Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXX november 2024 št. 7 Najbolj poznana vas Leto 2024, ki se izteka, je bilo prav posebno za eno naših najmanjših vasi, Lučarjev Kal, v Krajevni skupnosti Dob pri Šentvidu. Tamkajšnje Turistično društvo Grča je namreč letos praznovalo 30 let delovanja. Spoštovanja vreden jubilej, a še bolj kot staž, so pomembni njihovi dosežki. Prijazni Lučarci že 30 let s prireditvami privabljajo številne obiskovalce od blizu in daleč. Da je Lučarjev Kal zagotovo ena najbolj poznanih vasi v naši občini, je tudi zasluga nekdanjega predsednika društva Andreja Agniča, novinarja in fotoreporterja, ki je tam živel. Skupaj s sovaščani je uresničeval ideje o smučarskih tekmah, tekmovanjih v košnji in sečnji, naj pridelkih in mnogo čem. Andrejeva zasluga je bila tudi nastanek čisto pravega vaškega časopisa, ki se je imenoval Lučarski Pajkl. In ker je bil to tudi čas nastanke nove samostojne občine Ivančna Gorica so tudi pri tem zgodovinskem mejniku pomembno vlogo imeli vaščani Lučarjevega Kala. Andrej Agnič je bil namreč pobudnik in dolgoletni urednik našega občinskega časopisa Klasje. V mnogočem Klasje še danes uresničuje zamisli in poslanstvo, kot ga je zastavil Andrej kot prvi urednik. V prihajajočem letu 2025, ki bo jubilejno za vse občanke in občane in tudi za naše uredništvo, se bomo tudi v Klasju potrudili prikazati, kako se je v minulih tridesetih letih razvijala naša občina in vseh naših 137 vasic in naselij. Matej Šteh, urednik str. 2 Slovesno odprtje sodobnega prizidka na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični str. 14 Obeležili Teden slovenske hrane str. 3 str. 26 Olimpijsko leto zaznamovali s prazgodovinskim turnirjem na Virskem Cvingerju 25 let uradnega partnerstva med občinama Ivančna Gorica in Hirschaid Brezplačna številka 080 10 10 2 Občina november 2024 Vzgoja, izobraževanje, kultura in ljubezen do domovine z roko v roki za naš napredek Začel se je adventni čas, čas obdarovanj, izrekanja dobrih želja in veselih pričakovanj. V občini Ivančna Gorica smo v ta praznični čas vstopili z Miklavževim večerom. Darila za najmlajše in bogat program v soju prazničnih lučk so spet prinesli nasmehe na lica številnih mladih in tudi malo manj mladih obiskovalcev. V veselem decembru bo v občini obilo dogodkov in prireditev v organizaciji občine, krajevnih skupnosti in društev. Vse bodo namenjene vam, spoštovani občanke in občani, zato vas prosim, da se jih udeležite. Ne smemo pa ob veselju in praznovanju pozabiti na sočutje do tistih mlajših in starejših ljudi, ki so v stiski, bolezni in v strahu glede jutrišnjega dne. Prav ti so ob praznikih najbolj ranljivi in potrebni naše pozornosti. Že trinajst let v občini Ivančna Gorica živimo in delamo pod sloganom Prijetno domače. Vsak po svojih močeh se trudimo, da bi se temu primerno počutili tako naši občani kot tudi tisti, ki nas obiščejo samo občasno. K zadovoljstvu in dobremu počutju skušamo prispevati tudi na Občini Ivančna Gorica v skladu z nalogami, pristojnostmi in razpoložljivimi sredstvi v občinskem proračunu. Veseli nas, da ne mine mesec, včasih tudi teden, da se ne bi razveselili kakšne nove pridobitve. Najodmevnejša v zadnjem mesecu je nov prizidek šole v Šentvidu pri Stični, ki smo ga pred kratkim uradno odprli. Šentviška šola je po lanski energetski prenovi letos dobila še dodatne nove učilnice, prenovljene kabinete, novo zbornico in upravne prostore ter večjo in novo opremljeno šolsko kuhinjo. Slovesna prireditev ob odprtju je pokazala zadovoljstvo učencev, staršev in zaposlenih. Skupaj z novim vrtcem v Šentvidu pri Stični in obnovljeno podružnično šolo v Temenici smo v tem delu naše občine poskrbeli za ustrezne pogoje vzgojno-izobraževalnega dela. Oskrba z električno energijo je ta trenutek ena najbolj perečih tematik v naši državi. V naši občini smo že pred leti začeli izvajati investicije v sončne elektrarne na javnih objektih. To krepi naše zavedanje in odnos do narave, saj z zeleno energijo zmanjšujemo izpuste škodljivih snovi v zrak, hkrati pa zmanjšujemo stroške in gospodarno upravljamo z nepremičninami in infrastrukturo. Pred kratkim smo bili uspešni na razpisu za sofinanciranje novih sončnih elektrarn, ki jih spodbuja Evropska unija iz sredstev za okrevanje. Najnovejši tovrstni pridobitvi sta že postavljeni na centralnem vrtcu v Ivančni Gorici in na vrtcu v Zagradcu, predvidena je tudi dodatna sončna elektrarna na strehi Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, prihodnje leto pa še na drugih šolskih objektih v občini. Tudi tokrat pa moram omeniti pestrost družabnega in kulturnega življenja v naši občini. Domala vsak vikend naša društva in druge organizacije prirejajo najrazličnejše prireditve. Organizatorjem skušamo kar se da stati ob strani in jih podpirati. Posebne vrste dogodek se je pred kratkim zgodil na Krki, ob okrogli obletnici delovanja tamkajšnjega kulturnega društva. Na pobudo in s pomočjo donatorjev smo slovesno odkrili doprsni kip častnega občana in akademskega slikarja Franceta Slane. Kulturo pri nas res lahko srečamo na vsakem koraku. To ponazarja tudi pred kratkim urejeno krožišče na Marofu, ki simbolično sporoča v kako kulturno bogatem okolju živimo in kako z izobraževanjem mladega rodu skrbimo tudi za vsesplošni napredek. Zelo slovesno in domoljubno je bilo vzdušje ob praznovanju dneva suverenosti ob pomniku pri cerkvi svetega Jožefa v Ivančni Gorici, še prej pa smo se med prvimi v Sloveniji spomnili na številne organizacije in posameznike iz civilne obrambe, ki so v času vojne za Slovenijo obilo pripomogli k temu, da imamo danes samostojno in neodvisno državo. V ta namen smo na prenovljeni pomnik osamosvojitvi v bližini nove tržnice v Ivančni Gorici namestili spominski tabli in postavili drog s slovensko zastavo. Pa še dobra novica. V Višnji Gori se je začela gradnja podružnice Doma za starejše občane Grosuplje. Glede na terminski načrt gradnje se bo 60 varovancev lahko v nove prostore vselilo v drugi polovici leta 2026. Po dolgih letih prizadevanj, da pridobimo tako ustanovo tudi v našo občino, nam je prvi korak vendarle uspel. Prizadevamo pa si, da podoben dom dobi tudi Ivančna Gorica. Hvala vsem, ki se trudite za dobrobit naše lokalne skupnosti. Naj vam veseli december prinese čim več zadovoljstva in sreče. Župan Dušan Strnad K o l o fo n številka 7 Slovesno odprtje sodobnega prizidka na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični V sredo, 27. 11. 2024, je na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični potekalo slovesno odprtje novega, sodobnega prizidka. Slavnostno ga je namenu predal župan Dušan Strnad, v družbi učenk in učencev, predsednice sveta zavoda šole Martine Jurkovič in predstavnikov izvajalcev del. Z novim prizidkom, ki ga je gradilo novomeško podjetje GPI Tehnika je šentviška šola pridobila sedem novih učilnic. V sklopu projekta je potekala tudi razširitev šolske zbornice, rekonstrukcija upravnih prostorov in učiteljskih kabinetov, ter povečanje šolske kuhinje, opremljene z novo kuhinjsko opremo. Prizidek je zasnovan kot skoraj nič-energijski objekt, kar bo prispevalo k večji energetski učinkovitosti šole in zmanjšanju okoljskega odtisa. Vseh sedem učilnic je opremljenih tudi s pametnimi tablami, kar bo pripomoglo k boljši učni izkušnji. Kot je povedal v nagovoru župan Dušan Strnad, je občina izvedla veliko investicijo že lani, ko je potekala energetska prenova celotne šole. Prenova je zajemala zamenjavo stavbnega pohištva, razsvetljave, strehe, fasade, prezračevalnega sistema ter ogrevalnega sistema. Vse te izboljšave po županovih besedah zagotovo pripomorejo k boljšim pogojem za pouk in delo zaposlenih na šoli. Se pa investicije v šentviško šolo, ki jo skupaj s prenovljeno podružnično šolo v Temenici obiskuje skoraj 500 učenk in učencev, ne zaključujejo. Pred kratkim se je začela še kompletna prenova šolske telova- dnice, ki bo obnovljena do konca leta. Skupno je občina v prenovo šole in izgradnjo prizidka vložila okoli štiri milijone evrov. Izvedene investicije pa so po besedah župana nekakšno občinsko darilo šoli in kraju, ki letos obeležuje 240-letnico šolstva v Šentvidu pri Stični. Ob odsotnosti ravnateljice Angelce Mohorič je prisotne goste in starše nagovorila predsednica sveta šole Martina Jurkovič. V imenu kolektiva je povedala, da jim primerno urejeni in opremljeni prostori omogočajo kakovostno vzgojno izobraževalno delo. Nagovor je zaključila z mislijo, da živimo v času, ko po- gosto mislimo, da nam vse pripada, a se je pomembno ustaviti in najti razlog za hvaležnost. In kot je dejala, je na ta dan veliko razlogov za hvaležnost in zahvalo. Slovesnost je spremljal bogat in razigran program, ki so ga pripravili učenci matične šole ter podružnične osnovne šole v Temenici, skupaj z mentorji. Predstavili so se šolski pevski zbori, plesna skupina, skupina mažoretk, skupina ansambelske igre, čebelarski krožek, zgodovinski krožek in recitatorji, ogledali smo si lahko tudi videorazglednico Šentvida, ki je nastala pri izbirnem predmetu turistična vzgoja. Pravo navijaško vzdušje pa je prineslo tekmovanje v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke. Ta prav poseben dan v šolskem letu so na šoli organizirali kot dan odprtih vrat v Ferdov svet, na katerem so učenci in učitelji predstavili številne talente ter dejavnosti, ki jih poleg pouka izvajajo na različnih področjih in dejavnostih. OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični pa se lahko pohvali tudi z laskavim nazivom Kulturna šola za obdobje 2024 – 2028. V ta namen je šola od predstavnice ivanške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Saše Koleše prejela plaketo in zastavo Kulturna šola. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 16. decembra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Franc Fritz Murgelj, Tanja Škufca, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. november 2024 3 Občina številka 7 25 let uradnega partnerstva med občinama Ivančna Gorica in Hirschaid Med 26. in 29. septembrom je v nemški občini Hirschaid potekalo praznovanje ob 25-letnici pobratenja med občinama Ivančna Gorica in Hirschaid. Slovesnosti se je udeležila tudi številčna delegacija iz Ivančne Gorice, ki jo je vodil župan Dušan Strnad, skupaj z direktorico občinske uprave, dr. Andrejko Miše Glavič. Osrednje praznovanje srebrnega jubileja je potekalo v soboto, 28. septembra, in se je začelo s sveto mašo v župnijski cerkvi svetega Vida v Hirschaidu. Sledila je svečana prireditev v tamkajšnji večnamenski dvorani Regnitzarena, kjer sta župana obeh občin, Dušan Strnad in Klaus Homann, s slavnostnim podpisom jubilejne listine obnovila določila o pobratenju. V svojih nagovorih sta izpostavila pomen pobratenja, ki temelji na iskrenem prijateljstvu med ljudmi dveh različnih narodov, ki sta si po navadah, kulturi, veroizpovedi in ciljih zelo podobna. Po besedah župana Strnada se je v petindvajsetih letih uradnega partnerstva obeh občin zgodilo veliko dobrega in pomembnega, kar je utrdilo vezi med občinama, zlasti na področjih cerkve, gasilstva, kulture, izobraževanja in gospodarstva. Velike priložnosti pa se ponujajo tudi na področju turizma, saj imata občini veliko za pokazati in ponuditi. Zbrane sta nagovorila tudi častna občanka Hirschaida in nekdanja podžupanja Romana Gensel ter poslanec nemškega zveznega parlamenta Thomas Silberhorn. Zlasti zanimivo je bilo obujanje spominov gospe Gensel, ki je povedala nekaj zanimivih dogodkov in prigod iz časov, ko so si v obeh občinah sledili prvi obiski delegacij pod vodstvom takratnih županov Lampreta in Schlunda. Še posebej pa so bili zanimivi videoposnetki izpred dvajset in več let, iz arhiva Horsta Wendeja. Poleg obnove listine o prijateljstvu sta si občini izmenjali tudi spominski darili ob 25-letnici pobratenja. Župan Homann je občini Ivančna Gorica izročil skulpturo rimskega miljnika, medtem ko je župan Strnad nemški občini izročil repliko obeležja kranjske čebele iz Višnje Gore. Kot je poudaril Strnad, so prav čebele odličen zgled medsebojnega sodelovanja. Na prireditvi so izpostavili tudi posameznike iz obeh občin, ki so še posebej zaslužni za zgodovino pobratenja. Med prejemniki iz Ivančne Gorice so bili župan Dušan Strnad, nekdanji župan Jernej Lampret (v njegovi odsotnosti je priznanje prevzela hčerka Urška Emeršič), nekdanji stiški opat Janez Novak, Matjaž Bavdež, Jure Strmole, Janez Radoš, ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar (tudi odsoten) in nekdanji ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Milan Jevnikar. Prav šoli že vrsto let skrbita za mednarodno izmenjavo mladih iz osnovnih in srednjih šol. Kulturni program prireditve so obogatili člani Mešanega pevskega zbora Zborallica iz Stične. Zadnji dan praznovanja je v sklopu Mednarodnega tedna v okrožju Bamberg potekala tudi okrogla miza na temo Evropske unije. Na njej so poleg obeh županov sodelovali še nemška evropska poslanka Monika Hohlmeier, okrajni upravitelj Okrožja Bamberg Johann Kalb ter prof. dr. Eckart Stratenschulte, predavatelj in publicist iz Berlina. Nemški gostitelji so tudi tokrat za goste iz Slovenije pripravili zanimiv spremljevalni program. Med drugim so organizirali obisk zgodovinskega kraja Mödlareuth, poznanega kot »Majhni Berlin« kjer smo se seznanili s povojno zgodovino Nemčije in obdobjem, ko je bil svet razdeljen na zahodni in vhodni blok, kako se je delitev Nemčije zarezala v življenja tamkajšnjega prebivalstva, pa še danes izvirno prikazuje tamkajšnji muzej na prostem. Delegacija iz Ivančne Gorice, ki so jo poleg vodstva občine sestavljali še člani občinskega sveta, predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ravnatelji in direktorji javnih zavodov ter delegacija gasilcev, se je tudi tokrat spomnila zakoncev Huberta in Ingeborg Patzelt ter se jima poklonila na njunem grobu. Zakonca Patzelt sta bila namreč zaslužna za prve stike s samostanom Stična in za začetek povezovanja občank in občanov obeh občin. Gašper Stopar in Matej Šteh V Višnji Gori se je že začela gradnja doma starejših občanov Petek, 4. oktobra, je bil velik dan za Višnjo Goro in občino Ivančna Gorica, tega dne so namreč župan Dušan Strnad, direktorica Doma starejših občanov Grosuplje Metka Velepec Šajn in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac v Višnji Gori položili temeljni kamen za gradnjo doma starejših občanov Višnja Gora. Gre za dislocirano enoto Doma starejših občanov (DSO) Grosuplje, ki je bil uspešen na državnem razpisu za sofinanciranje gradnje objektov za zagotavljanje varnega bivalnega okolja za osebe, odvisne od pomoči drugih. Po besedah direktorice DSO Grosuplje Metke Velepec Šajn bodo v sklopu projekta zgradili tri bivalne enote s skupno kapaciteto 144 postelj. Na zemljišču v Žabjeku, za cerkvijo sv. Tilna v Višnji Gori, bo zgrajena enota za 60 postelj, namenjenih uporabnikom iz lokalnega okolja. V Sodražici bo na voljo 24 postelj, na Blokah 60 postelj. Naložba v Višnji Gori je ocenjena na 9,7 milijona evrov, od tega bo ministrstvo za solidarno prihodnost iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost zagotovilo nekaj več kot 7,3 milijona evrov, preostanek pa bo zagotovil DSO Grosuplje. Z gradbenimi deli je že začelo izvajalsko podjetje TGH d. o. o. iz Črnomlja. »Vse enote morajo uporabno dovoljenje pridobiti do konca junija 2026, najpozneje v drugi polovici istega leta pa naj bi se vanje vselili prvi uporabniki,« je ob postavitvi temeljnega kamna povedala direktorica Velepec Šajn. Poudariti velja, da se z novo ustanovo v občini odpirajo tudi nova delovna mesta. Nov kader bodo po besedah direktorice začeli intenzivno iskati naslednje leto, nekateri pa so jih že sami kontaktirali. Ob velikem dogodku za občino Ivančna Gorica je župan Dušan Strnad izrazil zadovoljstvo, da so z DSO Grosuplje dosegli dogovor za gradnjo dislocirane enote doma tudi v občini Ivančna Gorica, kjer podobne ustanove še ni. »Za pridobitev tovrstne ustanove si prizadevamo že dalj časa, saj občina Ivančna Gorica spada med največje slovenske občine, potrebe na tem področju pa so velike. Verjamem, da bomo s tem projektom rešili precejšnje potrebe, ki jih imamov naši občini, v prihodnosti pa načrtujemo podoben objekt postaviti tudi v občinskem središču,« je še dodal Strnad, ki se je v nagovoru zahvalil tudi župniji Višnja Gora, ki je odstopila del zemljišča za to plemenito dejavnost. Da je lahko prišlo do realizacije projekta, je Občina Ivančna Gorica najprej odkupila župnijsko zemljišče, pripravila projektno dokumentacijo in pridobila gradbeno dovoljenje, kar je bil tudi pogoj za prijavo DSO na razpisu ministrstva. Minister Maljevac je ob slavnostnem polaganju treh temeljnih kamnov poudaril, da so vsi trije projekti zelo pomembni in posebni za lokalne skupnosti. Po njegovih besedah je prihodnji dom za starejše v Višnji Gori dobro umeščen v pro- stor. »Pomembno je, da gradimo več manjših domov in da so tisti občani, ki potrebujejo domsko oskrbo, čim bližje kraju, kjer so prej živeli,« je dodal minister ter obenem čestital direktorici Velepec Šajn, da bo istočasno gradila in odpirala tri di- slocirane enote. Slovesnost so z nastopom popestrili harmonikarji Podružnične šole Višnja Gora in ženska vokalna skupina DSO Grosuplje. Gašper Stopar 4 Občina november 2024 številka 7 Ob dnevu suverenosti obeležili tudi spomin na civilno obrambo v času osamosvojitve Slovenije Na državni praznik Ddan suverenosti, ki ga obeležujemo 25. oktobra, je Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo prvič obeležila tudi dan civilne obrambe, posvečen vsem civilnim službam, ki so med vojno za Slovenijo leta 1991 prispevale k obrambi neodvisnosti Republike Slovenije. Dan civilne obrambe se sicer od letos praznuje 28. septembra. Dogodek, ki se je odvijal na Tržnici Ivančna Gorica, je začela enota gasilcev PGD Vrh nad Višnjo Goro s slavnostnim dvigom slovenske zastave, nato pa je sledilo odkritje spominskih tabel na barikadnem tetraedru, simbolu poguma in solidarnosti med osamosvojitvenimi dogodki, ki stoji v Ivančni Gorici že od leta 2004. Spominski tabli so odkrili župan Dušan Strnad, poslanec državnega zbora Janez Janša, upokojeni brigadir in častni občan Marjan Balant ter slavnostni govornik Boštjan Pavlin, generalni direktor Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za obrambo. Na slovesnosti sta Marjan Balant, upokojeni brigadir in pobudnik prireditve, ter slavnostni govornik Boštjan Pavlin izpostavila pomen civilne obrambe in zavezništva lokalne skupnosti v ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Balant se je v svojem nagovoru poklonil posameznikom in organizacijam, ki so v težkih trenutkih stopili skupaj in prispevali k obrambi kraja in države. Izpostavil je, kako so med vojno za Slovenijo leta 1991 vzpostavlje- ne strukture (komunalne storitve, zdravstvene ustanove, oskrba z elektriko in vodo, šolstvo …) omogočale normalno življenje in delovanje prebivalcev. Kot je še dejal Balant, je postavitev enega spominskega obeležja, omogočilo Ministrstvo za obrambo. Druga tabla pa je postavljena v zahvalo in v spomin prebivalcem občine Ivančna Gorica, ki so leta 1991 z 24-urnimi dežurstvi, delom civilne zaščite in gasilcev po- Praznovanje dneva suverenosti v Ivančni Gorici V petek, 25. oktobra, je v Ivančni Gorici poleg prireditve ob dnevu civilne obrambe, potekala tudi slovesnost ob 33. