proti možu: * »Pojdimo že večerjat. Ne bi škodilo, če bi me včasih poslušal.« Oče je hote preslišal očitek na račun pretepanja in je dejal, kakor da se ni nič zgodilo: »No, pa pojdimo večerjat.« Cimprej hladilnico v Ljubljani Zarodi neprimernega vskladiščenja gre veliko zelenjave v nič vestjo in moralo, kajti od njih bo odvisno, ali bomo s tem ukrepom dosegli zaželeni cilj: izboljšanje kakovosti in večjo uporabnost. Menim tudi, da bi bilo dobro in zlasti uvozu stanovanjske opreme v prid, če bi pri grosističnih podjetjih uvedli potrošniške svete. Prav gotovo bi potrošrpki, ki bi sodelovali pri sestavi uvoznih in izvoznih načrtov, marsikdaj preprečili kak negospodaren in nesmo-tern nakup ali prodajo. RAZLIČEN PROMETNI DAVEK Naj se povrnem k ceni industrijsko izdelane stanovanjske opreme. Omenil sem, da pri nas pravzaprav že ne moremo govoriti o industrijsko izdelanem pohištvu,'ker tovarne prepuščajo tapetniška dela obrtnikom in proizvajajo razne kose pohištva v zelo majhnih serijah. Že to podrazuje proizvodnjo. Razlike v ceni med industrijsko in obrtno izdelanim pohištvom v prid slednjih pa nastajajo včasih tudi nezakonito. Industrijska podjetja morajo plačevati družbi vse obveznosti, medtem ko ‘obrtnika teže nadzoruješ. Raz-lika nastaja tudi pri samem prometnem davku, ki je določen po vloženem delu in po izdelanih kosih. — Morali bi uvesti različen prometni davek, za obrtno izdelano klasično pohištvo višjega in za serijsko izdelano moderno pohištvo nižjega. Seveda pa bi bilo treba tudi marsikak kos sodobnega pohištva, ki ga že serijsko proizvajamo, poenostaviti. S tem bi zmanjšali porabo materiala in izdelavni čas. V proizvodnji stanovanjske opreme je torej še veliko nerešenih vprašanj, ki tarejo predvsem investitorje stanovanjske izgradnje in potrošnike, upajmo pa, da bodo rešena prej, preden utegnejo treti same proizvajalce. O pomenu sadja in zelenjave v prehrani je bilo že toliko napisanega, da tega ni treba ponavljati. Spomnimo se le izredno važne vloge vitaminov za obstoj in razvoj neofohodno potrebnih snovi, ki jih naše. telo ne more samo izdelati, temveč jih dobi le z zaužito hrano. Naj bogatel jša vira najvažnejših vitaminov, to je vita-. minov, ki se topijo v vodi, sta prav sadje in zelenjava. Količinsko najpomembnejši je C vitamin (ali askorbinska kislina), ki ga potrebuje telo dnevno najmanj 80 mgr, ker krije z njim 80% vseh potreb po vitaminih. Zato moramo tako sestavljati jedilnike, da bomo z dnevnimi obroki hrane zaužili dovolj vitaminov, zlasti vitamina C. V letnih časih, ko je dovolj sadja in zelenjave, to je kasno spomladi, poleti in zgodaj jeseni, ni težav glede vitaminske hrane, saj je takrat na trgu izredno pestra, izbira svežega sadja in zelenjave. Teže je pozimi, ko smo navezani le na doma pripravljeno konservira-no zelenjavo in sadje in na industrijske izdelke. Izbira postane enolična: kislo zelje in repa, rdeča pesa in fižol so nekaj mesecev skupaj s krompirjem vsak dan na mizi. Le ob posebnih priložnostih se od-pro še kozarci z vloženimi kumaricami, papriko, stročjim fižolom, grahom ali raznimi kompoti. Med svežo in doma ali industrijsko konservirano zelenjavo im sadjem pa je razlika v kakovosti, četudi je po- nih sprememb na zunaj in . no-traj in jima ohrani skoraj ves C vitamin. Če obrano sadje ali zelenjavo takoj zamrznemo, je ob uporabi v njiju več C vitamina kot v nekaj dni vskla-diščenih svežih pridelkih. Količina C vitamina se namreč že v nekaj dneh zmanjša za polovico. Temperatura se postopoma znižuje. Na rastlini ni ničesar opaziti, dokler ne zmrzne celični sok, to pa se zgodi šele pri nekaj stopinjah pod ničlo. Zamrznjeno sadje je pri —5° C še prožno, pri —200 C do —25° C, kolikor znaša temperatura v naših hladilnicah, pa postane trdo kot kamen, ker se skoraj vsa voda, in te je v sadju in zelenjavi okoli 70 do 90%, spremeni v drobne kristalčke ledu. Pri tako nizkih temperaturah zastane tudi delovanje raznih najmanjših organizmov (bakterij, plesni itd.) ki so sicer zelo odporni proti nizkim temperaturam. Vitamini ostanejo skoraj nedotaknjeni, ker v zmrznjenem sadju in zelenjavi za določen čas zamre vse življenje in s tem skoraj vsi kemični procesi. V tem stanju ohranita tudi lahko kvar- Ijivo sadje in zelenjavo dalj časa polno hranljivost. Poskusi so pokazali, da je imel zmrznjeni grah še po enoletnem hranjenju v zmrzovalnici dve tretjini prvotne količine vitaminov. Spričo nenadikriljivega shranjevanja in konserviranja živil v zmrzovalnicah smo jih začeli tudi pri nas graditi, da bi na domači in inozemski trg prišlo tudi pozimi brezhibno blago. Zgrajena je že modema hladilnica v Dekanih pri Kopru, gradi pa se še hladilnica v Zalogu pri Ljubljani. Seveda zahteva preskrba trga z zmrznjeno zelenjavo in sadjem tudi ustrezno mero krajevnih hladilnic v večjih in manjših potrošniških središčih, kjer naj ,bi bila manjša skladišča zmrznjenega blaga; od tod naj bi ga pošiljali na domači trg za neposredno prodajo potrošnikom. Pomanjkanje lokalnih hladilnic povzroča precejšnjo gospodarsko škodo. Letos, nekako ob koncu februarja, so na ljubljanskem trgu po ves teden skupaj prodajali zmrznjen grah. Neprodanega so čez noč V TRGOVINE SVEŽA ŽIVILA shranjevali v neprimernih skladiščih. Vse je bilo, v redu, dokler je bilo mrzlo, ko pa je mraz popustil, se je začel grah kvariti in je postal sluzast. Kemična in bakteriološka preiskava sta pokazali, da ni več primeren za prehrano in ga je zato šlo precej v nič. Morali so ga namreč izločiti iz prodaje. Ne da bi zmanjševali napake, ki sta jih zagrešila pri poslovanju proizvajalec zmrznjenega graha in trgovinska mreža, moramo pribiti, da je glavna krivda v pomanjkanju hladilnega prostora v Ljubljani. Vse kaže, da se je vodstvo zmrzo-valnice zanašalo vsaj na srednja hudo zimo s povprečno temperaturo pod ničlo. V tem primeru bi lahko prodajal grah v decembru, januarju in februarju tudi brez lokalne hladilnice za začasno vskladiŠče-vanje blaga. Vreme psf je prekrižalo račune. Zaradi mile zime so bile v februarju • še ogromne zaloge zmrznjenega graha. Takrat pa je bil skrajni čas za prodajo blaga. Tako smo torej dobili grah šele ob koncu februarja in začetku marca, prav takrat pa se je stoplilo in nesreča je bila tu. Edini nauk, ki ga lahko potegnemo iz tega je., da čimprej uredimo hladilnico v stari ljubljanski klavnici, in sicer predvsem za sadje in zelenjavo. Ing. Jože Hočevar Poglej nalepko! Za zaščito ljudskega zdravja gosto ne občutimo, ker so kon-/ tmamo mimo drugega tudi zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živili. Zaradi velikega razvoja živilske industrije je bilo nujno, da je celotna družba prevzela nadzor nad kvaliteto živil. Težava pa je v tem, da je zdravstveno inšpekcijska mreža posebno na podeželju še šibka. Zato bi morali živila vsi nadzorovati, saj je vsakdo prizadet, če kupi slabo in pokvarjeno živilo, namesto dobrega in polnovrednega. servirani pripravki prav tako okusni kot sveži. Naj še tako pazljivo koinserviramo, je opaziti razliko že v obliki, barvi, vonju in okusu. Spremembe pa ne nastanejo samo na zunaj, temveč tudi v notranji zgradbi živil. Pri slehernem konservirahju s segrevanjem, sušenjem, vkuhavanjem s sladkorjem, s kemičnimi sredstvi (natrijev benzoat) in s kisanjem se ne spremeni le zunanjost živila, temveč se bolj ali manj uničijo tudi vitamini, posebno izredno občutljivi vitamin C. S konserviranjem pa Potrošniki, zlasti gospodinje, bi lahko veliko pomagale, če bi poznale vsaj nekatera določila predpisov o živilih. Svoje želimo ohraniti živilu polno bi- ’ družine bi obvarovale pred de- ološko in hranilno vrednost ter pristnost. Po novejših raziskavah dosežemo to z ohlajevanjem živil. Konserviranje te vrste je posebno uporabno za sadje in zelenjavo, ker ju tudi za več7 mesecev obvaruje raz- narno škodo in raznimi lažjimi ali hujšimi obolenji, potrošniški svefi pa bi pomagali pro-svetljevati tudi ljudi, ki so zaposleni pri živilih. Le z množičnim nadzorom nad prometom živil bomo popolnoma iz- koristili osnovne zakonske predpise o kvaliteti živil. Za potrošnike je posebno važen predpis, da morajo imeti vsa živila, ki ,so v prodaji v izvirnih omotih, obvezno naslednjo označbo na etiketi ali ovitku: ime proizvoda, ime proizvajalca neto težo. Ce je živilo obarvano in konservirano, morata biti označena tudi barva in konservimo sredstvo, vedno pa tudi datum proizvodnje. Zlasti pri lahko kvarlji-vih živilih mora biti označen rok uporabnosti, če je moral proizvajalec živilo registrirati pri republiškem sanitarnem inšpektoratu, pa še datum in številka registracije. Napisi na etiketah naj bi bili v enem izmed jugoslovanskih jezikov, da bi jih razumeli vsi potrošniki. Nekatera podjetja mislijo, da bodo svoje proizvode laže prodala, če se bodo za reklamo in napise na etiketah posluževale tujega, svetovnega jezika. S tem vzbujajo nezaupanje v domače proizvode in dokazujejo, da jim primanjkuje narodnostnega ponosa. Celo uvožena živila bi morala biti po domače označena. Ne kupujte torej nikoli dišav, paprike, pecilnih praškov in drugih živil v papirnatih vrečkah ali kakih drugih omotih brez označbe. Vrečke ' rez napisa najdemo zlasti v trgovinah na podeželju, kjer zaradi pomanjkljivega nadzora laže prodajajo blago dvomljive kvalitete, nabavljeno pri dvomljivih proizvajalcih. Pri nakupu konzerv, zmlete kave v vrečkah, majoneze v tubah in drugih izvimo omotanih živilih si oglejte datum proizvodnje. Ce boste poprosili prodajalca, naj vam ga pokaže, vas bo marsikdo prav začudeno pogledal in zatrjeval, da datum ni važen in podobno. Kaj lahko torej ugotovite, da ni poučen o tem predpisu ali pa, da namenoma vsiljuje staro blago. Nič manj važen ni rok uporabnosti. Majoneza v tubi je užitna 45 dni, zmleta kava v dvojni pergaminski vrečki en mesec, margarina 1,5 do 2 meseca, konzerve v belih pločevinkah dve leti, mleko v prahu v dvojni vrečki tri mesece, jajčni konjak 1 leto itd. Vsako trgovsko podjetje, tudi podeželsko, mora poznati svoje tržišče, ga analizirati in naročati le toliko živil, da jih zanesljivo proda v označenem roku. Prav glede tega pa je naša trgovska mreža zelo toga in neokretna. Organi sanitarne inšpekcije so našli po trgovinah tudi do 7 let stare konzerve, štiri mesece staro margarino, eno leto staro žgano kavo, več let staro mleko v prahu itd. Dostikrat pa je na steklenici ali na kaki drugi embalaži označen' rok uporabnosti, manjka pa datum proizvodnje. Kakšen nesmisel! Ne kupujmo izvimo omotanega živila, če ni označen datum proizvodnje, in tako prisilimo trgovca, da bo prodajal le sveže blago. Ce sta rok uporabe in življenjska doba živila že potekla, ga je po zakonu treba izločiti iz prodaje. Ing. E. Letonja * TA TEDEN BEREM Lili Novy: OMAJ pred dobrim letom se je Jg^ končal njen neenakopravni boj, ki ga bijemo s smrtjo brez upa zmage vsi. Dobro leto je ni več med nami. Dobojevala se je in to ne tako kot vsi, marveč tako kot samo redki močni, široki ljudje. O vseh zmagah in porazih, o vseh postajah njenega dolgega (a vendar še prekratkega!) življenja pa imamo sedaj, dobro leto po njeni smrti, posebno, žlahtno in prečiščeno pričevanje nje same v njenih pesmih. Izdala jih je Državna založba Slovenije v lepi opremi z vso pozornostjo in ljubeznijo. Svoji drugi pesniški zbirki je izbrala Lili Novy še sama ime. Krstila, jo je »Oboki«. Sam naslov lepo ponazarja prehod od njene prve zbirke »Temna vrata« — dobila je naslov po vratih pesničine hiše na ljubljanskem Starem trgu — globlje, dalje v čas in prostor, pod oboke — naslovu je spet botrovala hiša na Starem trgu. Urednik zbirke Josip Vidmar, ki je uredil tik pred to vojno tudi njeno prvo pesniško, zbirko, je upošteval predvsem pesmi, ki jih je Lili Novy napisala v zadnjem obdobju svojega človeškega in pesniškega življenja, v knjigo pa je uvrstil razen teh tudi zgodnje pesmi tako iz »Temnih vrat« kot tudi še nekaj drugih. »Oboki« so tako zaključena, lepa celota, ki dovolj dobro predstavljajo večino tistega, kar je pesnica ustvarila. Ta večina pa je izbrana, kakor pove urednik v spremni besedi, dovolj strogo, čeprav ne s tako strogimi merili, kot sta si urednik in pesnica svoj čas zbirko zamišljala. In tako je tudi prav. »Oboki« v obliki in z vsebino, ki jo nudijo, pomenijo lep izbor, ki je kvaliteten, dovolj značilen in dovolj zgovoren, dd dd bralcu zaključeno in polno podobo pesnice Lili Novy. Ta ali »OBOKI« oni bo sicer pogrešal to ali ono pesem, ki uredniku ni sodila v koncept njegovih treh ciklov Eros, Apolon, Thanatos (ciklov ni imenoval, pač pa se je te razvrstitve držal), bistveno pa to ne zbirki in ne pesnici ni škodilo. Celo več: lahko trdim, da kaže ta zbirka pesnico Lili Novy v najboljši luči. V tej celoti, ki jo nudijo »Oboki«, se človek šele zave, kakšna velika in lepa pesnica je Lili Novy. Mnogo bolj, kot jo je predstavila zbirka »Temna vrata«, govore »Oboki« o zavidljivi širini, v kateri je prostora za pestro skalo čustev, občutij in doživetij, za bogato izpoved bogatega, širokega in menda nikoli lahkega življenja. Motivni krog, ujet tam na poznem začetku, ko se je pesnica Lili Novy odločila za slovensko govorico in postala naša pesnica, v mreže Erosa, je zdaj tu tako nespoznavno drug, taka velik in poln. Za žensko poezijo, kakršne smo vajeni v naši liriki, je Lilina širina presenetljiva, zavidanja in občudovanja vredna. Malo je celo pesnikov, ki bi s svojo človeško življenjsko potenco zmogli povedati toliko in tako svojsko o življenju, o svetu, o času in o ljudeh. Prav v tem pa se kaže veličina Lili Novy, pesnice in človeka. Hitro potrdilo tega najdeš v skoraj vseh pesmih, zlasti še v tistih iz obdobja zadnjih desetih let, ko je njena pesniška govorica najbolj svojska, lepa in zrela. Po tem ni težko zapisati preproste ugotovitve, da so »Oboki« zbirka, kakršnih na Slovenskem ne izide mnogo jn ki lahko mnogo dd, iz širokega vrelca lepote, vsakemu, ki je te lepote željan in potreben. Teh pa je mnogo, kakor so pesniki, kot j' Lili Novy, redki. T. Pavček »Slovenske lipe" do Svobod Prosvetna matica v ZDA gjOCIALNE IDEJE, ki so v našem 1^ veku prebudile in vzvalovile de-lovne ljudi, so slovenski delavci, ki so za časa Avstrije in pozneje morali za delom po svetu, ponesli s seboj čez Ocean in jih tam širili dalje. Trajno in sistematsko je bilo njihovo agitacijsko delo zlasti v Severni Ameriki, kamor so od leta 1880 do prve svetovne vojne odhajale številne trume naših brezposelnih delavcev in pauperiziranih kmetov. Idej, ki so jim kazale pot v srečnejšo bodočnost, niso niti v novem svetu in v spremenjenih življenjskih razmerah nikdar pozabili. Posamezna društva slovenskih delavcev v Ameriki so bila ustanovljena že v prejšnjem stoletju, še več v začetku sedanjega, ko je znani predhodnik slovenskega delavskega gibanja* Jože Zavertnik po svojem prihodu v Ameriko' povezal vse tamkajšnje delavske klube v enotno jugoslovansko zvezo. Ti klubi so bili politična in kulturna središča tamkajšnjega slovenskega življa. Stalno naraščajoča emigracija pa je nalagala delavskim organizatorjem vedno večje in težje naloge. Važno je bilo zlasti kulturno delo. Zato so po prvi svetovni vojni na pobudo Franka Petricha, tedanjega tajnika jugoslovanske delavske zveze, in Franka Zaitza, urednika »-Proletarca« ustanovili po zgledu domovinske »Svobode« posebno kulturno zvezo, ki se je prvotno imenovala »Pomožna izobraževalna akcija«, pozneje pa »Prosvetna matica JSZ«. Pridružilo se ji je 280 društev širom ZDA. Naloga te matice je bila, vzgajati z vsemi sredstvi in skupno z ostalimi lastnimi političnimi in podpornimi organizacijami slovenske delavce v duhu marksističnih idej, širiti delavski tisk in literaturo, ustanavljati knjižnice, dramske in pevske odseke, prirejati velike predavateljske turneje širom po Ameriki, zbirati sredstva za tiskovni sklad itd. Delavski klub št. 1 v Chicagu je takoj po ustanovitvi poklonil »Prosvetni matici« ves svoj bogati arhiv iger in knjig; njegovemu zgledu so sledili še drugi klubi, tako je Matica kmalu razpolagala z izdatno osrednjo knjižnico. Razvila se je v kratkem času v pomembno ustanovo, ki je s svojim sistematskim dolgoletnim prizadevanjem razvila na tujih tleh dragoceno izobraževalno delo. .Poleg neštetih predavanj v slovenščini m angleščini v posamez* nih večjih mestih, je organizirala periodične velike predavateljske turneje po vseh krajih, kjer so slovenski delavci prebivali v več.jih skupinah. Na teh turnejah so govorili Joško Oven, Ana P. Krasna, Frank Zaitz. Etbin Kristan ih Ivan Molek. Velikega pomena so bile tudi njene stalne pobude in akcije za širjenje ameriškega in domovinskega delavskega tiska in knjig. »Prosvetna matica« je začela kmalu tudi sama izdajati razne knjige poučne in literarne vsebine. Do leta 1950 je izdala dve knjigi Toneta Seliškarja, šest' knjij* Ivana Moleka, roman Neverova-Vuka, povesti in črtice Ivana Jonteza, Antona Tanča, Katke Zupančičeve, Etbina Kristana, »Hlapca Jerneja« Ivana Cankarja, Maksima Gorkega »Karamora«, Wendla »Marseljezo« itd. Vse te knjige so izšle v več tisočih izvodih. — Razpečala je nadalje približno 40.000 izvodov raznih drugih slovenskih knjig. — Posebno skrb je posvečala tudi vzgoji mlade, v Ameriki rojene generacije. »Prosvetna matica« se je okrog leta 1950 razšla, ostale pa so njene izobraževalne sekcije, tako klub »Zarja« v Clevelandu, ki uspešno deluje že nad 40 let. Delo ameriške »Prosvetne matice« je zavedno delavstvo vedno visoko cenilo in je zanj hvaležno vsem tamkajšnjim neumorno prizadevnim tovarišem. Gh POGOVORI MIMOGREDE ;k 10 LET DELA rw LATO ODLIČJE Zveze X. Svobod in prosvetnih društev, s katerim je bil na nedeljski okrajni skup-S6ini Sveta Svobod OLO Kranj odlikovan njegov tajnik Franc Škrlj, je bilo povod za tokratni razgovor. Kar preskopo so odmerjene vrstice, kamor moram vtesni-ti 40 let njegovega požrtvovalne kulturno-prosvetnega dela, snovanja, naporov, razočaranj, upov, želja, svetlih resnic in neprestane borhe za neštetokrat razžaljenega in neupoštevanega malega človeka. Kdaj ste stopili v vrste naših kulturno-prosvetnih delavcev? Tovariš Skrij je začel tiho pripovedovati — v zgoščenih stavkih: »Bilo je 1919. leta v Trbovljah. Kot 16-letni mizarski vajenec sem se vključil v tamoš-njo Neodvisno strokovno organizacijo, Takrat nas je vodila Tončka Čečeva; med NOV Je bila v Celju ustreljena kot talka. Delo v sekcijah organizacije je hilo tolikanj zanimivo. da sem menda izgubil občutek za čas. Nenadoma smo se znašli sredi stavke trboveljskih rudarjev. To je bilo 20. junija 1923. leta. Kmalu za tem sem bil 7, drugimi n-!adinci zavoljo poiitičueza delovanja kot č!an PAC (Proletarska akcijska četa) aretiran in po treh tednih preiskovalnega zapora obsojen na prav toliko, koli- kor sem že odsedel v preiskavi To prvo srečanje z nasiljem vladajočega režima je bilo zame tudi usodno. V delavsko knjižnico so mi z rdečo tinto zapisali datum štrajika, ki je bil hkrati tudi datum, moje odpustitve iz službe. Določneje povedano: s to opombo v knjižici poslej nisem mogel najti službe v vsej Sloveniji. To je veljalo tudi za druge. Znašel sem se; z izgovorom, da sem izgubil delavsko knjižico, so mi izstavili novo. Nekaj mesecev nato sem dobil službo v jeseniški železarni. V teh prvih letih, ki sem jih prebil v Trbovljah, sem se namučil upornosti. To je bil tudi vzrok, da sem takoj poiskal zvezo z jeseniško Svobodo. Tu, sredi delavskih Jesenic, sem nadaljeval s kulturno-prosvet-nim delom. Posvetil sem se režiji in ji ostal zvest 9 let. Hkrati sem bil v odboru Svobode, dalje čla« načelstva Gospodarske zadruge in predsednik sindikata Železarne. Po ukinitvi Svobode na Jesenicah sem z delom nadaljeval v prosvetnem društvu Enakost, ki pa mu vladajoči režim ni pustil dolgega življenja. Poslej smo, čeprav nismo bili organizirani v nekem prosvetnem društvu, delali naprej. Cilji bivših svobodašev niso poznali odstopanja.