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije. Ta pomembni dogodek, ki ga v Sloveniji praznujemo kot državni praznik DAN SUVERENOSTI je simboliziral konec oboroženega spopada in vzpostavitev suverene Republike Slovenije. Prireditev je potekala v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in Občine Ivančna Gorica. Ob 18. uri je v cerkvi sv. Jožefa najprej potekala maša za domovino, ki so jo darovali msgr. Jože Plut, vojaški vikar Milan Pregelj in domači župnik Jurij Zadnik, ob 19. uri pa je na ploščadi pred obeležjem v spomin na prvo mašo za slovenske vojake sledila osrednja slovesnost ob dnevu suverenosti. V pozdravnem nagovoru se je župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad zahvalil prisotnim za množičen obisk in v nadaljevanju izpostavil pomen domoljubnih vrednot, še posebej pomena praznovanja državnega praznika dneva suverenosti. Nato je nekaj besed namenil pozitivnemu razvoju občine Ivančna Gorica, ki bo v naslednjem letu praznovala 30. obletnico od ustanovitve. Tudi slavnostni govornik na slovesnosti Janez Janša je izpostavil pomen dneva suverenosti kot zadnji velik dogodek v krogu zaključne faze slovenskega osamosvajanja. To je bil dan, ko je po mnogih stoletjih na slovenskem ozemlju obstajala membno prispevali k uspehu osamosvojitvenih prizadevanj. Potrebam občank in občanov pa so namenjene tudi nove pridobitve, ki jih z letošnjim letom uvaja Občina Ivančna Gorica. Župan Dušan Strnad je v uporabo predal novo vozilo za prevoze starejših občanov v okviru projekta Prostofer, in dve vozili za patronažno službo Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Dogodek na novi tržnici v središču Ivančne Gorice so obogatili praporščaki, na ogled pa so bila tudi vozila Slovenske vojske, civilne zaščite, gasilstva, zdravstva in redarske službe, ki so spominjala na strukture in službe civilne obrambe v letu 1991. V kulturnem programu so nastopili Otroški zbor Osnovne šole Stična in Godba Stična. Gašper Stopar Občina Ivančna Gorica pridobila električna vozila za patronažo, prevoze starejših, vrtec in zagraško šolo V ponedeljek, 23. septembra, sta župan Dušan Strnad in direktor Zdravstvenega doma Ivančna Gorica dr. Janez Zupančič na Avtotehni VIS v Ljubljani prevzela tri električna vozila Peugeot 208-e Active. Dve vozili bosta namenjeni patronažni službi v ZD Ivančna Gorica, tretje vozilo pa bo namenjeno brezplačnim prevozom za starejše v okviru projekta Prostofer. Pred kratkim sta bili prevzeti še dve električni dostavni vozili Citroen Berlingo Club M1000, ki bosta namenjeni Osnovni šoli Zagradec in Vrtcu Ivančna Gorica za prevoz hrane po podružničnih šolah oziroma vrtčevskih enotah. samo slovenska oborožena sila, ki je varovala slovensko ozemlje, slovenski narod in takrat tudi že slovensko državo. Janša se je v svojem govoru dotaknil tudi rodnosti v Sloveniji. Če ima narod nizko rodnost, je mogoče, da ga bodo zamenjali prišleki z drugačnimi vrednotami, ki pa nimajo teh težav, je poudaril. Dejal je tudi, da je trenutno smrtnost v Sloveniji večja od rodnosti, včasih pa poleg tega starši novorojenih otrok sami niso bili rojeni v Sloveniji. Ob tem je prav tako pohvalil občino Ivančna Gorica, saj gre za eno izmed občin, ki teh težav nima, saj ima izjemno dobro rodnost. Ob zaključku slovesnosti sta govornika položila tudi venec časti pred obeležjem v spomin na prvo mašo za slovenske vojake. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi nekateri vidni predstavniki iz obdobja osamosvajanja, je z dvigom slovenske zastave sodelovala Gardna enota Slovenske vojske, v kulturnem delu programa pa so nastopili Vokalna skupina Šentviški slavčki, pesnik Igor Pirkovič in Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske. Gašper Stopar Osebna in dostavna vozila je Občina Ivančna Gorica uspešno pridobila v okviru skupnega javnega naročila »Nakup okoljsko manj obremenjujočih novih motornih vozil in električnih vozil«, ki ga je izvedlo Ministrstvo za javno upravo. Skupna vrednost petih vozil znaša 143.121 evrov, od tega bo ivanška občina prejela 68.786 evrov (48 % delež sofinanciranja) subvencij s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz Sklada za podnebne spremembe. Naj dodamo, da je že pred leti Občina Ivančna Gorica zagotovila električno kombinirano vozilo za potrebe OŠ Stična. Gašper Stopar november 2024 številka 7 Občina 5 Novo krožišče na Marofu Ob 10. prazniku krompirja slovesna zasijalo v končni podobi otvoritev nove Tržnice Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica je pred kratkim zaključila ureditev sredinskega otoka krožišča »Marof« na zahodni obvoznici Ivančna Gorica, katera s tem dobiva svojo končno podobo. Izvedba ureditve otoka je rezultat idejne rešitve avtorice Dragice Šteh ki je bila izbrana med šestnajstimi prijavljenimi predlogi na izvedenem javnem natečaju za izbor ureditve krožnega križišča. V središču krožišča stoji skulptura nalivnega peresa, ki označuje krožišče kot stičišče poti, simbolizira razvoj ter izraža željo po napredku. Sestavni del ureditve je tudi napis Stiški rokopis, sestavljen iz črk v obliki, kot so zapisane v izvirnem Stiškem rokopisu iz leta 1428. Omenjeni dokument velja za enega najstarejših zapisov v slovenskem jeziku in je nastal v stiškem samostanu. Pero na tem mestu simbolizira tudi znanje in se smiselno navezuje tudi na bližnje vzgojno-izobraževalne ustanove, prav tako pa simbolizira literarno in kulturno dediščino naših literatov. Krožišče obdaja premišljeno zasnovana medovita zasaditev, ki se navezuje na bližnjo samostansko vrtnarijo in čebelam prijazno občino, piko na i pa skulpturi v krožišču dodaja nočna osvetlitev. Gašper Stopar 5. mednarodno srečanje partnerjev projekta InnoCom Partnerji in deležniki projekta InnoCom, ki je sofinanciran iz programa Interreg Europe, smo se 25. in 26. septembra 2024 ponovno zbrali na medregionalnem srečanju projektnih partnerjev, tokrat v mestu Carlow na Irskem. Gostitelj Carlow County Council je pripravil natrpan program predstavitev in študijskih obiskov, preko katerih smo se udeleženci srečanja seznanili z območjem Carlow, procesom lokalnega načrtovanja ter različnimi oblikami podpore, ki jih MSP nudi Local Enterprise Office. Eden zanimivejših primerov iz prakse je bilo družinsko podjetje Glenn Lucas Woodturning, ki je postalo uspešno prav s pomočjo EU sredstev. Obiski so se nadaljevali na Univerzi SETU in Carlow College, naše srečanje pa se je zaključilo z ogledom še ene zanimive prakse spodbujanja podjetništva - svečane podelitve nagrad najuspešnejšim podjetnikom, Carlow Chamber Business Awards. Maja Tomažič Zahvala direktorja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica V petek, 25. 10. 2024, ob državnem prazniku, dnevu suverenosti, nam je župan Dušan Strnad v imenu ustanovitelja zdravstvenega doma Občine Ivančna Gorica podaril zelo lepo in koristno darilo. Občina Ivančna Gorica nam je namreč namenila dve novi električni vozili za potrebe patronažne službe Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Ob tej priložnosti se želimo iskreno zahvaliti županu Dušanu Strnadu in njegovi ekipi, ki je poskrbela, da se bodo naše patronažne sestre na obiske pacientov vozile varno, udobno in varčno. Iskrena hvala in na dobro sodelovanje še naprej. Direktor Janez Zupančič, dr. med. s sodelavci V soboto, 12. oktobra, je bilo v Ivančni Gorici še posebej slovesno, saj je v sklopu 10. praznika krompirja potekala tudi uradna otvoritev nove pokrite Tržnice Ivančna Gorica. Po besedah župana Dušana Strnada je nova tržnica umeščena na izpostavljeno lokacijo v centru občinskega središča in predstavlja poleg svojega osnovnega namena spodbujanja lokalne pridelave tudi nov prostor za druženje. Tržnica v Ivančni Gorici obratuje od leta 2011, ko je bila izbrana začasna lokacija na parkirišču pri kulturnem domu. Zaradi načrtovane gradnje Kulturno-upravnega centra Ivančna Gorica je letos poleti tržnica svojo novo lokacijo dobila na območju ploščadi pri poslovalnici banke NLB. Nova pokrita tržnica je občinski proračun stala dobrih 650.000 evrov in je zasnovana kot lesena strešna konstrukcija na jeklenih stebrih, pri čemer delež lesa v objektu znaša kar 45 %. Otvoritve se je v ta namen udeležil tudi Velislav Žvipelj iz Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki je poudaril pomen uporabe lesa v gradnji takšnih objektov, saj predstavljajo trajnostno rešitev in povezanost z lokalnimi naravnimi viri. V imenu projektantskega podjetja je zbrane nagovorila tudi projektantka Ana Grk. Osrednja zvezda na otvoritvi tržnice – pražen krompir Ob otvoritvi je na novi tržnici omamno dišalo tudi po krompir- ju in pripravi praženega krompirja, ki so ga v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica pripravile članice Društva podeželskih žena (DPŽ) Ivanjščice. Na kulinaričnem dogodku je pripravo »tenstanega« krompirja na različne načine obiskovalcem ponudilo osem sodelujočih ekip. Po oceni strokovne komisije, ki so jo sestavljali radijski voditelj Žiga Deršek, Darja Janežič in Jana Brčan je 3. mesto osvojila ekipa Aktiva podeželskih žena Lisičke, 2. mesto Kulturno-športno društvo Dob – Papirčkarice, zmago pa so slavile članice DPŽ Tavžentroža iz Velike Loke. V kategoriji za najlepšo stojnico so zmagale članice DPŽ Moravče, za najlepšo ekipo pa je slavila ekipa Krompirjevci iz Gorenje vasi. Tudi občinstvo je glasovalo in za najboljši »tenstan« krompir izbralo ekipo Folklorne skupine Večerna Zarja iz Velikega Gabra. Ivanjščice so poskrbele tudi za bogat kulturni program z različnimi nastopi, od orkestra harmonikarjev Glasbene šole Bučar, Ljudskih pevcev in godcev Studenček, Folklorne skupine Vidovo, do mlade glasbene zasedbe Preko srca. Ivanjščice, ki jih vodi predsednica Renata Čebular, so organizirale tudi zabavne igre povezane s krompirjem, dogajanje pa so popestrile tudi maskote krompir Igor, hrošč Jože in čebula Mica. Manjkale pa niso niti okusne palačinke iz pod rok Ivanjščic. Jubilejno krompirjevo prireditev je vodila članica DPŽ Ivanjščice Mateja Žaren. 6 Občina november 2024 številka 7 Na vrtca v Ivančni Gorici in Zagradcu novi sončni elektrarni Občina Ivančna Gorica je pred kratkim pridobila finančna sredstva za postavitev novih sončnih elektrarn na strehah javnih objektov. Konzorcij Kidričevo, ki ga sestavlja 14 občin ter 2 doma starejših občanov, med njimi je tudi Občina Ivančna Gorica, je uspešno kandidiral na javnem razpisu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024–2026 (NOO – SE OVE 2024). Na prvem prijavnem roku javnega razpisa so za postavitev sončnih elektrarn kandidirali objekti Vrtec Marjetica Ivančna Gorica, Vrtec Sonček Zagradec ter Zdravstveni dom Ivančna Gorica. Skupna instalirana moč fotovoltaičnih modulov, ki bodo nameščeni na omenjene objekte, znaša 128,92 kW. Strehi vrtca Marjetica Ivančna Gorica in Sonček Zagradec sta sončni elektrarni že prejeli, medtem ko monta- ža na Zdravstvenem domu Ivančna Gorica še sledi. Osnovni namen predvidene investicije je postavitev novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah. To pomeni omogočiti proizvajanje električne energije na način, ki prispeva k čistejšemu okolju. Z izgradnjo sončne elektrarne se bo prispevalo tudi k ciljem, ki so zastavljeni v strateških dokumentih s področja obnovljivih virov. Poleg tega bodo zmanjšani stroški električne energije in dosežena delna samooskrba. Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja Evropska unija na podlagi Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru NOO, razvojnega področja »Zeleni prehod«, komponente 1: »Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu« (C1 K1), naložbe »Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije«, Župan slovesno sprejel državne prvakinje PGD Krka 22. oktobra je v sejni sobi občine Ivančna Gorica župan Dušan Strnad pripravil slovesen sprejem za mladinke PGD Krka, ki so konec septembra postale državne prvakinje na 25. državnem tekmovanju v gasilski orientaciji. Ob tej priložnosti je župan Dušan Strnad ekipi mladink PGD Krka v sestavi Lana Plut, Maša Aleš, Ana Tekavec in mentorju Juretu Pavčiču, izročil spominski kovanec Prijetno domače, ki ga podeljuje posameznikom in organizacijam za izjemne dosežke. »Iskreno čestitam za dosežen uspeh na državnem tekmovanju in zahvala tudi za to, da ste se odločile postati gasilke. Ste vzgled marsikateri mladini, ki danes še išče svoje izzive. Želim si, da bi podeljeni kovanec dobil primerno mesto ob številnih društvenih pokalih in bil spodbuda tudi drugim, da se lotijo podobnih korakov kot ste se ve. Gasilstvo plemeniti človeka,« je zaključil župan. in so v skladu s predpisi na področju javnih financ načrtovana v državnem proračunu v okviru Sklada za okrevanje in odpornost. Na drugem prijavnem roku javnega razpisa Občina Ivančna Gorica ponovno kandidira, tokrat z objekti OŠ Stična, OŠ Zagradec, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in PŠ Višnja Gora. Postavitev sončnih elektrarn na omenjenih objektih se bo predvidoma izvajala v letu 2025. Nove pridobitve v Višnjah pri Ambrusu Letos so se v naselju Višnje v Krajevni skupnosti Ambrus krajani razveselili dveh novih pridobitev. Višnje spadajo med manjše vasi v naši občini in letos je Občina Ivančna Gorica v vasi izvedla obnovo ceste. Nov asfalt omogoča varno vožnjo, še posebej so se ga razveselili tudi otroci, saj pravijo, da je po novi cesti odlično rolati in kolesariti. Prav tako pa so se razveselili postavitve nove avtobusne nadstrešnice na preglednem mestu, s čimer bodo otroci v vsakem vremenu varno počakali na avtobus. Predsednik Sveta krajevne skupnosti Ambrus Robert Hočevar je v kratkem nagovoru povedal, da je zelo vesel teh pridobitev. »Avtobusna postaja in preplastitev ceste zagotovo nista majhni stvari za naš kraj, na to moramo biti ponosni,« je dejal. V nagovoru se je zahvalil krajanom, ker so se udeležili tega pomembnega dogodka. Zahvalil se je tudi Aleksandru Hrovatu, ki je priskrbel prostor za pogostitev. Posebno zahvalo pa je namenil tudi občinski svetnici Martini Hrovat, saj se vedno zavzema za razvoj njihovih krajev in se zanj maksimalno trudi, kadar je to mogoče. Po nagovoru sta predsednik Sveta KS Robert Hočevar in občinska svetnica Martina Hrovat s prerezom traku simbolično odprla prenovljeno cesto, nato pa sta vse zbrane povabila k pogostitvi. Ob pijači in hrani so se družili do večernih ur ter spregovorili tudi o nadaljnjem razvoju vasi. Gašper Stopar 90 let Terezije Cvetke Janežič iz Stične Na povabilo svojcev je župan Dušan Strnad v četrtek, 7. novembra, obiskal občanko Terezijo Cvetko Janežič iz Stične in ji izrekel voščilo ob okrogli obletnici. Državno tekmovanje v gasilski orientaciji je potekalo 21. septembra v Medvedjem Brdu, v Gasilski zvezi Logatec, v kategoriji mladink se je pomerilo kar 33 najboljših ekip iz celotne Slovenije. V šestih različnih kategorijah je sodelovalo kar 196 ekip. Krške mladinske so se preko regijskega tekmovanja uvrstile na državno tekmovanje že drugo leto zapored. Lani so se veselile sicer nehvaležnega 4. mesta, letos pa so bili vztrajnost, volja in ves trud deklet zasluženo poplačani. Na tekmovanju so pokazale svoje znanje v vaji z vedrovko, prepoznavanju topografskih znakov, vaji iz orientacije, vaji spajanja cevi na trojak, vaji zvijanja cevi ter vaji štafetnega navezovanja vozlov. Poleg vseh pravilno in hitro izvedenih vaj pa je bil odločilnega pomena tudi čas teka. Dosegle so najboljši čas proge, saj so v cilj pritekle skoraj tri minute pred drugo najboljšo ekipo. Čestitkam na sprejemu se je pridružil tudi predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole, ki je poudaril, da je ekipa PGD Krka že peta ekipa v ivanški gasilski zvezi, ki je dosegla državni naslov. Štiri ekipe so naslov osvojile v državnem kvizu, Krčanke pa so prve, ki so osvojile naslov v gasilski orientaciji. V imenu mladink PGD Krka se je za sprejem vodstvu občine zahvalila tudi Lana Plut in obljubila, da bodo PGD Krka in našo ivanško občino uspešno zastopale še naprej. Županov sprejem, ki sta ga z glasbo obogatila Julija Koritnik na citrah in gasilec PGD Krka Jan Pirnar na harmoniki, je povezovala Neža Strmole. Gašper Stopar Slavljenka se je rodila 7. novembra 1934 na Debečih kot tretja od šestih otrok. V osnovno šolo je hodila peš v Javorje, vendar se je branja že prej naučila kar doma, in sicer iz pratike. Mladost je preživela na kmetiji, obdana z naravo, kjer je pridobila številne delovne navade in dragocene vrline. Kot mlado dekle se je omožila v Stično, na hribovsko kmetijo Janežič, po domače h Kotarjevim, kjer sta z možem ustvarila ljubeč dom in vzgojila tri sinove. Celo življenje je pridno delala na kmetiji – nosila je mleko v mlekarno, okopavala njive, skrbela za domače živali, pripravljala butare za krušno peč in opravljala še številna druga kmečka opravila. Še danes ostaja zvesta vrednotam, kot so pridnost, preprostost in poštenost. Njeno življenje je tesno povezano z naravo in hribovsko pokrajino; njena ljubezen ter predanost živalim, drevesom in cvetlicam ne pojenjata. Med cvetličnimi gredami, kot sama rada reče, se počuti najbližje Bogu. Kljub visokemu jubi- leju se še vedno odpravi peš k sveti maši. Njeni domači uživajo v njeni družbi, saj je prava zakladnica starih zgodb in pesmi, ki jih občasno tudi zapoje. Gašper Stopar (Če želite, da župan obišče tudi vašega jubilanta ali jubilantko, ki bo dopolnil/a 90 let, prosimo, da to predhodno sporočite na telefonsko številko Občine Ivančna Gorica: 01 7812 100.) november 2024 številka 7 Občina 7 Občina Ivančna Gorica aktivna na poti k trajnostni mobilnosti Občina Ivančna Gorica je že leta 2017 stopila na pot trajnostne mobilnosti ter ubrala drugačen, bolj inovativen pristop k reševanju prometne problematike, saj je bila takrat ena prvih, ki je pristopila k izdelavi prve generacije občinskih celostnih prometnih strategij (OCPS). V tem času smo uspešno zaključili projekt gradnje kolesarske povezave med Stično in Muljavo v dolžini slabih deset kilometrov, uredili varnejše in razširjeno avtobusno postajališče in obračališče pri šolskem centru Ivančna Gorica, ter ob njem za dodatno varnost učencev in dijakov postavili nadstrešnice. Zgradili smo zahodno obvoznico v Ivančni Gorici s površinami za kolesarje in pešce ter še nekaj drugi odsekov pločnikov in površin za kolesarje. Pristopili smo tudi k iniciativi PROSTOFER in s tem poskrbeli za ranljivost starejših – 21 aktivnih voznikov prostovoljcev je v letu 2023 opravilo kar 325 prevozov, kar našo občino uvršča med vodilne na tem področju. Usmerjeni v nenehen razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje življenja svojih občanov ponovno pristopamo k izdelavi OCPS, v ka- terega bodo vključeni ukrepi za izvedbo v naslednjih sedmih letih. Tudi tokrat bo izdelavo sofinanciralo Ministrstvo za okolje podnebje in energijo, izdelana OCPS pa bo tudi eden izmed pogojev za pridobivanje dodatnih javnih sredstev za izvedbo konkretnih ukrepov na področju trajnostne mobilnosti, ki ga pričakujemo v kratkem. Osrednji namen OCPS ostaja iskanje in izvajanje dolgoročnih, strateških in trajnostnih rešitev urejanja prometa, ki bodo pripomogle k še višji kakovosti življenja v občini. Pomembno vlogo pri oblikovanju tega strateškega dokumenta boste ponovno imeli predvsem občanke in občani občine Ivančna Gorica, saj se kot pešci, kolesarji, uporabniki javnega potniškega prometa ali vozniki osebnih vozil najpogosteje soočate z različnimi prometnimi izzivi. Zato že sedaj lepo vabljeni k čim večji udeležbi na delavnicah, javnih razpravah in drugih dogodkih, ki bodo organizirani v prihodnjih mesecih. Tako boste lahko sodelovali pri oblikovanju vizije, predvsem pa pri prepoznavanju ključnih prometnih izzivov in iskanju najboljših rešitev, ki bodo omogočile še kakovostnejše življenje. Strategija bo pripravljena v sodelovanju z izkušenimi strokovnjaki Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Inštituta za politike prostora (IPoP) in Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ). Spremljajte torej občinsko spletno stran in ostale družbene medije ter kanale za obveščanje, preko katerih se boste lahko informirali o terminih delavnic in ostalih dogodkih. Sodelujte v anketi! Za vas smo pripravili ANKETO, preko katere lahko izrazite svoje mnenje glede urejanja prometa v občini. Vaše izkušnje in opažanja so zelo dragocena in bodo izjemno pripomogla k oblikovanju strategije kot celote. Zanima nas, na primer, kaj je po vašem mnenju treba upoštevati pri načrtovanju prometa, kako običajno potujete, ali in v kakšnem primeru bi bili pripravljeni vožnjo z avtomobilom na krajše razdalje nadomestiti z vožnjo s kolesom in podobno. Anketa je dostopna na spletni strani Občine Ivančna Gorica, https://www.1ka.si/cps-ivancnagorica ter preko spodnje QR kode. Še eno leto zaključujemo s številnimi pridobitvami! Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Mežan, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Irena Brodnjak, Jože Kozinc, Mateja Žaren, Jure Omahen, Tone Mestnik, Helena Žnidaršič in Tomaž Smole, je tvorno sodelovala na 17. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. 17. redna seja je bila bolj namenjena poročilom in pregledom. V uvodu nas je župan Dušan Strnad seznanil z aktualno situacijo in številnimi novimi pridobitvami. V nadaljevanju smo se seznanili s pripravami na novelacijo Celostne prometne strategije Občine Ivančna Gorica in Poročilom o delu Skupne občinske uprave 5G za leto 2023. V nadaljevanju smo več izvedeli o Oceni izvajanja Občinskega programa varnosti in Poročilu o delu Javnega komunalnega podjetja Grosuplje za 2023 ter Poročilu o realizaciji Akcijskega programa za starosti prijazno občino Ivančna Gorica za leto 2023. Za nekaj več dinamike je poskrbela točka Predlog soglasja k ordinacijskemu času za vse dejavnosti Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Nekateri so se namreč zbali, da bo slabša dosegljivost zdravnikov zaradi tega. Na koncu je prevladalo mnenje, da si je vodstvo ZD z dosedanjim delom in odločitvami zaslužilo zaupanje in da bo ukrep pri- pomogel k temu, da bo ostal zavod družini prijazna ustanova. Predstavljeno nam je bilo tudi poročilo o delu Glasbene šole Grosuplje za leto 2023 in izredna dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Podali smo tudi soglasje kandidatoma za ravnatelja OŠ Stična in Strokovnega centra Višnja Gora, nismo pa soglašali in smo dali negativno mnenje obema kandidatkama za ravnatelja OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Pa še nekaj o pridobitvah in dogodkih. Janez Mežan je s kolegi iz Gorniškega kluba Limberk in s podporo občine uspešno izpeljal že 10. pohod po poti Prijetno domače, položen je bi temeljni kamen za Dom starejših v Višnji Gori, slovesno je bila odprta nova tržnica, izveden je bil 4. Ivankin tek, udeležili smo se praznovanja Dneva suverenosti v Ivančni Gorici, zdravstveni dom in prostovoljci Prostofer so dobili nova vozila, vrtca v Ivančni Gorici in Zagradcu sta bogatejša za sončni elektrarni, odprli smo nov prizidek šole v Šentvidu, odkrili smo doprsni kip častnega občana Franceta Slane, na otvoritev čaka sredinska ureditev krožišča »Marof«. Skratka občina Ivančna Gorica lepo napreduje. Žal na državni ravni ni tako in spremljamo prav bizarne situacije v Državnem zboru in vladi RS. Od zadnjič se je vse še poslabšalo. Očitno se volitve spet bližajo, saj je predsednik stranke Janez Janša spet procesiran za nekaj, kar sploh ni kaznivo. Po drugi strani se nekatere zadeve ne premaknejo nikamor, kar meče slabo luč na pravosodje v Sloveniji, saj se zdi, da so sodišča postala instrument za politična obračunavanja in zaščito »nedotakljivih«. Marsikaj se bo moralo spremeniti za normalizacijo razmer. A raje zaključimo pozitivno. Bližajo se praznični dnevi in prvi nas bo obiskal Miklavž. SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI, SE VIDIMO NA PRIŽIGU LUČK V IVANČNI GORICI! Tomaž Smole, predsednik OO SDS Objava prazničnih voščil v Klasju V prihodnji, praznični izdaji Klasja bo na voljo prostor za objavo prazničnih voščil društev, podjetij in političnih strank. Cena objave dimenzije 106x70 mm je 25,00 EUR z vključenim DDV-jem. Voščila večjih dimenzij se zaračunajo v skladu z veljavnim cenikom, objavljenim na spletni strani www.ivancna-gorica.si. Za humanitarne organizacije, društva s statusom delovanja v javnem interesu, javne zavode in krajevne skupnosti je objava BREZPLAČNA. Že oblikovana voščila sprejemamo v elektronski obliki na e-naslovu urednistvo@klasje.net, do 16. decembra 2024. Uredništvo 8 februar 2024 številka 2 Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Občina Čeprav je zunaj mraz, zgodbe ogrejejo ... na Jurčičevi domačiji Čiščenje hiše rojstne hiše – kleti, štale, ... Ker nas mraz še ni popolnoma stisnil v kot, pa smo po nakupu potrebnih strojev za čiščenje hiše spet začeli z akcijo. Obiskala nas je ekipa OE ZVKDS Ljubljana, nam dala ustrezne napotke in čiščenje je v teku. Najprej je bila na vrsti najbolj atraktivna - klet, saj jo vsi otroci želijo pogledat ... Skrb za okolico domačije pa kljub skoraj odpadlemu listju še vedno ostaja. Redno skrbimo za odvoz listja, oziramo se po novo nasajeni travi. Posejali smo jo po odstranjevanju prevelike količine plevela, ki se je poleti razrasel med njo. Izvedli smo posebni tretma nege, da bi učvrstili njene korenine. Vrtnice so se tudi lepo razrasle. Po korakih gradimo avtentično podobo. Ta veseli dan kulture na Jurčičevi domačiji - z nami bo izjemna Bogdana Herman, pripravljamo poseben program ogleda, delavnico lepopisa in seveda tudi koncert. Čeprav telefon rezervacij vodstev še zazvoni, smo najaktivnejši del sezone ogledov zaključili. Le za nekaj mesecev. Smo pa odprti tudi skozi zimske dni tako, da če si želite lepega »zgodbarskega« in ljudsko stavbarskega ogleda objektov, lepo povabljeni. Zadnje šole, ki so nas obiskale v novembru, so nas preprosto navdušile. Toliko radovednih vprašanj, toliko sodelovanja, da si kot vodnik lahko preprosto - vesel. Zato smo dolžni pohvaliti tudi učitelje, ki so pred nami dobro opravili svoje delo in ga zagotovo še vedno vestno in srčno opravljajo. To so bili sedmošolci in šestošolci OŠ Šmartno pod Šmarno Goro, Trbovlje, Vodice, Šmarjeta. Slednji so pri nas preživeli kulturni dan z delavnicami. Devetošolci iz OŠ Črna na Koroškem pa še pridejo. Obiskale so nas tudi večje skupine odraslih, ki se pred prihodom vedno najavijo. Smo pa imeli tudi par vodenj v tujem jeziku. Jurčičevo življenjsko zgodbo smo doživeli še posebno realistično, saj nas je ob vodstvih spremljal pravi zimski mraz. Zato sta se ogled razstave in izvedba uvoda v sprejemnici prav prilegla. V mozaiku koščkov zgodovine Jurčičeve domačije. Kljub lepim doživetjem vodenja, pa se tihota narave in gozda, ki je že izgubil liste, prileže. V tem miru še s posebno zbranostjo zlagamo skupaj koščke konservatorsko-restavratorskih posegov, načrtnega nabiranja eksponatov, korespondenco s SEM, pa zgodbo zaposlenih na Jurčičevi domačiji, menjave upravljavcev, lastnikov...vse to oblikujemo v strnjeno celoto, izpričano z dokaznim gradivom – verodostojnimi dokumenti. Mir in z njim zbranost pa potrebujemo tudi zato, da povežemo v logično zgodbo tudi dokumente, ki nimajo datumov. Mnogo gradiva, dovolj za načrte, kako in kam gre lahko Jurčičeva domačija naprej. V oddaji Slovenska zemlja v sliki in besedi, ki jo ureja Simona Moličnik, je Bogdana Herman pred izvedbo ljudskih pesmi povedala naslednje: »Moramo se spomniti Zmage Kumer, ki je takole komentirala moje izvajanje ljudske glasbe – da pesmim kar se da malo dodajam in zato je izvedba zelo podoba pravemu ljudskemu petju. Poglobim se v čas, o katerem govorijo, navade tega časa, v čustva iz časa iz katerega so; najbrž to pomeni, da sebe kar malo zatajim in se postavim nekam zadaj. Vsa se spremenim v pesem!« Pred izvedbo Bogdana Herman pesem spozna iz posnetkov, še bolj pa iz besedilnih in notnih zapiskov. Za koncert pri nas bo izbirala med ljudskimi pesmimi, ki izpričujejo otroške zgodbe 19. stoletja. Je klasična humanistka - profesorica slavistike, učiteljica veščin sporazumevanja, pesnica, raziskovalka in interpretka ljudskih ter umetnih pesmi. Je osebnost, ki razume večplastnost sporočil in ji je mar za preteklost, sedanjost in prihodnost. Lepo se bo družiti z njo. Tudi zaradi izjemno poglobljenih komentarjev, ki jih dodaja svojim pesmim. Praznovanje obletnic bomo zaokrožili torej v torek, 3. decembra, ko se pridružujemo vseslovenski akciji kulturnih ustanov – z dnevom odprtih vrat: imeli bomo vodena ogleda ob 12.00 in ob 16.00, koncert Bogdane Herman pa ob 18.00 na Jurčičevi domačiji, v Sprejemnici. Ker je že hladno, se bomo ogreli s čajem in domačimi piškoti. Bogdano je ljudska pesem osvojila že v otroštvu. Tudi zato je koncertni dogodek lepo doživetje prav za vse generacije. Ekipa Jurčičeve domačije je zaključila članek 20. novembra, ki je poseben dan - namenjen je ozaveščanju o pravicah otrok. Na ta dan leta 1959 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o pravicah otroka, leta 1989 pa Konvencijo o otrokovih pravicah. Zato zaključujemo naše pisanje s komentarjem otrok po vodstvu, po nazorni predstavitvi položaja otrok v 19. stoletju na kmetskem podeželju, citirano iz knjige vtisov četrtošolke Katje: »Zelo dobro življenje imaš danes, sem spoznala. Imaš zelo dobro usodo.« Upam, da bomo / bodo uspeli zadržati ugodnosti in prednosti, ki jih še imajo naši otroci danes. Jurčič se je zavzemal zanje preko literarnega in novinarskega srčnega poslanstva. Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica februar 2024 številka 2 9 Jesensko-zimske novičke iz Hiše Kranjske čebele veniji? da so najdbe shranjene v Narodnem muzeju v Ljubljani? Hiša kranjske čebele je praznovala rojstni dan, saj že tri leta v sodelovanju z vami ustvarjamo edinstvena doživetja in širimo ljubezen do čebel. - Veseli smo, da vas znova lahko pozdravimo in posvetili se bomo novicam, ki so nas najbolj zaznamovale zadnja dva jesenska meseca. Čeprav je že minilo nekaj časa od sejma MOS turizem, pa na prejeto zlato sejemsko priznanje ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica še nismo pozabili. Prejeli smo zapis strokovne državne komisije, v katerem je zapisano » Zlato priznanje prejmejo za njihovo izjemno celostno predstavitev destinacije »Prijetno domače Ivančna Gorica. Njihova predstavitev je presegla običajna pričakovanja, saj je obiskovalcem ponudila izkušnjo, ki združuje premišljeno zasnovano stensko grafiko, skrbno pripravljene turistične kataloge ter celovito podobo, ki s svojo estetsko in informativno vrednostjo navdušuje ter spodbuja k raziskovanju lokalnega okolja.« V Hiši kranjske čebele potekajo serije pogovornih večerov Čebele in mi, s predsednikom Čebelarske zveze Slovenije in predsednikom Evropske čebelarske zveze Boštjanom Nočem, ki je v mesecu novembru skupaj z gostjama dr. Urško Ratajc in Niko Pengal – Gospodično Medično pripravil pogovorni večer z naslovom Krepimo zdravje s čebeljimi pridelki. Udeleženci so iz prve roke strokovnjakov iz čebelarskega področja izvedeli vse o uporabi medu v kulinariki, uporabi cvetnega prahu in propolisa, o medu in zdravju ob degustaciji različnih vrst medu. Organizirana je bila tudi strokovna čebelarska konferenca z naslovom Izdelki iz čebeljih pridelkov in zakonodaja označevanja medu, v okviru katere so svoje izkušnje in znanja predstavili čebelar Anton Štaut, dr. Urška Ratajc iz Čebelarske zveze Slovenije, dr. Mira Kos Skubic iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Mojca Pibernik iz Čebelarske zveze Slovenije 4. oktobra so v jutranjih urah številni pohodniki jubilejnega desetega tridnevnega pohoda po Krožni pešpoti Prijetno domače za kratek čas upočasnili korak in se okrepčali z medenimi dobrotami v Hiši kranjske čebele. Zaželeli smo jim varen korak do Jurčičeve domačije, kjer je bil zaključek pohoda prvega dne. V četrtek, 7. novembra, smo v Hiši kranjske čebele prisluhnili izjemni predstavitvi arheologa Saša Porenta, ki nam je na zanimiv način predstavil naselje Vir pri Stični kot železnodobni center iz obdobja okoli 800 pr. n. št., imenovan Cvinger in raziskovanja iz leta 2022. Ta pomemben arheološki kraj je bil del Vzhodnega halštatskega kulturnega kroga in je imel velik vpliv na JV alpsko skupino. Naselje je obsegalo kar 19 ha, dolžine 800 m in širine 400 m. Naselbino je obdajalo 2 km dolgo obzidje, Okrog je še več kot 120 gomil, v vsaki gomili naj bi bilo od 6 do 183 grobov z bogatimi pridatki takratnih kultur. Raziskave, ki potekajo že od leta 1809, so v zadnjih letih prinesle pomembne nove podatke, še posebej pod vodstvom Saša Porente v letu 2022, ko so raziskovali sektor dolžine 350 m. In kaj je bilo največje odkritje v zadnjih raziskovanjih? Območje je bilo v preteklosti pod močnim vplivom vodnega delovanja. Našli pa so tudi bogate zaklade iz preteklosti. Sašu Porenti čestitamo in že z veseljem pričakujemo nova odkritja. Ste vedeli? - da je v občini Ivančna Gorica še danes dobro vidna naselbinska kultura izpred 2800 let? - da je Stiško prazgodovinsko naselje s pripadajočimi gomilnimi grobišči med najobsežnejšimi železnodobnimi gradišči v Slo- Hvaležni smo za vse vaše obiske, podporo in pohvale, ki ste nam jih izrekli v teh treh letih. Ob tednu slovenske hrane smo 13. novembra v preddverju dvorane Državnega sveta obiskovalcem dogodka Zdrava malica postregli z najboljšimi medenjaki in medenimi lizikami iz Hiše kranjske čebele. Z nami je bila tudi naša medena kraljica Rebeka Medved, ki je s svojo prisotnostjo dodala poseben čar temu dogodku. Na tradicionalni slovenski zajtrk vsekakor nismo pozabili in smo obiskali učence v OŠ Višnja Gora in že tretjič zapored v kavarni pripravili tradicionalni zajtrk za vse, ki so nas ta dan obiskali. V okviru podjetniškega epicentra Apilab v novembru že potekajo predavanja štirih odličnih predavateljic, kjer boste vsak ponedeljek pridobili praktične vpoglede in znanje, kako pridobiti nadarjene kadre, jih motivirati, zadržati ter poskrbeti za optimalno zakonodajno skladnost pri zaposlovanju. V Hiši kranjske čebele je na ogled prva razstava mlade umetnice Tamare Erman, ki v svojih delih čudovito prikazuje motive iz narave. Tamara raziskuje različne umetniške tehnike: akrilne barve, markerji, voščenke, laki in akvareli. S plastenjem tehnik njenim delom dodaja globino in edinstveno teksturo. Otvoritev razstave so kulturno obogatili Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava, program je spretno povezoval g. Gorazd Hribar Rajterič, Sašo Pajk nas je navdušil z recitacijo, za čudovito glasbeno spremljavo pa sta poskrbela Gaja in Igor Adamič. Dela umetnice Tamare Erman krasijo stene kavarne Hiše kranjske čebele, kjer se lahko ob ogledu umetnin posladkate tudi z medenimi dobrotami. Pred nami je obdobje obdarovanj in v Informacijskem centru Hiše kranjske čebele ima trgovina že bogato ponudbo artiklov in namigov, ki se lahko spremenijo v čudovito darilo. Če iščete edinstveno in drugačno lokalno darilo je to prava izbira za vas, s katero boste razvajali vaše najbližje, poslovne partnerje ali prijatelje. V svet medenih užitkov vas bomo popeljali z novimi medenimi kroglicami in medenkami, ki so pravi prodajni hit v Informacijskem centru Hiše Kranjske čebele. Kot zdaj že dobro veste, se morda še snidemo čez približno mesec dni. Do takrat pa vam želimo vse dobro, predvsem pa, da ostanete zdravi in uživate v decembrskem vzdušju prav vsak dan posebej. ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Andreja Vesel DECEMBERSKO DOGAJANJE V HIŠI KRANJSKE ČEBELE 2. 12. 2024 ob 12.uri: predavanje Andreje Boštjančič z naslovom Zaposlitveni proces kot ključni element gradnje blagovne znamke delodajalca Vstop prost. Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 3. 12. 2024 TA VESELI DAN KULTURE: Dan odprtih vrat Vabljeni na vodenje po doživljajski razstavi ob 10.uri in 14.uri. Ob 17. uri se nam pridružite na doživljajskem programu za otroke z lutko čebelo Višnjo in sladkanje z medenjaki v družbi maskote Višnje. Vstop prost. Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 9. 12. 2024, od 17. do 19. ure: Pravljice na peči z ustvarjalno delavnico Čarobna ustvarjalnost v Malem muzeju v Višnji Gori v sodelovanju s Hišo kranjske čebele. Namenjeno otrokom od 5 – 12 let. Manjši otroci morajo biti v spremstvu staršev. Vstopnina 5,00 € na osebo. Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 11. 12. 2024, ob 16. uri: Pogovorni večer Boštjana Noča z gostom Petrom Kozmusom Vstop prost. Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 14. 12. 2024, od 9. do 12.ure: Praznična peka medenjakov za otroke Namenjeno otrokom od 5 – 12 let. Manjši otroci morajo biti v spremstvu staršev. Vstop je prost. Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 15. 12. 2024, ob 10.uri: Vodenje po razstavi z medeno kraljico Rebeko Medved Plačilo po redni ceni vstopnine. Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 16. 12. 2024, od 17. do 19. ure :Pravljice na peči in ustvarjanje lučk iz steklenih kozarčkov Čarobna ustvarjalnost v Malem muzeju v Višnji Gori v sodelovanju s Hišo kranjske čebele. Namenjeno otrokom od 5 – 12 let. Manjši otroci morajo biti v spremstvu staršev. Vstopnina 5,00 € na osebo. Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 17. 12. 2024, od 16. do 19. ure: Praznično izdelovanje hišk iz medenega testa za družine Namenjeno družinam, cena za družino: 25,00 € Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 19. 12. 2024, ob 17.uri: Predstava za otroke Tinka in Špela za praznike z ustvarjalno delavnico, Zavod Špura Prost vstop. Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 22. 12. 2024, ob 10. uri in 14. uri Vodenje po razstavi z medeno kraljico Rebeko Medved Plačilo po redni ceni vstopnine. Prijave so obvezne na info@hkc.si ali na številko 01 44 40 410. 10 Turizem številka 7 november 2024 Jubilejni 10. pohod po Krožni poti Prijetno domače Pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače je namenjen ljubiteljem narave, ki si želijo ogledati in spoznati lepote in zanimivosti naše občine z drugačne perspektive. Označena pot, ki vodi skozi vseh dvanajst krajevnih skupnosti, ima dvanajst informacijskih tabel z žigi, pohodniki pa jo lahko prehodijo v več etapah. Vsako leto Občina Ivančna Gorica, skupaj z Zavodom Prijetno domače, Gorniškim klubom Limberk ter planinskimi društvi Polž in Šentvid pri Stični, organizira množični, tridnevni obisk krožne poti. 4. oktobra v jutranjih urah se je skupina približno sedemdesetih pohodnikov podala na jubilejno, 10. izvedbo pohoda po Krožni pešpoti Prijetno domače. Prvi dan jih je pot iz občinskega središča vodila čez Stično in Metnaj do Višnje Gore, kjer so se udeležili tudi slovesnega odkritja temeljnega kamna za novi dom starejših občanov. Po obveznem postanku pri Hiši kranj- ske čebele je bila pred njimi še trasa Jurčičeve poti do Muljave. Tam so jih s programom pozdravili člani KD Josipa Jurčiča in kasneje še domači gasilci, ki so poskrbeli za večerjo. Drugi dan so se pohodniki iz Jurčičeve Muljave podali preko Krke do Korinjskega hriba in tamkajšnjega gasilskega doma in nadaljevali proti Ambrusu do cerkvice sv. Petra na Kamnem Vrhu. Iz ambruškega konca so se sploh prvič v desetih letih podali na 695 metrov visok Bovljek, kjer bo v prihodnjih letih postavljen razgledni stolp. Od tu so pot nadaljevali do Kuželjevca, kjer je osebje Gostišča pod podom pohodnike razveselilo z okusnimi picami. Sledil je še spust do info točke v Zagradcu, kjer se je uradno zaključil drugi dan. Tretji dan pohoda, v nedeljo 6. oktobra, je pohodnike pot vodila iz Zagradca preko Kitnega Vrha in Lučarjevega Kala, kjer je bil postanek pri članih TD Grča in ogled čebelarstva Flis. Nato pa naprej do Doba in lrn¡ BazAR EnosvnOst v zmišljAnjU Delavnica je namenjena vsem (še posebej pa vodjem in članom kulturnih društev), ki želijo zmanjšati kompleksnost v svojih organizacijah in postopkih. Osredotoča se na tehnike poenostavljanja dela, kar omogoča lažje učenje, manj napak in boljše medsebojno sodelovanje. Udeleženci boste spoznali konkretna orodja in tehnike za odstranitev nepotrebne zapletenosti ter načine, kako v svoje organizacije vnesti kulturo enostavnosti. Cilji delavnice: · Razumevanje, zakaj in kako se procesi in sistemi sčasoma zapletejo. · Spoznati vrednosti in koristi, ki jih prinaša enostavnost za organizacijo in njene člane. · Naučiti se uporabljati orodja za poenostavitev, kot so odstranjevanje nepotrebnih delov, prestrukturiranje in nadomeščanje. · Praktična uporaba teh tehnik na resničnih primerih iz organizacij. Vsebina delavnice: 1. Uvod – razprava o pomenu enostavnosti in zgodovinskih razlogih za kompleksnost. 2. Postavljanje ciljev – določitev ciljev in vrednot, ki jih želite doseči. 