« Kai pa med vojno in po vojni? »Leta 1944 sem odšel v partizan?, po osvoboditvi pa sem znova zgrabil za delo. Od 1945. do 1948. leta sem bil predsednik občine Jesenice, hkrati pa sem bil tudi prvi predsednik igralske skupine, ki se je kasneje prelevila v Mestno gledališče. v letih 1952—1953 sem bil tudi prvi predsednik jeseniške Svobode. V času radovljiškega okraja sem bil član okrajnega SSPD, po ukinitvi tega okraja pa sem z delom nadaljeval v SSPD OLO Kranj. Tu sem najprej dve leti deloval kot podpredsednik Sveta, zdaj pa mibeva tretje leto, kar sem sprejel posle tajnika. Doklej se nameravate še ukvarjali s kulturno prosvetnim delom? »Dokler ml bodo dopuščale moči In dokler bo moje delo koristilo našemu delovnemu človeku«. S. S. T r sredo je bil že drugi ve-čer Gledališkega kluba pri Delavskem odru v Ljubljani: dramaturg Drame SNG v Ljubljani Lojze Filipič je govoril o problemih sodobnega gledališča v Jugoslaviji. Na prvem večeru, ki je bil teden dni prej je igralec Bert Satler pripovedoval o gledališki in filmski igri, za vnaprej pa ima Gledališki klub takle program: 8. aprila bo v dvorani Doma sindikatov recitacijski večer pod naslovom Sodobna socialna lirika — 15. aprila bo še en pogovor o gledališču, v glavnem o vprašanjih, ki jih je načel Lojze Filipič, le da bodo tokrat na vrsti člani kluba s svojimi vprašanji, odgovarjali pa bodo poleg dramaturga Drame SNG Ljubljana še drugi vidni gledališki delavci — v aprilu bosta predavala dr. Bratko Kreft (Gledališče v Rusiji nekdaj in danes) ter ing. Filip Kumbatovič (Zgodovina svetovnega gledališča — z diapozitivi) 7— v maju pa bodo člani kluba obiskali gledališče v krogu v Križankah ter televizijske študije RTV Ljubljana. Novo ustanovljeni Gledališki klub sestavljajo mladina iz strokovnih šol, dijaki in študentje ter drugi ljubitelji gledališča. Vodja kluba, dramaturg Delavskega odra v Ljubljani Dušan Tomše nam je izjavil, da bo klub v krafkem dobil svoj televizor, nakar članom ne bo več treba skupno gledati televizijskih oddaj izven klubskih prostorov, kot to delajo zdaj. O podrobnejšem programu kluba ni hotel govoriti, ker da je to prvi klub te vrste pri nas in ga njegovi organizatorji nočejo že vnaprej utesniti v povsem odre- jene kalupe, ampak bodo natančen program dela izdelali potem, ko bodo prve izkušnje pokazale najboljše oblike dela in tiste vsebine, za katere se članstvo kluba zlasti zanima. Pobuda delavskega odra, ki je organiziral prvi gledališki klub v Sloveniji, je vsekakor pozitivno,. Pričakovati je, da bodo njegovemu zgledu sledila tudi društva v drugih krajih, zlasti v večjih središčih, kjer je vsekakor dovolj zanimanja za podobne organizacije ljubiteljev gledališke in drugih umetnosti. t * t * t t t t t t t * * t t * * t SPISEK POKLICEV pogoj za reformo strokovnega izobraževanja Zadnje čase intenzivno pripravljaj o nomenklaturo poklicev, in sestavljajo opise poklicev v gospodarstvu. To je pomembno delo, ki naj da osnovo, na .kateri bomo ugotavljali, kakšne poklice imamo v našem gospodarstvu in kaj je njihova vsebina. Od teh dveh elementov je odvisen razvoj celotnega sistema usposabljanja strokovnih kadrov pri nas. Naša javnost pa doslej ni imela pravega pregleda nad tem delom, prav tako mu niso posvečali potrebne pozornosti tisti, ki so poklicani za to — kot da ne bi vedeli, da je od uspešno opravljenega opisa poklicev odvisno marsikaj, ne nazadnje tudi prepotrebna reforma strpkovnega izobraževanja. VOJNI je bilo pri nas objavljenih nekaj uradnih nomenklatur poklicev, “ vendar nobena izmed njih ni bila popolna. Njihova osnovna pomanjkljivost: niso zajemale vseh poklicev, na primer poklicev nameščencev v gospodarstvu in industrijskih poklicev, ki so se razvili hkrati z našim povojnim gospodarstvom. Opisi poklicev pa so bili pogosto odvisni od subjektivnega pojmovanja in osebnih izkušenj sestavljavcev, zato so nastale v opisih enakih ali sorodnih del zaznavne razlike. To je v določenem obsegu opravičljivo, ker ni bilo analitičnih ocen delovnih mest. Največ pozornosti so sestavljavci opisov posvečali tehnično-tehnološkim značilnostim poklicev, manj podatkov pa je „bilo o strokovnih poklicih. Prav s temi podatki bi lahko nakazovali poti za usposabljanje kadrov v določenih poklicih ter za izdelavo načrtov za strokov-no«tehhični pouk in za praktično izpopolnjevanje. Proti koncu lanskega leta so začeli pregledovati stare in pripravljati nove spiske in opise poklicev z namenom, da bi ugotovili, kakšne poklice imamo v našem gospodarstvu na sedanji razvojni stopnji. Ta nomenklatura seveda ne bo vdWno jasen odsev položaja v našem gospodarstvu, vendar bi jo kasneje izpopolnjevali in popravljali v skladu z razvojem. Poklici nastajajo in izginjajo v skladu z razvojem proizvajalnih sil in družbene delitve dela. To dejstvo je velikega pomena, ker imamo v našem gospodarstvu razen »klasičnih, obrtnih« tudi modeme industrijske poklice, katerih značilnost je ozka specializacija za določena dela in delovne operacije. Primer: vsi poklici kovinske in elektrotehnične stroke so zasnovani na nekdanjem splošnem kovinarju. Razen splošnih električarjev, ki jih bomo še dolgo poznali, imamo tudi električarje za motorje, avtoelektričarje, navi-jalce in električarje za aparate. Nekoč je poklic zahteval zbir ročnih, obrtnih spretnosti, ki sta zanje bili potrebni dolga praksa In strokovna usposobljenost. Tako je mogel na primer stružiti žlebičaste osi le visokokvalificiran delavec. Zdaj to delajo avtomatične stiskalnice, ki jih lahko upravlja nekvalificiran, za to delovno mesto usposobljen delavec. Prav zaradi tega je bilo treba najprej določiti, kaj je poklic in kakšna so posamezna dela v okviru zahtevnejšega poklica. Kakor kažejo analize, pomeni poklic vsebinsko sorodna dela in človeka, ki jih nenehno opravlja,'da si zasluži sredstva za življenje. Vsak posameznik mora imeti ustrezno strokovno znanje ter splošno in strokovno-teoretično izobrazbo, če naj uspešno opravlja vsa dela v zvezi s svojim poklicem, zato vsebuje pojem poklica elemente splošne in strokovne izobrazbe. Vsakdo pa opravlja svoje delo pod določenimi fizičnimi, fiziološkimi, psihološkimi in drugimi vplivi, zato vsebuje poklic tudi elemente delovnih pogojev. Spričo tega si poklica kot pojma in kot kategorije ni mogoče zamišljati brez nosilca — človeka. KAj NAJ VSEBUJEJO POPISI POKLICEV Vsekakor dovolj točne podatke o slehernem poklicu, o vrsti in obsegu del, ki sestavljajo njegovo tehnično-tehnološko vsebino, ter podatke o načinu in sredstvih, s katerimi človek opravlja ta dela. Opisi naj posredujejo tudi podatke o vplivu določenih del na človeka in o zahtevah tako glede strokovne usposobljenosti delavca in poti za dosego tega znanja, kakor tudi glede njegovih fizičnih in drugih lastnosti. S tem je povedano vse. Opisi poklicev bodo osnova za določanje profila strokovnih kadrov in načina za njihovo usposabljanje, za sestavo učnih načrtov v strokovnih šolah, za program praktičnega pouka v centtih za pospešeno strokovno usposabljanje itd. Razen tega so opisi poklicev pogoj za planiranje strokovnih kadrov v gospodarstvu, potrebni pa so tudi posredovalnicam za delo, poklicnim svetovalnicam, statistični službi nas plošno, še posebej pa statistiki o delu in podobno. Za izpolnjevanje vseh teh nalog so sestavili posebno komisijo pri Sekretariatu za delo pri Zveznem izvršnem svetu. Strokovne komisije sestavljajo sezname in opise poklicev v vseh združenjih in zbornicah, vendar je nevarnost, da niti vse to ne bo povsem odstranilo pomanjkljivosti prejšnjih opisov, zlasti še, če opisi ne bodo prišli v javno obravnava Opisi bodo dokončno veljavni, ko jih bo pregledala delovna skupina centralne komisije pri Sekretariatu za delo Zveznega izvršnega sveta. Kažejo se namreč težnje, da bi določene poklice prikazali kot bolj zapletene, spričo česar bi bil obseg določenega dela širši, delovni pogoji pa^težji, kot v resnici so. Strokovno znanje, potrebno za opravljanje določenega poklica, ni naznačeno dovolj jasno včasih po mu pripisujejo pretirano zahtevnost. Ta težnja je očitna posledica dosedanjega sistema nagrajevanja, plačne poiitiks in pokojninskega sistema, pa tudi zastarelih nazorov o sodobni industrijski delitvi dela. Vendar jo je treba odstraniti, ker bomo sicer dobili nerealne, »napihnjene« opise poklicev, nerealno kvalifikacijsko strukturo delovne sile in nezanesljivo osnovo za vsa nar daljnja dela v tej zvezi. Zato naj se tudi upravni organi strokovnih združenj in zbornic zanimajo za sestavljanje seznamov poklicev, pregledajo dosedanje delo in odpravijo morebitne nepravilnosti. Prav tako se morajo zavzeti za to delo tudi centralni odbo.ri sindikatov, ki naj povedo svoje mnenje, saj ne gre le za pojav, marveč za kakovost dela in za rok, v katerem bo opravljeno. Od tega dela bo odvisna reforma strokovnega izobraževanja. Mnogi delovni ljudje čakajo, da se jim bodo odprla vrata v strokovne šole, mladina pa hoče biti poučena o poklicih, saj se mora vsak mlad. človek odločiti za življenjsko delo. Zato zahteva ta pomembna diužbena naloga več pozornosti vse naše javnosti. n p KRANJSKA SVOBODA ZA MLADINO S premiero mladinske igre Margarete Cordes »Trije mehovi laži« je igralska družina DPD Svoboda Kranj poravnala kranjski mladini svoj novoletni dolg. Navzlic temu. da so igro naštudirali malce kasno, so jo otroci iz Kranja sprejeli z navdušenjem. 2e ob bežnem vrednotenju teksta trčimo ob ugotovitev, da delo po dramaturški plati ni kaj prida; razen tega pisateljica ni znala prisluhniti zahtevam in okusu mladega in tolikanj hvaležnega gledališkega občinstva. O kakršni koli izvirnosti ni govora; delo je ohlapna in razvlečena sinteza najrazličnejših pravljičnih motivom, bajeslovno obarvanih prizorov in standardnih rekvizitov, izposojenih v pravljičnem svetu. — Brez zadrege lahko torej zapišemo, da si slovenska mladinska dramatika s tem prevodom ni posebno opomogla. Režiser Beno Dežman ni imel lahkega dela. Predvsem se je moral lotiti krepkih dramaturških posegov; prenekateri razvlečeni prizor je doživel črte, kajti delo je moralo pridobiti na dinamiki, temperamentnosti in življenjsko-sti. Bil je domiseln, z vrinjenim prizorom s »hoola-hup« obroči, pa kar preveč objesten. Formalno in vsebinsko zaključena pravljična snov namreč nima s tem zadnjim modnim krikom nobene zveze. In igra? Kljub temu. da so nekateri igralci to pot prvič stopili na odrske deske, je ansambel svoje delo zadovoljivo o/pravil. Nadarjenosti igralcev ni moč utajiti. Vsekakor pa se je ansambel navzel režiserjeve skrbnosti. Domiselno in funkcionalno sceno je zasnoval inscenator Prešernovega gledališča Saša Kump. S. S. TEŽAVE DELAVSKE KNJIŽNICE V MARIBORU Sindikalna delavska knjižnica v občini Maribor-Tabor je že toliko razširila krog svojih bralegv, da s sedanjo dotacijo ne more več normalno poslovati. V majhnih prostorih se dnevno zvrsti okrog 209 obiskovalcev knjižnice. V policah imajo preko 33.000 knjig. Število bralcev je vsak dan večje. Leta 1948 je bilo obiskovalcev le 1243, v 1958 pa že kar 51.000. Lanskega leta je bilo izposojenih 151.012 knjig. To veliko delo opravlja le 5 uslužbencev, kar je zdaleč premalo. Knjižnica je dnevno odprta samo 4 ure. Za primerjavo je vredno navesti te številke: Mestna knjižnica, pl posluje celodnevno. je lanskega leta izpo- 1 sodila okrog 123.000 knjig, ima pa 7 knjižničarjev. Čeprav dobiva Delavska knjižnica od občine izdatna sredstva, ostane v knjižnici letno samo 420.000 din za vezavo in nabavo novih knjig. V tej vsoti so zajeti tudi lastni dohodki od izposojnin. S temi skromnimi sredstvi ne morejo kupovati novejših knjig. Ce ne bo knjižnica dobila podpore, Ji preti zastoj v delu. izgubila bo bralce. To je edina knjižnica v tej občini, kjer prebivajo v pretežni večini delavci. Zaradi stalnega porasta bralcev bodo morali preiti na celodnevno izdajanje knjig. Občinski in okrajni sindikalni svet morata najti potrebna sredstva za razširitev prostorov knjižnice, namestitev še dveh knjižničarjev in za nabavo knjig. V Mariboru se bo tudi nekje našlo nekaj sto tisočakov za obstoj sindikalne delavske knjižnice v občini Maribor-Tabor. Devet knjižnic v Lenartu Knjižnice prosvetnih društev v občini Lenart v Slov. goricah imajo skupno 4109 knjis-Vseh knjižnic je devet, pra« toliko je v občini tudi Pr0' svetnih društev. Lani so društva kupila 95 novih knjig, pa Jih je poslal okrajni Sve» Svobod in prosvetnih društev-Vendar pa tri med njimi SP1?” niso kupile nobene nove buJJ' ge. Najmočnejša je pač knjižnica v Lenartu, občinskem središču. Tamkajšnje društvo je finančno najmočnejše, im, namreč svojo kino dvorano, a prinaša dokaj lepe dohodke. njegovi knjižnici je 1224 knjis- Lani so knjižnice vseh dru- štev izposodile okrog Ne 7 ampak 8 knjig zanimivega branja bo prejel vsak, ki se vpiše v članstvo Prešernove družbe in plača 600 din članarine. DO 1. MAJA je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Da omogočimo vpis čim večjemu številu novih članov, smo letošnji čas vpisovanja izjemoma podaljšali za 1 mesec. MILIJON DINARJEV # pa so vredni dobitki, ki bodo izžrebani med člane Prešernove družbe. ZATO POHITITE / z vpisom v članstvo Prešernove družbe. Člane vpisujejo poverjeniki, ki so skoraj v vsaki sindikalni podružnici, v šoli ali pa se vpišite v bližnji knjigarni ali pa pri upravi v Ljubljani, Erjavčeva cesta 14/a, telefon 21-048. »tev 1» knjig, približno 800 več kakor lani. Izreden napredek je “ segla knjižnica iz Jurovskeg dola, ki je sama Izposodi* 575 knjig več kakor leto P” prej. Vendar je število brai cev v vsej občini (ta šteje na 18.000 prebivalcev!) še ve,'{l. prenizko. In med temi PreV ,e duje mladina, odrasli redk J segajo po branju. 184 kino predstav --45 izposo|en;:i knjig DPD Svoboda s Sladkega vr ha se je usmerilo predvsem predvajanje filmov. Imajo no dvorano, ki je v upravi «, no sekcije. Lani so v predvajali 116 ccloveče filmov, predstav pa J« ,e 184. Povpreček obiskovalcev 94 na predstavo. Zanimivo J da so ljudje gledali uaj domače filme Priredili so v di. sedem mladinskih Pr®.h <« s primernimi filmi, ki J/ 5oi, obiskalo 2700 otrok iz tre”reu-V zadnjem času so celo P. e. redili kino dvorano za mascopske predstave. Svoboda s Sladkega ima 109 članov in devet s cij. Posebej bi bilo ost gibati knjižničarsko deja in razširiti ljubezen “oJgJJ . Knjižnica ima namreč ,, knjig in 227 brošur, jzP”“ M ZGRADBA CENTRA ZA NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE V DAELINGTONU IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V VELIKI BRITANIJI m POVABILO WEA (VVORKERS EDUCATiO-NALASSOCIATION), NAJMOČNEJŠE PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V VELIKI BRITANIJI, JE SKUPINA ORGANIZATORJEV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH IZ SLOVENIJE OBISKALA V MARCU SEVERNI VORŠKI DISTRIKT IN SE TAM SPOZNALA Z NEKATERIMI OBLIKAMI IN METODAMI DELA TE IN ŠE NEKATERIH DRUGIH USTANOV ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V TEM DELU ANGLIJE RAZVEJAN - A UREJEN SISTEM |VA BOLJŠE razumevanje dokaj zamotanega &i-stema izobraževanja odraslih na otoku je treba najprej razložiti' dva pojma po-žoiskega izobraževanja: t. j. izobraževanje odraslih v ožjem pomenu besede (Adult eduoa-tion) in nadaljnje izobraževanje (Eurther education). Tj dve •mer; izobraževanja se razlikujeta ne samo po organizacijskih oblikah, njih nosilcih in sistemu, temveč predvsem po ciljih, kj jih zasledujeta. Izobraževanje odraslih po interesih Pod nazivom »izobraževanje odraslih« deluje v Angliji vrsta točajev, seminarjev in predavanj, v katere se vključujejo Slušatelji po lastnih interesih z edinim namenom m ciljem, da Se pod vodstvom visoko kvalificiranega predavatelja ■ pogo-varjajo o predmetu oziroma te-nh, ki jih zanima in katero žele spoznati .zato, da jo bolje razumejo, kritično presodijo in p njej razpravljajo. Ta smer izobraževanja, ki jo razen WEA Organizirajo tudi lokalne ob-lasti (grofije) v tako Imeno va-Van ih rezidenčnih koledžih, ne ^aie ljudem nikakih praktičnih znanj, poklicev ali šolskih 'kvalifikacij, čeprav ljudje v raznih tečajih tudi leto dnj ali celo tri leta poslušajo predavanja o določenem predmetu. Z znanjem, ki si ga slušatelji pridobe v raznih tečajih sicer lahko konkurirajo za vpis na univer-zo — vendar so to le izjemni primeri. Organizatorji WEA zlasti zelo pogosto poudarjajo, da je njihovo izobraževalno delo predvsem namenjeno oblikovanju samostojnega kritičnega mišljenja ljudi, usposabljanju ’ državljanov na odgovorna me-®ta v mestnih in okrajnih svetih., sindikatih in političnih or_ Ionizacijah. Vsebino njihovega izobraževanja zato izpopolnjujejo predvsem tečaji in predajanja iz družbenih ved (gospodarstvo, vlada, sindikati itd.) z zgodovina z 22%, medna-jfdni odnosi z 9% — tem sleda tečaji iz področij znanosti in umetnosti, literatura 15%, ^Ihsha 10%, filozofija in religija 5%, psihologija 3% itd. Značilnost tega načina izobraževanja je velika pestrost dblik: od enkratnih predavanj, ~dajev ob koncu tedna (wee-•^hd tečaji) do daljših pollet-®h, enoletnih in triletnih te-dajev, kjer se slušatelji redno *nkrat tedensko sestanejo, poslušajo predavanje in vprašu-“®19. Ob zaključku tečajev se Predavatelji pogovore s sluša-eTji o tem, kaj žele poslušati haslednje leto. Taka organiza-ClJa pridobiva krog stalnih poslušalcev in vzbuja pri njih edrio nove interese. Za to -vojo dejavnost, ki ni majhna L je bilo v Severnem Yor-“hem distriktu v lanskem letu daljših, 18 weekend tečajev er 40 enodnevnih predavanj, v , tere je bilo vključenih 4610 pisateljev,, dobiva organizacija pmoč od centralne in lokalne Ia®tl, eno četrtino dohodkov sl mora sama ustvariti. Ve-Predavateljev te organiza-1® (120) j® honorarnih in le stalno zaposlenih. klicno izobraževanje j-^Pvsem drugačno vlogo in . ®n ima tako imenovano »na-ihje izobraževanje«, katerega novni namen, je izučiti mla-dJ??. ln odrasle kakršnih koli j<”ev v industriji, trgovini brn* Ugih službah. Ta del izo-lsv_ 6vanja vključuje tudi pri-in an,je raznih drugih veščin v_ ?”anJ®, ki jih človek rabi v del KClariiem življenju (ročna g;,®’ gospodinjstvo, tuji jeziki, Žev» - pod-l Za ta del izobra. h» nKi9 skrbe lokalne prosvet-thdnih ** in ga ra,zv‘iiaio ob fcolerB- ž°^ail ali °b posebnih za nadaljnje izobraže-Medtem, ko se v tečaje WEA organizacije vključmjejo predvsem starejši Ijucfie, se v razne oblike nadaljnjega izobraževanja vključuje pretežno mladina. Tudi številčno je udeležba tu mnogo večja (v letu 1956-57 je bilo v izobraževanje odraslih v vsej Angliji vključenih 154.210 slušateljev, v večerne tečaje nadaljnjega izobraževanja Pa 3,169.492 slušateljev). V tem sestavku je težko opisati različne vrste in oblike tečajev in šol, ki jih vsebuje sistem nadaljnjega izobraževanja. Za primer naj navedem samo nekaj podatkov o delovanju ko-ledža za nadaljnje izobraževanje v Barlingtomu. Sola — bolje center — je kot čebelnjak, v katerega od ranega jutra do poznega večera prihajajo mladi in stari (vajenci, delavci, uslužbenci) ter si v krajših in daljših tečajih usvajajo teoretično in praktično strokovno in splošno znanje. Preko leta se tu izpopolnjuje okrog 4000 delavcev in uslužbencev. Od tega je le 200 stalnih (rednih) študentov, vsi drugi pa so že redno zaposleni in prihajajo v center le na občasna predavanja, večerne,, popoldanske ali nekajdnevne tečaje. Tu se delavci in uslužbenci pripravljajo za različne stopnje In vrste kvalifikacij —' največ med njimi za tehnične poklice, gradbeništvo,’ trgovino pa tudi za- razne ročne spretnosti, obrt in administracijo. Za naše razmere so posebno zanimive nekatere posebnosti te šole. Ena teh je elastičnost prehodov v izrednem šolanju. Medtem ko morajo redni študentje predhodno dokončati gimnazijo in opraviti sprejemni izpit, so Izredni slušatelji tega oproščeni in se ne glede na formalno predizobrazbo lahko vključijo v vse vrste tečajev. Študij je organiziran po stopnjah m vsj izredni slušatelji morajo praviloma pričet; na najnižji stopnji — lahko pa s predhodnimi izpiti preskočijo v višje stopnje šolanja. Čeprav je za izreden študij predvidena praviloma daljša doba šolanja,, lahko sposobni in nadarjeni študentje z izrednimi izpiti dokončajo študij tudi v dvakrat krajšem času kot reden študent. Zanimiva je tudi praksa ocenjevanja. Slušatelje ocenjujejo praviloma sproti že v času šolanja. Ob zaključku pa opravljajo izpite pred komisijo, ki jo sestavljajo predavatelji šole in strokovnjaki iz industrije oziroma trgovine. Izpitne programe odobmjejo strokovnjaki iz prakse. H končni oceni morajo povedati svoje mnenje tudi strokovnjaki jz podjetja, kjer je delavec zaposlen, in šele ocena obeh daje spričevalo sposobnosti in znanja posameznika. Morda je zanimivo tudi mnenje vodstva tega centra o predavateljih, ki poučujejo teorijo in vodijo praktično delo. Le 50 predavateljev je tu stalnih — okoli 200 pa honorarnih — večinoma strokovnjakov iz industrije. Za naš« razmere je to dokaj neugodno razmerje — po njihovem mnenju pa bi morali število stalnih »že zarjavelih« predavateljev še zmanjšati na račun honorarnih strokovnjakov Jz prakse. Le na ta način bo izobraževanje sodobno —■ v skladu s hitrim razvojem znanosti in tehnike. K temu mnogo pripomorejo tudi bogato opremljene delavnice, kjer imajo najmodernejše stroje in orodje, ki jih v industriji šel« uvajajo. Stroške šolanja in opreme delavnic krijejo prosvetne oblasti. Vloga univerz pri Izobraževanju odraslih Ob koncu naj omenim še vlogo rednih univerz pri Izobraževanju odraslih. V Angliji se za razliko od drugih evropskih univerz enakovredno ceni redni študij z izrednim šolanjem odraslih. Za izobraževanje odraslih zaposlujejo univerze redne In izredne profe- sorje z istim statusom, enakimi pravicami in dolžnostmi kot veljajo ža delo z rednimi slušatelji. Stroški izobraževanja odraslih, ki ga vodi in organizira univerza, so sestavni del univerzitetnega proračuna. Univerza se vključuje v izobraževanje odraslih na 2 načina: s samostojnim programom 3-let-nih tečajev za odrasle v večjih mestih tudi izven univerzitetnega centra in s sodelovanjem z WEA organizacijo. Tečajev, ki jih prireja univerza sama — in k;i so sestavni del programa univerze — se udeležujejo delavci, ki jih na predlog sindikatov izbere poseben odbor po opravljenem inteligenčnem preizkusu. Slušatelji so en dan v tednu oproščeni della in poslušajo predavanja — po 3 letih pa lahko opravljajo diplomski izpit, ki ni javno priznan. Pridobljeno znanje jim služi predvsem za delo v sindikalnih in političnih organizacijah. Tem slušateljem tudi plačujejo izgubljeni zaslužek v času študija. Od študentov zahtevajo, da' tudi samostojno študirajo in pišejo. Osnovni namen tečajev je, da delavcem po več letih dela v podjetjih vzbudijo Interese za družbene znanosti la da jim omogočijo te'proučevati na univerzitetni ravni. Nekateri nadarjeni delavci od tod preidejo na redni študij na univerzi; pri tem so oproščeni sprejemnega izpita, če so bili vsaj šestnajstkrat v enem fetu na predavanju in so bili zadovoljivo ocenjeni. Zelo uspešno je tudi sodelovanje univerze z WEa organizacijo, ki datira že od ustanovitve 1. 1003 dalje. Skupen odbor WEA in univerze odobri program tečajev, ki jih organizira WEA) predavatelje pa preskrb; univerza. Tako predavajo univerzitetni predavatelji v vseh večjih krajih Yorksh!ra in to na tečajih, ki jim prisostvuje ponekje tudi samo 12 slušateljev. Tudi na teh tečajih se izobražujejo ljudje zato, ker jih posamezne zvrsti znanosti ali umetnosti zanimajo, brez želje Po kakršni koli formalno priznanj kvalifikaciji. V sistemu izobraževanje odraslih v Angliji, ki ga je nemogoče proučiti v celoti v tako kratkem času kot smo ga imeli možnost mi, je marsikaj korist, nega tudi za, naše razmere. Mnogo pa je takega, kar se je kot tradicija ohranilo še od začetka tega stoletja in prišlo v sedanji moderni čas in kar otočani iz nam nerazumljivih vzrokov pobožno čuvajo in goje, čeprav že zdavnaj spada v muzej. T. B. Pripravljalni tečaji na Ljudski uiti. v Celju Ljudska univerza v Celju prireja že drugo leto posebne tečaje za tiste, ki delajo po različnih tovarnah Celja in okolice in bi se radi še dalje tehniško spopolnjevali, a zaradi službe ne morejo posečati rednih šol. Ti tečajniki opravljajo potem privatne razredne izpite na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in sicer na strojnem in elektrotehniškem odseku. Tako je že lepo število tečajnikov opravilo lansko leto izpite čez prvi razred. Letos pa so izpraševali tečajnike kar v Celju njihovi profesorji in sicer pred posebno komisijo, kj je prišla iz Ljubljane. Tečajniki, ki jih je bilo 32, so opravljali delne izpite čez prvi in drugi razred iz splošnih predmetov (slovenščine, zemljepisa, zgodovine, tujega jezika, kemije in opisne geometrije) in to večinoma zelo uspešno. Člana komisije iz Ljubljane sta Izjavila, da so izpiti potekali v najlepšem redu in da so kandidati pokazali zelo solidno znanje. J. 2. »Deseti brat« v Savljah Prosvetno društvo Savlje -Kleče je prejšnjo soboto v dvorani zadružnega doma uprizorilo ljudsko igro »Deseti brat«. Igro so naštudirali v okviru proslav 40-letnice ZKJ, obenem pa tudi proslavili deseto obletnico obstoja domačega društva. Delo, je bilo solidno pripravljeno in gledalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička, kar se je zgodilo tudi nasledi ji dan, tako, da bodo igro še nekajkrat ponovili. Režijsko in scensko je uprizoritev pripravil Roman Noveli. Iz Slovenjego Gradca DPD Svoboda iz Slovenjega Gradca šteje 180 Članov — med temi je 70 aktivnih. Dramska sekcija lani ni uprizorila nobene igrre. Razlogov je več: nima stalnega članstva in predvsem prostora, kjer bi lahko vadila. Pripravila pa je gostovanja iz drugih krajev: tako je trikrat gostovalo SNG tz Maribora in več amaterskih skupin iz drugih krajev. SNG iz Maribora je v tej sezoni vpeljalo stalen abonma. Vendar pa bi bilo treba obuditi domačo igralsko skupino in ji omogočiti vaje v primernih prostorih, saj gostovanja poklicnega gledališča ne bi smela biti razlog za domače mrtvilo. Lutkovna sekcija je uprizorila šestkrat igrico »Zvezdica Zaspanka« — ogledalo si jo je okrog 900 otrok iz bližnje in daljne okolice. Najdelavnejša v tem društvu pa je glasbena sekcija, saj ima godbo na pihala, salonski in tamburaški orkester, pevski zbor. Orkester je priredil dva koncerta. Sekcija za likovno umetnost ima tri člane in eden teh — Jože Tisnikarje lani razstavljal v Ljubljani ter vzbudil pozornost poznavalcev in ljubiteljev. Delavna knjižnica v Poljčanah Podatki o delu KUD Janko Živko iz Poljčan kažejo dokaj razgibano prosvetno življenje. Imajo glasbeno šolo, ki je ob koncu leta pokazala lepe uspehe. Marljivi tamburaši so večkrat nastopili in mladina kaže za njihov orkester veliko zanimanje. Dramska skupina Je pripravila lani igro »Deseti brat«, najbolj delavna pa je ljudska knjižnica. Ima 2095 knjig, sposodila pa jih je lani kar 464«. Vsekakor sila izpodbudno dejstvo, ki kaže, da prebivalci radi berejo. Med bralci je polovica mladincev. Zaradi nizke izposojnine pa sl le težko kupujejo nove knjige. Takšni knjižnici bi vsekako kazalo pomagati! Problem je tudi vezava starih knjig, ki jih zaradi obrabljenosti kmalu ne bodo mogli več iaptosojaftl. V novem prizidku prosvetnega doma so novi prostori za knjižnico. Razvito prosvetno dejavnost imajo tudi na osemletni šoli, kjer že več let delujejo tamburaški zbor, mladinski pevski zbor, lutkovni oder, dramski krožek in posebna mladinska knjižnica. Mladina te šole zasluži res vsestransko priznanje in pohvalo. DELAVNICE CENTRA V DARLINGTONU SO OPREMLJENE Z NAJMODERNEJŠIMI STROJI Dva nova domača filma podjetja »AVALA« OSMA VRATA »Osma vrata«, film. s katerim je beograjsko podjetje »Avala« začelo svojo letošnjo proiz-vodnijo, je na polovici poti. Ekipo čaka še dvajset dni snemanja v ateljeju in deset dni na terenu, potem pa bodo film dokončno obdelali v laboratoriju. Vsebina filma jo v kratkem tale: univerzitetni profesor Simonovič, ki se tudi v času okupacije ne briga za ničesar'drugega kot za svojo znanost, je po čudnem naključju vmešan v akcije beograjskih ilegalcev. Policija mu preišče stanovanje, profesor pa z grozo odkrije, da je tudi njegova hči povezana z Ilegalnim gibanjem. Zaplet se nepričakovano reši — ampak brez ozira na to pred profesorjem še dalje ostane velik osebni problem, velika odločitev ... Scenarii za film je napisal Miodrag Djur-djevič, režira ga Nikola Tanhofer. za kamero stoji Miša Stojanovič. V vlogah nastopajo Milivoje Zivanovič, Neva Rošič, Nada Škrinjar, Ljiljana Krstič, Radmila Djuričin, Milan Puzič in drugi. BRANKO PLESA NASTOPA V ENI GLAVNIH VLOG V FILMU »VETER JE PONEHAL PRED ZORO« MILIVOJE ZIVANOVIČ IN RADMILA DJURIČIN V AVALINEM FILMU »OSMA VRATA. VETER JE PONEHAL PRED ZORO Režiser Radoš Novakovič je začel snemanje igranega filma »Veter je ponehal pred zoro« po scenariju Aleksandra Vuča. Film v zelo živahni akciji prikazuje borbo med specialno policijo in Ilegalci v okupiranem Beogradu — v teip okolju pa se odvija usoda študentke Jasne, ki je osumljena sodelovanja z okupatorjem, in njene partijske grupe. Scenarij obravnava temo humanosti ln za- upanja v času, ko so bile te vrednote redke in dragocene. Dogajanje se odvija privlačno in razburljivo. V vlogah nastopajo Stevan Štukelj a, Radmila Radovanovlč-Andrič, Branko Pleša. Lju-biša Jovanovič, Dragomir Felba. Antun Nalis in drugi. Predvidevajo, da bo film ndred do festivala v Pulju, kjer ga bo »Avala« prikazala s še tremi svojimi igranimi filmi: »SAM« v režiji Vladimirja Pogačica. »OSMA VRATA« Nikol« Tanhoferja in »ČAMPO MAMULA« Velje Stot janoviča. DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA »Dtm driske svobode« Stalno tajništvo azijsko-afrl-ške konference, ki so ga ustanovili na prvih sestankih azijskih in afriških držav v Ban-dungu, je proglasil 15. april za »dan afriške svobode«. Na ta dan bodo kolonialni afriški na. rodi in tudi svobodni narodi v Afriki, Aziji in drugod po svetu, manifestirali svojo privrže. nost načelom svobode in neodvisnosti slehernega naroda fer zahtevali odpravo vseh oblik kolonialnega izkoriščanja. Volilna zmaga laburistov Pri dopolnilnih volitvah v vzhodnoangleškem okrožju Nor. folk je zmagala laburistična stranka. Dobila je nad 1.300 glasov več kot vladna konservatlv. na stranka, medtem ko je dobila pri splošnih parlamentarnih volitvah le 193 glasov vpčine. Vodstva vseh strank so nestrpno pričakovala rezultate volitev v Norfolku kot prv^ znamenje razpoloženja britanskega prebi. valstva Po objavljenih smernicah novegia proračuna in zuna. njepolltičnih pobudah Macmll-lana. Zanimivo je. da so takoj, ko so objavili vodilne izide, močno padle ■ akcije jeklarske industrije, k j jo laburisti nameravajo nacionalizirati. Napet položaj v Laosu Moskovska »Izvestja« pišejo da v Laosu niso uresničili sklepov ženevske konference (ki je razdelila Vietnam na dva dela in dala neodvisnost Laosu in Kambodži) ter da j^ položaj v tej deželi zelo napet. »Ko je mednarodna komisija za nadzorstvo tn opazovanje v Laosu prekinila svoje delo,« pišejo »Izvestja«, »so se v Laosu začeli dogodki, ki so resno spremenili položaj v deželi. Namesto vlade Suvana Pume so prevzeli oblast ljudje, katerih notranja in zunanja politika je v ostrem nasprotju z nacionalnimi koristmi laoškega ljudstva in s sklepi ženevske konference.« Časopis pripominja, da so ZDA izkoristile začasno odsotnost med. narodne komisije' in na nezakonit način poslale v Laos skupino svojih vojaških strokovnjakov, večje količine orožja In vojašketga materiala. Pohod proti atomski oborožitvi Skaro 5000 ljudi je sodelovalo v »pohodu proti atomski oborožitvi«, ki ga je minuli teden Organiziralo britansko združenje mednarodnega gibanja za jedr. gko razorožitev. Udeleženci po. hoda so odšli iz Aldermastdna, znanega britanskega središča za proizvodnjo atomskega orožja in so pretekli ponedeljek prišli v London. Pohoda so se udeležili znani javni in znanstveni delavci Velike Britanije, med njimi tudi podpredsednik laburistične stranke lan Mikardo. ki je med pohodom zahteval, naj Velika Britanija enostransko prekine poskuse z jedrskim orožjem. •Tl ako imenovana »dokazna A faza« procesa v Firencah je zaključena. 7. IV. bosta govorila še zadnja predstavnika obrambe, potem bo porotno sodišče razsodilo v procesu, ki se, če dodamo preiskovalni postopek, vleče že od jeseni 1945, izza časov, ko je odprto razmejitveno vprašanje povzročilo hudo napetost v jugoslovansko-italijanskih odnosih. Obtožbe, ki jih je po svojevrstnem kriteriju sistematiziral videmski preiskovalni sodnik z interpretacijami, ki ne zaostajajo za nacističnimi poročili o med-vojnih borbah na tem področju, naj bi dokazale, da je šlo za nekakšno »hudodelsko združenje s kriminalnimi nagibi-«, ne pa, kakor je dokazni postopek nedvomno osvetlil, da so imela vsa inkriminirana dejanja očitno obeležje nujnosti borbe proti nemškim okupatorjem, da je obtožnica, namerno ignorirajoč takratno dejansko stanje v Nadiški dolini, spremenila sodbe rednih vojaških sodišč v uboje, zasledovanje fašističnih vohunov in drugih kolaboracionistov v preganjanje »italijanskih patriotov«, nujne vojaške rekvizicije v rope in tatvine, oviranje poslovanja s strani nacistov postavljene lokalne uprave v elemente »veleizdaje«, medtem ko je skušala sodelavce nemških okupatorjev predstaviti kot najbolj reprezentativne državljane. Dejanski stan, resnično zgodovinsko in politično ozadje je bilo po obsežnem gradivu, Jci ga je predložila sodišču obramba, pričevanju razbremenilnih, pa tudi protislovnosti tako imenovanih obremenilnih prič, tn rimsko vlado o zgraditvi ie- docela razjasnjeno. To še zlasti drskih raketnih oporišč v Italiji velja za enega izmed osrednjih so v Rimu sprejeli s precejšnjim vznemirjenjem. Vladni krogi sicer skušajo zmanjšati pomembnost tega sporazuma, vendar opozicija trdi, da gre za izredno resen dogodek, ki ško. duje mednarodnemu pomirje. nju. Glasilo KP Italije »Unitš« ostro obsoja omenjeni sporazum, češ da bo rodil »samomorilno politiko«, zaostril splošno napetost in škodoval Italiian. skemu narodu, obenem oa pomeni konkreten ukrep proti razgovorom med Vzhodom tn Zahodom! raoi slovenščine k^v uraanega jezika samo na nekaterih sodiščih. ker nasprotujeta duhu in določbam 7. člena državne pogodbe o Avstriji. »Pred svojim razpustom, tik pred novimi volitvami,« piše »Slovenski vestnik«, »je avstrijski parlament z izglasovanjem obeh zakonov zadal hud udarec demokraciji in veri Slovencev v pravičnost za. konodaje... Republika Avstri. ja je dolžna na podlagi črke in duha člena 7 državne pogodbe zagotoviti slovenski in hrvatsk) manjšini pogoje za- enakopravnost in neoviran razvoj«. Kongres črnskih umetnikov in znanstvenikov Pretekli torek se je v Rimu končal kongres črnskih umetnikov in znanstvenikov, ki je zasedal pet dni. Ob zaključku je sprejel resolucijo, ki pravi, da ie politična neodvisnost temelj, ni činitelj za kulturni razvoj Afrike. Združevanje afriških dežel bo prispevalo ne samo k svetovnemu ravnovesju, marveč tudi k nacionalnemu tn kulturnemu razvoju. Vsi črnski kul. turni delavci m umetniki naj po svoji moči in sposobnostih no. magajo gibanju za osvoboditev njihovih dežel. Vznemirjenje v Italiji Sporazum med wa:shin:gtonsk0 NESMISELNI PROCES proti 47 — zvečine pripadnikom briško-beneškega odreda elementov, ki se mu je videmska obtožnica dosledno izogibala: nemško okupacijo tega območja, dejstva, da so nemške okupacijske oblasti praktično (de facto) suspendirale italijcmsko suverenost na tem reč politična in moralna fiziognomija teh obremenilnih prič, ki so bili zvečine funkcionarji nemške kolaboracionistične lokalne uprave: župani, občinski tajniki, davčni izterjevalci, pa oderuški elementi (primer ve- območju, ko so ga 1. oktobra leposestnika Napolija, ki je z 1943 vključile v pokrajino »Ja- nemškimi vojaškimi kazenski-dransko Primorje (Adriatisches mi ekspedicijami izterjeval Kiistenland)«, da je nemški svoje kolone) in razni moralni gaulajter Rainer izvajal celot- izprijenci, kakor je to med no civilno in javno oblast na drugim primer družine Vogrič, tem področju, da je s tem Politični in moralni lik obre-ustvaril stanje, kakor ga oce- menilnih prič že sam po sebi njujejo italijanski pravniki in ponazarja, da so njihove ovad-zgodovinarji, »ki je bilo ena- be poizkus nekakšnega legal-kovredno priključitvi tega -od- nega, sodnijskega maščevanja roč ja k Nemčiji.