3. Orodja enostavnosti – tehnike za odstranjevanje, nadomeščanje in prestrukturiranje delovnih postopkov. 4. Ocena in izvedba sprememb – praktične vaje in načrtovanje implementacije. Devet pohodnikov pot prehodilo desetič! Čestitke za prehojeno pot so pohodnikom ob zaključku v Lavričevi koči na Gradišču nad Šentvidom in Stično izrekli župan Dušan Strnad, direktorica Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Maja Lampret in Janez Mežan, ki je vodil tridnevni pohod. Letos je celotno traso pohoda v treh dneh prehodilo 37 pohodnic in pohodnikov. To so bili: Robert Šetinc, Aljoša Vec l = vec življEnja od 20. novembra do 12. decembra 2024 Ivancna go€ca 2024 ldEvnicA v Temenico, kjer je bila priložnost za ogled gasilskega doma v gradnji, za okrepčilo pa so tokrat poskrbeli prijazni gostitelji iz vinogradniškoturističnega društva na Debelem hribu. Pot se je nadaljevala do Sobrač, nato pa preko Velikih Češnjic do Šentvida pri Stični, kjer je bilo zadnje žigosanje pohodniških kartončkov. Domala v vsaki krajevni skupnosti so predstavniki krajevnih skupnosti in turističnih društev poskrbeli za dobrodošlico in okrepčilo. V sredo, 30. 10., smo v TD Grča organizirali ustvarjalno delavnico za svoje najmlajše in vse tiste mlade po srcu. Izrezovali smo buče, krasili razne pridelke, in iz njih naredili prave umetnine. Izdelali smo 29 buč na temo »noč čarovnic«. Pridne gospodinje so napekle veliko domačih dobrot, na katerih prav tako ni manjkal motiv temačnega in strašnega. Ker smo po večini vzgojeni kot kristjani, ta večer izkoristimo le zato, da naši otroci vsaj za kakšen trenutek odložijo telefone in krepijo svojo ustvarjalno žilico, in ne zato, da bi častili neke starodavna poganska oz. keltska verovanja. Ker smo ekološko osveščeni, vse to izdelujemo iz materialov, nabranih oz. pridelanih v naravi. Ta večer izkoristimo tudi za medsebojno druženje, pred praznikom vseh svetih, ki ga obeležujemo 1. novembra. Ker pa brez dneva reformacije in Primoža Trubarja tega besedila danes verjetno ne bi zapisal v slovenščini, se Matej Šteh Mentorica: Mag. NASTJA MULEJ Za mlade od 15. leta in odrasle 9. december 2024, od 16. do 20. ure Jurčičeva domačija na Muljavi OBVEZNE PRIJAVE do 5. decembra 2024 zkd.ivancnagorica@gmail.com 041 328 141 (Saša) Delavnica je brezplačna. O MENTORICI Mag. NASTJA MULEJ je goreča evangelistka kreativnosti kot temeljne kompetence 21. stoletja. Ekonomistka, sociologinja in komunikologinja že 22 let spodbuja ljudi, da razmišljajo. Najprej kot vodja oddelka za nove ideje pri mednarodni agenciji New moment, zadnjih 16 let pa samostojno kot edina licencirana trenerka de Bonovih orodij razmišljanja na področju nekdanje Jugoslavije. Delala je z več kot 200 podjetji, nastopila na več kot 150 konferencah, podala več kot 100 intervjujev in ima več kot 25.000 zadovoljnih udeležencev. Vodi številne pozitivne in kreativne dogodke, kot so seminarji o kreativnem vodenju z Gospodarsko zbornico Slovenije, predavanja o pozitivni psihologiji in Šola za starše, ki od leta 2020 množično potekajo prek spleta, ter Konferenca o kreativnosti v okviru Svetovnega tedna kreativnosti in inovativnosti. S svojim delom spodbuja pozitivne spremembe v poslovnem in družbenem okolju ter neumorno uči posameznike – otroke in odrasle, time in njihove vodje, direktorje in cele organizacije ... uporabljati možgane na nameren način, da bi s tem soustvarila tolerantno in inovativno družbo blagostanja. Ustvarjalna delavnica v TD GRČA »BUČARIJADA 2024« KUL delavnica Nastja Mulej.indd 1 Kastelic, Slavko Kastelic, Viktorija Rojec, Marija Likovič, Urban Slana , Jožica Perme, Miran Slana, Renata Kutnar, Helena Adamlje, Anton Zupančič, Alojz Šinkovec, Marta Šeme, Boštjan Medvešek, Marija Kužnik, Janez Golf, Aleš Krevs, Sonja Kastelic, Majda Kastelic, Olga Primc, Marta Ceglar, Marjan Mlakar, Janez Mežan, Jožica in Jože Gregorič, Karmen Koželj Trček in Martin Trček, Ivanka in Alojz Fortuna, Jožica in Rado Kralj, Slavka in Anton Fortuna, Majda in Polde Sadar, Marta in Avguštin Rus. Kar devet pohodnikov pa je bilo takih, ki so bili na zaključni slovesnosti deležni posebne pozornosti, saj so krožno pešpot po občini prehodili že desetič in v vseh desetih letih naredili več kot 1000 kilometrov. Posebno priznanje in pohodniško čelado so prejeli: Alojz Šinkovec, Janez Golf, Miran Slana, Rado Kralj, Janez Mežan, Slavka in Anton Fortuna in Majda in Polde Sadar. Pohodniški nahrbtnik za petič prehojeno pot pa je prejel Marjan Mlakar. Ob zaključku je bilo poskrbljeno tudi za glasbeno popestritev, za kar so poskrbeli mladi glasbeniki iz naše občine, in sicer člani novoustanovljene moške zasedbe A piacere in dekleta glasbene skupine Preko srca. Posebna priznanja na Dnevih slovenskega turizma 20/11/2024 08:45:30 z izobešanjem zastav poklonimo tudi temu velikemu rojaku. Za TD Grča Tomi Mandelj V ponedeljek, 18. novembra, je v Laškem na Dnevih slovenskega turizma predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak podelil sedmim našim občanom posebna priznanja za dolgoletno in uspešno prostovoljno delo v turističnih društvih. V obrazložitvi so poudarili njihove zasluge, da so kraji v naši občini iz leta v leto lepši in bolje urejeni, ne samo za obiskovalce naše občine, pač pa predvsem tudi za vse nas, ki tu živimo. Prejemniki priznanj na fotografiji z leve: Jožica Glavan z Muljave, Vida Gorišek iz Ivančne Gorice, Marjana Kampjut s Polževega, Jože Kozinc s Krke, Mojca Jernejčič iz Zagradca, Branka Kastelic z Lučarjevega Kala in Jožica Podržaj iz Višnje Gore (priznanje je v njeni odsotnosti prejela predsednica društva Marijeta Lovrić Simoniti). Nagrajenci so dovolili, da se z njimi fotografirata tudi predsednik občinske turistične zveze Stane Kralj in njegov predhodnik Pavel Groznik. Pavel Groznik november 2024 Turizem številka 7 Turistično društvo Grča iz Lučarjevega Kala praznovalo 30 let delovanja 11 V petek, 18. oktobra, je Turistično društvo Grča Lučarjev Kal obeležilo 30-letnico svojega obstoja. Ob tem jubileju so pripravili slavnostno prireditev in v društvenih prostorih postavili na ogled fotografsko razstavo, ki je kronološko predstavila zgodovino društva. V spomin na nekdanjega predsednika društva, novinarja in fotoreporterja Andreja Agniča, so pripravili tudi posebno plaketo, ki so jo podelili zaslužnim članom, nekdanjih predsednikom in podpornikom društva. Andrej Agnič je bil v prvih letih delovanja med drugim zaslužen za ustanovitev vaškega časopisa Lučarski pajkelj, kasneje pa je bil urednik občinskega glasila Novičar, današnje Klasje. Društvo danes šteje 106 članov in ga vodi predsednik Tomi Mandelj. V svojem nagovoru je predstavil ključne mejnike v tridesetletni zgodovini društva ter poudaril pomen imena »Grča«, ki simbolizira vzdržljivost in neomajno odločnost članov, da se ne predajo, ne glede na izzive. Posebej je izpostavil vlogo že omenjenega Agniča ter drugih predsednikov, ki so s svojimi vizijami pomembno prispevali k razvoju društva. V letih svojega delovanja se je društvo razvijalo od skromnih začetkov do pomembnih pridobitev, kot so nakup zemljišč, izgradnja društvene koče na »Vrheh« in športnega igrišča. Velik pomen so imeli tudi skupni projekti in dogodki, kot so Ogljarska noč, legendarne košnje z zmajevko ter različne čistilne akcije. Društvo je danes najbolj prepoznavno po spomladanskem »kurbaljanju« starodobnih vozil in jesenski prireditvi »Naj pridelek«, ki jo tradicionalno organizira v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Stična. Jubilejne prireditve so se udeležili tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije Vlado Kostevc, predsednik Občinske turistične zveze (OTZ) Ivančna Gorica Stane Kralj, ambasador ivanškega turizma Pavel Groznik, predsednik Sveta krajevne skupnosti Dob Mitja Selan ter predstavniki sosednjih turističnih društev. Župan Strnad je v svojem govoru poudaril, da ustanovitev društva sovpada z nastankom Občine Ivančna Gorica, kar vidi kot simbol uspešnega razvoja. Spomnil se je tudi prijetnih trenutkov, ki jih je doživel na različnih prireditvah v Lučarjevem Kalu, kot so košnja in tekmovanje z motorno žago, ter iz- Jesenski izlet TD Zagradec Člani Turističnega društva Zagradec smo se zadnjo oktobrsko soboto, 26.oktobra 2024, z avtobusom ob 7. uri zjutraj iz pred OŠ Zagradec, podali na zahod Slovenije, v smer slovenskega krasa in proti Italiji. Skoraj štirideseterica ravnodušnih in dobrovoljnih članic in članov društva se je z avtobusom odpeljala na prvo točko na počivališče bencinske črpalke v Postojni, kjer smo opravili prvi postanek. Pot nas je vodila proti Vipavi, mimo požganih drevesnih debel predlanskega katastrofalnega požara, do kraja Cerje nad Vipavsko dolino in morjem. Na robu kraške planote se nahaja razgledni petindvajset metrov visoki stolp Pomnik miru, posvečen braniteljem slovenske zemlje. kjer smo se okrepčali s pripravljeno malico in napitki. Tu nas je sprejel turistični vodnik turistične zveze Miren kras, gospod Tadej Rogelja. Geslo TZ Miren kras ima pomenljivo geslo Sanjava stran Slovenije. Vodnik nas je z seznanil z razlago in ogledom tega spomenika, predstavil stolp, trdnjavo s sedmimi etažami z zgodbami slovenske zgodovine z omembo prve zapisa Brižinskih spomenikov in dogodkov vihravih vojn na tem ozemlju. Ogledali smo si tudi 15 minutni film iz teh časov. Vsaka etaža predstavlja del te krute zgodovine. Dve etaži pa sta namenjeni predstavitvi slovenskega zamejskega pisatelja in predlani umrlega, 109 let starega Borisa Pahorja. Na vrhu tega stolpa pa je razgledna ploščad, od koder se odpirajo pogledi na vse strani neba s čudovitim pogledom na morje, Furlanijo, Julijske Alpe celotna dolina Vipave s pogledom na Triglav v lepem vremenu. Po tem ogledu tega kraja smo se podali proti Italiji, do kraja Štivan, postavil pomen prireditve »Naj pridelek« za celotno občino. Ob koncu je društvu čestital za vse dosežke in jim v znak spodbude za prihodnje izzive izročil županov spominski kovanec Prijetno domače. Tudi letos podelili priznanja občinske turistične zveze V okviru prireditve je potekala tudi podelitev priznanj OTZ Ivančna Gorica za najlepše urejena turistič- na središča v občini. Prvo mesto je pripadlo Turističnemu društvu Polževo, drugo Lavričevi koči na Gradišču, tretje pa Vinogradniško-sadjarskemu turističnemu društvu Debeli hrib. Prireditev je povezovala domača članica Tjaša Zajc, v kulturnem programu pa sta z recitacijo sodelovala Maša Pečjak in Tim Starič na harmoniki. Gašper Stopar OTZ pozdravila Savinjska dolina V soboto, 19. oktobra, smo se predstavniki Občinske turistične zveze Ivančna Gorica odpravili na strokovno ekskurzijo. Letos nas je pozdravila Savinjska dolina ... naselja kraja Devin z dobrimi 150 prebivalci na slovenskem etničnem ozemlju, kje se nahajajo izviri reke Timava, kateri se po kratki poti slabih dveh kilometrov izlije v morje. Ta del je znan predvsem po teh izvirih in vodnemu zajetju, še bolj pa je znana stara gotska cerkev svetega Janeza Krstnika, katera stoji na vodnem izviru in tudi v cerkvi je del prezbiterija zalit z vodo. Ravno na dan našega obiska se je v tej cerkvi dogajala slovesnost zaobljube zlate poroke italijanskega para. V naši družbi smo imeli tudi mladega harmonikarja Marka, ki je z zvoki frajtonarice izzval dobro voljo svatov in nas prisotnih, ki smo jim tudi zapeli slovenske ljudske pesmi. Po končanem obredu in napevnem voščilu zlatoporočencema, smo si ogledali notranjost te znamenite cerkve. Del članov, ki so tudi člani pevskega zbora iz Zagradca, so v čast Marijinemu mesecu zapeli tudi znano slovensko pesem Veš o Marija in s tem preizkusili akustiko tega objekta. Po tem prisrčnem dogodku nas je pot vodila proti morju, severno od Trsta do kraja Vejna, kjer smo si ogledali mogočno cerkev Marijinega svetišča oziroma Narodnega hrama Marije matere in kraljice. Ogromna betonska konstrukcija te cerkve sega visoko v nebo v obliki piramide oziroma črke A iz Marijinega monograma. Glavni oltar je posvečen vsem medvojnim žrtvam, ki niso bile deležne krščanskega pogreba. Med sedmimi stranskimi oltarji na desni strani je tudi oltar, posvečen slovanskima zavetnikoma sv. Cirilu in Metodu, s podobo slovenskega slikarja Toneta Kralja, pri katerem se vsaj enkrat letno zbirajo Slovenci iz Trsta in okolice. To svetišče je leta 1992 obiskal papež Janez Pavel II. Tudi v tej cerkvi so zagraški pevci preizkusili akustiko z dvema Marijinima pesmima. Lokacija te cerkve je na območju prečudovitega razgleda nad morjem Tržaškega zaliva, Trsta in precej daleč, seveda lepega jasnega dne. Mi smo na žalost opazovali zgolj meglice nad morjem in nekaj plavajočih ladij. Dan se je že nagnil in tudi želodčki so postali lačni, zato smo se odpravili proti gostišču in domu. V kraju Kozina smo si v gostilni in pivnici Mahnič okrepčali z dobrotami njihove ponudbe. Nazaj domov nas je večji del poti zabaval mladi harmonikar Marko in popestril nepozabne doživljaje tega čudovitega dne. Marjan Urbas Meglen jesenski dan smo začeli z ogledom romarske cerkve Sv. Frančiška Ksaverija, ki stoji v kraju Radmirje. Polna je darov iz avstrijskega, poljskega, francoskega in neapeljskega dvora, znana pa je predvsem po zakladnici mašnih plaščev, med katerimi je tudi tisti, ki ga je naredila in darovala cesarica Marija Terezija. Še posebej zanimiv je zaradi tega, ker ga je naredila iz svoje poročne obleke. Sledil je ogled muzeja Vrbovec. Gre za muzej gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, ki na ogled postavlja zgodovino gozdarstva in lesarstva v Savinjski dolini in ponuja vpogled v razvoj gozdarske panoge na Slovenskem. Nekdaj so posek in spravilo lesa, žagarstvo, splavarstvo in trgovina z lesom predstavljali najdonosnejše dejavnosti in s tem glavni vir zaslužka velikega dela prebivalstva. Na začetku smo izvedeli veliko zanimivosti o drevesnih vrstah, njihove posebnosti in uporabnosti, se nato vrnili v čas in življenje olcarjev, žagarjev, flosarjev, furmanov, mizarjev, kolarjev in tesarjev ter na koncu občudovali nekaj inovativnih izdelkov današnjih mizarjev. Fascinirale so nas zanimivosti o drevesih, ki nam jih je zaupala vodička. Med njimi je bila tudi ta, da najvišje drevo raste v Kaliforniji in meri preko 115m. Za konec smo se odpeljali na ogled Gornjegrajske katedrale – cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Gre za največjo in arhitekturno najpomembnejšo baročno stavbo v Sloveniji, v kateri izstopajo predvsem razgibana fasada s kamnitimi kipi, dragocene slike iz 18. In 19. Stoletja in nagrobniki ljubljanskih škofov. Mogočnost in akustičnost te stavbe smo preizkusili tudi s petjem ene izmed cerkvenih pesmi in s tem tudi zaključili našo strokovno ekskurzijo. Kljub temu da je bil meglen in rahlo deževen dan, smo se imeli lepo. Temu je gotovo pripomogel tudi gospod Pavel Groznik, ki nam je med potjo povedal veliko zanimivih stvari. Lepo je, ko raziskujemo našo Slovenijo, ko se medgeneracijsko povezujemo in ko se znova vrnemo domov, kjer je prijetno in domače ... Tjaša Zajc, predsednica Mladinskega odbora OTZ 12 Turizem november 2024 številka 7 Drugi ŠTRUDELJFEST povezal občino in privabil obiskovalce iz cele Slovenije Vonj po sveže pečenem domačem štrudlju, nasmejani obrazi sodelujočih, vrvež obiskovalcev med številnim stojnicami, kulinarično potovanje med tradicijo in sodobnostjo, bogat kulturni program in prijetno domače vzdušje- vse to in še veliko več je ŠTRUDELJFEST, kulinarično predstavitveni festival v občini Ivančna Gorica. Tradicionalne dobrote iz domače kuhinje so tretjo nedeljo v septembru v Šentvid pri Stični privabile številne obiskovalce, ki so poskusili pisano paleto raznovrstnih štrudljev- tradicionalne jabolčne in sodobne različice z novimi okusi: skutni z rozinami, korenčkov s skuto in jabolki, medeni štrudelj, jabolčni z vanilijevim pudingom in lešniki, bučkin, slivov s temnim pivom, štrudelj z makom, skuto, jabolki in bučkami, štrudelj z bezgovimi cvetovi, …Bilo je kar 58 različnih vrst sladkih in slanih štrudljev, ki so jih pripravili “štrudelj mojstri in mojstrice“ iz naše občine. Na barvitih stojnicah so se predstavile krajevne skupnosti, lokalna turistična in druga društva, turistične kmetije, vinarji, sadjarji, čebelarji, rokodelci in povabljena društva iz sosednjih občin. Obiskovalci so opazovali pripravo štrudljev in drugih domačih dobrot, poklepetali z lokalnimi ponudniki, spoznali najstarejše domače obrti in rokodelske izdelke,…Priložnosti za ogled, pokušino, nakup in prijetno druženje na podeželju je bilo veliko. Prisotne sta na dogodku pozdravila in nagovorila župan Dušan Strnad ter predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Roman Žveglič, ki sta poudarila pomen tovrstnih prireditev za ohranjanje lokalne tradicije in povezovanje skupnosti. Udeležence je nagovorila tudi predsednica Turističnega društva Šentvid pri Stični, Anica Volkar. Kulinarično potovanje med stojnicami so spremljale zanimive delavnice za otroke in bogat program. Na odru so se predstavili učenci Glasbene šole Grosuplje, podružnica Ivančna Gorica; Godba Stična; otroci iz vrtca Ivančna Gorica, enota Videk iz Šentvida pri Stični; učenci OŠ Ferda Vesela; Špela in Nejc; Kulturno društvo Zagradec; Kulturno društvo Vidovo Šentvid pri Stični; Vokalna skupina Šentviški slavčki; Studenček; plesna šola Guapa; Capuchini; mladinski pevski zbor Hej; Urša in Nastja duo, Žan in skupina Roksons. Pod mentorstvom gospe Jelke Rojec, idejne vodje projekta šentviških mozaikov, so na delavnici izdelali čudovite mozaike, ki bodo krasili mizice pred PGD Šentvid pri Stični. Anja Fir, superfinalistka oddaje MasterChef Slovenija 2023, pa je na dogodku pripravila poseben štrudelj presenečenja, ki je navdušil obiskovalce. Drugi ŠTRUDELJFEST smo organizirali člani novo ustanovljenega Društva za promocijo sodelovanja in povezovanja v občini Ivančna Gorica, v soorganizaciji s PGD Šentvid pri Stični in Svetom Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični. Gasilci PGD Šentvid pri Stični so poskrbeli, da smo prireditev izpeljali kljub slabemu vremenu, tako da je bilo pod šotorom prijetno domače in toplo. Pripravili so tudi pestro gostinsko ponudbo z odličnim ričetom in telečjo obaro, domačimi sokovi, lokalnim vinom in pivom. Za vso pomoč smo jim zelo hvaležni. Čeprav smo napekli kar 4000 degustacijskih kosov in med sodelujoče razdelili kar 150 kosov štrudlja, ki so ga pripravili v Kavarni Sonček, so nekateri od številnih obiskovalcev ostali brez svojega kosa štrudlja. To nam predstavlja izziv in motivacijo za 3. Štrudeljfest, ki bo jeseni 2025 v Ivančni Gorici. Najboljše izbirali komisija in obiskovalci Ob zaključku prireditve je podžupan Tomaž Smole podelil priznanja najboljšim po izboru strokovne komisije, in sicer v kategoriji tradicionalnih jabolčnih štrudljev, v kategoriji sodobnih različic z novimi okusi ter v kategoriji za najboljši štrudelj po izboru obiskovalcev. Med inovativnimi so bili najboljši jabolčni s skuto (družina Bijec iz KS Šentvid pri Stični), skutin z rozinami (Anica Furlan iz KS Zagradec) in jabolčni z vanilijevim pudingom in lešniki (Anica Nose iz KS Ivančna Gorica). V kategoriji tradicionalnih jabolč- Ekskurzija v hrvaško Zagorje TD Šentvid pri Stični je organiziralo jesensko ekskurzijo, namenjeno ogledu spomenika in rojstnega kraja Matije Gubca v Stubicah v osrčju Zagorja. Na jesenski dan v zgodnjem jutru smo se odločili obiskati kraje v hrvaškem Zagorju. Zakaj hrvaško Zagorje? Zato ker so nam kraji oddaljeni, manj poznani, a zgodovinsko pomembni. V Dobovi pri prehodu Rigonce smo uradno prestopili mejo. Do Zaprešiča smo bili zelo hitro in se tam usmerili na severovzhod. Po eni uri vožnje mimo Stubiških toplic smo prispeli do Donje in Gornje Stubice. Na impozantnem pobočju ob dvorcu Oršič je postavljen ogromen spomenik Matiji Gubcu, ki gleda na stubiško dolino. 