« Partizani, nad ljudmi, ki so se v medvojne pravi tudi obtoženi pripad- nem obdgbju borili proti njim niki Briško-beneškega odreda, in njihovim gospodarjem, se so se borili proti uresničenju pravi proti vojski in oblasti, ki teh načrtov in so razumljivo j0 je tudi takratna uradna poizkušali onemogočiti organe Italija štela za okupatorsko ,n in funkcioniranje, ki so izva- sovražno, jali na tem področju s strani nemških okupacijskih sil po- Navedene okoliščine pač v stavljeno civilno oblast in ka- Popolnoma drugi luči projicira-tere je skušala videmska ob- 1° tiovo ustvarjeno tezo držav-tožnica proglasiti za edine lju- tiega pravdnika o nekakšni di »zveste italijanski domovi- ^Pojni okupaciji« tega godni«. Dejansko pa so to bili ko- ročia’ se Pravi riemški in ju-laborackmisti, ki so kot glavni Ooslovanski. Primerjava, ki si pobudniki videmske obtožbe ie v svojem sklepnem go-skušali naprtati zločin izdaj- 1’or« dovolil državni pravdnih, stva, katerega so sami zagre- sPričo tega ni samo zgodovin-šili, drugim. Značilna je vam- ski spaček, marveč je taka raz- laga skrajno žaljiva za vse, ki so se popolnoma žrtvovali v tej borbi, razen tega pa je očiten namen tega nevzdržnega stališča politično in moralno diskriminirati vašo državo in protifašistični boj etnično slovenskega prebivalstva v Nadiški dolini. Govoriti o »jugoslovanski okupaciji« je zgodovinski nesmisel, ker je šlo za ljudsko vstajo, saj partizani na tem območju niso čakali italijanske kapitulacije (S. septembra 1943) »da bi ga okupirali«, marveč je plamen upora zajel te kraje mnogo prej (leta 1942). Prisotnost jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske je bila torej prisotnost zavezniške vojske, ki jo manifest Narodnoosvobodilnega odbora za Severno Italijo (CLNAI) 10. junija 1944 označuje »za del zmagoslavnih vojska. Združenih narodov in da se italijanski partizani borijo ramo ob rami z brati osvoboditelji.« Dokazni postopek na' procesu je neizpodbitno potrdil, da je bilo partizansko gibanje v Beneški Sloveniji pomemben sestavni del splošnega protifašističnega boja, da je sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi partizani temeljilo na skupnem interesu borbe proti okupator- Slabši gospodarski položaj je prizadel predvsem delavce Razgovor z Adolfom Kummemussom, predsednikom sindikata javnih služb, transporta in prometa Zahodne Nemčije Singapur naj bi se pridružil Malaji Laburistična stranka na Sin. gapuru. ki jo vodi bivši predsednik vlade Marshal, predlaga, naj bi Velika Britanija priznala Singapuru pravico, da bi postal del Malaje. Po mnenju singapurskih laburistov bi bila združitev obeh ozemelj edina razumna rešitev. Laburistična stranka tudi nasprotuje novi singapurski ustavi, ker je. kot pravi v svojem nedavnem sporočilu. »naredila iz otoka kolonijo«. Zadružna prihodnost Indije Indijski parlament je »prejel resolucijo o zadružnem kmetijstvu, ki pr»vi, naj bi v treh letih po vsej Indiji organizirali uslužnostne zadruge in razvili zadružni duh, kar naj bi omogočilo ustanavljanje zadružnih posestev, kjer' za to obstajajo pogoji. Nehru je med parlamentarno razpravo poudaril, da 3e prihodnost Indije v zadružništvu, in sicer ne samo v kmetijstvu, marveč tudi v indu. striji. Zadružništvo je, po njegovih besedah, nujnost v pogojih, ko je vedno več ljudi, a malo zemlje. Nehru je dejal, da revščina Indije izhaja iz velikega bremena, ki ga nalagajo zem. Iji. Ta problem pa je moč rešiti z zaposlitvijo ljudi v Industriji in z uvajanjem zadružništva. Udarec demokraciji na Koroškem Celovški tednik »Slovenski vestnik« je v svoji zadnji številki objavil uvodnik o boju koroških Slovencev za njihov nacionalni obstoj, v katerem je rečeno, da slovenska manjšina Ba Koroškem nikoli ne bo pri-poznala veljavnost vladnih zakonov o mamjšinjskih šolah In Vzroki nemirov v Belgijskem Kongu Anketna komisija belgijskega parlamenta je objavila poroči, lo o dogodkih v Belgijskem Kongu, ki pravi, da ie diskrlmi. nacijski odnos do Afričanov glavni vzrok nemirov.' do kate. rih je prišlo v Leopoldvillu januarja letos. Drugi vzroki pa so: nizke, mezde, nezaposlenost in pomanjkanje političnih pra. vic Afričanov. Med nemiri v Leopoldvillu je padlo 49 Afričanov in Evropejcev, 241 Afričanov pa je bilo ranjeno. Pred sestankom zunanjih ministrov Sovjetska vlada ie pretekli ponedeljek sporočila zahodnim državam, da se strinja z njihovim predlogom, naj bi 11. maja sklicali sestanek zunanjih ministrov v Ženevi In razprav. Ijali o nemškem in berlinska«! vprašanju. Sovjetska nota, ki »o jo poslali vladam ZDA. Velike Britanije in Franclje, izraža obžalovanje, ker še ni bila do-i sežena soglasnost o sodelovanju' zunanjih ministrov Poljske In CSR na ženevskem sestanku vendar sodi. da bodo lahko-lo vprašanje rešili kar v Ženevi. Bivanje tovariša Adolfa Kummernussa, predsednika sindikata delavcev in nameščencev javnih služb, transporta in prometa Zahodne Nemčije, v naši deželi ob kongresu Sindikata prometa in zvez nam je omogočilo, da smo se v razgovoru z enim najbolj znanih zahodnonemških sindikalnih voditeljev seznanili z vprašanji, ki jim zahodnonem-ško sindikalno gibanje posveča trenutno največ pozornosti. To je bilo tem laže, ker je tovariš Kummernuss, kakor sam pravi, star znanec in prijatelj jugoslovanskih sindikatov, saj je že večkrat obiskal našo deželo. V začetku pogovora je dejal tovariš Kummernuss, da se »nemški gospodarski čudež* nagiba v zaton, čeprav ni mogoče izključevati možnosti, da se bo gospodarski položaj v prihodnosti spet izboljšal. Sedanje poslabšanje je prizadelo predvsem nemške delavce in nameščence. To se kaže v množičnih odpustih, zlasti v kovinski industriji in rudarstvu, dalje v uvedbi skrajšanega delovnega časa, kar je pogost pojav zlasti v tekstilnih tovarnah. Kot primer je tovariš Kummernuss navedel, da dela-lajo delavci v nekaterih tekstilnih podjetij povprečno le osem ur na teden, kar pomeni. da prejemajo za sedem dni enodnevno plačo. Delavci z občutno skrajšanim delovnim časom so celo v težjem položaju kot brezposelni, ker do- pa delkvjci ne prejemajo prve tri dnj bolezni nobene odškodnine, kar ni človeško in jih dejansko sili k temu, da‘ po možnosti umetno podaljšujejo bivajo le dodatno pomoč, med- bolezen na več kot tri dni. tem ko prejemajo povsem brezposelni redne podpore. Proti uvedbi skrajšanih delovnih izmen se borijo predvsem sindikati tistih industrijskih panog, v katerih šo delavci. najbolj; prizadeti, Zveza sindikatov Zahodne Nemčije (DGB) pa skuša po ministrstvu za delo in s splošnim pritiskom na' klube delodajalcev ublažiti sedanji položaj. Doslej še ni bilo določnejših akcij in stavk, le nekateri sindikati so organizirali protestna zborovanja. V minulih tednih je prišlo v vrsti gospodarskih panog do sprememb v tarifnih postavkah, tako da so se plače zvišale za štiri do šest odstotkov. Te spremembe ne presegajo običajnih okvirov, v katerih se stalno gibljejo pogajanja za višje mezde zdaj v tej zdaj v oni pokrajini, v tej ali oni gospodarski panogi. Zahodnonemški sindikati se borijo za izboljšanje sistema hranarine v primeru bolezni. Zahtevajo izenačenje delavcev z nameščenci, ki dobivajo v prvem tednu bolezni stoodstotno denarno nadomestilo. Zdaj Ko je nanesla beseda na volitve v tovarniške odbore — volitve imajo te dni v vrsti zahodnonemških podjetij — je tovariš Kummernuss z zadovoljstvom ugotovil, da so dosedanji rezultati v rudarstvu prinesli prepričljivo zmago enotnim listam DGB. medtem ko je vsaj v rudnikih propadel poskus krščanskih skupin, ki so hotele razbiti enotnost. Po njegovih besedah se je večina krščanskih sindikalnih aktivistov znotraj DGB ločila od teh razbijalskih spupdn, ki dobivajo — tako je dejal tovariš Kummernuss — znatno denarno pomoč od zunaj, zlasti od Mednarodne konfederacije krščanskih sindikatov. »Prepričani smo,* je dejal; »da bo razbijanje enotnosti DGB prav kot na prejšnjih volitvah v tovarniške odbore tudi to pot doživelo popoln neuspeh.* Ker se zadnje čase mnogo govori o prihodnosti Nemčije, smo vprašali tovariša Kummernussa, ali zahodnonemški sindikati širše razpravljajo o tem in ali že imajo določena stališča do raznih predlogov. Odgovoril je. da se sindikati zaradi heterogene politične usmerjenosti članstva izogibajo širših političnih razprav, čeprav posamezni delegati načenjajo na sindikalnih kongresih in zborovanjih tudi vprašanje ponovne združitve Nemčije. Dodal je, da za sedaj še ni stikov med sindikalnimi 'vodstvi Zahodne in Vzhodne Nemčije. Povedal je svoje osebno mnenje: pogoj za upo-stavitev takih stikov je, da vzhodnonemška stran odpravi vse ovire, ki onemogočajo prost promet med obema Nemčijama in prosto potovanje ljudi v obe smeri. Na koncu pogovora je tovariš Kummernuss opozoril na nevarnost ustanavljanja neonacističnih organizacij v Zahodni Nemčiji, na nevarnost, ki ne grozi samo Nemčiji, marveč tudi drugim deželam. »Žal srečujemo na vodilnih mestih posameznih ministrstev bonn-ske vlade čedalje več ljudi, ki so bili nekoč znani nacisti. V teh ministrstvih celo praviloma ne dovoljujejo antifašistom, da bi zavzeli katero izmed vodilnih mest. Zato sindikati kot najpomembnejša družbena organizacija prizadevno odstranjujejo to nevarnost, ki je nikakor ne smemo podcenjevati* Gb slovesu je tovariš Kummernuss izrazil upanje, da bo spet prišel v našo deželo. ju. CLNAI kot predstavnik le* galne italijanske vlade v Se* verni Italiji ni le priznaval delovanja naše narodnoosvobodilne vojske na tem področju, marveč ga je postavljal kot zgled italijanskim rodoljubom in jih pozival, da čimtesneje sodelujejo z enotami NOV, pri čemer je že takrat priznaval jugoslovansko oblast na že osvobojenem slovenskem etničnem ozemlju. Podrobne izjave najvišjih predstavnikov italijanskega gibanja odpora (Par-rija. Solarija, Longa, Lizzera in drugih) v dokaznem postop-ku so jasno razčlenile bistvo in namene tega sodelovanja, pri čemer so pdudarile dejstvo, da je poprejšnja borba slovenskih partizanskih enot olajšala nastanek in razvoj italijanske rezistence, na katero se je povojna Italija predvsem sklicevala za dosego svoje mednarodne rehabilitacije. Kljub vsemu temu je državni pravdnik v svojem sklepnem govoru ustvaril tezo o nekakšnem »drugem vidiku jugoslovanske okupacije«, ki naj bi bil »v postopnem spreminjanju položaja za poznejšo priključitev«. Čeprav je sprejel stališče, da je bila borba »talijan-skih državljanov« ob strani jugoslovanskih partizanov zakonita, je vendar državni pravdnik 15 izmed 47 pripadnikov v glavnem Briško-beneškega odreda obtožil za »veleizdajo« po členu 241 kazenskega zakoni-, ka. V utemeljitvi »krivde« posameznih obtožencev pa se je predvsem skliceval na razliko med onerativnimi v^iaškimi in političnimi organi. Če bi poizkušal zgolj v glavnih potezah razčleniti strukturo narodnoosvobodilnega gibanja, bi pač lahko ugotovil organsko povezanost vojaških in političnih organov, ki je bila temelj, in pogoj učinkovitosti protifašistične borbe, da so bile enote NOV in odbori OF, kakor tudi organi nove ljudske oblasti neločljivi sestavni del osvobodilnega gibanja, katerih akcije so služile skupnemu enotnemu smotru — borb} prroti nacističnim okupatorjem. Protislovnost in nevzdržnost nove verzije obtožnice, kakor si je zamislil državni prravdnvk, sta očitni. Dokazni postopek je potrdil upn-avičenost prvotne zahteve obrambe, da so bila »inkriminirana dejanja« del skupme borbe za veliko stvar protifašistične koalicije v minuli vojni in da torej ni nikakršnih zadržkov, da bi uveljavili člen 16 mirovne pogodbe z Italijo, ki prepoveduje kakršno koli prregamjanje oseb, ki so delale ali izražale simpatije za stvar Združenih narodov. Procesno gradivo vsebuje dovolj elementov za spoznavanje, da ni iskati sovražnikov med tistimi, ki so danes zaradi anahronističnega spleta dogodkov na zatožni kloph v Firencah, marveč da bi bilo treba proučiti resnično izdajalsko preteklost tistih, ki so s svojim re-vanžnim kovarstvom glavni režiserji tega zgodovinsko tn politično nesmiselnega prrocesa- J. Dogodki v Tibetu Zaradi nasprotujočih sl poročil in komentarjev o nemirih v Tibetu je prišla ta dežela minule dni v središče pozornosti svetovne javnosti. Nedostopno, zaostalo gorsko področje »na strehi sveta«, kakor ga po nava_ di označujejo, nima skoraj nobene neposredne zveze z zunanjim svetom, zato si pogosto močno nasprotujejo poročila o nemirih in o oboroženem spopadu Tibetancev s kitajskimi vojaškimi enotami. Pozornost svetovne javnosti je najprej zbudil indijski predsednik Nehru, M je 23. marca poročal v Spodnji zbornici o položaju v Tibetu. Indijski listi so tiste dni pisali o spopadih z orožjem v tibetanskem glavnem mestu Lasi. Zato so številni poslanci indijskega parlamenta zahtevali od predsednika pojasnil. Nehru je dejal, da so po sporočilih indijskega konzula v Lasi oboroženi spopadi v Tibetu prenehali, položaj pa je še vedno zelo resen. Do nemirov med prebivalstvom — je dejal Nehru — je prišlo zaradi zaskrbljenosti, da bi kitajske oblasti utegnile odpeljati Dalaj lamo, vrhovnega verskega in političnega poglavarja dežele. kiiajsko SPOROČILO Po celj vrsti raznih poročil iz tujih virov so objavili v Pekingu 28. marca uradno sporočilo o •dogodkih v Tibetu. Nemire v področjih v tej kitajski pokrajini so označili v sporočilu kot upor reakcionarnih elementov v tibetanski vladi. Ti elementi — pravijo v Pekingu — so ob podpori Imperialistov in Cangkaj-škovih reakcionarnih krogov organizirali upor z namenom, da bi Tibet ločili od LR Kitajske. Dalje je rečeno, da so enote kitajske narodnoosvobodilne vojske zatrle upor, vzpostavile v Lasi mir in red In zaCelle reakcijo proti upornikom, ki so »e umaknili na jugo-vzllodni konec dežele, kamor so s silo odpeljali Dalaj lamo. Kitajsko sporočilo je prišlo osemnajst dni Po Izbruhu nemirov. Pravijo, da so Dalaj lamo povabili na gledališko predstavo v poslopju vojaškega povelj, stva v Lasi in da je sam Izbral deseti marec za dan, ko bo prišel na predstavo, reakcionarni elementi v vladj pa so preprečili njegov prihod in to izkoristili kot povod Za upor. Državni svet LR Kitajske je potem razpustil tibetansko vlado in sestavil novo pod vodstvom Pančena lame. SREDNJEVEŠKA ZAOSTALOST Povsem upravičeno velja Tibet za najteže dostopno in najbolj skrivnostno deželo velike azijske celine. Popolna izo. liranost — dežela leži povprečno 5000 m nad morjem — Lasi in na nekaterih drugih ja Tibet obvarovala vplivov zu- 1 nanjega sveta In sprememb v sosednjih deželah. Na ozemlju, ki je petkrat večje od Jugoslavije (1,2 milijona kvadratnih kilometrov) in ima po kitajskih virih 1,2, po zahodnih pa štiri milijone prebivalcev, so se ohranile oblike družbene ureditve, kakršnih ni najti v sodobnem svetu. Tibet je še vedno na stopnji fevdalizma. Deželo upravljajo »bogovi« in »polbogovi«, duhovnov (lam), je precej (nad 200.000 svečenikov in menihov). Ti ljudje so visoko nad navadnimi prebivalci, ki imajo do njih tlačanski, fevdalen In celo na pol suženjski odnos. V deželi je še vedno najti poligamijo in poliandrijo: mož ima lahko tri žene, žena pa po tri može. Vrhovni verski in prosvetni poglavar Tibeta je Dalaj lama, ki velja v očeh podanikov za boga in kralja. Dalaj lamo imajo za poosebljenega Budo, čigar duh se vselej prenaša v otroka, ki se rodi v trenutku ali takoj po smrti zadnjega Dalaj lame. Sedanji Dalaj lama, štirinajsti Po vrsti, bo izpolnil 17. junija 24 let. Kult Pančen -lame, ki je v duhovnem pogledu enakovreden Dalaj lami, nima Pa posvetne oblasti, je novejšega 'datuma. Pančen lama pooseblja »brezmejno svetlobo« vse 0d tistega trenutka v 17. stoletju, ko je peti Dalaj lama dal te lastnosti svojemu priljubljenemu učite- lju. V zvezi s sedanjim Pančen lamo, desetim po vrsti, je bilo med Tibetanci precej sporov, ker menijo, da ta lama ni resnično poosebijen KP poslal kongresu »Poglavitna, temeljna naloga sovjetskih sindikatov je zdaj mobilizacija širokih delovnih množic za uresničevanje sklepov XXI. kongresa,« je rečeno v priporočilu, »za izpolnitev se-.demletke in nalog za leto 1959. prvo leto sedemletke, pred rokom.« Tej nalogi je posvetil največ prostora in časa Grišin v svojem poročilu, obravnavali pa so jo tudi v razpravi in v kongresni resoluciji. V resoluciji je rečeno, da imajo zdaj sindikalne organizacije najvažnejšo nalogo. strniti napore sovjetskega ljudstva za izpolnitev in preseganje plana za leto 1959 — Iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Kongres je pozval sindikalne organizacije, naj začno boi za presego planskih nalog ta za je sindikalne organe ter v zniževanju števila sindikalnih funkcionarjev, ki so v znatnem obsegu prešli v. nižie organe. Osnovo tega pozitivnega procesa je treba iskati med drugim v stalni težnji delavskega razreda SZ po učinkovitem sodelovanju v upravljanjiu družbene proizvodnje in tudi v pritisku delavskega razreda v tčj smeri. Zahteve po okrepitvi pravic delavcev v nasprotju s pravicami direktorjev podjetij in birokracije okoli njih so bile močne zlasti med razpravo o reorganizaciji upravljanja gospodarstva v času decembrskega plenuma CK KPSZ leta 1957 in kasneje. Ne bi pa mogli reči, da so sindikalna vodstva vselej Izkoristila vse možnosti, ki so se jim ponujale v teh razmerah. To so ugotovili tudi na kongresu. V Grišinovem referatu In v razpravi so poudarili, da je sindikalni aparat navzlic decentralizaciji še vedno velikanski ta da usmerja dejavnost sindikatov po birokratskih poteh, pri tem pa zanemarja pobudo in dejavnost širših družbenih sil. Decembrski plenum, vladna uredba z dne 9. julija 1958 o uredbi kažeta skupno s poprej ppisanimi spremembami na popuščanje pozitivni težnji, ki bi v svojem nadaljnjem razvoju lahko postopno zadovoljila delavskim težnjam po samoupravi. Da je vse to šele v zametkih, je videti tudi iz Grišinovega referata, v katerem je grajal prakso da direktor podjetja nastopa pogosto hkrati tudi kot predsednik stalnega posveta. Dvanajsti kongres je omenil te ukrepe, ni pa iih skušal kritično oceniti. V javnem je obravnaval njihovo uveljavljanje v praksi, ugotavljal subjektivne težave, ki zavirajo ta proces ta proti katerim se je treba boriti (na primer proti prizadevanju direktorjev podjetij, da bi sl podredili te posvete ali zavirali njihovo delo, dalje proti vključevanju preveč vodilnega osebja v te svete i. pod.). V tem oziru pomeni razprava na tem kon. greau pobudo za popolnejše uveljavljenje ukrepov, hkrati pa pobudo za nadaljnji razvoj teh teženj ta osnovnih oblik samouprave. Na kongresu so. poudarili, naj si sindikati utrjujejo pri delavcih zanimanje za uspeh podjet- do omogočile nadaljnji napredek. od vztrajnosti In doslednosti pri izpolnjevanju na kongresu izrečenih želja in teženj pa bo odvisno, v kolikšnem obsegu se bodo uresničili upi, ki jih je kongres zbudil pri sovjetskem delavskem razredu. Tudi glede mednarodnega sindikalnega sodelovanja je prišlo na kongresu do izraza nekaj pozitivnih teženj. V razpravi o položaju in o odnosih v svetovnem sindikalnem gibanju to pot ni bilo opaziti tiste nestrpnosti ta žolčnosti, ki sta bili značilni poprej. Namesto tega so Izrazili željo, da bi premagali sedanjo razcepljenost. In sicer v tem smislu, da bi poglabljali stike In sodelovanje z ameriškimi, britanskimi, zahodno-nemškiml in drugimi sindikati ne glede na razlike v . glediščih o socialnem In gospodarskem sistemu. V istem vzdušju je potekal tudi sprejem, ki ga 9ie bila na kongresu deležna naša delegaci. ja. Značilno je, da je kongres minil brez napadov na Jugoslavijo In Zvezo komunistov, kar se doslej še ni zgodilo na nobenem zborovanju tolikšnega ali celo manjšega obsega v deželah »tabora«. če bodo vse te težnje na mednarodnem področju in v stališču do naših sindikatov postale trajnejše, jih lahko le pozdravimo. ker je na tak način, se pravi z Iskanjem stičnih točk. z razumevanjem in s strpnostjo mogoče razvijati mednarodno sodelovanje in odstraniti razkol v svetovnem sindikalnem gibanju. Miloš M. Sestanek Arabske lige Politični odbor Arabske lige se je v četrtek, 2. aprila sestal v Bejrutu, da bi razpravljal o sedanj rh nasproti ih med Irakom in Združeno arabsko republiko. Na sestanek so prišli zastopniki vseh arabskih dežel, razen Tunizije in Jordanije, iraška vlada pa je naročila svo_ iemu odpravniku poslov v Bejrutu, nai na sestanku sodeluje le kot opazovalec. Ta sklep iraške vlade je povzročil precejšnje nezadovoljstvo v krogih Arabske lige, ki še resno trudi, da bi izgladila spor med Združeno arabsko republiko In Irakom. Istega dne, ko se je v Bejrutu sestal Politični odbor Arabske lige, so v Kairu sporo, čili. da so odpoklicali vse egiptovske in sirske učitelje Iz Iraka, ker jim Iraške oblasti niso naklonjene in so jih celo preganjale. Ameriški načrt o Nemčiji Medtem ko zunanji ministri zahodnih velesil razpravljajo o pripravah na pogajanja s Sovjetsko zvezo, pa so bonnskl vladni krogi zelo zaskrbljeni zaradi vesti, da je ameriško zunanje mlnistrstvb pripravilo načrt za ureditev nemškega vprašanja, ki ni v skladu z na. čeli zahodoonemšklh klerikalcev. Ameriški načrt predvideva, naj bi uredili nemško vprašanje v daljšem obdobju, v katerem naj bi se zbližali obe nemški državi, najprei na nepolitičnih področjih. Prizadevanja za združitev obeh Nemčlj naj bi se začela z ustanavljanjem skupnih predstavniških organov, končala pa svobodnimi volitvam! ta z ustanovitvijo skupne nemške vlade. KUBA ubira smer POGLED NA KREMELJSKO NABREŽJE V MOSKVI večjo storilnost v vseh gospodarskih panogah. V tem pogledu »o posvetili posebno mesto tekmovanju in brigadam komunističnega dela, katerega osnovn! cilj so: izpolnitev plana pred rokom, strokovno izpopolnjevanje delavcev, prevzemanje večjih obveznosti ipd. Razen o sedemletnem načrtu so na kongresu razpravljali tudi o težnjah po razširitvi in krepitvi družbene vloge sindikatov. Te težnje so se pojavile ob XX. kongresu KP SZ ta pozneje, zlasti v zvezi z decentralizacijo državne uprave in upravljanja v gospodarstvu. Spremembe v tej zvezi so zahtevale določeno preosnovo sindikalnih organizacij. ki se ie pokazala v združevanju nekater ih. strokovnih zvez. Kazale so se v prenosu operativnega dela na nove področne sindikalne svete — v skladu s prenosom pristojnosti v gospodarstvu s centralnih organov na sovnarhoze — in na niž- NOVI NAROČNIKI ZA DELAVSKO ENOTNOST MINULI TEDEN SE JE NAROČILO NA DELAVSKO ENOTNOST 449 NOVIH NAROČNIKOV Sindikalne organizacije ‘o v preteklem tednu namočile lb4 izvodov. Največ so jih naročili v sindikalni organizaciji Tovarne pletenin v Mariboru, v podružnici Kolor v Medvodah, v Lesni industriji v Poljčanah ta v Kovinskem podjetju v Ptuju. Kolportaža po podjetjih se je povečala za 263 izvodov. Posamezni naročniki so naročili 32 izvodov. Največ naročnikov so pridobili v občinskem sindikalnem svetu v Izoli in v sindikalni organizaciji pri Gozdni upravi Snežnik v Starem trgu pri Ložu. stalnih proizvodnih posvetih v industrijskih podjetjih, na gradbiščih in na državnih posestvih delavcev — 1 ter na strojno-traktorskih po- dano v Griši stajah in uredba prež id i ja Vrhovnega sovjeta SZ z dne 15. julija o pravicah sindikalnih odborov pomenijo določen napredek v zadovoljevanju omenjenih delavskih teženj. Sindikati so dobili med drugim pravico do sodelovanja pri izdelavi planov podjetij in pri odločanju o normah in plačah, pravico do nad. zorstva nad izvajanjem delovne zakonodaje in nad izpolnjevanjem kolektivnih pogodb med delavci in administracijo. Razen tega lahko sindikati povedo svoje mnenje o kandidatih za vodilne položaje v podjetju, breg njihovega pristanka Pa nihče ne more biti odpuščen. Prav tako so sindikatom naložili skrb za socialno skrbstvo in kulturno izobraževanje delavcev. Na tem področju so dosegli določen napredek s spremembami v delovni zakonodaji, z zvišanjem minimalnih prejem, kov in socialnih dajatev, s skrajšanjem delovnega časa (pod pogojem, da se zagotovi izpolnitev plana brez povečanja stroškov In delovne sile) Ipd. Stalne proizvodne posvete Organizirajo v podjetjih z več kot ®to delavci. To so pravzaprav stalni posvetovalni organi uprave podjetja; delajo pod vodstvom sindikalnih organov, volijo pa jih kolektivi na posebnih sestankih. Ukvarjajo se z vprašanji proizvodnje In s ja. V tem smislu so omenili načelo gmotne zainteresiranosti tako je bilo pbve-taovem referatu — značilno pa je; da se ni v raz-, pravi nihče dotaknil v uporabi tega načela. Glede aktivizaclje množic so vztrajali na svobodnejši pobudi nižjih sindikalnih organov in na krepitvi njihovih nadzornih nalog v družbi. K temu cilju nai bi vodila tudi skrb za izpopolnjevanje delavcev v množičnem kulturnem delu, kar so omenili kot eno izmed nalog sindikalnih organizacij v prihodnjem obdobju. V celoti so prišle na dvanaj. stem kongresu do Izraza pozitivne težnje v notranjem razvoju. Če se bodo nadaljevale, bo- ZVEDELI SMO ... da je velika večina sindikalnih organizacij na Filipinih načelno sprejela načrt za ustanovitev nove, združene sindikalne centrale. V tem načrtu je rečeno med drugim, da se bodo združeni sindikati »zavzemali za družbo, zasnovano na načelih sociallne demokracije«. Združitveni kongres bo 25. in 26. aprila. . ... da pripravlja UNESCO pregled informativne dejavnosti v nerazvitih deželah z namenom, da bi pospešila razvoj tiska, radia in drugih informativnih služb. Ta pregled pripravlja UNESCO na željo komisije za človeške pravice pri OZN, • ••da je na'Finskem okoli 100.000 ljudi brez dela, kar je rekordna številka v deželi s štirimi milijoni prebivalcev. ... da se je 2. aprila začela v Kalkuti vseindijška konferenca azijsko - afriške solidarnosti. Na konferenci sodeluje okoli 1500 delegatov sindikalnih in študentskih organizacij ter raznih političnih strank. ... da ponovno ustanavljajo sindikalne organizacije v Iraku. Doslej so ustanovili dvanajst strokovnih sindikatov. Najpomembnejši med njimi so sindikati železničarjev, ladjedelniških delavcev, tekstilcev in tiskarjev. V vseh večjih krajih dežele so ob tej priložnosti priredili proslave. ... da živi po nejnove.iših statističnih podatkih v Švici 425.000 tujih državljanov ali 8,2 odstotka vsega prebivalstva te dežele. ... da je Zahodna Nemčija sklenila pogodbo o nakupu 130 francoskih helikopterjev znamke »Alouette«. Ti helikopterji imajo svetovni višinski rekord. Nemci so jih kupili po 200.000 mark (okoli 28 milijonov dinarjev). Zmaga kubanskega »Gibanja 26. julija«, ki jc odstranilo osovraženi diktatorski režim generala Batiste, je odprla pot najrazličnejšim ugibanjem o nadaljnjem družbenem razvoju v tej malii južnoameriški deželi. V številnih prognozah v tej zvezi so izražene najrazličnejše iilje in pričakovanja, pač glede na to, kako so politični krogi v tujini ocenjevali smotre jn bistvo revolucionarn :ga gibanja pod vodstvom, Fddela Castra, ki je postal iz legendarnega partizanskega vodje predsednik kubanske vlade in vrhovni politični arbiter v deželi. Čeprav je še prezgodaj govoriti o »kubanski smeri«, ker notranje spremembe še niso zaključene, se vendarle že jasno vidi,,kam težijo sile, ki so vodile Revolucionarno gibanje ter vzdržale na svojih plečih glavno . breme dveletnega boja prati diktaturi. Skupni imenovalec vseh teh teženj: odstraniti ostanke starega, koruimpiranega režima in izvesti demokratizacijo ter s tujino upostavlti stike na enakopravni osnovi. V tem se vsaj načelno skladajo vsi, ki so se borili nroti Batisti, teže pa je določiti druge, bolj specifične težnje posameznili družbenih plasti in skupin, ki pričakujejo. da bo revolucionarno gibanje izvedlo določene reforme. Vendar je že zdaj jasno, da želi velika večina prebivalstva in aktivnih borcev le zagotovitev političnih svoboščin in tudi temeljitejše sociallne reforme. To je povsem razumljivo, če vemo. da je vsaj pet šestin Kubancev živelo doslej v brezpravnosti in skrajni revščini. Čeprav se »Gibanje 26. julija« ni nikoli uradno označilo kot socialistično gibanje, je večina njegovih pristašev videla v njem tisto silo, ki bo po zmagi odprla pot iz življenja, polnega prisilnega odrekanja ta trpljenja. To prepričanje so še okrepile Karlove izjave o agrarni reformi in industrializaciji dežele, o učinkovitem boju proti brezposelnosti — po približnih podatkih je na Kubi okoli 650 tisoč ljudi stalno brez dela — in o izboljšanju življenjske ravni najširših ljudskih plasti. Četudi bodo vložili kar največ truda, bo minilo še precej časa, preden bo ta program uresničen. Ne smemo pozabiti, da je kubansko gospodarstvo večinoma v rokah tujega, v glavnem ameriškega kapitala, ki ima temeljne položaje, in da bo proces gospodarske emancipacije povezan z velikimi težavami. predvsem v obliki pritiska im vmešavanja od zunaj. Vse to pa ni moglo ta ne more zadušiti teženj kubanskih kmetov in vaškega proletariata po agrarni reforma, prav tako pa tudi ne težčnj industrijskih delavcev po pravičnejšem in bolj človeškem družbenem si- stemu. ki bo upošteval tudi njihove interese. Celo pod Ba-tistovo vladavino so delavci i stavkami — ena najpomembnejših je bila leta 1955, ko je stavkalo pol milijona ljudi — ta * drugimi akcijami nedvomno pokazali, da jih niti kruti ukrepi ne morejo omajati v odločnosti, da se bodo borili za svoje pravice. Prav zato dobiva vloga sindikatov kot najpomembnejša družbena organizacija v deželi — med skupno šestimi milijoni prebivalcev je 1,200.000 sindikalno organiziranih — v ^sedanjih okoliščinah še večji pomen. Sindikalnim organizacijam se ponuja možnost, da v tem prevratnem obdobju pripomorejo s svojo politiko in s svojo avtoriteto, da bo Kuba ubrala pot družbenega razvoja, M bo najbolje ustrezal težnjam delavskega razreda. Alj bodo sindikati izkoristili to možnost? Za sedaj še ni mogoče odgovoriti ne tako ne drugače, ta sicer predvsem zato. ne, ker so splošne spremembe zajele tudi sindikalno gibanje ta ker se je v zadnjem času zgodilo marsikaj, o čemer je še prezgodaj soditi. Dosedanja sindikalna centrala, imenovana Konfederacija kubanskih delavcev, je po pisanju tujega tiska nehala obstajati, namesto nje pa so ustanovili novo sindikalno organizacijo z imenom Združena nacionalna delavska fronta — (FONU). Kmalu po ustanovitvi je prišlo v FONU do sprememb, ker je prvotni 21-članski izvršni odbor, v katerem so bili zastopani predstavniki raznih smeri, tudi komunisti, zamenjal novi, devetčlanski odbor, o katerem pravijo tuji viri, da so v njem sami »kastrovei«, ki so bili že poprej sindikalni voditelji. vendar se niso kompromitirali pod Batistovim režimom. Znano je namreč, da je del sindikalnih voditeljev pod vodstvom generalnega sekretarj a Konfederacije kubanskih delavcev Euzebija Mujalla podpiral Batistov režim In zabredel v korupcijo. Zato so ogorčeni delavci po odstranitvi Batiste zahtevali strogo kazen za korum-piran.e sindikalne voditelje (Mu-jall se je zatekel na argentinsko veleposlaništvo, kjer je dobil azil). Čeprav, je nadaljnji družbeni razvoj na Kubi pogojen s celo vrsto notranjih ta zunanjih činiteljev, ni dvoma, da bo odvisno tudi od sposobnosti in pripravljenosti sindikalnih voditeljev — vskladiti politiko in stališča sindikatov s težnjami delavskega razreda, izraženimi v revolucionarnem gibanju — kako bodo te težnje prišle do izraza v prihodnjem obdobju ta kako bodo izkoriščene objektivne možnosti, da dobi delavski razred ustrezno mesto v družbenem življenju. B. Rakidžič Paragvaj v okovih ALI GRE H KONCU ENA ZADNJIH, NAJSTAREJŠIH DIKTATUR V LATINSKI AMERIKI? storilnostjo, borijo se proti Izmetu in odstranjujejo druge pomanjkljivosti, skrbijo za kadre, izpopolnjujejo podjetja Itd. Ti Paragvajska vlada je pred dnevi sporočila, da so zadušili upor proti diktatorskemu režimu generala Strossnerja. Po skromnih agencijskih poročilih vsaj za sedaj ni mogoče ugotoviti, katere družbene sile so brezuspešno skušale vreči vladavino sedanjih upravljavcev, ki se naslanjajo v glavnem ha tanko plast polfevdalne gospode, na vojsko in na podporo od zunaj, zlasti nekaterih krogov v ZDA. Splošno gospodarsko njem gmotnih pogojev za živ- SINDIKALNE ORGANIZACIJE! Prodam v mestu KRKU DEL HIŠE. Cena povoljna! Informacije dobite pri: Rajčič Olga, Volovsko 59 — Opatija Mussolinijev s n, beneška četa in duhovnik iz Giul @ Bi kdo vprašal, kakšna je neki zveza med razpravo proti Mussolinijevemu sinu Vittoriu, ki se je na svojevrsten način boril za svojega očeta in za Hitlerja med istočasno raztpravo proti partizanom Beneške čete, obtoženim »veleizdaje«, ter med dozdevno nedolžnim dogodkom v kraju Pieve di Trebio v pokrajini Giulia. Preden bomo odgovorili, naj povemo nekaj dogodkov. Don Francesco Domati očitno želi. da se njegove ovčice (in italijanski narod nasploh) ne bi več spominjale minulih časov in da bi pozabile — dobo fašizma. Francesco Domati pa se je lahko z balkona svojega župnega urada prepričal, da se ljudstvo iz Pieve de Trebio še vedno spominja tistih, ki so dali življenje za svobodo. Kakor pišejo italijanski listi, je bilo na svečanosti v spomin padlim partizanom, čeprav brez obreda, več ljudi kot kdajkoli do-slej • V nasprotju z željo duhovnika Prebivalstvo tega apeninskega Domatija župljani nočejo pozabiti ■- —--------------------------svojih mrtvih tovarišev, ki so dali kraja vsako leto počasti spomin na partizane, ki so padli v boju proti fašizmu za svobodno Italijo. Kakor je v Italiji navada, imajo ob takih priložnostih spominsko mašo. Letos pa je ni bilo. Zakaj ne? Na prošnjo sindikatov pokrajine Giulia, naj počasti spomin in bere mašo, je duhovnik don Francesco Domati odgovoril z žaljivim pismom. Med drugim je sporočil organizatorjem spominske slavnosti. da bi bilo po njegovem mnenju »bolje, če bi pripisovali manj pomena zadevi, za katero ljudstvo iz Pieve di Trebio ne čuti ničesar več«. življenje v boju proti fašizmu. Bralec bo zdaj zlahka ocenil, ali je ta svečanost brez obreda oziroma zahteva župnika Domatija, naj bi pozabili žrtve, padle za svobodo. v zvezi — in v kakšni — z dvema istočasnima razpravama, z eno, na kateri so znanega fašista oprostili sleherne krivde zaradi izdaje domovine, in z drugo proti antifašističnim borcem in partizanskim odredom. Vse kaže, da je don Francesco Domati jasno odgovoril, kdo se dejansko skriva za tema razpravama in v čigavi senci sta bili. N. Mimica poslabšanje v deželi je rodilo nezadovoljstvo ne le med delavci in kmeti, marveč tudi v vrstah srednje buržoazije in celo pri nekaterih veleindu-strijcih. Uvoz tujega kapitala, omejevanje kreditov in občutno višji davki so razen drugih ekonomskih ukrepov zelo prizadeli tudi koristi domače buržoazije. Zadnje mesece je postalo očito, da so delavski razred in sindikalne organizacije poglavitna sila, ki nasprotuje sedanji vladi. Zato ni naključje, da je režim napadel predvsem delavce in njihove voditelje ter uvedel represalije zlasti po stavki v lanskem avgustu. Uporabil je dobro znane metode, ki so jih preizkusili tudi nekateri, zdaj že vrženi upravljavci v drugih latinskoameriških deželah: aretacije, zapiranje v koncentracijska taborišča, podkupovanje sindikalnih voditeljev, vsiljevanje vladnih nadzornikov v delavske organizacije, preiskave itd. Vsi ti poskusi, da bi zadušili upor, pa so, kakor kaže, lahko le odložili dokončni razplet. Diktature so izginjale druga za drugo v Kolumbiji, Venezueli in na Kubi. Zdaj so na vsej »zeleni celini« le še tri dežele z izrazito diktaturo, med njimi Paragvaj. VZKLIKI NEZADOVOLJSTVA Kdorkoli govori o boju paragvajskih delavcev in sindikatov, vsakdo omenja najpogosteje številne ekonomske zahteve, vzroke nezadovoljstva pa razlaga z nenehnim slabša- Ijenje. V tem je sicer znaten del resnice, vse pa ni. Razen težnje po boljšem življenju si delavci te redko naseljene latinskoameriške dežele želijo tudi živeti’ svobodno. Prav aa-to zahtevajo ukinitev izjemnega stanja, svobodo za politične jetnike, jamstvo demokratičnih svoboščin in vse pravice v družbenem življenju. Bojujejo se na obeh frontah, gospodarskim in socialnim pa se čedalje bolj pridružujejo tudi politične zahteve. Vzroke za nezadovoljstvo delavcev z gospodarskim položajem je kaj lahko ugotoviti. Paragvaj je ena izmed dežel z najnižjim narodnim dohodkom na prebivalca (88 dolarjev letno), s slabo razvito industrijo in s splošno zaostalim gospodarstvom navzlic naravnim bogastvom. Množica nepismenih (nad 60 odstotkov prebivalsftva), podhranjenost in slabo zdravstveno stanje (tuberkuloza je zelo razširjena)' dopolnjujejo splošno podobo revščine in bede, ki je v Paragvaju izrazitejša kot v številnih drugih deželah Latinske Amerike. Spričo tega odhaja na tisoče delavcev, kmetov ih izobražencev v druge dežele iskat kruha in boljšega življenja, čeprav živi na ozemlju, ki je večje od nemškega, 'komaj 1,6 milijona ljudi. V novejšem času so delavci sprožili odločne akcije z namenom, da bi ublažili čedalje večje razlike med naraščajočimi cenami in nizkimi mezdami. 