6,5 m visoka figura Matije Gubca in na vsako stran krilo z bronastim reliefom, ki prikazuje like iz življenja kmetov in kmečkega upora. Matija Gubec zavzema pomembno vlogo v hrvaški zgodovini. V letu 1573 je vodil slovensko-hrvaški upor proti plemičem, takratnemu Ferenc Tahiju, mogočnemu graščaku madžarskega porekla. S svoji kmeti je bil premagan in kot vodjo so ga okrutno umorili v Zagrebu. Prebivalci Stubic in tudi širše so zelo ponosni na Matijo Gubca. V ta namen je zelo lepo ohranjena rojstna hiša. Lipa, ki že 400 let krasi vas, je edina pričevalka teh časov. S svojo veličino predstavlja naravno redkost in je bila proglašena kot spomenik narave, poimenovana Gubčeva lipa. Poleg lipe je stara gostilna in cerkev Sv. Jurija iz časov okrog leta 1300. Po ogledu smo nadaljevali pot do največjega hrvaškega romarskega svetišča Marije Bistrice. Velika cerkev in še večji prostor za molitev na prostem prevzamejo obiskovalca. Po vseh teh kulturnih obeležjih smo že težko pričakali prvi obrok, ki je bil v Kumrovcu. Po dobri in obilni hrani smo po poldrugi uri vožnje prestopili mejo v Humu ob Sotli in nada- ljevali pot do Rogaške Slatine. Želja je bila, da si ogledamo stolp Kristal in iz njega našo lepo pokrajino. Z zelo hitrim dvigom z dvigalom smo prispeli na 106m visoko ploščad, od koder je bil čudovit razgled, saj nam je lep sončen dan to omogočal. Že pozne popoldanske ure so nas priganjale, da nadaljujemo pot proti domu. Med potjo smo se ustavili na kmetiji Križančič in nabrali nekaj ozimnice. Zadnja postaja je bila v Stari vasi na Bizeljskem, kjer smo se še malo okrepčali, preden smo dokončno zaključili izlet in se srečno vrnili domov. Za TD Dragica Lampret nih štrudljev so priznanja prejeli Ani Čož (KS Višnja Gora), Katja Ilovar (KS Muljava) in Joži Trontelj (KS Ivančna Gorica). Po izboru obiskovalcev je bil najboljši medeni štrudelj (Andreja Vesel, KS Višnja Gora), bezgov cvet (Suzana Šipek, KS Dob pri Šentvidu) in štrudelj iz maka, skute jabolk in bučk (Helena Žnidaršič, KS Zagradec). Iskrene čestitke! »Štrudelj mojstricam« in “štrudelj mojstrom”, ki ste spekli odlične štrudlje, iskrena hvala za sodelovanje. Hvala tudi Občini Ivančna Gorica za podporo in pomoč pri izvedbi festivala. Veseli smo odličnega obiska in hvaležni vsem, ki ste sodelovali: predstavniki krajevnih skupnosti in turističnih društev občine Ivančna Gorica, DPŽ Ivanjščice, DPM Kalček, Aktiv podeželskih žena Lisičke, VSTD Debeli hrib, Kmečki turizem Obolno, Izletniški turizem Okorn in Turistična vas Pristava, Lavričeva koča na Gradišču, Turistična kmetija Miglič, Kmetija Kotar, Kmetija Čož, HKČ Višnja Gora, Gostišče Krka, Gostilna Pri Obrščaku, Čebelarstvo Perko, Čebelarstvo Ceglar, Sadjarska kmetja Janežič, KBS Art, Papirčkarice iz Doba, KD likovnikov Ferdo Vesel, KD Temenica, KD Muljava, ZŠAM Ivančna Gorica, Kavarna Sonček Ivančna Gorica, ZKT Prijetno domače, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, KZ Stična, Sitik, Papirnica Praznik, Zavod Dobrote Dolenjske Trebnje, DKŽ Novo mesto, DPŽ Mirna Peč, Klekljarsko društvo Žnurce, DPŽ Dolenjske Toplice, DPŽ Tavžentroža Trebnje, LAS STIK in Keramika Dobovšek. Sodelovanje nas povezuje. Hvala za prijetno nedeljsko druženje, dobro voljo, pohvale in predloge za naslednje leto. Vabljeni na 3. ŠTRUDELJFEST v Ivančno Gorico, luštno bo! Mojca Šumer, Društvo za promocijo sodelovanja in povezovanja v občini Ivančna Gorica Večer pod kozolcem Na toplo jesensko soboto, 14. oktobra, smo se v Ambrusu družili na Večeru pod kozolcem, dogodku, kjer se prepletata literatura in obujanje starih običajev. Pred desetletji je ličkanje veljalo za eno pomembnejših kmečkih opravil, hkrati pa je bila to priložnost za druženje in zabavo. Vaščani so namreč ob delu prepevali in si pripovedovali zgodbe. S časom so tej običaji zamrli, v Ambrusu pa jih poskušamo ponovno obuditi. Tudi letos smo se zbrali na Štacnarjevem ranču, se posedli okrog kupa koruze in se hitro lotili dela. Še posebej pridni so bili pri ličkanju najmlajši. Za njih so se namreč v kupu koruze, tako kot včasih, skrivali različni priboljški. Ko je bila vsa koruza pospravljena, pa smo prisluhnili še zgodbam iz zbirke Krvapivc, ki sta jo leta 2001 izdala Zlata Kastelic in Jože Primc. Kar nekaj zgodb izvira iz Ambrusa in njegove bližnje okolice. Nekatere so resnične in se jih spominjajo še naše babice, druge pa so izmišljene in so služile krajšanju časa ob dolgih jesenskih in zimskih dneh. Na Večeru pod kozolcem smo tako skupaj prebrali nekaj zgodb, ki so nas spomnile na »stare čase«, nekatere pa nas tudi dodobra nasmejale. Ob tem se je toplo jesensko popoldne že prelilo v hladen jesenski večer, ki smo ga zaključili z druženjem ob ognju. Tanja Škufca Gospodarstvo številka 7 november 2024 Jurčičeve kroglice osvajajo Japonsko 13 Slovenska družinska destilarna in čokoladnica Berryshka po novem navdušuje tudi japonske ljubitelje čokoladnih kreacij. Japonskemu tržišču so med drugim predstavili Jurčičeve kroglice s hruškovim polnilom, ki so bile razvite v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica. Izbrana ponudba čokoladne manufakture Berryshka je na voljo v trgovskem centru Takashimaya v Tokiu, ki je znan po svoji prestižni ponudbi in visokokakovostnih izdelkih. Posebno mesto pa so Jurčičeve kroglice zasedle tudi v muzeju čokolade Felissimo Chocolate v mestu Kobe blizu mesta Osaka. Takashimaya v Tokiu je odlična destinacija za tiste, ki iščejo luksuzno nakupovalno izkušnjo v enem izmed najbolj dinamičnih mest na svetu. Takashimaya je del verige veleblagovnic, ki je znana po svoji dolgi tradiciji in odlični storitvi za stranke. Stavba je elegantno oblikovana in ponuja več nadstropij, polnih različnih trgovin ter restavracij. Posebnost te veleblagovnice je njihov delikatesni oddelek, kjer lahko obiskovalci najdejo vrhunske japonske in mednarodne kulinarične specialitete. Poleg tega redno prirejajo različne dogodke in razstave, ki privabljajo tako domačine kot turiste. Priljubljena japonska turistična destinacija je tudi muzej Felissimo Chocolate Museum, kjer obiskovalci izkusijo edinstveno in sladko doživetje, ter izvedejo več o eni izmed najbolj priljubljenih sladic na svetu. Muzej Felissimo Chocolate Museum, ki se nahaja v Kobeju na Japonskem, je prava poslastica za ljubitelje čokolade, saj ponuja vpogled tako v bogato kulturo in zgodovino čokolade, kot tudi v proizvodnjo različnih vrst čokolade: v muzeju si lahko obiskovalci ogledajo razstave, ki prikazujejo zgodovinski razvoj čokolade, od njenega nastanka v starodavnih civilizacijah do sodobne proizvodnje, poleg tega muzej prikazuje umetniške in kulturne vidike čokolade, vključno z embalažo in oglaševanjem skozi različna obdobja. Destilarna in čokoladnica Berryshka je znana po svoji inovativnosti in stalnem razvoju novih izdelkov. Zelo izstopajoča novost, vredna omembe, je zagotovo izdelek Ducat nepozabnih, v štirih okusih čokoladnih kroglic, ki so pakirane v domiselni stekleni embalaži, ki jo, ko se posladkamo z vsemi kroglicami, lahko uporabimo na različne načine, na primer v kuhinji ali delavnici. Po drugi strani pa imajo ročno izdelani pralineji, poimenovani Pomladni grižljaji, poslanstvo, da v vsak trenutek leta s svojim živahnim vi- dezom in okusom pričarajo občutke cvetoče pomladi. Pomladni grižljaji – Berryshkin najbolj priljubljen produkt leta 2024 – so letos očarali tudi Japonce, zato že intenzivno pripravljajo pošiljko, ki bo še pred prazniki »odletela« v daljno deželo. Zelo prikladna je tudi možnost nakupa posameznih okusov pralinejev na kos, ki so na voljo le v njihovih fizičnih poslovalnicah. Za ljubitelje mojstrskih izdelkov njihove destilarne pa velja izpostaviti novost, ki je v hrastovih sodih zorela zadnjih pet let. To je prvi slovenski viski, izdelan le iz slovenskih surovin. Mojster destilacije Samo Kenda je med drugim nabiral praktično znanje izdelave te pijače, katere izvor imena prihaja iz gelske besede usquebaugh ('voda življenja'), tudi v svetovno znani škotski destilarni Glenfarclas. Te dni mineva že eno leto od odprtja trgovine Berryshka v GPC Škrjanče v Ivančni Gorici, in prav pozitiven odziv kupcev je potrdil pravilnost te poslovne odločitve. Bližina poslovalnice in pester sortiment izdelkov omogočata občanom odlično priložnost, da letos praznični nabor darilc razširimo in dopolnimo tudi s kakovostnimi izdelki Berryshke. Navsezadnje lahko po novem pospremite darove tudi z ekskluzivnim sporočilom, da prav enake dobrote okušajo te dni tudi zelo zahtevni gurmani v daljni deželi vzhajajočega sonca. Franc Fritz Murgelj Foto: Luka Janežič Kavbojska dežela se bo razširila z Vinsko vasico »Kavbojska dežela je pravi raj za ljubitelje narave in pustolovščin,« pogosto opisujejo obiskovalci tematski park Čož v Leskovcu nad Višnjo Goro. Ta edinstven turistični projekt združuje ljubezen do živali, otrok, lesa in narave ter ponuja prostor, kjer lahko vsaka generacija najde svoj kotiček za sprostitev in zabavo. Po več kot letu in pol uspešnega delovanja družina Čož načrtuje nove projekte, med katerimi je tudi ambiciozna ideja o postavitvi vinske vasice, katere temelji so že postavljeni. Obiskovalce ob vstopu v deželo pozdravi čarobna zgodba, ki jo pripovedujejo tematske lesene skulpture in objekti, kot so glamping kavbojske kočije, kavbojski zapor, »saloon« ter unikaten lesen vhod, ki simbolizira povezanost s konji in otroki. Projekt je svoje začetke našel v obnovi več kot 100 let starega kozolca in hleva, ki sta sprva služila kot prostor za piknike in vikend turizem. Med obnovo pa je postalo jasno, da je potencial veliko večji, zato so se odločili za celoletno delovanje. Prva poletna sezona je prinesla veliko zanimanje obiskovalcev, kar je spodbudilo nadaljnje širitve ponudbe. Med najbolj priljubljenimi atrakcijami so restavracija z gostinsko ponudbo, otroško igrišče in šola jahanja. Čeprav so bile glamping kočije sprva manj obiskane zaradi oddaljenosti sanitarij, je ta izziv že uspešno rešen. Gostje prihajajo iz vse Slovenije, med njimi pa prevladujejo mlade družine. Kavbojsko deželo so kot privlačno lokacijo prepoznala tudi številna podjetja, šole, vrtci in društva. V zadnjem letu so pri Čoževih z veliko vnemo uvajali novosti. V sodelovanju z vinsko kletjo Metlika so dodali vinski kotiček z vinsko prešo in leseno klopco ljubezni ter zasadili pet sadik vinske trte. Uredili so sanitarije, kuhinjo in savno pri glamping kočijah ter postavili nadstrešek za mehanskega bika, ki omogoča uporabo v vsakem vremenu. Poleg tega so vzpostavili večje hladilnice za učinkovitejše delovanje kuhinje. V prihodnje načrtujejo dokončanje apartmaja v srednjem delu kozolca, ureditev paintball igrišča, nadgradnjo igral ter postavitev večjega zipline-a. Prvi večji projekt pa bo verjetno vinska vasica z bivalnimi glampingi v vinskih sodih. l„rn¡ BazAR Vec l„ = vec življEnja od 20. novembra do 12. decembra 2024 Ivanc‹na goŽca 2024 lprEdAvaNjE zA movacijO cUDEžNA MOc POZIVNEGA GOVO, ZMIŠLJANJA IN DE€VANJA DOTIKALI SE BOMO NASLEDNJIH VSEBINSKIH IZHODIŠČ: • Čudežna vloga pozitivnih, iskrenih in dobronamernih besed. • Moč pozitivnega razmišljanja in delovanja. • Kako in zakaj se učiti videti vedno in povsod dobro? • Umetnost razvoja jasnega razuma in mehkega, toplega srca. • Kako tudi v težkih časih nadaljevati z motivacijo in voljo ter tihim nasmehom na obrazu? • Prepoznaj darila življenja, ki so včasih zapakirana v čudno, nenavadno embalažo. • Praktični primeri iz vsakdanjega življenja. • Čas za vprašanja in odgovore ter medsebojno izmenjavo izkušenj. Ob našem obisku smo Čoževim zastavili vprašanje, ali bi se zdaj z izkušnjami lotili projekta kako drugače. Odgovorili so, da bistvenih sprememb ne bi uvajali, vendar bi se s pridobljenim znanjem odločili za bolj samozavesten pristop in že od začetka načrtovali celoletno delovanje parka. Kavbojska dežela ostaja kraj, kjer idej ne zmanjka in kjer vsakdo lahko najde nekaj zase. Predavatelj: ANDREJ PEŠEC, Znanje za življenje Za mlade od 15. leta in odrasle 12. december 2024, ob 18.00 Hiša Jakoš, Ivančna Gorica (Sokolska ulica 12) OBVEZNE PRIJAVE do 10. decembra 2024 zkd.ivancnagorica@gmail.com 041 328 141 (Saša) Predavanje je brezplačno. O PREDAVATELJU Andrej Pešec je avtor štirih knjig, univerzitetni diplomirani politolog, ki deluje kot celostni psiholog, pedagog, trener in strokovnjak za odnose ter osebni razvoj. Sodeluje s preko 300 zavodi v Sloveniji in na tujem. Vodil je že preko 3000 predavanj, webinarjev in izobraževanj, za katere so značilni nenavadni praktični primeri, sinteza sodobnih celostnih znanj in motivacijske filozofije ter zanimive zgodbe iz vsakdanjega življenja. Franc Fritz Murgelj KUL Predavanje Andrej Pešec.indd 1 19/11/2024 09:34:08 14 Kmetijstvo november 2024 številka 7 Sprejem medene kraljice v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori Obeležili Teden slovenske hrane Po slovesnem kronanju medene kraljice Rebeke Medved, ki je potekalo na sejmu AGRA konec avgusta, ji je Čebelarsko društvo Stična v sodelovanju s Hišo kranjske čebele v Višnji Gori pripravilo slavnostni sprejem. Dogodek, poln čustev in ponosa, so obogatili številni gostje, ki so novi medeni kraljici izrekli dobrodošlico in čestitke ob njenem novem poslanstvu. Predsednik Čebelarskega društva Stična Anton Kastelic je medeno kraljico spremljal v prireditveni prostor po slavnostnem špalirju, ki so ga pripravili učenci čebelarskega krožka Podružnične osnovne šole Višnja Gora. V svojem uvodnem nagovoru je izrekel toplo dobrodošlico novi medeni kraljici, ki je tudi članica njihovega društva. Poudaril je, da bo s svojim zgledom navdih za mlade čebelarje in da bo njeno delo pripomoglo k večjemu zanimanju za čebelarstvo. Dobrodošlico ji je izrekla tudi direktorica Javnega zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Maja Lampret in ji zaželela veliko uspehov pri promociji slovenskega čebelarstva. Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je v svojem nagovoru poudaril pomen čebelarstva za regijo in izrazil podporo njeni vlogi pri ohranjanju te pomembne tradicije. Med gosti je bila tudi županja ob- V soboto, 16. novembra 2024, je Tržnica Ivančna Gorica zaživela v znamenju Tedna slovenske hrane, ki se mu je pridružila tudi občina Ivančna Gorica. Namen Tedna slovenske hrane je spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje hrane slovenskega izvora in porekla, promovirati slovenske tradicionalne jedi ter ozaveščati o trajnostnem in zdravem načinu prehranjevanja. O prednostih lokalne oziroma slovenske hrane so na dogodku ozaveščali predstavniki Čebelarskega društva Stična, Čebelarskega društva Krka - Zagradec in Društva podeželskih žena Ivanjščice. čine Trebnje Mateja Povhe, ki je ponosno izpostavila, da bo Rebeka s svojim delom na čudovit način zastopala ne le čebelarje, ampak tudi občino Trebnje, saj živi v njihovi občini. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je v svojem nagovoru poudaril, da medena kraljica ne bo le ambasadorka slovenskega čebelarstva, ampak tudi pomemben zgled mlajšim generacijam. Njena predanost in ljubezen do čebel bosta navdih za prihodnje generacije čebelarjev. Med prisotnimi je medeno kraljico pozdravil tudi predsednik društva Medena kraljica Slovenije Branko Bratinščak. Prireditve se je udeležil tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen, predsednik Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja Anton Koželj, predsednik Čebelarskega društva Krka in Zagradec Marjan Volaj ter številne čebelarke in čebelarji. Kulturni program so oblikovali operni pevec in čebelar Matej Vovk, glasbena skupina Preko srca ter učenci čebelarskih krožkov Osnovne šole Stična ter podružničnih šol Višnja Gora in Temenica, ki so s svojim nastopom očarali zbrane. Njihovo sodelovanje je bilo dokaz, kako močno je čebelarstvo vtkano v mlade generacije, ki bodo to plemenito tradicijo ponosno ohranjale tudi v prihodnje. Anton Kastelic, predsednik Čebelarskega društva Stična Čebelarska ekskurzija po Dolenjski in Posavju V soboto, 28. septembra, smo se stiški čebelarji že tradicionalno odpravili na ekskurzijo. Letos po slikoviti Dolenjski in Posavju, kjer smo spoznavali naravne lepote, umetnost, kulturno dediščino, ter lokalne čebelarje in njihovo ekološko prakso. Najprej smo se peljali skozi Šentjernej, kjer nam je vodička Joži Štremfelj predstavila lokalne znamenitosti tega kraja. Nato smo obiskali Pleterje, kjer smo si ogledali Kartuzijanski samostan. Tukaj so nam virtualno predstavili življenje in delo menihov. Poleg samostana smo si ogledali še muzej na prostem z značilnimi dolenskimi zgradbami. Naslednja postaja je bil Novi Lurd, ki se nahaja pod Opatovo goro na območju Gorjancev. Nato smo se podali v Kostanjevico na Krki, ki najmanjše in hkrati eno najstarejših mest na Slovenskem in je pravi biser Dolenjske. Sprehod po slikovitih ulicah tega otoškega mesteca je bil čudovita izkušnja. Lokalna vodička nas je seznanila z bogato zgodovino mesta, ki je tesno povezano z reko Krko, ter z njegovimi pomembnimi kulturnimi znamenitostmi. Med sprehodom smo občudovali starodavne stavbe in mostove, ki povezujejo mesto z okoliško naravo. Na obrobju mesta smo si pod vodstvom vodičke ogledali še kostanjeviški grad, ki je bil nekdaj cistercijanski samostan. V njem je Galerija Božidarja Jakca. Nas pa so navduševala tudi dela Toneta Kralja in zbirka del starih mojstrov iz kartuzije Pleterje. Naše potovanje se je nadaljevalo do vasi Zaloke, kjer smo obiskali ekološko čebelarstvo Evin Gaj. Go- stitelj Jože nas je navdušil s predavanjem o ekološkem čebelarjenju in pomenu čebel za naš ekosistem. Poleg ogleda čebelnjaka in spoznavanja metod ekološkega čebelarjenja, smo si ogledali tudi prostore za apiterapijo. Predstavili so nam različne terapevtske tehnike, za boljše počutje, povečano odpornost ali zdravljenje raznih obolenj. Ogledali smo si aerosolno komoro, solno kopel s propolisom, apisavno s propolisom, cvetnim prahom in voskom, ter poslušali razlago o blagodejnih učinkih masaže z medom in o toplotni terapiji z oblogami iz čebeljega voska. Vsi smo bili navdušeni nad zelo profesionalno in poučno predstavitvijo samega čebelarstva in veliko paleto čebeljih pridelkov, ki jih je bilo možno tudi kupiti. Po celodnevnem raziskovanju Do- lenjske in Posavja smo se na poti domov ustavili v Novem mestu, kjer smo se v priljubljeni Gostilni Dolenc okrepčali z večerjo. Za zabavo in prijetno vzdušje je s harmoniko in pesmijo poskrbel sin našega čebelarja Emanuel Ceglar. Na koncu smo se strinjali, da je bila strokovna ekskurzija odlično načrtovana in izpeljana. Imeli smo priložnost spoznavanje krajev v naši bližini, spoznavanje ekološkega čebelarstva in apiterapije, ki je v zadnjem obdobju v porastu. Program ekskurzije in zanimiva predavanja med vožnjo in na samih krajih ogleda je pripravila Joži Štremfelj, ki se ji ob tej priložnosti še enkrat lepo zahvaljujem. Anton Kastelic, predsednik ČD Stična Sobotna tržnica je bila obarvana tudi v duhu martinovega. Obiskovalce so z mladim vinom postregli člani domačega Vinogradniško-sadjarskega turističnega društva Debeli hrib in člani Vinogradniškega društva »Lisec« Dobrnič. Njihovi stojnici sta pričali o predanosti članov, ki s skrbnostjo obdelujejo trto, pridelujejo sadje in prostovoljno prispevajo k delovanju društev. Stalne ponudnike in člane sodelujočih društev je obiskal tudi župan Dušan Strnad. S svojim obiskom je pokazal spoštovanje do dela in truda, ki ga vinogradniki ter kmetje vlagajo v pridelavo domače hrane. Kljub temu, da letošnje leto za pridelovalce ni bilo lahko, so številne stojnice ponujale raznovrstne pridelke in izdelke, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju ali za ozimnico. Zapisala: Tanja Fadiga; fotografije: Foto Travnik Teden slovenske hrane na tržnici v Ivančni Gorici V soboto, 16.11., se je naše Čebelarsko društvo Krka in Zagradec na povabilo Občine Ivančna Gorica pridružilo na sobotni tržnici. Tržnica je bila ta dan obogatena s stojnicami v duhu Tedna slovenske hrane, ki poudarja pomen vključevanja lokalno pridelanih in predelanih živil v našo prehrano in spodbuja našo samooskrbo. Na naši stojnici je bil poudarek na pomembnosti čebel in drugih opraševalcev. Med žuželkami, ki oprašujejo rastline, so na prvem mestu prav čebele. Najpomembnejše so za opraševanje sadnega drevja, saj oprašujejo 70-80 % cvetov. Čebele se usmerijo na tisti vir, kot je cvetni prah ali nektar, ki ga najbolj potrebujejo. Na stojnici je iz poučnih plakatov bilo vidno, da čebele oprašujejo 36 % hruške, jabolka 38 %, jagode 55 %, češnje 67%, slive 72 %, maline v 81 %. To je le nekaj izbranih vrst. Zato smo prikazali tudi primerke tega sadja in proizvode, ki jih človek izdela iz surovin, ki so nastale na podlagi opraševanja, kot so kruh, mleko, maslo in drugi. Seveda kot čebelarji nismo mogli mimo tega, da razstavimo tudi med svojih čebel ter razne vrste drugih slovenskih medov in proizvodov iz medu. Medenjake so okušali tudi obiskovalci, ki jih je zanimala vsebina naše stojnice. Predstavitev pomembnosti čebel smo popestrili tudi z možnostjo nakupa cvetličnega in gozdnega medu našega čebelarja. Na stojnici so se nam pridružili župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in čebelarji Čebelarskega društva Stična, ki skupaj z nami skrbijo za čebele v naši okolici, da v zahtevnih klimatskih spremembah sploh preživijo. Marjan Volaj november 2024 Okolje številka 7 Obvestilo uporabniku kmetijskega gospodarstva o izvzemu iz izvajanja in obračuna storitev praznjenja obstoječih pretočnih oz. nepretočnih greznic ali MKČN Hitr o in str okovno izdelujemo arhit ektur ne zasnove in IDEJNE PROJEK TE ( IDP) lesenih, st anovanjskih objekt ov modeko l e s e n a h i š a zasnovano v PILL AR V primeru nastajanja blata v obstoječi pretočni oz. nepretočni greznici ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu rejnih živali je kmetijsko gospodarstvo lahko izvzeto iz izvajanja in obračuna storitev praznjenja obstoječih pretočnih ali nepretočnih greznic ali MKČN. Blato mora biti zmešano skupaj z gnojnico oziroma gnojevko in pred gnojenjem oziroma pred nadaljnjo uporabo skladiščeno najmanj šest mesecev. Lastnik kmetijskega gospodarstva lahko v tem primeru pri izvajalcu javne službe uveljavlja izvzem iz opravljanja in obračuna storitve javne službe s tem, da dostavi izjavo o uporabi blata za gnojilo v kmetijstvu z eno od obveznih prilog, navedenih spodaj. Priloga ne sme biti starejša od 6 mesecev. Izjava je objavljena na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko »Odpadne vode - Ravnanje z blatom na kmetijskem gospodarstvu«. S podpisom izjave se lastnik kmetijskega gospodarstva obvezuje, da z blatom iz svoje greznice oz. MKČN ravna skladno z zakonodajo. Za izvzem iz izvajanja in obračuna storitev praznjenja obstoječih pretočnih oz. nepretočnih greznic ali MKČN mora lastnik kmetijskega gospodarstva dostaviti izjavo na Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje ali na elektronski naslov prevzem.blata@jkpg.si. Z 31. 