2e na kongresu Zveze paragvajskih delavcev (CPT), enotne sindikalne centrale, v kateri so zbrani delavci različnih političnih smeri, so avgusta 1957 zahtevali ukrepe za uvedbo minimalne dnevnice 156 guaranijev. Ta sklep je skupaj z drugimi, v katerih so zahtevali pravico do stavke, amnestijo političnih pripornikov, znižanje vojaškega proračuna, določene cene osnovnih živil, krajši delovni čas pri zdravju škodljivem delu, napovedoval odločnejši boj sindikatov za izpolnitev delavskih zahtev. Po splošnem mnenju so omogočile ostrejšo smer tudi spremembe v vrhovih CPT, ker so prav na tem kongresu odstavili dotedanjega generalnega sekretarja Lopeza, ki, je bil blizu vladnim krogom in je zavzemal oportunistična stališča, delavske koristi pa je zanemarjal. Vztrajen pritisk vseh sidikatov in grožnja s splošno stavko sta prisilila vlado, da je za petino zvišala osnovne mezde, zahtevi po zajamčeni dnevni mezdi v znesku 156 guaranijev pa ni ugodila. Medtem so cene nenehno naraščale. Mleko se je podražilo za polovico, kruh za 31 odstotkov, sladkor za 45, mast za 125, fižol za 100 odstotkov itd. , / SPLOŠNA STAVKA Na ponovne, to pot še pre-pričljiveje dokazane zahteve sindikatov po zvišanju minimalnih mezd je vlada ponudila pet odstotkov, kar je bilo bolj podobno posmehu kakor pa pripravljenosti na resna pogajanja. Zato se je svet delegatov CPT, v katerem so ra- zen članov izvršnega odbora tudi zastopniki strokovnih sindikatov, odločil za splošno stavko. Čeprav je vlada zaprla stavkovni odbor ter vse znane sindikalne voditelje in aktiviste, so stavko uspešno izvedli v vsej deželi zadnje dni lanskega avgusta in prve dni septembra. Stavkati so nehali šele po obljubi, da bo vlada izpustila vse pripornike, obljube pa ni izpolnila. Nekaj jetnikov so izpustili, večina sindikalnih voditeljev pa je še vedno v zaporih. Sindikalnim organizacijam so vsilili vladne nadzornike, ki izvajajo v raznih oblikah represalije in pritisk. Vendar vlada ni dosegla zaželenega učinka. Delavcev ni mogla preplašiti, saj se v raznih oblikah krepi njihov odpor. Po vsem videzu enoduš-nost CPT ni bila še nikoli do- ' slej tako izrazita, čeprav so v njej združeni pripadniki raznih političnih smeri. Baje se strinjajo s stališčem sindikatov do režima celo tisti delavci, ki so včlanjeni v dovoljeni, vladajoči stranki Colorados. Zaradi pomanjkljivih podatkov je težko preveriti te trditve, vendar kažejo vsi znaki med drugim tudi reakcija vladajočih krogov — na to, da se boj paragvajskih delavcev ostri tako na gospodarskem kakor na političnem področju. Zato bi ne bilo presenetljivo, če bi lepega dne prišla iz Asunciona, paragvajskega glavnega mesta, novica o spremembah v tej latinskoameriški deželi. B. Rakidžič Izotopi v tovarni »Djuro Djakovič« Tovarna »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu je izpopolnila kontrolo proizvodnje. Svoje izdelke pregleduje z ultra zvokom in magneto-fluksom. Pred kratkim pa je tovarna dobila radioaktivna Izotopa kobalt 60 z jakostjo 750 milicurljev in cezij 137 z jakostjo 2 milicurijev. Izotopa bodo uporabljali za kontrolo kakovosti tovarniških izdelkov. Avtomatizirana obramba pred hurikani Mehiški zaliv in njegove obalne pokrajine Cesto ogrožajo strahotni vrtinčasti viharji — hurikani, ki v nekaj minutah uničijo in porušijo cela naselja. Da hi pravočasno obvestili obalno prebivalstvo o bližajoči se nevarnosti, je mornarica ZDA namestila po vsem območju Mehiškega zaliva posebne boje, v katerih so vgrajeni meteorološki aparati z oddajnikom, ki avtomatično vsakih šest ur javlja podatke o moči in smeri vetra, o zračnem pritisku, temperaturi, in količini vlage. Na osnovi dobljenih podatkov bo mogoče pravočasno vsaj evakuirati prebivalstvo ogroženih predelov. 2,400.000 kilovatov Sovjetski tehniki so izdelali načrte za veliko termoelektrarno, ki bi proizvajala 2,409.000 kilovatov električne energije. Načrti predvidevajo, da bi turbogeneratorji elektrarne obratovali z močjo 600.000 vatov, za pogon pa bi porabili vsako uro 1800 ton pare pod pritiskom 390 atmosfer. Diagnoza z radioaktivnim kisikom Ameriški znanstveniki preizkušajo novo metodo ugotavljanja pljučnih obolenj s pomočjo da/dioaktivnega kisika. Bolnik vdihava radioaktivni kisik, s posebnimi napravami pa potem merijo količino radioaktivnih žarkov, ki jihle-ta seva še potem, ko je skupaj z zrakom prišel v bolnikovo telo. Tako lahko ugotovijo 'pot vdihanega zraka v bolnikovih dihalnih organih in hitrost, s katero prehaja kisik iz pljuč v kri. Najmočnejši zvočnik na svetu Ameriška družba Radio Corparattan je izdelala zvočnik, ki ga lahko slišijo 15 km daleč in po moči odgovarja 450 običajnim zvočnikom. Imenovali so ga »CAL«, kar predstavlja kratico besedki v našem jeziku pomenijo »zvočnik na stisnjen zrak«. Za obratovanje potrebuje zvočnik samo 180 vatov električne energije, s pomočjo 4,80 kubičnega metra zraka, stisnjenega na 2 atmosferi in zaprtega v posebni komori, pa razvije izredno visoko izhodno moč. Elektrarna na Luni Po načrtih strokovnjakov ameriškega podjetja tvestinghouse, ki na Luni lahko zgradili elektrarno, ki bi proizvajala elektriko na osnovi vpadajoče sončne svetlobe. Najvažnejši del elektrarne bi bila velika kovinska mreža, postavljena na podlago iz posebne kemične snovi. Pod vplivom vpadajočih sončnih žarkov bi ta snov sproščala elektrone, te pa bi potem zbirala kovinska mreža. V štirinajst sončnih dnevih v času enega 28 dni trajajočega luninega meseca bi takšna elektrarna lahko proizvajala 3000 kilovatov električne energije na vsak hektar Lunine površine, pokrite z omenjeno kovinsko mrežo. Umetnost predzgodovinskega človeka ZNAČILNA PRIMERA UMETNOSTI PREDZGODOVINSKEGA ČLOVEKA: RISBI, KAKRŠNE SO NAŠLI V PODZEMELJSKIH JAMAH V ALTAMIRI (ŠPANIJA), IN V ROUFFIGNACU (FRANCIJA). GORNJA SLIKA BIZONA, KI SO JO ODKRILI V ALTAMIRI, JE NAREJENA ČUDOVITO PLASTIČNO IN JE POBARVANA ČRNO, RUMENO, RDEČE IN RJAVO. NA SPODNJI SLIKI PA JE RISBA NOSOROGA IZ ROUFFIGNACA, KI JE SICER BARVNO MANJ UČINKOVITA, KER JE NARISANA LE S ČRNO BARVO, JO PA ODLIKUJEJO JASNE POTEZE IN ODLIČNA DR2A ŽIVALI, KI DOKAZUJE, KAKO VISOKO RAZVIT DAR OPAZOVANJA JE IMEL NEZNANI UMETNIK IZ DAVNE LEDENE DOBE Premajhna skrb za počitek KADAR NE VEMO, KAJ NAM NUDI PRAVILEN POČITEK, TUDI NE VEMO, KAKŠEN BI V RESNICI MORAL BITI - POSLEDICE PREMAJNE SKRBI ZA POČITEK JA likata, ki jo je neka znanstvena usta. ** nova izvedla med delavci beograjskih Mm podjetij, je ugotovila, kako naši delavci izkoristijo svoj prosti čas: pokazalo se je, da j6 tistih, ki razmišljajo ali si celo želijo navodil o tem, kako naj prebijejo »voj prosti čas, silno malo. Obiski pri zdravnikih, kjer naj bi delavec izvedel, kdaj in kako naj izkoristi svoj letni dopust, »o presenetljivo redki. Medicinsko proučevanje teh delavcev pa je opozorilo še na nekaj: na vprašanje, kakšen je subjektivni občutek lastnega zdravja, je le redko kdo odgovoril, da se počuti zdravega in da nima v tem pogledu nikakršnih težav. Nasprotno, večina jih je trdila, da čutijo bolečine v telesu, da so izčrpani in nenehno utrujeni. Objektivna zdravniška preiskava pa je pokazala, da so skoraj vsi ti, ki so tako tožili, povsem — zdravi. Zelo dosti jih je tožilo, da imajo težave s srcem, prebavili, z dihali in da imajo pogostne glavobole. Zdravniški pregledi pa so pokazali, da pri večini teh ljudi omenjeni organi sploh niso oboleli. Posebno mnogi so poudarjali, da so živčni in da izvirajo njih težave iz tega, ker jih nenehno kaj gnjavi. Trdili so, da jim noč ne nudi počitka in da se zjutraj dostikrat zbudijo enako utrujeni, kot so bili utrujeni zvečer, preden so legli k počitku. Tudi takšnih ni malo. ki skušajo premagovati utrujenost z raznimi tabletami in pilulami. Anketa je torej opozorila na vrsto osebnih težav, ki pa so večidel vse brez objektivne bolezenske osnove. BREZDELJE ŠE NI POČITEK Natanko proučiti vzroke vseh teh težav pri tistih, kjer s pregledi ni bilo moč ugotoviti nikakršnih obolenj, bi pomenilo razčlenjevati zelo obširno in sestavljeno vprašanje. Gotovo pa je, da je v vrsto činlte-ijev, ki so vzrok nenormalnemu subjektivnemu stanju anketiranih delavcev, treba vključiti tudi — nepravilen režim počitka. Dejstvo je. da tisti, ki ne ve, kaj daje pravi počitek našemu telesu, običajno tudi ne ve. kako mora počivati, da bo počitek res — pravi. •, Kadar .pravimo »počitek«, običajno pomislimo na človeka, k} leži in se ne giblje; menimo pač — če je že utrujenost dela — da mora biti počitek nekai nasprotnega, to j« popolno brezdelje. To mnenje je sicer lahko tudi točno, toda pojem počitka obsega mnogo več. Ce mislimo, da se utrujenost pojavlja edinole v mišicah, smo daleč od pravega bistva tega pojava v našem telesu. Utrujenost, ki pomeni fizikalno in kemijsko spremembo stanja našega organizma, se ne pojavlja le v mišicah, ampak v vseh naših organih. Posebno v zadnjem času strokovnjaki opozarjajo na utrujenost, ki se pojavlja v živčnem sistemu telesa. Utrujenost jnvčnega sistema pa ne teži le duševnih delavcev, marveč se pojavi pri vsakem povprečnem človeku, ki opravlja kakršenkoli poklic. Življenjski pogoji že sami terjajo izrabo energije živčnega sistema, mimo tega pa se tudi v prostem času ne znamo iznebiti živčne napetosti, ki smo bili v njej med delovnim. časom. ALI DOMA POČIVAMO? Dve tretjini anketiranih delavcev sta izdavili, da običajno ne gredo nikamor od doma, ko se vrnejo z dela. Še več pa je tistih, ki tudi svoj tedenski počitek — ob nedeljah — prebijejo doma. Vse to bi bilo sicer še kar pravilno, ko bi utrujeni delavec ta čas počitka res porabil za sprostitev mišic in živcev, ko bi odpravil vse tiste člnitelje, ki bremenijo njegov živčni sistem. Toda podatki ankete kažejo, da se tl delavci sami sebi ne zdijo zdravi in spočiti. »Počitek« doma torej pri večini ljudi ni pravi počitek. Tudi brez poglabljanja v vzroke, zakaj toliko naših delovnih ljudi (od anketiranih delavcev vsak četrti ali peti) oljiskuje ob nedeljah, pa tudi med tednom, razne gostinske lokale, kavarne itd., velja povedati tole: tisti, ki skuša najti ali misli, da bo SPOR ZARADI JAME ROUFFIGNAC - STENSKE SLIKE V PODZEMELJSKIH VOTLINAH STARE DESETTIS0Č-LETJA - KAJ IN KAKO JE RISAL ČLOVEK LEDENE DOBE našel osvežilo v umetnih sredstvih, v alkoholu in raznih preparatih, je vedno manj dojemljiv za naravno osvežilo telesa — za pravi počitek. Umetni preparati delujejo le kratek čas. po pogostem uživanju takšnih sredstev pa je tudi učinek vedno manjši, Alkohol pa čez čas za gotovo terja plačilo za kratkotrajni užitek od tistega, ki ga uživa. ŠPORT, BRANJE IN SPREHODI Ali so vzrok za takšno nesmotrno trošenje prostega časa tehnične zapreke in gmotni razlogi? Mar so tehnične zapreke tolikšne, da se še vedno zelo malo delovnih ljudi aktivno ukvarja s športom (med anketiranimi komaj 1,5°/o, pa čeprav jih je bila večina mladih delavcev!)? Anketa med beograjskimi delavci je pokazala, da jih komal 2,3 %> redno bere tudi knjige mimo dnevnih časopisov. Pa vendar so knjige dosegljive vsakomur, saj je knjižnic dovolj in gmotnih težav v tem pogledu ni- Tudi na nedeljske sprehode v bližnjo okolico hodi zelo malo delavcev — od anketiranih komaj 1 Vo — in le malo več je tistih, ki se v prostem času radi »prehodijo po mestu in se jim zdi, da jih to odpočije, hkrati pa tudi uči in plemeniti. Gotovo je, da je precej pravih vzrokov za vse to treba tekati drugod, ne le v tehničnih zaprekah. V spoznanju, da pravilni odmor delovnega človeka koristi tako njemu kot vsej družbi, pa je moč premagovati tudi tehnične zapreke, kolikor jih sploh ie. dr. V. P. fli ffročega julijskega dne 1956. leta se je trideset znanstvenikov drug za v drugim prerinilo skozi ozek, komaj 80 cm visok vhod v podzemeljsko votlino blizu Rouffignaca na Francoskem. PriMi so iz Italije, Belgije, Nemčije, Švedske in iz drugih evropskih držav, da bi na kraju samem ugotovili ali so risbe, naslikane v votlini, stare 20.000 let, ali samo — dobro desetletje. V motnem soju električnih svetilk so kmalu zagledali steno, vso porisano z živalskimi liki. Prav zares; živali so bile upodobljene čudovito natančno in s presenetljivo umetniško silo. Slike v jami Rouffignac sta malo pred tem odkrila L. R. Ncnigier in Romain Robert. Risbe so predstavljale 70 mamutov, ducat bizonov, konje, nosoroge in druge živali. Ko sta Francoza sporočila svetu svoje odkritje, so nekateri strokovnjaki za predzgodomnsko arheologijo podvomili, če lahko verjamemo v pristnost najdbe. Vprašanje je bilo, ali je te slike res risal predzgodovinski človek, naš prednik iz ledene dobe, ali pa jih je morda ponaredila spretna roka pred komaj 10 do 15 leti. Znanstveniki, ki v arheologiji in predzgodovinski znanosti nekaj pomenijo, so se odločili za prvo. Resda slik v Roufjignacu niso že prej opazili, kljub temu da so ljudje poznali to votlino že dolgo, toda to je bilo prav gotovo zato, ker je slike težko opaziti in so dobro vidne samo pod določenim kotom vpadajoče svetlobe. — Za umetnost v votlini Roufjignac strokovnjaki sedaj menijo, da je stara okroglo 20.000 let. Torej je slike resnično upodobil že naš prednik iz časov zgodnje ledene dobe. ODKRITJE ALTAMIRE O zgodovini pripovedujejo debele knjige, siva davnina predzgodovine pa je zakopana globoko v zemlji. Raziskovalci so našli okamenele ostanke že davno umrlih biti), živali in človeka, pa orodje in orožje, ki ga je človek takrat uporabljal. Kot sprva nekateri niso verjeli, da pripadajo nekateri ostanki kosti, ki so jih izkopali iz zemlje, davnim človekovim prednikom in da so surovo obdelani kamni, šila, osti, noži in sekire bili last predzgodovinskega človeka, tako je marsikdo tudi nejeverno zmajal z glavo, ko so v nekaterih jamah na Španskem in Francoskem odkrili z risbami poslikane stene in so strokovnjaki trdili, da jih je narisal človek že pred desetisočletji. Arheolog Santuola je 1873. leta v bližini Santandera v Španiji stikal za surovo obdelanimi kremenjaki, ki naj bi mu razkrili kakršnokoli sled in dali dokaz za bivanje pračloveka v tistih krajih. Njegova U-letna hči se je igrala pred vhodom v neko votlino, pa jo je otroška radovednost napotila, da je pogledala še malo globlje v njeno notranjost. Oče je nenadoma zaslišal, kako je hči vzkliknila »Toros!« — biki! — in ko je prihitel v votlino, je na kamnitem stropu zares zagledal slike lepo obarvanih bizonov in drugih živali. Tega odkritja, kot smo omenili, sprva nihče ni hotel priznati. Toda pozneje so odkrili podobne slike še v nekaterih jamah v severni Španiji in v Franciji. Tako so slednjič tudi najbolj trdovratni dvomljivci morali potrditi, da jih je nkrisal človek ledene dobe. Vse slike so bile namreč v globokih podzemeljskih votlinah, prevlečene so bile s tenko apneno prevleko in so predstavljale slone, nosoroge, bizone in druge živali, ki so jih lovili naši predniki in ki danes že dolgo ne živijo več v tistih pokrajinah. TEHNIKA SLIKANJA PRED TISOČLETJI Potem, ko so končno potrdili pristnost jamskih risb, so znanstveniki začeli raziskovati, kako jih je predzgodovinski člo-■ vek narisal. V glavnem razlikujemo dve vrsti tehnike slikanja na stene podzemeljskih votlin. Iz najstarejše dobe — pred nekako 40.000 leti — so našli slike človeških rok, ki jih je človek upodobil enostavno tako, da je na steno votline pritisnil v barvo namočeno roko, ali pa je barvo nanašal okoli roke, pritisnjene na steno. Pozneje je človek s prsti izgrebel risbo v ilovnato steno votline, ali pa je risal s prsti, pomočenimi v barvo. Značilno je, da so takšne slike vedno izvlečene s trojnimi črtami, kar kaže, da je človek pri risanju uporabljal kazalec, sredinec in prstanec, črte so črno ali ru- r RADIOAKTIVNI IZOTOPI SLUŽIJO V KMETIJSTVU uporabo radioaktivnih izotopov in njih žarčenja moč precej iz- va^nim Toda atome radioak- Ijive snovi im tako so mogli pi- aktivnih izotopov celo za uni-" zdravljenje domačih tivneaa izotopa joda je moč za- di določiti najugodnejši sestav čevanje trihin v mesu! XI3-1 n /twwrt ort ** ^ V . J 1_ — _ _ t-t_— ^ rVniAA a« mn.ol I ekatere oblike atomske energije so že začeli uporabljati tudi v poljedelstvu; še bolj kot v živinoreji je ta uporaba možna pri proučevanju rastlin in zemljišč. Mimo tega pa so dosedanji uspehi že potrdili, da je z boljšati živali, rešiti mnoga vprašanja sigdouati pri njihovi poti skozi krme n. pr. za klavno živino v proizvodnji živil itd. telo^ ker so _ radioaktivni ali za govedo, ki naj daje mle- Možnost uporabe radioaktiv- Njihovo žarčenje zaznamujejo ko itd. nih izotopov na tem področju posebne naprave in prav vtem Tudi v boju na pojavu, da je ena od koristi radioaktiv- Tudi v naši državi se stro-koimjaki že pripravljajo na uporabo radioaktivnih izotopov proti škodi ji- v poljedelstvu. V Beogradu in vim zajedavcem, ki napadajo Zagrebu že opremljajo štiri po- topov iste kemične lastnosti kot atomi običajnih prvin, kar z drugimi besedami pomeni, da V živinoreji je moč z uporabo rabili radioaktivno žarčenje. proučevali uporabnost atomske radioaktivnih izotopov natanko Zajedavce je neposredno moč energije v živinoreji in zimno-_ opazovati vrsto važnih proce- uničevati z močnim žarčenjem zdravništvu Ti laboratoriji bo-atomi radioaktivnih izotopov sov v živem telesu, ki vpliva- ali pa tako, da žarčenje po- do začeli z delom že v irnjkraj-prav tako prodirajo v žive or- jo na rast in zdravje živali, ter vzroči neplodnost, ki se potem aanizme kot atomi istolmen- je na osnovi tega moč določiti ko dorastejo, na morejo več do v njih delali, bodo začeli tkih, a ne radioaktivnih prvin, in izboljšati zdravljenje, kadar razmnoževati in s tem rod po- s pomočjo radioaktivnihjzoto- Naj navedemo primer; določena vrsta hrame vsebuje na priliko nekaj joda, ki se potem (seveda v obliki spojin) razširi proučiti po telesu tistega, ki to hrano použiie. Ako v to vrsto hrame je potrebno. Uporaba radioaktivnih izoto- ga izotopa joda, se tudi ta jod razširi po telesu hkrati z na- lagoma izumre. Smrtonosni pov najprej proučevati metlja- __ učinek radioaktivnih žarkov vost goveda in bodo skušali povile pomagate Natančneje na mikroorganizme je koristen najti uspešen način za zatira- proučiti wrašamje, kako se Uidi pri proizvodnji takšnih nje tega škodljivega zajedavca hrana v živalskem telesu pre- prehranskih izdelkov, ki se ra- (pri čemer bodo uporabili ra- -• *--- •• ' , dioakfumt ogljik), nadalje pa bodo tudi natanko proučili učinek nekaterih hranljivih sestavin živinske krme. snavlja. Z dodajanjem teh izo- di kvarijo, n. pr. v industriji vbrizgamo nekaj radioaktivne- topov ^ '^ strokovnjaki tehko ^^tedelkovitd. Strokov- natamko ugotovili, v katere or- njaki menijo, da bo sčasoma gane potujejo določene hran- moč uporabiti žarčenje radio- meno obarvame. Mlajše pa so v celoti lepo obarvane, risane z ostrim kremenom in narisane v »izkrivljeni perspektivi«, tako, da so živali upodobljene v profilu, deloma pa v polprofilu ali od spredaj. Barve, ki jih je pri tem slikanju uporabljal pračlovek, so bile predvsem črne manganove soli in rdeče ali rumene spojine železa. Barvne mineralne snovi je verjetno zdrobil v prah, jih pomešal z mastjo ubitih živali in jih potem s prstom ali pa z nekakšnim lesenim čopičem nanašal na steno. Ker so slike v temnih podzemeljskih votlinah, kamor ne prodre dnevna svetloba, jih je prav gotovo risal ob umetni luči. Pri tem si je moral pomagati s svetilkami, ki jih je naredil tako, da je izdolben kamen napolnil z živalsko mastjo in je na njej prižgal kos posušene rastline, ali pa si je svetil s smolnatimi baklami. TEORIJE 0 IZVORU Vprašanje, zakaj je človek začel upodab* Ijati svoje okolje, je predmet številnih razprav. Po mnenju švicarskega znanstvenika Obermaierja je človek najprej opazil odtise in sledove krempljev jamskega medveda v jamah, od koder ga je pregnal in se sam naselil v njih. Začel jih je posnemati in pozneje namensko risati. Drugi znanstveniki pa pravijo, da so jamske risbe v zvezi z različnimi magičnimi obredi takratnih lovcev. Ker skoraj vedno predstavljajo lovske prizore in lovne živali, ki jih je moral ubijati za hrano, obleko in koščeno orožje, jih je človek narisal v veri, da bo lov potem uspešnejši. Pristaši te teorije navajajo, da je bil človek, ki je slikal globoko v podzemeljski votlini, nujno za nekaj časa odrezan od ostalega sveta. Torej so ga morali drugi člani skupine med tem oskrbovati s hrano, kar kaže, da je delal nekaj po njihovem splošno koristnega. Omenimo še tretjo teorijo, ki raztega, da je bila jamska umetnost sama sebi namen in da je takratni človek risal samo zaradi notranjega zadovoljstva. Najbolj verjetno pa sta pravilni obe mnenji: risar ledene dobe je bil hkrati umetnik in čarovnik. Živali je upodabljal zaradi umetnosti same, pa tudi savto, da bi bil lov, od katerega je bilo njegovo življenje tako odvisno, obilnejši in uspešnejši. Sis. s* PRIVIJANJE MAJHNIH VIJAKOV Privijanje majhnih, drobnih vijakov Je vedno neprijetna zadeva, posebno še, 6e je vijačnica na nepriMadnem mestu, ker vijaka običajno ne moremo prijeti s prsti in nam zdrkne izpod izvijača. Lahko pa si pomagamo na dva načina: Za prvo silo si bomo pomagali z izo-limim trakom za elektkrične napeljave ali s plastičnim lepilnim trakom za papir. Košček takšnega traku bomo z izvijačem porinili v zarezo vijaka (A), nakar nam B CZl ga ne ho težko (prilepljenega na vrh izvijača) vtakniti v vijačnico in priviti. Se bolje pa si pomagamo, če si naredimo trajen pripomoček za privijanje majhnih vijakov. Košček pločevine prirežemo v primerno velik »T«, kot to kaže skica (C), jo upognemo (D) in nasadimo na vrh izvijača. Pločevinasti »repek«, ki smo ga tako naredili, bo trdno držal vsak vijak, dokler ga ne bomo privili (B). NAPRAVA ZA VIHANJE PLOČEVINE Dostikrat si želimo, da bi mogli zavihati na ne predebeli pločevini rob' — n. pr. za dno pri posodi, pokrov pri pločevinasti škatli itd. Pri pločevini, debeli do 2 mm, to lahko naredimo, s pripravo, ki si jo naredimo sami in ki jo kaže slika: Orodje za vihanje roba pri pločevini je v bistvu štirikotno železo, ki vanj izpilimo tako globoko zarezo, kolikor visok rob nameravamo narediti. Eno stran zareze tako popiUmp, da ji zaokrožimo robove, nakar orodje vpnemo v primež. Bob vihamo tako, da okroglo prirezano pločevino vtaknemo v zarezo in Jo po malem upogibamo proti sebi, pri tem pa jo tudi nenehno pomikamo po zarezi naokrog. Privihani rob nastane zaradi natega in pritiska, ki enakomerno in stalno delujeta spričo našega pritiskanja v smeri na zaokroženi rob zareze naše naprave. V začetku terja delo nekaj vaje, da napravimo rob pod pravim kotom, ne da bi hkrati tudi zelo rvill pločevino. Prišel je na rob gozda. Stezica se je cepila. Ena je peljala naravnost, druga je zavila po dolini na levo. Po tej je stopil Ante. Hodil je še kake pol ure, potem pa je začutil, da stopa po mehki travi in da se mu škornji ugrezajo čedalje globlje v vlažno, zemljo. Obstal je in previdno tipal z nogami na vse strani, da bi našel stezo. Nenadoma je na koncu globeli opazil odsev ognja. Zazrl se je tja. Še enkrat, dvakrat, potem nič več. Uganil je: nekdo kreše kamen. Napotil se je v tisto smer. »Če so ustaši, bom povedal geslo in rekel, da sem zašel,-« se je miru'. »Če pa so... No, kar bo pa bo!« Stopal je previdno in počasi. Škornji so se do gležnjev ugrezali v blato. Potem je nenadoma začutil trdnejša tla. Zavil je navkreber in sopel. Kakih sto metrov pred seboj je slišal glas, nato pa je počilo. V trenutku je bil okrogli Ante na tleh. Glavo je zaril v mokro travo. Vejica mu je snela naočnike. »Ne streljajte!« je bolj zahropel kot zavpil. »Kdo je?« je slišal oster glas. Zdelo se mu je, da je ta glas nekje nad njim. »Prijatelj, prijatelj« je odvrnil Sušilovid in se ves stresel. Tipal je okoli sebe za naočniki. Prsti so jih našli in jih krčevito stisnili. »Čigav prijatelj?« je bilo slišati drug glas iste smeri. »Vaš prijatelj, vaš,« je odgovoril Ante. »Prijatelj naprej, drugi stoj!« »Sam sem, sam!« Zgoraj v grmovju je bilo slišati šepetanje, potem pa spet: »Vseeno! Eden naprej, vsi drugi stoj!« Ante je vstal. Ko si je natikal naočnike, so se mu roke tresle. Po občutku je stopal proti glasu in se prerival skozi grmovje. »Sem, v to smer,« je slišal glas na desni in se napotil tja. Nenadoma je začutil trd, oster predmet med rebri. »Roke kvišku! Geslo?« »Usora,« je zašepetal Ante. Za vsak primer, si je rekel. Pred seboj je opazil dvoje senc. »Kakšna Usora? Kje so drugi?« »Sam sem.« , »Naprej!« Ante je z dvignjenimi rokami stopil naprej. Spotaknil se je ob luknjo v tleh. »Nič ne vidim,« je obstal. »Ali si lahko obrišem naočnike?« »Kakšne naočnike? Le poskoči, zgani se!« je ostro rekla senca. Spet je čutil trdna tla pod nogami. »Rečem ti, Ni-djo, tudi ponoči se v gozdu najdejo tički,« je slišal glas za seboj. »Ali si ranjen?« Čutil je, da je to vprašanje namenjeno njehnu, zato je zamrmral: »Ne, nisem, ^saj zdi se mi, da nisem« Po vaški stezi sta ga peljala proti desni. Eden ga J® držal za dvignjeno roko, drugi pa mu je tiščal med rebra puškino cev. »Če se zganeš, te bom,« je rekel. *tčahko mi verjameš, da stric Milovan na tako raz-aaljo ne bo zgrešil. Saj nisi bolha!« Obstali so pred hišo ob poti. Nidjo je potrkal na Vrata: »Odprite!« »Partizani!« Sušiloviču se je težak kamen odvalil s srca. Oddahnil se je in spustil roke. »Ne migaj, ustrelil bom!« se je oglasil oni za njim In mu tesneje pritisnil cev pod rebra. Glasno je odskočil zapah, vrata so se odprla. Med Podboji je stal visok možakar z leščerbo v roki. Vstopili so. Nidjo je Sušiloviču takoj snel pas s samokresom ln mu prebrskal žepe. »Domobranski oficir! Saj pravim, lep ptiček, kaj, Nidjo?« je rekel stric Milovan, ki je puško še vedno nržal pripravljeno na strel. »Tovariši, vaš sem,« je ^ačel Ante, potem pa se je ®Pomnil Marinih napotkov ih vprašal: »Ali je to hiša Milana Paniča?« '»To sem jaz,« je odgovoril možakar z lučjo v roki. , »Mara me je poslala, Mara Bježičeva iz Topin. Ne-"Jj važnega moram sporočiti partizanskemu poveljstvu.« , '»Če je tako,« se je oglasil možakar in dvignil *®sčerbo, da bi Sušiloviča bolje videl v obraz, »če je alco> hm ... Pustita ga, tovariša, naj sede.« »Zdaj ne bomo sedeli,« se je obregnil stric Milo an. »Pravim ti, to je sovražnik, ki ga bova... Kakšna 'fara! Nidjo, zveži ga!« »Nifnam s čim,« je rekel tršat fant in se ozrl. »Daj kak motvoz!« se je obrnil Milovan h kmetu, j. , »Dajta no, kaj bi ga vezala! To je naš človek,« je ®kel kmet in se nasmehnil. , Niso Zalegle niti besede Milana Paniča ne Sušilo-N' K-a .z§ovornost. Stric Milovan se ni dal prepričati, j 1 bil iz tega kraja, zato ni poznal niti Mare ne Mi-sj na> marveč le svojo dolžnost. Njega in Nidja so poko 1 v Patruljo, ujela sta sovražnega oficirja. Zjutraj, p. se bo zdanilo, ga bosta peljala na četno poveljstvo. 0Uoči bi jima lahko ušel. Rekla bosta: »Tovariš ko-andir, ena pametna glava zaleže za sto neumnih, šd®!, kaj je ujel stric Milovan čez noč!« Z zvezanimi rokami je sedel Ante Sušilpvič na nizkem trinožniku. Njemu nasproti je ždel stric Milovan s puško na kolenih in s pipo v ustih. »Ta je tam na stezi kresal iskre,« se je spomnil Sušilovič. Skozi za-meglene, še vedno blatne naočnike je vrgel pogled na uro. Ena. Spomnil se je pogovora s tistim Ljubom. Stresel se je. »Poslušaj, tovariš,« se je obrnil k Milovanu, »ustaši bodo zjutraj za hrbtom napadli partizane na Budački gradini. To je treba takoj sporočiti poveljstvu. Če ne maraš mene peljati tja, pošlji koga drugega! Tega tovariša ali pa Milana. Nekdo jim mora sporočiti.« Stric Milovan je molčal. Zavijal se je v goste oblake dima, ki je dišal po vsem drugem bolj kot po tobaku, in razmišljal. »Nepridiprav bi me rad ukanil. Ali naj grem sam in pustim tega ujetnika pri bedastem Nidju? Ne! Ali naj pošljem Nidja? To bi šlo, toda kdo bo potem stražil pred hišo?« Niti na misel mu ni hodilo, da bi poslal Milana ali koga drugega iz hiše. »Kaj vem, kdo so, kam bi šli in kaj bi povedali. Čudno se mi zdi, da se ta Milan toliko žene za ujetnika. Eh, ne boš preslepil strica Milovana...« Kaj pa, če je res tisto, kar pravi? Eh, težko je. Kaj potem?« . »Bodi človek, razumi,« je vztrajno ponavljal Ante, odgovora pa ni bilo. Minute so tekle, oglasili so se petelini. Nazadnje je Sušilovič umolknil. »Kaj morem! Storil sem svojo dolžnost.« Trudno glavo je naslonil na zvezane roke in opazil, da so mu prsti nabrekli zaradi napete vrvi. Zaprl je oči, spanec se ga je loteval, misli pa so se prehitevale. »Drrr, drrr in konec! Ne bodo mogli ne na levo, ne na desno, ne naprej ne nazaj... Ljuba se, spozna na taktiko. Dajmo, naj v miru počiva tretja četa tolovajev!« Ante je nenadoma pobesnel: »Cepec!« je skoraj zakričal, stric Milovan pa se je zdrznil. »Kdo je cepec? Kdo? Se enjcrat, pa ti bom s kopitom zrahljal rebra.« »Človek, za ljudi gre, za tovariše!« V Antejevem glasu je bilo slišati upor, hkrati pa prošnjo in moledovanje. »Razumi že! Za ljudi gre!« »Kaj pa, če je res, kar pravi? je mislil stric Milovan. »Kaj potem? Počasi je stopil k vratom in jih odprl. »Nidjo, sem pridi,« je rekel v temo. Nidjo je vstopil. »Kaj praviš, ali bi ga takoj peljala tja?« »Pa dajva! Čas je že, da se vrneva, če hočeva še malo spati.« je odgovoril Nidjo, ki je očitno gledal na vse skupaj z druge plati. »Vstani! Gremo,« je Milovan rekel Anteju. »Če le migneš po svoje, te bom pošteno izprašil. Verjemi, da ponoči vidim kakor maček.« Ante ni vedel, kaj bi storil, če bi imel proste roke, tisti trenutek ni vedel, ali bi pretepel ali objel tega suhljatega strička. Okoli dveh ponoči so prispeli na poveljstvo druge čete Stric Milovan je takoj zbudil komandirja Mileta Lovrina. »Tovariš komandir, ujel sem sovražnega oficirja. Zunaj čaka. Pripeljal sem ga živega,« je povedal. Sušilovič je razložil komandirju in komisarju, čemu je prištel in kaj ima povedati. »Vse to boš povedal komandantu-in komisarju odreda. V tej vasi sta,« je odgovoril komisar Marko. Takoj pojdemo tja.« Miloš in Peter sta oblečena spala na eni postelji. Pokrival ju je koc, ki je zaudarjal po konjskem znoju. Ko ju je dežurni zbudil in jima povedal, da sta prispela komandir in komisar druge čete z ujetim oficirjem, sta brž nataknila škornje, Ante se je ustopil mirno in hotel pozdraviti, pa se je le nasmehnil ob pogledu na še vedno zvezane roke. »Domobranski poročnik Ante Sušilovič iz Bana-reva,« je povedal. »Prinesel sem važne novice.« »Poročnik Sušilovič?« je zateglo vprašal Miloš in se nečesa spomnil. »Vi ste vzdrževali zveze z nami?« Peter ga je hotel vprašati, kje je Simo, pa se je spomnil, da je nekje pri Sredogradu. »Da, po Marku Bježiču iz Topin.« »Snemite mu vezi!« je jezno ukazal Peter. Komisar Marko je Antonu razvezal roke. »Mi ga nismo zvezali,« je mrmral, »stric Milovan ga je. V naglici smo mu pozabili sneti vezi. Uh, kako je zadrgnil! Milan, daj nož!« Moral je prerezati vozel, ki so ga napravile Nidjeve močne roke. Sušilovič si je ogledal dlani in se prav otroško razveselil prostih rok. Iz žepa je vzel robček, atnumiusiMnumiHiuH 1 1 Roman je zasnovan na resničnih 1 dogodkih, spremenjena so ie | imena oseb in krajev m I IllllllllMRMIIIIIMIIIIIIIIIIIllllllMIIM Zdaj je najbolj važno tisto, kar se nam obeta ob sončnem vzhodu.« Sušilovič, ki se je vso pot trudil, da ne bi pozabil niti besede niti imena od vsega, kar je vedel, je natančno opisal pogovor z Ljubom. »Tako torej,« je rekel Peter. »Miloš, načrt imam. Takoj pošlji kurirje po komandirje in komisarje čet. Medtem naj se vse enote pripravijo na premik.« Iz torbe je vzel zemljevid in se obrnil k Sušiloviču. »Prosim vas, ponovite natančno še enkrat vse, kar ste povedali.« Stara budilka na polici je kazala četrt na tri. 11. Petrov načrt je bil preprost. Na Budački gradini naj ostane desetina, ki je že tam, dodati je treba le še težko strojnico. Ljuba se moti, če misli, da bo tam naletel na večjo partizansko enoto, je razmišljal Peter. Dva voda druge čete bosta zasedlo položaje na Skun-dričevi glavici, prva četa pa se bo razpostavila na pobočju, ki se vleče od ondot do Milanova. Brž ko bo po- si obrisal naočnike in sedel na stol, ki mu ga je ponudil Miloš: »Oprosti, tovariš, saj boš razumel...« Komandir Mile in komisar Marko sta se takoj vrnila v četo. »Ustaši vedo za vašo podzemeljsko bolnišnico,« je rekel Ante, ko je bil z Milošem in Petrom sam v sobi. »Kaj?« sta bila vsa iz sebe. »Da, to sem slišal iz ust ustaškega bojnika Simiča. To je eno, in zdaj še drugo. Zjutraj vas bodo za hrbtom napadli na Budački gradini...« Peter si je prvi opomogel od novice, a ustaši .vedo za podzemeljsko bolnišnico. Miloš je zamišljeno hodil po sobi gor in dol. »Pustiva bolnišnico! O njej bova razmišljala jutri. Selena Gross se je previdno usedla na preprosti stol poleg zdravnikove pisalne mize. »Umiri se, Selena,« je dejal zdravnik. »Ko mi poveš, ti bo prav gotovo odleglo, karkoli že je.« »Noseča sem,« je rekla Selena in se pri priči ugriznila v ustnico. Ni nameravala kar tako izbruhniti. »Zakaj tako misliš?« je vprašal zdravnik. »Dva meseca in pol že nimam periode, zato tako mislim,« je odgovorila Selena in tokrat si je zvila reke, ker tudi tega ni nameravala reči. »Stopiva v sosednjo sobo,« je dejal dr. Swain. »Poglejva, kaj se da videti.« čilo, bo izvidniški vod zaprl ustašem umik na Keki-čevo vzpetino. »Poslušajte!« je nazadnje rekel Peter zbranim komandirjem in komisarjem. »Borci morajo na položaje v temi in kar se da tiho. Ustaše naj spustijo pod vrh Skundričeve glavice. Streljati bo začela najprej druga, takoj za njo pa prva četa. Tretja naj počaka, dokler ne bodo ustaši odbiti. Šele potem, ko se bodo umaknili do Budačke gradine, naj začne streljati. Ustaši se bodo skušali umikati po poti, od koder so prišli, tam pa jih bo obsul s kroglami izvidniški vod, ki ga bomo okrepili s težko strojnico. Odredni štab bo z vodom druge čete kot rezervo takoj za levim krilom prve čete. Boj bo hud, to pot imamo opraviti s Simičevimi klavci. Pogledal je na uro. »Zdaj je tri. Takoj na pot!« (Nadaljevanje prihodnjič.) GRACE METALmuS Na razgreti koži so se ji njegove roke zdele hladne in v mislih je spet ponovila staro prošnjo. Pomaja ml. Dok! Moraš mi pomagati! »Čigav je?« jo je vprašal, potem ko sta se vrnila v pisarno. Zdaj je prišlo najhujše, tisto, kar si je na tihem tolikokrat skrfano ponavljala, samo da bi lahko povedala doktorju v taki obliki, da ga ne bi razjezila. »Ne morem povedati,« je rekla Selena. »Bedarija!« je zatulil zdravnik in vedela je, da je pogorela. »Kakšne oslarije pa so to? Nisi prva na svetu, ki se bo morala poročiti, pa tudi ne prva v mestu, če že ravno hočeš. Čigav je torej, pa konec neumnosti! Mladega Carterja?« »Ne,« je rekla Selena, in to je sklonila glavo, so ji črni lasje mehko padli obakraj obraza. «Nikar se mi ne laži!« je zakričal dr. Swain. »Videl sem, kako te fant gleda. Zakaj misliš, da ne bo ravnal človeško? No, daj, nikar se mi ne laži, Selena!« »Ne lažem se« je reklo dekle, a naslednji hip se je zgubila z vajeti in je zakričala: »Ne lažem se! Ko bi bil Tedov, bi bila najsrečnejše dekle na svetu. Pa ni njegov !Dok, pomagajte mi« je na lepem zašepetala. »Dok, nekoč ste mi rekli, naj pridem k vam, če bi vas kdajkoli potrebovala, in da mi boste pomagali. No. zdaj sem tukaj, Dok, in potrebna sem pomoči. Morate mi pomagati!« »Kako misliš ■— pomagati, Selena?« je vprašal skoraj tako tiho kakor ona. »Kato naj ti pomagam?« »Dajte mi kaj,« je rekla. »Kaj takega, da si odpravim.« »Zdaj ti nimam več kaj dati, Selena, nič ti ne bi več pomagalo. Povej ml, kdo je kriv. Mogoče hi ti lahko pri tem kaj pomagal. Lahko se poročiš, kakor hitro se otrok rodi.« Selena je stisnila ustnice. »Je že poročen,« je dejala. »Selena,« jo obzirno, kolikor je 1 - znal, rekel dr. Sw|,> | , \ Nasveti mojstra strelca Najboljši strelec z zračno puško v Sloveniji: Franc Planinc nih tekmah v kegljanju (28), nogometu, streljanju (33) in namiznem tenisu (15) zajel rekordno število sindikalnih športnih'skupin dz Celja. S temi velikimi tekmovanji je »Žična«, predvsem pa tova- 1 dor bo kdajkoli pisal o strelskem športu v Sloveniji, za gobovo ne bo smel mimo Franca Planinca (SD Dioptetr), ki sodi že vsa leta po osvoboditvi med najboljše in najuspešnejše jugoslovanske reprezentante, ter je že tretjič zmagal v tekmovanju za »Zlato puščico«. Ta okoliščina, posebno pa zaključek domače tekmovalne sezone z zračno puško sta bila povod, da smo zaprosili tega neprenosljivega mojstra strelskega orožja za kratek razgovor. »Za uvod naj povem, da imajo delavni kolektivi za streljanje z zračno puško marsikje vse pogoje: pozimi skromno dvorano, poleti pa preprost prostor na planem. Povrh vsega veljajo zračne puške za strelske družine samo 2650 dinarjev, naboi 35 par. tarča pa 70 par. Razen denarja pa je za ta šport treba žrtvovati še kaj več, predvsem prosti čas. Zelo ugodno je še, da ga lahko začnejo gojiti mladi in stari. Leta namreč ne igrajo tako odločilne vloge kot pri drugih panogah. Seveda pa je priporočljivo zelo. če strelec goji tudi dopolnilne športe. Sam sem pred leti gojil nogomet, plavanje, rokobor. bo, smučanje, kolesarstvo, namizni tenis in kegljanje.« Tako je začel naš razgovor državni reprezentant Franc Planinc. V nadaljnjem pa je povedal, da se mora sleherni novinec — strelec najprej naučiti pravilnega ravnanja z orožjem. Za primer ie de. jal ,da je na nedeljskem finalnem tekmovanju za »Zla. to puščico«'v Mariboru streljal s tri leta staro puško, ki je bila ves čas mnogo v rabi. »Ljudje kratko malo ne po- znajio osnovnih prijemov za ravnanje z občutljivim orožjem niti njegovih muh. To pa je že prVi korak za uspeh na treningu in tekmovanjih. Na vseh takih preizkušnjah pa je treba delati ne samo z orožjem, marveč tudi — z glavo! Vsi učbeniki in navodila za držo rok. Ilca. prsta in sploh celotne drže sicer ne pomagajo nič. In naposled še živci. Ti pogosto prekrižajo račune tudi izkušenemu strelcu, da ne strelja po ustaljenih pravilih. Vsak strelec mora namreč vedeti kam je zadel in zakaj naboj ni odletel tja, kamor je želel. Na treningu se osebno popravljam tako, da si na nepoškodovani tarči pri stojišču (ležišču) zaznamujem, kam sem bržkone zadel. Kajpak pa je treba za tak nadzor biti samokritičen do skrajnosti. Vojaško pravilo za streljanje je seveda načelna osnova za slehernega strelca, o športnem streljanju pa so strokovnjaki napisali cele knjige. Daleč najpomembnejše Pa je. da se strelec na tekmah lahko zbere in osre. dotoči vso pozornost na pravilno mirno držanje In pro. ženje. V tem hipu mora v pozabo vse ostalo — številke in rezultati. To pa je težko dosegljiva veščina. Zato je dobro, če strelec trenira z ostalimi tovariši skupaj. Take priprave vsai nekoliko ustvarijo vzdušje, kakršno ie na tekmovanjih. Za konec pa: kdor Ima možnost in voljo, naj trenira čim več, napredoval pa bo. če ne bo nikoli zadovoljen z doseženimi rezultati. V strelstvu namreč poznamo skorai nedosegljive absolutne rezultate.« NA ČRNO-BELIH POLJIH Elektroprojekt in SP zmagovalca Dva tedna za prvoligaši so ustavili ogorčene boje na črno-belih poljih tudi šahisti tistih ljubljanskih kolektivov, ki so tekmovali v drugi oziroma tretja ligi. Od 23 ekip v teh dveh skupinah so želeni cilj — zasesti prvo ali vsaj drugo mesto in si s tem zagotoviti prihodnjo zimo mesto v višjem razredu — lahko dosegla samo štiri moštva, vtem ko bosta dve ekipi morali v novi sezoni za eno stopnico niže. Navzgor s© bodo premaknili Elektroprojekt in »Karel Jeraj« oziroma Slovenski Poročevalec in tovarna koles »Rog«, prva dva v prvo Hgo, druga dva v drugo ligo. Njihova mesta bodo zasedli DSNZ II, OLO, Hotel Turist in Kolodvorska restavracija, najslabše ekipe prve in druge lige. 900 kegljev. Sicer pa naj spregovorijo re-zutltati! Končna tabela druge lige ima naslednjo podobo: Elektroprojekt 49 točk ali 81,6 odst., Karel Jeraj (slepi) 44, Železničar II 39,5, Zavod za raziskavo materiala 32,5, Litostroj II 32 (6), Vojna bolnica 27 (6), LEK 26,5, PTT II 24,5, Ljubljanske mlekarne 22, Kolodvorska restavracija 13 in Hotel Turist 12 točk. Prvak je dosegel nesporno čisto zmago, saj je razen v srečanju z drugoplasira-nim (rezultat je bil neodločen OHO-AHA 3 Zmagovalec smučarskih tekem tekstilcev Ahačič sprejema pokal Oho, to je zlo! V vsej Jugoslaviji so bili smučarji slabe volje zaradi pomanjkljivih poročil z državnega smučarskega prvenstva v tekih na Kopaoniku. Toda — po krivici. Niso namreč vedeli, da poročevalcem s tega prvenstva ni bilo lahko. Do prvega telefona je bilo namreč točno 36 kilometrov. Sicer pa — Kopaonik da lahko dober zgled. Ce imajo športniki za vzor antičnega helenskega tekača, zakaj ne bi športni novinarji slavili simbol dopisnika s Kopaonika, ki je prehodil 72 km (36 km do telefona in 36 km nazaj), da je lahko svoji redakciji poročal o rezultatih prvenstva. — Vse redakcije pa seveda niso imele tako požrtvovalnih dopisnikov ... Aha, pa ena precizna. Celo dvakrat precizna. Junak zgodbe je naš znani strelec Franc Planinc. Ko se je na ljubljanskem polfinalu za »Zlato puščico« slabo odrezal, je samo suho dejal: »V finalu — v Mariboru, bom prvi.« In je bil res! Njegova beseda in puška sta bili precizni. Seveda pa je bralcem treba nujno svetovati, da tega strelca ne posnemajo. Čeprav namreč ni dvoma, da bi tako obljubo lahko dali, pa je seveda mnogo manj verjetno, da bi jo lahko tudi držali... Oho, zdaj pa tor-cido. Tak glas je šel po Reki, ko je sodnik Lemešič eno minuto pred koncem priznal izenačujoči zadetek Partizana v prvoligaški nogometni - tekmi z Rijeko. Navijači Rijeke so bili borbeni do skrajnosti. V dogodke so morali poseči gasilci in miličniki, preden je lahko splitski ftdnik zapustil prizorišče svoje napake. Sedaj bodo Rečani ubrali administrativno pot. Vprašanje pa je seveda, če bodo uspeli... Aha, in še nogometaška. Prav smilijo se človeku slabši ligaši, ki sedaj — ko jim že teče voda v grlo — premagujejo tudi najboljše tekmece, pa je njihov zaostanek še vedno tolikšen, da se vendar ne bodo mogli rešiti izpada. Taka ligaša sta na primer ljubljanski Slovan in Jesenice. Ce bi tako igrala že jeseni, bi bila danes nemara povsem zadovoljna. Za prihodnjič naj torej velja: resnost že od vsega začetka... 3:3) zmagal v vseh ostalih dvobojih. Levji delež sta pri tem nosila igralca na prvih dveh deskah, inž. Marek in inž. Slokan. Tudi drugemu mestu ekipe slepih ni moč niti najmanj ugovarjati, čeprav gre praktično za ustrezno reprezentanco Slovenije. Njen naskok pred tretjim, s katerim so doživeli edini poraz, je dovolj velik in zatorej prepričljiv. Tem fantom veljajo vsekakor še posebej naše prisrčne Čestitke, četudi uh tudi vsi ostali zmagovalci, nič manj pa sploh vsa sodelujoča moštva, zaslužijo. V tretji ligi pa so se ekipe po 11 kolih dokončno razvrstile takole: Slovenski Poročevalec 46,5, Rog 45, Žičnica I 41, Globus I 34 (6). Saturnus 33,5 (6), Tovarna kovinske galanterije m TOS 33,5, TOPS 26 (6), Elektro-sdgnal 24,5 (6), Komunalna Banka 22 (12), Žičnica II 19,5 (6) in Globus II 13 točk. Tudi v tej skupini sta zmagovalni ekipi prepričljivo boljši, četudi je vsaka izmed njiju hodila svojo pot v boju za naj višji mesti. Kombinacija časnikarjev in grafičarjev je bila v vseh tekmah na višini, saj je samo enkrat (v prvem nastopu) dovolila neodločen rezultat 3:3, pozneje pa je kar naprej zmagovala, čeprav ne najbolj izdatno. Tako so bili največkrat vodilni na lestvici. Kolesarji — šahisti pa so malce nihali: tudi na vrh so se povzpeli, da bi takoj zatem popustili in dovolili najbližjim tekmecem, da se jim nevarno približajo. Se vedno pa je bilo dovolj silf da so vse napade na svojo drugo postojanko odbili in športnim uspehom kolektiva dodalj še enega. Slovenski Poročevalec, to je že treba omeniti, je imel tako kot Elektropro-jekt v drugi ligi, svoja najboljša moža na prvih dveh deskah. To sta bila Vidmar in Finžgar. V skupno 22 partijah je samo Finžgar oddal en remi, Vidmar pa je bil stoodstoten kot Trampuž v Prvi ligi na prvi deski. Oba skupaj sta potemtakem prispevala h končnemu izkupičku svoje ekipe skoraj polovico doseženih točk. Tudi v tretji ligi Ljubljane to ni mala reč. Zdaj, ko je sindikalno prvenstvo glavnega mesta naše republike pri kraju (od drugod ni nobenih poročil, čeprav prav gotovo tekmujejo!), bodo nekatere sindikalne ekipe nastopile še v pokalnem prvenstvu, potem pa se bodo najbolj še . iz vse republike začele pripravljati za slovensko prvenstvo. Do tja je še veliko časa. se pravi, da bodo aktivnejše med njimi vmesno obdobje temeljito izrabile za prihodnje boje. Ti bodo spet hitro pred durmi, in z njimi novo veselje in nova razočaranja. Judo med vajence Na nedeljski redni letni skupščini Judo zveze Slovenije v Ljubljani so se zborovalci po poročilih in večtirni plodni razpravi odločilii tudi za več konkretnih propagandnih akcij med delavsko mladino. Zveza, ki bo imela odslej sedež v -Mariboru, bo vse leto skrbela za privlačna propagandna tekmovanja v delovnih kolektivih in industrijskih središčih. Taki nastopi bodo prvenstveno v juniju, medtem ko bo posebna privlačnost nove jesenske sezon« prvenstvo Slovenije v judu za vajensko mladino. Prvenstvo bo septembra. Kovinar : Planika 2:2 (1:1) Nogometna enajsterica mairi' borskega Kovinarja (Tezno) j« pred dnevi odigrala prijateljsko tekmo s Planiko iz Kranja. Tekma se je končala neodločeno' 2:2 (1:1). Atleti no Jesenicah Na Jesenicah so te dni obnovila delo nekdanjega atletske' ga kluba, v katerem se je zelo rada zbirala delavska mladina-Novo vodstvo je ob tej priložnosti pripravilo pester in zanimiv delovni načrt za letošnjo sezono. Med drugim bodo mlad atleti s tekmami počastili obletnico ZKJ in SKOJ ter 90' obletnico jeseniške železarne. Kegljišče za štorske kovinarje Športno društvo Kovinar '■t Štor bo dobilo letos nov stadion, ki se ga najbolj veselijo kegljavci. Le-fci bodo zdaj o® vrsti za dograditev že dolgo obljubljenega sodobnega kegu ' šča. Doslej so namreč mora* trenirati v Celju, kar jim Pa 01 jemalo vodje za delo. f Prizadevni kovinarji iz st° so pred kratkem priredili tu tekmovanje, na katerem je Ljallo 15 vrst iz Celja in okolK _ Prvo mesto je zasedlo most Ingrada (759). o ~rj] OLEKTIV TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA g/ »KIDRIČEVO« PROSLAVLJA 40-LETNIC0 KPJ IV Z ISKRENIMI ŽELJAMI VSEM DELOVNIM I LJUDEM, da bi pod vodstvom v revolucionarni BORBI PREKAUENE ZVEZE KOMUNISTOV DOSEGALI ČIMVEČJE USPEHE V GRADITVI SOCIALIZMA ;,T \ TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA KIDRIČEVO ^#iiiaiieiijpil©iiiiflis?afali©as* Ji. nevesUr.i oprava; 33. utak v Indoneziji; 35. medmet; 36. nalagam na ogenj; 37. delavec, odlikovan za izredno požrtvovalnost pri delu s častnim nazivom; 39. muza gledališke igre; 40. porok, tisti, k; jamči; 41 muslimanski št iridesetdnevn:- post. ' Navpično: 1. vrsta severno- ameriškega vrečarja, katerega samica nos; že nekoliko odrasle mladiče na hrbtu s seboj; 2. ograja, naslon; 3. slika iz preprostega, mirnega življenja; 4. močvirnat travnik v ravnini; 5. vrsta vrbe; 6. kemični simbol prvine, kj sestavlja apnenec; 7. mesto v Pomoravju, znano po razviti tekstilni industriji; 8. kratica mednarodne človekoljubne organizacije; 9. vrsta domače živali; 10. Ober; 11. snov, s kakršnimi delajo v laboratorijih; 12. mlada kravica; 14. tisti, k; dela čuda; 16. preperel štor; 19. lepo zelena vrsta bakrove rude, tudi okrasni kamen; 20. mesec v letu; 23. neumen; 25. kozaški poveljnik; 28. glavno mesto evropske države; 30. snov, materija; 32. slavnostna listina srednjeveških vladarjev, . tudi samo pečat, obešen na listino; 1 2 3 4 5 6 K 7 8 9 10 11 12 13 B tu 15 B 16 B i? 18 B ig 20 m 21 22 rm 23 B 24 25 26 1 2? B 28 m 29 30 m 31 M 32 33 34 M 35 m 36 37 38 B 39 40 41 33. smer neba; 34. naplačilo; 36. vprašalni prislov; 38. 4naka soglasnika: 39. kazalni zaimek OREHI PiŽIMii 7 Vodoravno; 1. zadostna koli-čing vsega; 7. zmagovalci, rekorderji; 13. mesto v severni Italiji; 14. mesto v Medjimur-ju; 15. lepo vedenje; 16. dvojica; 17. južnoameriška vrsta udomačene kamele; 18. državnik starega Rima; 19. hočem, želim; 21. začetnici priimka in imena slovenskega političnega delavca in publicista, dolgolet- nega prea-edniKa »avo^ou«; 22. tuja kratica za eno zahodnih držav; 23. že vnaprej izberem (v trgovini); 24. staroegipčanska duša; 26. začetnici imena in priimka (psevdonima) znanega ameriškega humorističnega pisatelja (»Tom Sawyer«); 27. plastična snov — celuloid; 28. izraz prj šahu; 29. kos kopne zemlje, ki se zajeda globoko v morje; 31. koristen, takšen, ki ga je moč uporabiti; m mmm um mmmm m » mmm mi mmmm -tarna w" -» r- mai • mmm- autou x SSr m MbliE, Poipotnika sta odšla na pot iz dveh vasi ki sta bili oddaljeni druga od druge 20 kilometrov. Pešca sta hodila po cesti drug proti drugemu s hitrostjo 5 kilometrov na uro. Ko je krenil na pot prvi, mu je z nosa zletela muha, ga prehitela in poletela v smeri proti' drugemu popotniku. Ko je prehitela do tega, pa se ni ustavila, marveč se je v zraku obrnila in je odletela spet nazaj v smeri proti prvemu potniku, nakar se je. ko .ie Priletela do tega, spet Obrnila itd. Skratka — nadležna muha je letala tako dolgo med obema potnikoma, ki sta se med tem nenehno približevala drug drugemu po cesti, dokler se človeka nista srečala. Potem pa je muha vendarle odletela. ACM ,znate iizračunarti, koliko 'je muha preletela V tem času, če je letela s hitrostjo 30 kilometrov na uro? POPKI IN CVETOVI Na češnjevi veji je bilo zvečer 6 in pol krat več poukov kot odprtih, cvetov. Bilo pa je zelo toplo in češnja se je naglo razcvetala: dopoldan naslednje, ga dne se je na češnjevi veji odprlo 1® popkov In tako je bilo sedaj vsega skupaj dvakrat toliko cvetov kot zaprtih popkov. Pomislite in izračunajte, koliko je bilo zvečer popkov In \ koliko odprtih cvetov! fliHi il*S ms illlllliil ........... Kombiniraim iiMIlIllBill ' NASA NAGRADNA UGANKA Tokrat pa slikovna uganka s področja naših novih industrijskih objektov: Na sliki vidite tovarno, ki je zgrajena v lepem turističnem kraju v jugozahodni Sloveniji. Odgovorite nam: ® katera tovarna je to in £ kaj v njej izdelujejo. Mimo tega pa nam tndi naštejte tri prispevke v današnji številki našega lista, ki so vam bili najbolj všeč. Pri žrebanju bomo upoštevali le tiste reševalce, ki nam bodo poslali popolne odgovore, to je, ki nam bodo odgovorili na vsa vprašanja. Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka, dne 9. t. m. na naslov uredništva, Ljubljana, Čufarjeva 3. Na kuverti ne pozabite napisati »SLIKOVNA UGANKA«! Izmed reševalcev, ki nam bodo poslali pravilne odgovore, bo žreb določil enega, ki bo prejel nagrado v znesku 5000 DINARJEV Med reševalci, ki so nam poslali pravilne odgovore na našo zadnjo slikovno uganko, je žreb izbral SILVO JESENŠEK s Senovega, ki bo prejela 5000 dinarjev. Poslali jih ji bomo po pošti. Pravilen odgovor na vprašanja zadnje uganke so: žičnica na sliki pelje na Krvavec, v Sloveniji pa imamo tri večje turistične žičnice, t. j. na Pohorju, na Krvavcu in na Vitrancu. Hkrati z odgovori na vprašanja uganke smo prejeli tudi obilo podatkov o tem, kako je poskrbljeno za izletništvo v raznih krajih Slovenije. O tem bomo priobčili poseben sestavek v eni prihodnjih številk našega lista. — Odmakni umivalnik! Saj veš, da stanuje pod nama predsednik hišnega sveta! Štev. is — Zakaj bi celo zimo spala, ko pa lahko delava tudi honorarno!___ m&m mm m&m mm a b o . f6> 17 <9> NASE OBČINSTVO — Pameten človek; kaže, da mu bo res uspelo privabiti poslušalce na svoj koncert!... — Kritiziral sem direktorja v podjetju ...! ŠOFER PRI OČESNEM ZDRAVNIKU Pa tole? Dovoljeno parkiranje! + 9P S 9J3ta ‘iii9JXJ, ‘Z it>a ‘iktta T :si uuioiqojd HS33JSAOII«? Aojigaji 'jaoioao £ ut Aojtdod 9Z IfOA IAOfUS'0? EU 0'ljq of as^OAz — ]AO)OAO ui i^dOcJ 'AOHOUliOIIll 09 fElUO'3! -B3 Uta} patu Bqmu of osj.b'; ui -b? uiai opatu epnitu or osfei ^ spoq qean qoAp od1 az eipgajs os B}S B^iiuiodod — Bq, mu E u ? o I p E N : AoqaJO Ao-jrjaH SVOJEVRSTNA ŠPORTNA DISCIPLINA Nedavno tega so v enem od srbskih mesit pr\pm pa na desni strani telesa- Slikanja z rentgenskimi *ar' ki in podrobnejši pregledi.^ pokazali, da ležita pri Mikic — ki sedaj služi vojaški r° _ — levi ledvici druga pod drV' go. Zdravniki zagrebške inter'^ ne klinike pojasnjujejo ta za' nimiv pojav, kakršnih pozn ^ medicinska znanost le Tn®l