12. 2024 poteče izvzetje iz izvajanja in obračuna storitev praznjenja obstoječih pretočnih ali nepretočnih greznic ali MKČN, zato morate v primeru, da želite le-to uveljavljati še naprej, zadevo obnoviti. Do navedenega datuma nam pošljite izpolnjeno izjavo o uporabi blata. Izvzem velja za triletno obdobje planskega čiščenja 2025–2027. Sicer pa se izvzem uveljavi s prvim dnem meseca, v katerem izjavo prejme izvajalec javne službe, če je le-ta dostavljena do 25. dne v mesecu. Obvezna priloga izjave: - Izpis iz centralnega registra govedi (seznam govedi na gospodarstvu) – ali - Izpis iz centralnega registra prašičev ali - Izpis iz centralnega registra kopitarjev ali - Izpis iz centralnega registra drobnice (podatki o sporočenem staležu v CRD) ali - Obrazec B-Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu (iz zbirne subvencijske vloge). Za več informacij lahko pokličete v času uradnih ur (od ponedeljka do petka med 8:00 in 13:00) na tel. 017888-954. Javno komunalno podjetje Grosuplje d. o. o. 15 PILLAR d.o.o. Oslica I va n è n a G o r i c a www.pillar.si; modeko@pillar.si 041 64 44 95 16 Krajevne skupnosti november 2024 številka 7 Športni park Ivančna Gorica gostil rekordno število gasilk in gasilcev V dveh zaporednih sobotah so se v oktobru, mesecu požarne varnosti, na novem Športnem parku Ivančna Gorica preizkusili gasilke in gasilci, ki so tekmovali v gasilsko športno tekmovalnih disciplinah. 5. oktobra je najprej potekalo občinsko gasilsko tekmovanje, ki ga je organiziral gasilski sektor Zagradec. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. V dopoldanskem delu je nastopil gasilski podmladek, v popoldanskih urah pa so se na tartanu pomerile še članske in veteranske ekipe. Skupno je na novem športnem parku tekmovalo 56 gasilskih enot. Slovesne podelitve popoldanskega tekmovanja se je v družbi vodstva GZ Ivančna Gorica udeležil tudi župan Dušan Strnad. Ekipe pionirjev so se pomerile v vaji z vedrovko, štafeti na 400 metrov z ovirami in vaji razvrščanja. Mladinci so se preizkusili v vaji z ovirami, štafeti na 400 metrov z ovirami in vaji razvrščanja. Članice in člani so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, štafeti na 400 metrov z ovirami in vaji razvrščanja, medtem ko so se gasilski veterani pomerili v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Prve tri uvrščene ekipe v vsaki kategoriji so si priborile nastop na regijskem gasilskem tekmovanju Regije Ljubljana II., ki ga je letos gostila Gasilska zveza Ivančna Gorica. V celodnevnem programu, ki je potekal v soboto, 12. oktobra na osrednjem športnem kompleksu v občini Ivančna Gorica, je sodelovalo okoli 1400 gasilk in gasilcev iz gasilskih zvez Ivančna Gorica, Grosuplje, Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica in Kočevje. Med 127 tekmovalnimi ekipami je našo občino uspešno zastopalo tudi 28 ekip iz desetih prostovoljnih gasilskih društev. Med vsemi nastopajočimi se je tokrat najbolje odrezal gasilski podmladek; drugo mesto med pionirkami so dosegle gasilke iz Radohove vasi, tretje mesto pa ekipa gasilk iz Muljave. V kategoriji mladincev so tretje mesto osvojile gasilke iz Stične, med mladinkami pa so prvo mesto dosegle gasilke iz Krke, gasilke iz Šentvida pri Stični pa so se uvrstile na tretje mesto. Vse omenjene ekipe bodo našo občino zastopale na državnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto. Na tekmo- V Zagradcu je potekalo srečanje starejših gasilk in gasilcev iz GZ Ivančna Gorica Po dveh uspelih in dobro obiskanih srečanjih veterank in veteranov Gasilske zveze Ivančna Gorica smo se v petek, 11. 10. 2024, srečali že tretjič. Letošnje srečanje je bilo v gasilskem sektorju Zagradec na Dolenjskem. Po prisrčnem sprejemu in dobrodošlici pri gasilskem domu Zagradec so udeležence pozdravili predsednik komisije za starejše gasilce pri Gasilski zvezi Ivančna Gorica Janez Kastelic in povabil k besedi župana občine Dušana Strnada, ki se je prijazno odzval našemu vabilu. Župan je v svojem nagovoru poudaril hiter razvoj občine, ki je na več področjih v samem vrhu med slovenskimi občinami. Omenil je nekaj zadnjih večjih dosežkov v občini s pogledom v prihodnost, ki je prav tako smelo načrtovana. Poudaril je tudi pomen povezovanja, kar takšno srečanje nedvomno je. Dodal je še, da so gasilci nosilci razvoja krajev in vsem udeležencem zaželel prijeten dan. Prisotne je pozdravil tudi Božo Knez, član sveta veteranov pri Gasilski zvezi Slovenije in Jure Strmole, predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica, ki je poudaril vse večji pomen gasilstva v času vse več naravnih in drugih nesreč, županu pa se je zahvalil za njegovo podporo gasilstvu v občini. Prisotne sta pozdravila tudi predstavnica starejših gasilcev PGD Sečovlje, ki so se srečanja udeležile na povabilo PGD Stična in predsednik PGD Zagradec. V dvorani gasilskega doma je sledilo predavanje o demenci, ki je vse bolj pogosta. Kako spoznati demenco in kako se je obvarovati, nam je v uro trajajočem predavanju podrobno predstavila Milena Ilić, dipl. psiho- loginja iz Centra za krepitev zdravja ZD Ivančna Gorica. V župnijski cerkvi Marije Brezmadežne nam je Simon Vidic lepo predstavil najpomembnejše dogodke iz zgodovine Zagradca, župnije in fužinarstva. Odmerjeni čas je hitro minil. Sledila je vožnja po slikoviti dolenjski pokrajini do bližnjega Kitnega Vrha. Vzorno urejena vas z dobrimi 100 prebivalci je lahko zgled marsikateri vasi. Vas je poznana tudi po vsakoletni žetvi s srpi, kot so jo poznali naši dedki in babice. V vasi so nas sprejeli prijazni domačini in nam ponudili domače dobrote iz peči in kleti. Seveda smo si ogledali zanimivo zbirko starega kmečkega orodja in drugih starih predmetov na Mohorčičevi domačiji. Slavko Blatnik, gasilec in lokalni turistični delavec, nam je tudi podrobno predstavil vas in Kitensko lužo, manjše jezerce pod vasjo. Z novimi močmi smo se tudi po delu rimske ceste odpeljali proti Valični vasi. Tu smo si najprej ogledali cerkvico sv. Martina, katere pestro zgodovino je predstavil Simon Vidic. Na poti nazaj v Zagradec smo se ustavili še na Plutovi domačiji, kjer so nas zopet pričakale sladke dobrote in dobra kapljica. Sledila je malica, odličen ričet, ki so ga pripravile in postregle kuharice Osnovne šole Zagradec. Ob spoznavanju za nekatere nepoznanega dela občine je bilo dovolj časa za obujanje spominov in prijeten klepet z vrstniki. Ni manjkalo pohval udeležencev za lepo organizirano in vsebinsko bogato srečanje. Vsi z nestrpnostjo pričakujemo srečanje v sektorju Višnja Gora, kjer bodo v prihodnjem letu med drugim slavili 150 let gasilstva. Za letošnje nepozabno srečanje se moramo zahvaliti gasilcem sektorja Zagradec in PGD Zagradec, vaščanom Kitnega Vrha in Valične vasi, Komisiji za starejše gasilce in Gasilski zvezi Ivančna Gorica. Jože Gros, Član Komisije za starejše gasilce pri GZ Ivančna Gorica vanju v športnem parku so našo občino uspešno zastopale tudi ekipe iz Višnje Gore, Kriške vasi, Hrastovega Dola, Vrha pri Višnji Gori in Zagradca na Dolenjskem. Vsem gasilcem sta ob doseženih uspehih na zaključni slovesnosti iskreno čestitala tudi regijski poveljnik Jože Andolšek in župan Dušan Strnad, ki je prvim trem ekipam iz vsake kategorije zaželel čim boljšo uvrstitev na državnem tekmovanju. Z velikim organizacijskim zalogajem so se več kot uspešno spopadli članice in člani vseh 17-ih prostovoljnih gasilskih društev v občini Ivančna Gorica, ki so v sodelovanju z Gasilsko zvezo Ivančna Gorica, Re- gijo Ljubljana II. in Občino Ivančno Gorico poskrbeli, da so se gasilci v Športnem parku počutili prijetno in domače. Za polne želodce je s toplo prehrano oba dneva poskrbela Osnovna šola Stična, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Veseli, da smo tudi gasilci imeli možnost preizkusiti sodoben Športni park. Hvala Občini Ivančna Gorica za zaupanje in uspešno sodelovanje. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Maja Ceglar, predsednica komisije za tekmovanja na GZ Ivančna Gorica številka 7 november 2024 Udeležili smo se tečaja pionir II V soboto, 16. 11., in nedeljo, 17. 11. 2024, smo se ponovno zbrali mladi, ki nam je mar za sočloveka, ki smo pripravljeni pomagati vsakemu, in tisti, ki želimo iti po stopinjah naših sorodnikov, ki so že dalj časa člani prostovoljnega društva. Z mentorji smo se sešli mladi gasilci iz sektorja Šentvid pri Stični, torej mladina iz PGD Šentvid pri Stični, PGD Temenica, PGD Dob pri Šentvidu, PGD Radohova vas, PGD Hrastov dol in PGD Sobrače. Ker smo letos junija uspešno zaključili 1. razred gasilske šole oziroma tečaj za pionirja I, smo v soboto vstopili v 2. razred gasilske šole in začeli opravljati tečaj za pionirja II. Tokrat smo se že zjutraj vsi postrojili po navodilih poveljnika sektorja Šentvid, tovariša Braneta Praznika, ki nas je spodbudno nagovoril in nam podal nekaj osnovnih navodil. Nato pa smo organizirano odšli vsak na svoje prvo predavanje. Tudi tokrat smo pozorno poslušali naše predavatelje in mentorje, ki so nas seznanjali s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nadgradili smo znanje o požarni preventivi, spoznali namen in uporabo evakuacijskih načrtov, ter tudi sami poskusili narisati evakuacijski načrt za naš gasilni dom. Pri praktičnih vajah smo se učili o pravilni uporabni gasilnikov in vsi tudi poizkusili pogasiti ogenj z gasilnikom na prah. Ponovili smo znanje s področja prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja, nadgradili smo znanje razvrščanja (organiziranega premikanja gasilske enote). Tokrat smo podrobneje spoznali 3 povelja, in sicer »Enota, v dve vrsti, zbor!«, »Enota, v eno vrsto, zbor!« in »Enota, v kolono zbor!«. Torej spoznali smo, kako se moramo razvrstiti, ko slišimo tak ukaz, in kako se gasilci med seboj pozdravljamo in nagovarjamo. Ponovili smo tudi pravne osnove gasilstva, še enkrat smo si ogledali in poimenovali vso opremo, ki jo najdemo v gasilskih intervencijskih vozilih. Pogovorili smo se tudi o tem, kdo sploh smo gasilci, kakšne so naše lastnosti, obveznosti in dolžnosti. Da pa so naši mentorji res lahko potrdili, da smo uspešno opravili 2. razred, ali bolj uradno, da smo opravili tečaj za pi- onirja II, smo v nedeljo pisali teste, kjer je bilo izkazano vse potrebno znanje za to gasilsko stopnjo. Na koncu dneva so nam mentorji z velikimi nasmeški sporočili, da so ponosni na nas, saj smo vsi uspešno opravili tečaj in postali pionirji II, mi pa smo z veseljem prevzeli zaslužene diplome. Vsi, ki smo ta konec tedna preživeli na dvorišču šentviškega gasilnega doma, smo odmore med predavanji in vajami izkoristili za druženje, pogovor, obujanje spominov, ki smo jih ustvarili skupaj in načrtovanje novih skupnih aktivnosti. Med vsemi dejavnostmi pa so člani šentviškega prostovoljnega gasilskega društva poskrbeli tudi za nekoliko zabave in izvrstno malico. Domači gasilci so se potrudili, da smo se vsi dobro počutili, za kar se jim zahvaljujemo iz srca, hkrati pa jim sporočamo, da tisti, ki smo dovolj stari, že komaj čakamo 3. razred ali strokovno: tečaj za mladinca I. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Iva Dremelj PGD Šentvid pri Stični Krajevne skupnosti Župnija Krka je praznovala 17 V nedeljo, 29. 9. 2024, smo imeli v župniji Krka slavje, saj smo blagoslovili nov župnijski dom. Poleg tega slavja smo ta dan obhajali farno žegnanje naših zavetnikov Kozma in Damjana, ter praznovali farni dan. Zbrala se je velika množica faranov, predstavnikov družbeno-političnega življenja, zvesti romarji iz Cerkelj na Gorenjskem, dobrotniki, botri ter vsi, ki so kakorkoli pripomogli k rasti in gradnji novega župnijskega doma. Želja po novem župnišču je bila podana na pobudo župnika Humarja ter faranov že v času njegovega župnikovanja, nadaljevala v času župnika Burgerja, ko so se pričeli pripravljati načrti in papirji. Z prihodom sedanjega župnika in dekana Dejana Pavlina pa se je ta želja spremenila v dejanja. Sama gradnja se je po pregledu arheologov na terenu pričela s položitvijo temeljnega kamna pred tremi leti. Po zaključku Kozmijanovih dni, ki so potekali v tednu pred samim blagoslovom, smo se za skupno uspešno opravljeno delo ponosno in hvaležno zahvalili, proslavili, ter se ob odprtju poveselili s farani in vsemi romarji. Slavje se je začelo s slovesno mašo, ki jo je ob somaševanju župnika in dekana Dejana Pavlina, njegovih župnikov predhodnikov g. Trnovca, g. Humarja, g. Burgerja, duhovnikov rojakov Janeza Meglena in Stanislava Škufca, sosednjega župnika Uroša Švarca in duhovnika Pavleta Juhanta, daroval novomeški škof dr. Andrej Saje. K zunanji lepoti slavja so doprinesli lepo okrašena okolica in notranjost cerkve, velika množica ministrantov, nov mašni plašč, prečudovito igranje Kozmijanovega orkestra, ki je spremljal ubrano petje krških in muljavskih pevcev pod vodstvom Mojce Zajc in organistke Danijele Slana. V pridigi nas je lepo nagovoril škof Andrej Saje, da smo s skupnimi napori in božjo milostjo zgradili ne le hišo iz opeke, temveč duhovno zgradbo, ki jo predstavljamo vsi krščeni. Ko smo gradili zgradbo, smo se pri tem tudi duhovno bolje povezali. Decembrsko veselje na drsališču v Temenici V Temenici bomo spet pričarali pravo zimsko pravljico. Kako pa se je vse skupaj začelo? Zimske noči so bile dolge, priložnosti za športne aktivnosti pa vse manj. Pot do najbližjega smučišča ni bila kratka, prav tako si vsaka družina belih strmin ni mogla privoščiti. Trije nadobudneži so staknili glave in porodila se jim je ideja o drsališču. Po raziskovanju trga in spremljanju obstoječih drsališč so ugotovili, da gre za precejšen finančni zalogaj, društvo pa teh sredstev ni imelo. Pa so si rekli: »Vse se da, če se hoče!« Po mnogih preglavicah (ki naj mogoče ostanejo skrivnost) so sestavili prvi hladilni sistem. Učili so se o pretokih, pritisku, spremembi temperature, plinu in elektriki. Prvo leto sistem ni deloval. Led se ni in ni hotel kopičiti tako, kot bi se moral. Vse skupaj so prestavili v delavnico in se zakopali v delo. Sledilo je veliko neprespanih noči v želji, da bi drsališče končno lahko zaživelo. In je. Decembra 2014 so se na ledu znašli prvi drsalci. Po več kot 500 urah prostovoljnega dela. Športno društvo Temenica ohranja desetletno tradicijo postavitve drsališča, ki je namenjeno v prvi vrsti otrokom, na ledu pa smo veseli prav vseh ljubiteljev zimskih športov. V vseh teh letih je drsališče v Temenici postalo stičišče druženja, veselja in zimskih športnih užitkov za obiskovalce od blizu in daleč. Letos bo drsališče znova zaživelo v čarobnem, prazničnem duhu. Poleg drsanja pripravljamo tudi pester spremljevalni program, ki bo zagotovo navdušil obiskovalce vseh generacij. Letošnja novost na drsališču je zagotovo šotor, ki bo poskrbel, da nas niti vreme ne bo odvrnilo od zimskih aktivnosti na ledu. Brez podpore, drsališča v Temenici najverjetneje ne bi bilo več. Iskrena hvala vsem članom ŠD in PGD Temenica, Krajevni skupnosti Temenica, Občini Ivančna Gorica in ostalim sponzorjem. V Športnem društvu Temenica se zavedamo pomena aktivnosti. Želimo si, da bi mladi čim več časa preživeli na svežem zraku, v družbi svojih vrstnikov. Obiskovalci boste na drsališču lahko uživali tudi v toplih napitkih in prigrizkih. Za vse podrobne informacije glede začetka drsalne sezone in obratovalnega časa obiščite FB profil Športno in izobraževalno društvo Temenica. Vabimo vas, da nas obiščete in skupaj z nami uživate v prazničnem vzdušju. Naj decembrski dnevi postanejo čas veselja, ki nas povezuje in navdihuje. Se vidimo na ledu! Športno in izobraževalno društvo Temenica Po bogoslužju smo v skupnem sprevodu odšli pred nov župnijski dom, ki smo ga poimenovali po rojaku nadškofu Francu Perku. Sledil je blagoslov, ter slavnostna akademija, na kateri smo se zahvalili vsem botrom, dobrotnikom, posameznikom in vsem zaslužnim, v največji meri graditelju direktorju podjetja Eltim Darku Perku, kateri je prejel tudi škofijsko priznanje. Zahvala je bila namenjena tudi Občini Ivančna Gorica, ki jo je predstavljal Tomaž Smole. Nagovoril in spodbudil nas je državnozborski poslanec Janez Janša, kulturni program pa je popestril Slovenski oktet, Godba Stična in domači župnijski pevci. Župnik in vodja projekta Dejan Pavlin je povedal, da je nov župnijski dom v ponos vsem krajanom, občini in celotni domovini. Ta dom bo novo veselo stičišče celotnega župnijskega občestva, varen dom različnih skupin in kraj prijetnega druženja vseh ljudi. Predvsem pa naj bo to kraj, kjer se bomo srečevali in duhovno rastli vsi župljani. Župljani smo se na koncu tudi zahvalili gospodu župniku za ves njegov trud, napore in prizadevanja, da imamo sedaj lep in sodoben župnijski dom, ki bo tudi njemu omogočil prijetne in kakovostne pogoje za bivanje. Za spomin na ta dan smo mu poklonili sliko novega župnišča z njegovo navdihujočo veselo podobo. Župnijski dom je bil v večji meri zgrajen z darovi faranov, na kar smo izredno ponosni. Na koncu akademije smo odkrili portret nadškofa Franca Perko, ki sta ga župniji darovala Stanislav Škufca in Janez Meglen. Slavje pa se je nadaljevalo pod šotorom. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, gasilskim društvom Krka, Korinj in Muljava, vsem posameznikom, gospodarskemu svetu, ŽPS, animatorjem, mladini, vsem ki ste kakorkoli pomagali k izvedbi farnega dneva in blagoslovu novega župnijskega doma. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Naj Bog blagoslovi naš novi dom, da se bomo z Božjo milostjo krepili in rastli v naši čudoviti veri. Vesna Bernik in Irena Slana 18 Krajevne skupnosti november 2024 številka 7 Na Krki tradicionalni Kozmijanovi dnevi 10. Poletne delavnice in blagoslov novega župnijskega doma v Ambrusu V tednu pred otvoritvijo in blagoslovom novega župnijskega doma na Krki, so potekali že tradicionalni 7. Kozmijanovi dnevi. Program so oblikovali v sodelovanju z župnijo Krka, zavodom Kozmijan, Kulturnim društvom Krka in Turističnim društvom Krka. V nedeljo, 22. septembra, so nas prvi v te dni popeljali župnijski otroški in mladinski pevski zbori občine Ivančna Gorica ter orkester Kozmijan. S svojimi glasovi so nas razveselili otroci in mladinci iz Krke, Muljave, Stične in Šentvida pri Stični. Bil je lep uvodni večer v teden pred nami. V sredo popoldan je bilo na vrsti srečanje za zakonce, z gostom salezijancem Petrom Pučnikom, ki nas je spodbudno nagovoril z predavanjem na temo: »Hvala, ker me sprejemaš in me ne spreminjaš«. Sledil je še večer z koncertom ljudskih pesmi, ki sta ga pripravila Mitja Ferenc in Primož Grašič. V četrtek sta godovala naša zavetnika Kozma in Damijan. Po sveti maši je sledil koncert domovinskih in Marijinih pesmi, ki so ga izvedli Koledniki iz Rake. V petek je sledil koncert Zdravniškega orkestra Camerata medica z solisti: Sanjo Zupančič-Mali, sopran; Blažem Gantarjem, tenor; Nadjo Ternifi, sopran; Špelo Stražišar, vo- Zabava, igra in veselje so besede, s katerimi bi lahko na hitro opisali Poletne delavnice v Ambrusu. Letošnje, ki so potekale od 29. julija do 2. avgusta, pa so bile še toliko bolj posebne, saj smo skupaj praznovali že kar 10. rojstni dan. Tudi letošnje so potekale v objemu narave, na Št'cnarjevem ranču. Tako kot vsake poletne delavnice smo tudi letošnje, jubilejne, začeli s spoznavanjem. Razdelili smo se v šest skupin, se igrali različne igre, s katerimi smo bolje spoznali svoje nove prijatelje in na koncu izbrali ime skupine, ki smo ga kasneje s pantomimo predstavili ostalim. To pa za prvi dan še ni bilo vse, saj nas je kasneje obiskala še gostja, slikarka Pavla Jakopič. Skupaj z njo smo slikali na temo »moj domači kraj«. Nastale so prave umetnine z motivi, ki najmlajše spominjajo na dom in domači kraj. kal; Petro Ano Jakin, violina; koncertno mojstrico Vildano Repše; di- rigentom Francetom Avsenekom. Ta dan se je naša cerkev spremenila v pravo koncertno dvorano. Bil je čudovit večer, ki je ogrel naša srca in dlani. Sobota je kot vsako leto namenjena celodnevnemu češčenju s sklepno sveto mašo ob somaševanju duhovnikov, ter srečanje zdravnikov in lekarnarjev. V nedeljo pa sta sledila slovesna sveta maša in romarski shod, ki ju je vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, po maši pa je sledil blagoslov novega Župnijskega doma nadškofa Franca Perka. Po blagoslovu je sledil farni dan, ki je lepo zaokrožil pretekle dni. Irena Slana Miha Slapničar, prejemnik priznanja podjetja Krka d. d., Novo mesto Naš občan doc. dr. Miha Slapničar iz Dednega Dola pri Višnji Gori je septembra s strani novomeškega, farmacevtskega podjetja Krka d. d., Novo mesto, prejel posebno zahvalo za dolgoletno prizadevno spodbujanje in uspešno mentorstvo gimnazijcev pri znanstveno-raziskovalnem delu. Zahvalo za mentorstvo je prejel iz rok Jožeta Colariča, predsednika uprave in generalnega direktorja Krka d. d., ter dr. Aleša Rotarja, člana uprave in predsednika Sveta Sklada Krkinih nagrad in priznanj. V Svetu Sklada Krkinih nagrad in priznanj so poudarili, da nadarjeni dijaki in dijakinje pod Mihovim mentorstvom na področju anorganske in organske kemije že vrsto let dosegajo izjemne raziskovalne rezultate, katerih izvirne izsledke objavljajo v pomembnih znanstvenih in strokovnih revijah oziroma ugotovitve predstavljajo na mednarodnih znanstvenih konferencah doma in v tujini. Med različnimi raziskovalnimi nalogami velja izpostaviti raziskavo, ki se je ukvarjala z antimikrobnim delovanjem pajkovih mrež ter raziskavo, pri kateri so nadarjeni dijaki in dijakinje preučevali antimikotične lastnosti piperidinskih alkaloidov v plodovih črnega popra. Doc. dr. Miha Slapničar je zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani kot visokošolski učitelj (docent), kjer študente, prihodnje učitelje kemije, poučuje različne strokovne in strokovno-didaktične predmete s področja kemije. Kot profesor kemije dela tudi na gi- mnaziji BIC Ljubljana. Že v času študija je dosegal vidne dosežke, za svoje diplomsko delo pa je prejel tudi stanovsko Ferberjevo nagrado za najboljše diplomsko delo iz kemije v študijskem letu 2012/13. Na svoji poklicni poti sodeluje na različnih področjih svoje stroke. Tako na Zavodu za tehnično kulturo Slovenije ZOTKS vodi kemijsko tekmovanje Preglovih plaket za osnovne šole, znotraj ZOTKS pa sodeluje kot mentor nadarjenim Sledil je teden poln zabavnih, poučnih pa tudi športno obarvanih delavnic. Otroci so se tako udeležili zeliščarske delavnice, ki sta jo vodili ustvarjalni polonici Beti in Katarina. Izvedeli so veliko zanimivosti o nabiranju in sušenju zelišč, preizkusili pa so se tudi v prepoznavanju najrazličnejših rastlin in zelišč, ki sta jih Beti in Katarina prinesli s seboj. Svoje športne veščine, borbenost in vztrajnost so otroci pokazali na štafetnih igrah, kjer sta se med sabo pomerili po dve skupini in prav vedno je bilo napeto do zadnje igre – vlečenja vrvi. Skupaj smo tudi ustvarjali in si sami izdelali igro »tri v vrsto«, tako, da smo kamenčke okrasili s poljubnimi vzorčki. Ker je srečo in radost vedno lepo deliti z drugimi, smo se na dobrodelni delavnici odpravili do Primče vasi, kjer smo starejšim polepšali dan s pesmijo in rožicami, ki smo jih pred tem sami izdelali. To pa ni bila edina dobrodelna delavnica letos, pomagali smo namreč tudi kužkom iz zavetišča Turk. Za njih smo na delavnici izdelali igrače, ves teden pa smo zanje zbirali tudi hrano. Upamo, da so se kužki razveselili naših darilc. Nekatere skupine so se udeležile tudi kuharske delavnice, na katerih so sami skuhali okusno kosilo, seveda pa ni manjkala niti sladica. V sredo smo dan preživeli nekoliko drugače, odpravili smo se na izlet na Kuželjevec. Po poti so nas čakale različne naloge in čisto vse smo uspešno opravili. Na vrhu pa je na nas že čakala zaslužena malica – pice v Gostišču pod podom. Bile so odlične, hvala Gostišču pod podom, da so poskrbeli, da so bili naši želodčki spet polni. Po okusnem kosilu pa nas je čakala dolga pot nazaj v dolino in otroci so iskali različne izgovore in načine, kako bi se lahko lažje in hitreje vrnili. Njihove želje so se vendarle uresničile, saj smo se na pot proti Ambrusu odpeljali kar s traktorjem in tako doživeli še eno super izkušnjo. Ko smo se po napornem dnevu vrnili v kulturni dom, pa smo si, da bi se malo odpočili, ogledali še film Ne joči Peter. Najbolj zabaven, nepozaben in presenečenj poln dan pa je bil gotovo petek. Prvo presenečenje je sledilo že takoj po jutranji telovadbi - otroci so se zelo razveselili kartic z avtogrami Nine Pušlar. Zapeli smo nekaj njenih pesmi, potem pa je sledilo že naslednje presenečenje – predstava, ki sta nam jo predstavili igralki iz Miškinega gledališča. K nam sta prišla Malina iz dežele Vililandija. Malina sta se na vse načine trudila, da bi postala Velina, a na koncu sta spoznala, da je boljše ostati Malin in se tako še nekaj časa igrati s prijatelji. Spoznali smo, da želimo Malini ostati tudi vsi mi. Ker smo skozi cel teden praznovali že 10. rojstni dan poletnih delavnic, smo ga seveda morali zaključiti z rojstnodnevnimi tortami. Animatorji smo upihnili svečke, si zaželeli še veliko uspešno izpeljanih Poletnih delavnic, potem pa smo se vsi skupaj posladkali s tortami. Sledile so že ves teden težko pričakovane vodne igre. Ambruški gasilci so nam postavili pravi vodni tobogan, manjkalo pa ni niti vodnih balončkov. Vsega lepega je enkrat konec in kot bi mignil je bilo konec vodnih iger in tudi poletnih delavnic. Veliko novega smo se v tem tednu naučili, se skupaj veselili in dokazali, da smo še vedno »pravi Malini«. Vsem nam bodo ostali nepozabni spomini na ta teden, animatorji pa že komaj čakamo, da se naslednje leto spet vidimo. Tanja Škufca dijakom pri pripravah na Mladinsko naravoslovno olimpijado, ki vsako leto poteka v eni izmed evropskih držav. Na Zavodu za šolstvo RS sodeluje v skupini za prenovo učnih načrtov in katalogov znanj. Pri založbi Mladinska knjiga prav letos končuje s pisanjem vertikale učbenikov in delovnih zvezkov za kemijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji. Mladi, ki jih še posebej zanima ke- mija, pa ga gotovo poznajo tudi s televizijskih zaslonov, saj na TV Slovenija, v oddaji Ugriznimo znanost, zastavlja kemijske uganke. Miha je aktiven tudi pri različnih dejavnostih v domačem kraju, med drugim je tudi predsednik višnjanskega gasilskega društva. Matej Šteh FOTO: Krka d. d., Novo mesto številka 7 november 2024 Letos festival Stična mladih obiskalo več kot 5000 udeležencev V cistercijanskem samostanu v Stični se je na letošnjem, že 43. srečanju katoliške mladine Stična mladih, zbralo skoraj 5500 udeležencev iz vse Slovenije, od tega 300 prostovoljcev. Udeležence je v uvodu prireditve pozdravila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Pri tej najmnožičnejši prireditvi v občini Ivančna Gorica je pomembno tudi sodelovanje lokalne skupnosti. V imenu Občine Ivančna Gorica sta se mladim ta dan pridružila tudi podžupan Tomaž Smole in direktorica ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Maja Lampret. Letošnja 43. Stična mladih je potekala pod geslom “Zakaj On?” in mlade spodbujala pri iskanju vere in Boga. Sveti maši, ki sta jo z glasbo obogatila orkester in pevski zbor, je sledilo pestro festivalsko dogajanje. To je udeležencem ponudilo 26 raznolikih delavnic, športni turnir v nogometu in odbojki, letos prvič tudi kmečke igre v izvedbi domačega Društva podeželske mladine Kalček iz Ivančne Gorice, duhovne vsebine ter pričevanja, zvrstilo pa se je tudi več glasbenih nastopov – Eni od Sedmih Miljard, Boom! in Horjulski kvintet. Dogodek je s slavilnim koncertom sodobne krščanske glasbe sklenil Stična bend in Rapha Worship s plesalci. »Udeležba na letošnji Stični mladih je presegla naša pričakovanja, saj 19 CEPLJENJE PROTI SEZONSKI GRIPI, COVIDU-19 IN KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU KDAJ POTEKA CEPLJENJE? VSAK PONEDELJEK OD 13.00 DO 19.00 URE IN VSAK TOREK OD 07.00 DO 12.00 URE. LOKACIJA CEPLJENJA? Ambulanta Janeza Zupančiča, dr. med. (PRITLIČJE). KJE SE NAROČIM NA CEPLJENJE? Na cepljenje se naročite na informacijah zdravstvenega doma, in sicer na tel. številki: 01-7819-000. • Cepljenje proti gripi in Covid-19 je brezplačno za vse osebe z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem in se lahko opravi sočasno. • Cepljenje proti KME je za osebe rojene od leta 1970 do 1977, ki se še niso cepili, cepljenje z tremi odmerki brezplačno. • Za vse ostale pa je cena cepljenja 35 eur za odmerek cepiva. • Za več informacij o cepljenju, pa se lahko obrnete na spletno stran NIJZ-ja: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/cepljenje-proti-gripi-v-sezoni-2024-2025/ https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/cepljenje-proti-klopnemu-meningoencefalitisu/ https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/priporocila-za-cepljenje-proti-covidu-19-za-jesen-2024/ ZD IVANČNA GORICA Zahvala krvodajalcem se je dogodka letos udeležilo tisoč mladih več kot lani,« je povedal Matevž Mehle, direktor zavoda Katoliška mladina, pod okriljem kate- rega poteka največje srečanje katoliških mladih pri nas. Jakob Rus, PR Stična mladih Skozi krožišča v Ivančni Gorici Obljuba dela dolg. Po uspešno izvedenem predavanju o vožnji skozi krožišča, ki ga je ZŠAM Ivančna Gorica izvedlo v decembru 2023, je omenjeno društvo kot obljubljeno letos organiziralo še praktičen prikaz pravilne in varne vožnje skozi krožišča. V Ivančni Gorici se cestna infrastruktura stalno razvija in širi. Poleg novih odsekov cest, pločnikov, kolesarskih stez, se gradijo in v cestno infrastrukturo umeščajo tudi nova krožišča. Trenutno je samo na ožjem območju občine postavljenih pet krožišč, ki pa nikakor niso zadnja načrtovana. Vožnja skozi krožišča, predvsem tistim voznikom, ki so pred mnogimi leti opravili vozniški izpit, ko v Sloveniji še ni bilo krožišč, še vedno predstavlja poseben izziv in tudi določen strah. Če se želimo nekam odpeljati, moramo zapeljati tudi skozi krožišča in tudi peljemo, pri mnogih pa je prisoten dvom, ali je vožnja skozi krožišče pravilna. V soboto, 19. 10. 2024, med 10.00 in 14.00 uro sta Andrej Rus in Refik Hodžić, ki se vrsto let ukvarjata z varnostjo cestnega prometa, sicer pa sta tudi člana ZŠAM Ivančna Gorica, vsem zainteresiranim predstavila pravilno in varno vožnjo skozi krožišča. Posamezni vozniki so s svojimi vozili in v spremstvu omenjenih opravili vožnjo skozi krožišča. Pred in Krajevne skupnosti med samo vožnjo sta jim predstavila pravilno vožnjo in tudi poudarila posebnosti, na katere morajo biti posebej pozorni pri vožnji skozi krožišča. Med drugim sta poudarila, da je pred vstopom v krožišče potrebno zmanjšati hitrost, opraviti pogled v vzvratno ogledalo in priporočila, da se skozi krožišče pelje v drugi prestavi. Pred vstopom v samo krožišče je obvezen pogled levo in odstop prednosti vozilom, ki so že v krožišču in tudi pešcem in kolesarjem, ki so morda na prehodu za pešce ali kolesarski stezi. Pred izvozom iz krožišča je namero potrebno obvezno nakazati z vklopom desnega smerokaza. Pred samim zavijanjem na izvoz je potrebno vedno pogledati levo in desno, posebej desno preko ramena in odstopiti prednost pešcem, kolesarjem in v zadnjem času vse večjem številu voznikov skirojev, ki prečkajo vozišče čez prehod za pešce ali kolesarsko stezo. Če se v krožišču izključujemo na prvem izvozu, lahko vklopimo desni smerokaz že pred vstopom v krožišče. Če se na želenem izvozu krožišča ne moremo izključiti (kateri koli razlog; v Ivančni Gorici je to najpogosteje primer spuščenih železniških zapornic), nadaljujemo vožnjo skozi krožišče in se ne ustavljamo, saj le tako zagotavljamo stalno pretočnost krožišča. V več- pasovnih krožiščih, ki jih zaenkrat v Ivančni Gorici sicer še ni, je potrebno vsako spremembo prometnih pasov pravočasno nakazati z vklopom smerokazov in pred premikom vozila opraviti poglede v ogledala in preko ramen v nepregledna polja vozila. Pri vožnji skozi tako imenovana »turbo« krožišča pa je posebej pomembno, da se pred vstopom v krožišče pravilno razvrstimo na prometni pas za smer, v katero želimo peljati. Vodilni robniki v krožišču so postavljeni tako, da nas usmerjajo in vodijo v tisto smer, za katero smo se razvrstili pred vstopom v krožišče. Tokratna akcija in številčna udeležba je pokazala, da je potreba po takšnih prikazih, ne samo v Ivančni Gorici ampak tudi širše, dobrodošla in zaželena. Predvsem starejše voznice in vozniki so izražali zahvalnost, saj se z boljšim poznavanjem pravil vožnje skozi krožišča povečuje njihova mobilnost kot tudi varnost vseh udeležencev cestnega prometa. ZŠAM Ivančna Gorica se izvajalcem in udeležencem tokratne akcije zahvaljuje za trud in čas, ki so ga namenili podajanju in pridobivanju novih znanj, vsem voznicam in voznikom pa želi varno in srečno vožnjo skozi krožišča. Refik Hodžić Za uspešno krvodajalsko akcijo so potrebne daljše priprave in sodelovanje mnogih, ki bi se jim ob zaključku štiridnevne jesenske krvodajalske akcije radi zahvalili. To so: Občinski časopisi in Radio Zeleni val, ki pomagajo pri obveščanju, vsi, ki nam brezplačno nudijo prostore za izvedbo krvodajalskih akcij: Občina Grosuplje, Srednja šola JJ Ivančna Gorica, Osnovna šola Dobrepolje in Župnija Šentvid pri Stični ter prostovoljci, ki pomagajo pri pripravi prostorov in strežbi malice. Največja zahvala pa gre seveda 342 krvodajalcem, ki so se odzvali vabilu. V Grosuplju smo bili zaskrbljeni zaradi skromne udeležbe v primerjavi s prejšnjimi leti, potem pa se je število večalo v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični in Dobrepolju. Tudi tokrat se niso izneverili gasilci iz Zdenske vasi. Hvaležni smo tudi vsem, ki darujete kri na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani ali drugje. Veselimo se vseh zvestih krvodajalcev in vseh mladih, ki so prvič stopili na to pot, tudi skupini dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. Dijake je z zanimivim predavanjem konec septembra pripravil na darovanje krvi Boštjan Novak, strokovni sodelavec RKS za krvodajalstvo. Hvala v imenu vseh, ki jim bo zbrana kri pomagala ozdraveti ali bo celo rešila življenje. Na svidenje spet v aprilu 2025! Sekretarka RKS – OZ Grosuplje Anica Smrekar Jesenske počitniške delavnice v Hrastovem Dolu V torek, 29. 10. 2024, so že tretje leto zapored v prostorih nekdanje podružnične šole v Hrastovem Dolu potekale počitniške delavnice v organizaciji KORK Dob in KS Dob pri Šentvidu. Skupina 24 otrok mešane starosti je sodelovala na delavnicah, ki smo jih pripravile prostovoljke. Na štirih različnih postajah so se zvrstile: likovna delavnica z izdelavo jesenskega tiska, zabavni poskusi z baloni, miselne igre in kotiček s sluzjo. Za malico so imeli sadno kupo, ki so si jo otroci pripravili sami in jo na koncu tudi okrasili. Nato so se zunaj dodobra razmigali v različnih športnih igrah. Prijetno utrujeni so se vrnili v prostore na tekmovanje s kvizom in nazadnje poslušali še jesensko pravljico o ježu, ki je našel prijatelja. Preden smo se poslovili, smo pojedli okusne pice. Ida Štimec 20 Krajevne skupnosti november 2024 številka 7 Člani Društva Začenjamo novo študijsko leto 2024/25 upokojencev Višnja Gora obiskali Boštanj in Škofljico Dne 25. 9. 2024 smo se člani društva upokojencev Višnja Gora podali na izlet po naši bližnji okolici. Obiskali smo kar dve sosedni občini in njihove znamenitosti. Izlet smo začeli zjutraj z ogledom obrata za razgradnjo izrabljenih vozil v Boštanju pri Grosupljem. Predstavnik obrata nas je seznanil glede pravilne oddaje, zbiranja, razgradnje, ponovne uporabe, reciklaže in predelave izrabljenih vozil. Prikazana nam je bila celotna linija od zbiranja izrabljenih avtomobilov do njihove razgradnje. Pot smo nadaljevali na Škofljico, kjer smo si na kmetiji g. Marjana pod lepo obnovljenim toplarjem ogledali zbirko kamnitega orodja in repliko najstarejšega kolesa na svetu. Edinstveno kolo izhaja iz časa koliščarjev, Ljubljano pa postavlja na svetovni zemljevid najstarejših in najpomembnejših inovacij človeštva. Kolo je bilo najdeno leta 2002 na Ljubljanskem barju. Izdelano je bilo iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os, ki se je vrtela skupaj s kolesom, pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov sta kolo in os pripadala dvokolesnemu vozu, s katerim naj bi koliščarji iz gozdov blizu svojih naselij prevažali les. Ogledali smo si tudi filmček, kako je potekala izdelava kolesa in vprege z orodjem iz časa koliščarjev. Gospodar kmetije g. Marjan nas je kot zelo prijeten in razgledan vodič spremljal tudi po ostalih krajih občine Škofljica. Naslednji postanek na našem izletu je bil grad Lisičje. Ime je dobil po lisicah, ki jih je menda bilo veliko v okolici gradu. Ob gradu, ki je bil zgrajen v 16. stoletju, je bil nekoč urejen največji cvetlični in botanični vrt na Kranjskem. Na vrtu naj bi raslo čez 50 sort jabolk in hrušk, češnje, marelice, orehi, vinska trta in številne okrasne rastline iz vse Evrope, med njimi kar 107 vrst tulipanov in tudi čezmorskih dežel, kot je zapisal Valvasor. Na gradu nas je sprejela grofica iz Lisičjega (sicer krajanka iz bližnje vasi), ki je bila v zanimivih oblačilih iz časa, ko je bil grad naseljen. Predstavila nam je zgodovino gradu, nekdanje lastnike, ter sedanjost gradu. Grad je sedaj v lastni občine Škofljica in ni odprt za javnost. Po ogledu gradu smo se ustavili v vasi Želimlje v občini Škofljica. V vasi stoji cerkev Sv. Vida, Zavod sv. Frančiška Saleškega v okviru katerega delujeta salezijanska Gimnazija Želimlje in Dom Janeza Boska, ter župnišče, v katerem je v letih 1902 - 1907 bival pisatelj Fran Saleški Finžgar. Podrobneje nam je bila predstavljena Gimnazija Želimlje. Deluje kot zasebna gimnazija, ki so jo kot prvo zasebno šolo v samostojni Sloveniji 23. aprila 1991 ustanovili slovenski salezijanci. Gimnazija Želimlje je organizacijska enota Zavoda sv. Frančiška Saleškega in ima trenutno skoraj tristo dijakov, večina jih stanuje v internatu poleg gimnazije. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Simona in Jude na Pijavi Gorici. Posebnost gotske cerkve so freske v prezbiteriju, ki jih je v 2. polovici 15. stoletja izdelal Janez Ljubljanski. Poslikava na južni fasadi je gotska freska – glava apostola, v vogalu cerkve je vzidan rimski nagrobnik. Cerkev je bila v začetku 21. stoletja temeljito obnovljena in ima status kulturnega spomenika z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega spomenika državnega pomena. Ob koncu našega izleta smo se ustavili še v znani gostilni Pri Čotu na Pijavi Gorici, kjer so nas prijazno pogostili z okusnim kosilom. Z dobro voljo in prijetnimi vtisi smo se v popoldanskih urah počasi odpravili nazaj proti domu. Sproščeno vzdušje, raziskovanje lokalnih znamenitosti in lepote narave so vsem nam ponudili priložnost, da se odklopimo od vsakdana in uživamo v družbi udeležencev izleta, ter hkrati odkrijejo čare krajev, ki jih sicer morda ne bi obiskali. Za odlično vodenje in spoznavanje občine Škofljica ter njenih znamenitosti, se zahvaljujemo vodiču Marjanu, za organizacijo čudovitega izleta pa ge. Cveti Vozel. Anica Ulčar V Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica, pogovorno znano kot »tretja univerza«, smo oktobra zakorakali v novo študijsko leto 2024/25. Zelo nas veseli, da se nam je na novo pridružilo kar 30 novih članov, tako da nas je sedaj skupaj 130, kar je največ v 20-letni zgodovini društva. Morda je k uspehu pripomoglo to, da smo pri obveščanju o začetku študijskega leta uporabili vse možne informacijske kanale. Obstoječe člane smo obvestili s pisnimi obvestili, vpis in program smo, kot je običajno, objavili tudi na naši spletni strani. Pri obveščanju potencialnih novih članov pa nam je močno pomagala občina z objavo na njenem spletu, Facebooku, Instagramu in radijskem Zelenem valu. V oktobru so tako začeli z delom študijski krožki. Ugotavljamo, da je močno zanimanje za krožek začetne angleščine, saj kaže, da se upokojujejo »nemci«, tisti dijaki, ki so v šoli imeli nemščino, kot je bil tedaj običaj na podeželju. Lani sta tako na novo začeli dve skupini, letos pa ena. Sicer pa se angleščino člani učijo še v štirih nadaljevalnih krožkih, nemščino pa v dveh. Pravi »boom« je doživel krožek »Urjenje spomina in logike«, kjer smo oblikovali kar tri skupine. Pa naj še kdo reče, da ne skrbimo za svoje možgane! Ponovno je zaživel krožek »Domoznanstvo«, ki ga sedaj vodi kustos iz Muzeja krščanstva Stična in upamo, da bo njegovo delo uspešno. Srečujemo se tudi pri spoznavanju glasbenih presežkov in ukvarjamo z Prva letošnja ekskurzija je za nami. Foto: Lidija Medved umetnostjo branja in pripovedova- npr. novico, poročilo, reportažo, nja. Poleg možganov skrbimo tudi anketo, intervju, komentar, oceno, za telo. Za razgibavanje poskrbita javno obvestilo, vabilo, zahvalo … vodena telovadba in joga, v Ivančni Besedila torej, ki so objavljena v Gorici in na Krki pa se članice ude- sredstvih javnega obveščanja. Nikaležujejo nordijske hoje. kor ne bomo pozabili na jezikovno Ob sredah dopoldne se bomo en- pravilnost in slog. Pisali bomo razkrat mesečno srečevali na preda- lična besedila, jih brali, primerjali, vanjih, kjer bomo gostili pravnike, komentirali in seveda – objavljali v popotnike, medicince in druge. Pri različnih medijih, predvsem seveda tem se vračamo v občinsko sejno v našem glasilu Utrinki, občinskem sobo. Obiskali bomo štiri gledališke glasilu Klasje, tudi grosupeljskih predstave in izvedli tri ekskurzije. Odmevih in radiu Zeleni val. Krožek Prva je na programu že konec okto- je torej namenjen vsem, ki jih zanibra, in to obisk Luke Koper, solin in ma pisana in govorjena beseda, navrta kaktusov. menjena širši javnosti, zato se nam Študijsko leto bomo zaključili konec pridružite januarja. maja, kjer pričakujemo kot doslej Potrudili se bomo, da bomo vse naaktivno sodelovanje članov krožka črtovane dogodke uresničili v zado»Umetnost branja in pripovedova- voljstvo in veselje članic in članov, zadostili njihovi radovednosti po nja«. Pripravljamo pa še eno novost: v novih znanjih in potrebi po lepem z januarju bo začel z delom Novi- obiskom kulturnih dogodkov. narski krožek Berem in pišem. Na njem bomo brali, spoznavali in Joža Železnikar, ustvarjali različna zapisana in goVesna Celarc vorjena publicistična besedila, kot Spominska prireditev na Korinju Zadnjo soboto v septembru je bila na Velikem Korinju - v že kar tradicionalno deževnem vremenu - spominska slovesnost ob 80. obletnici bojev italijanskih in slovenskih partizanov s precej močnejšimi enotami nemške in domobranske vojske. V tistih težkih časih je v neenakem boju življenje izgubilo 24 italijanskih in 5 slovenskih partizanov 4. bataljona Levstikove brigade, ki so ga sestavljali predvsem borci italijanske narodnosti. V organizaciji ZZB NOB Grosuplje sta na prireditvi najprej slovenska in Italijanska delegacija slovesno položili vence k spominskemu obeležju. S častnim pozdravom je nadaljevala Garda Slovenske vojske, potem pa so z bogatim in raznovrstnim programom v slovenskem in italijanskem jeziku sodelovali: Ženska vokalna skupina Brinke, Glasbena šola Grosuplje – Podružnična šola Ivančna Gorica, sopranistka Rebeka Radovan, recitatorja Eva in Igor Gruden, ki je imel tudi kratek nagovor ter učenci OŠ Zagradec, podružnična šola Krka. Slavnostni govornik je bil Janko Veber, član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in nekdanji minister za obrambo. V svojem govoru je poudaril naslednje: »Danes se spominjamo padlih slovenskih in italijanskih partizanov, ki so dali svoja življenja za zmago nad nacifašizmom, zato moramo ohranjati spomin nanje, saj so nam omogočili, da živimo v svobodnem svetu. Še posebej moramo njihova žrtvovanja ceniti v časih, ko se po Evropi ponovno pojavljajo nove težnje po prevladi neofašizma. Skupen cilj Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije in Vsedržavnega združenja partizanov Italije mora biti še naprej ohranjanje skupnih vrednot, ki so ohranile državnost njunih narodov. Ta skupna pot in volja naj temelji na dejstvih in dokumentih, ki pričajo, kaj se je dogajalo v II. svetovni vojni in da se to ne ponovi nikoli več.« Za slavnostni dogodek je slikarka Valentina Ljubotina upodobila spomenik na Velikem Korinju. Eno sliko smo podarili organizatorju vsakoletnega obiskovanja Korinja Gastoneju Martinuzziju, ki prihaja sem od samega začetka, drugo pa podžupanji občine Ronke, od koder prihaja večina naših gostov. S posebnim spoštovanjem in iskrenimi občutji pietete in ponosa na svoje prednike se vsako leto prireditve udeležijo tudi predstavniki članov Vsedržavnega združenja partizanov Italije, Pokrajinskega odbora za Goriško pokrajino iz Ronk. V njihovem imenu je govoril Patrik Zuljan in poudaril pomen prijateljstva med obema narodoma in ohranjanja tradicionalne prireditve, ki med nami gradi pozitivne vrednote in mostove, ki premoščajo reke razlik in vodijo v lepšo prihodnost. Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje Ivankine Spominčice KAKO LAHKO ZMANJŠAMO MOŽNOSTI ZA RAZVOJ DEMENCE? (1. del) S prilagoditvami življenjskega sloga in zdravim načinom življenja lahko zmanjšamo možnosti za razvoj demence. Demenca je neozdravljiva bolezen, ki vpliva tako na življenje posameznika kot tudi na življenje celotne družine. Po nekaterih podatkih naj bi za eno osebo z demenco skrbeli kar trije odrasli ljudje. Za zmanjšanje možnosti za razvoj demence je predvsem pomembno, da prepoznamo dejavnike tveganja za razvoj demence, na katere lahko vplivamo. In z vplivanjem na te dejavnike bistveno zmanjšamo možnost za razvoj demence in izboljšamo kvaliteto življenja v starejših letih. Študija The Lancet Comission je odkrila 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence. Leta 2017 je prepoznala devet dejavnikov tveganja za nastanek demence: manjša izobrazba, hipertenzija, okvara sluha, kajenje, debelost, depresija, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen in socialna izolacija. Leta 2020 pa so dodali še tri dejavnike tveganja: čezmerno uživanje alkohola, travmatska poškodba glave in onesnažen zrak. Preprečevanje demence je vseživljenjski projekt Raziskava je pokazala, da lahko z vplivanjem na te dejavnike in z zdravim življenjskim slogom, kar za 40 odstotkov zmanjšamo tveganje za razvoj demence oziroma preložimo njen razvoj na kasnejše življenjsko obdobje. Kako lahko zmanjšamo tveganja za razvoj demence? Preventivno delovanje je tako v družbeni domeni kot v domeni vsakega posameznika. Koraki, ki vodijo k zmanjšanju tveganja za razvoj demence, se začnejo zgodaj in nadaljujejo celo življenje. Lahko rečemo, da je staranje in zdrav, uravnotežen način življenja vseživljenjski projekt. Trije nasveti kako lahko že danes vplivamo na kvalitetnejše življenje v starejši dobi in na morebitni razvoj demence? 1. Skrb za krvni tlak Od približno 40. leta dalje je pomembno vzdrževati enakomeren sistoličen krvni tlak, ki naj bo 130 mm Hg ali manj. To so normalne vrednosti krvnega tlaka, ki so zelo pomembne za učinkovito delovanje srca, možganov in ledvic. 2. Uporaba slušnih aparatov in zaščita sluha Spodbujajte uporabo slušnih aparatov pri izgubi sluha in zmanjšajte izgubo sluha z zaščito ušes pred prekomerno izpostavljenostjo hrupu. Izguba sluha namreč ključno vpliva na socialno izključenost, ki je dejavnik pri razvoju demence. 3. Omejitev uživanja alkohola Omejite uživanje alkohola, saj zloraba alkohola in pitje več kot 21 enot na teden povečata tveganje za demenco. Poleg tega pa lahko povzroči nastanek t. i. alkoholne demence. Vir: https://edemenca.si/zmanjsamo-moznosti-za-razvoj-demence/ (se nadaljuje) Pohod na Lovrenška jezera V torek, osmega oktobra, smo končno uspeli osvojiti Lovrenška jezera, ker smo v poletnih mesecih načrtovani pohod zaradi slabega vremena kar dvakrat odpovedali. Na pohod smo se prijavili v lepem številu in avtobus zasedli do zadnjega sedeža. Krenili smo ob 8. uri z našim varnim prevoznikom Nikom ter skrbnima vodnikoma, Janezom Čebularjem, PD Polž, in Dašo Habjan. Peljali smo se po avtocesti za Slovenske Konjice, nato sledili naprej oznakam za Roglo po regionalni cesti. Od avtoceste do Rogle je 16 kilometrov in 1200 m vzpona. Na Rogli smo parkirali na velikem parkirišču. Dobro opremljeni smo se podali po označeni poti, ki je v eno smer trajala približno poldrugo uro. Ves čas nas je spremljal kar močan veter in vlažna megla. Pot je bila dokaj enostavna, le zadnjih 10 minut, ko se pojavijo lesene brvi, se nekoliko vzpne. Na vrhu se pot zravna, pogled pa se odpre na razgledni stolp in močvirje. Lovrenška jezera ležijo na visokem močvirnem barju, napajajo jih padavinske vode (deževnica). Jezer je 20, a ker jih napaja dež, se velikost jezer spreminja glede na obseg padavin. Barva vode je temna, skoraj črna, saj dno sestavlja šota, ki je debela skoraj tri metre. Skupaj jezera merijo kar 22 kilometrov, okoli njih pa se sprehodimo po lesenih brveh, ki se vijejo okoli ruševja. Poleti v jezerih cvetijo čudoviti lokvanji. Najprej smo se ustavili pri razglednem stolpu, s katerega zaradi megle nismo mogli občudovati lepega razgleda na barje. Malo smo se odpočili, si privoščili malico iz nahrbtnika in se potem podali po lesenih brveh, še vedno ob spremljavi močnega vetra. Po kratkem postanku, klepetu in fotografiranju, smo se poslovili od jezer in krenili po drugi poti proti koči na Krajevne skupnosti številka 7 november 2024 Pesku. Tam nas je pričakal avtobus. Zadovoljni in hvaležni, da smo srečno prehodili pot in da nam veter ni povzročal težav, smo krenili proti Slovenskim Konjicam, se ustavili na kavi in pot nadaljevali proti Trojanam. Tam smo si nabavili slastne krofe in se odpeljali proti domu, do Višnje Gore. Zahvaljujemo se našemu prevozniku Niku, za srečno in varno vožnjo, našim vodnikom pod vodstvom Janeza Čebularja za dobro vodstvo, Tonetu in Anici iz Kriške vasi za dobro kapljico. Vandi in Darku hvala za jabolčno pecivo, posebej hvala DU Višnja Gora za donacijo prevoza. Naš vodnik Janez Čebular nam je letos obljubil še en pohod na Slivnico, če nam bosta dopuščala čas in vreme. Fani Kovač 21 Podajte nam roko Skupaj ustvarimo lepe zgodbe prihodnosti in postavimo svet v ravnovesje Center Labirint in Stanovanjska skupina Katapult sta programa, ki delujeta ter sodelujeta na področju različnih oblik zasvojenosti in tveganih vedenj. Posebnost programov je v tem, da ponujata drugačen in celosten način okrevanja ljudem tako v začetni fazi zdravljenja kot tudi kasneje ob vzpostavljeni abstinenci ter pokrivata celotno Slovenijo. V preteklosti smo z CSD Grosuplje , aktivno sodelovali in dopolnjevali vikend tabor z našimi uporabniki in udeleženci tabora treh občin: Dobrepolje, Ivančna Gorica, in Grosuplje. Tudi za prihodnje leto načrtujemo dejavnosti v medsebojnem sodelovanju, na področju različnih tveganj v adolescenci. Kot program si prizadevamo opominjati širšo družbo, da je vsaka zasvojenost, klic po pomoči - ne samo posameznika, temvec tudi njegove družine, s katero živi. Strokovni delavci ponujamo različne oblike svetovanja, delavnic in skupin, s katerimi ljudem pomagamo na vseh ravneh življenja. Dnevni center Labirint je brezplačen program. Vključujejo se lahko tako mladi, ki eksperimentirajo z najrazličnejšimi substancami, kot tudi starejši, ki so že razvili odvisnost. Program je odprt vsak delovni dan, šest ur dnevno. V program se lahko vključujejo tisti, ki so na začetku svoje poti vzpostavljanja abstinence, kot tudi tisti, ki želijo in potrebujejo podporo pri vzdrževanju abstinence pri dolgotrajnejšem zdravljenju. Kakovost dela gradimo s sodelovanjem vseh, za okrevanje pomembnih institucij. Osnovno bistvo dnevnega centra Labirint je, da ljudem vsakodnevno ponuja prostor, kamor lahko pridejo po nasvet, poglobljen pogovor, spodbudo, skupinsko podporo ali zgolj želijo koristno preživeti svoj prosti čas. Stanovanjska skupina Katapult je bivalni program na področju zasvojenosti. Namenjen je tistim, ki si želijo vstopiti v skupnost ter biti del 24urne obravnave pri vzpostavljanju trdne abstinence. V program se lahko vključijo vsi, ki so predhodno že uspešno zaključili zdravljenje v zdravstvenih ustanovah in si želijo dodatne podpore v skupnosti tako, kot bi sicer sobivali s svojimi družinskimi člani. To je izhodišče okrevanja, da lahko v prihodnosti dobro skrbijo zase in imajo z ljudmi, ki jih imajo radi dobre odnose. Tako postanejo aktivno in kvalitetno vključeni v družbo. Program Labirint in Katapult tesno sodelujeta drug z drugim, saj delujemo v isti hiši. Vsakodnevno oblikujemo različne aktivnosti za vključene posameznike. Vodilo vsebin obeh programov je: »Vse rane, ki jih imamo v sebi, se rodijo v odnosih in prav tako se celijo v odnosih.« V oba programa se vključujejo posamezniki iz celotne Slovenije. Delujeta pod okriljem CSD Gorenjska. Financira se s strani mestne občine Kranj in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti. Navkljub temu, da programa delujeta pod javnim zavodom, po svojem bistvu in načinu sofinanciranja delujeta kot nevladne organizacije. To pomeni, da za svoje delovanje potrebujeta dodatna sredstva financiranja. Trudimo se jih pridobiti na različne načine. Da bomo v prihodnje lahko omogočali obstoj programov, nadalje dajali pomoč in podporo ljudem v stiski, potrebujemo dodatno finančno podporo. Vaš prispevek lahko pomembno prispeva k nemotenemu delovanju programa. Na ta način pomembno soustvarjate priložnosti za ljudi v stiski, da dobijo pomoč in podporo, ki jo potrebujejo. Ko se boste v decemberskih dneh odločali, da nas morda potprete, imejte v mislih, da s svojim dejanjem lahko rešite človeka. Morda prav blizu vam. Skupaj postavljamo svet v ravnovesje. Ob vaši pripravljenosti prisluhniti opisanim potrebam, smo vam že v naprej hvaležni. Za dodatne informacije in doniranje vašega prispevka, smo na voljo na tel. št.: 031 865 852 in elektronsken naslovu: info@labirint-kr.si. Več o naših programih si lahko preberete na spletni strani: labirint-kranj. si. Želimo vam srečno, zdravo in optimistično leto 2025. Hvaležni, Labirint in Katapult 22 Krajevne skupnosti številka 7 november 2024 Ste s svojim nakupom pasjega mladiča podprli trpljenje? Vsak kupec pasjega mladiča želi verjeti, da za prikupnim obrazkom stoji srečno in zdravo odraščanje. V resnici pa so mnogi od teh mladičev, še posebej tisti popularnih pasem, kot so pomeranci, francoski buldogi, pudlji in mešanci z njimi, žrtve grozljivih razmer na pasjih farmah. Ti psi se v ozadju glamuroznih oglasov, ki vabijo s slikami popolnih mladičev, rojevajo v krajih, kjer njihovo trpljenje ni vidno. Matere teh mladičev, večkrat imenovane »tovarne za mladiče«, preživljajo svoje življenje zaprte v majhnih kletkah, brez ljubezni ali ustrezne oskrbe. So zgolj orodje za neprestano razmnoževanje – izčrpane od nenehnih brejosti in porodov in pogosto z resnimi zdravstvenimi težavami. Njihov življenjski prostor je poln umazanije, brez zadostne hrane, vode ali osnovnih higienskih pogojev. Psico Brez stika z ljudmi ali kakršne koli možnosti za normalno življenje, so te psičke prisiljene v neprekinjeno proizvodnjo mladičev. Njihovo trpljenje je nevidno za svet, a povsem resnično. Ko se mladiči skotijo, so odvisni le od hrane, ki jo dobijo od matere, potem pa praviloma prehitro ločeni od svojih mater – še premladi, da bi razvili primeren imunski sistem, kaj šele da bi bili cepljeni ali da bi jim odpravili notranje zajedavce. Brez dovolj časa z mamo, brez mleka in ostale hrane, ki bi jim omogočila normalno rast, so takoj izpostavljeni smrtonosnim boleznim, kot je parvoviroza. Ta bolezen lahko mladiča ubije v nekaj dneh, pri čemer preprodajalci pogosto niso sposobni ali pripravljeni nuditi nujne veterinarske pomoči. Mladiči so šibki, pogosto z diarejo, dehidrirani in izjemno ranljivi za vsakršno okužbo. Kljub temu jih takoj pošljejo na dolge in boleče transporte. Brez ustrezne nege in v utesnjenih kletkah prevažajo premlade mladiče v neprimernih pogojih, brez zadostne količine vode, hrane ali kisika. Ti transporti so za mnoge smrtonosni. Psi umirajo že na poti, a tisti, ki preživijo, pogosto trpijo zaradi dolgoročnih posledic – od kroničnih bolezni, kot so težave z dihali, do vedenjskih motenj zaradi pomanjkanja socializacije in ljubezni v prvih tednih življenja. Ko kupec pride v stik s takim mladičem, ne vidi grozljivih okoliščin, v katerih je ta prišel na svet. Prodajalci predstavljajo lažno dokumentacijo, lažne rodovnike in ponarejena veterinarska spričevala. Mladiči so pogosto videti zdravi ob nakupu, a kmalu po prihodu v nov dom zbolijo. Bolezni, kot so parvoviroza, dihalne okužbe in genetske napake, ki so posledica neodgovorne vzreje, se pogosto pojavijo šele po nekaj tednih, ko je že prepozno. Takrat se začne dolg boj za preživetje mladiča, kar zahteva ogromno finančnih in čustvenih vložkov. Na žalost mnogi ne preživijo. Vsak kupec, ki se odloči za mladiča brez temeljite preverbe izvora, postane del te krute verige, ki vzpodbuja nadaljnjo vzrejo in trpljenje novih generacij psov. Mnogi izmed teh mladičev nikoli ne doživijo odraslosti, saj jih bolezni, pomanjkanje nege in neprimerna oskrba spravijo v prezgodnjo smrt. Kupci se sčasoma soočijo z bolečo resnico – da je za ljubkim obrazkom mladiča stalo neizmerno trpljenje in neodgovorna vzreja. Bodite previdni pri nakupu. Zanesljivi rejci nikoli ne skrivajo pogojev, v katerih živijo njihove živali, in vam omogočijo, da si ogledate celoten proces vzreje. Mladičev se ne kupuje in izmenjuje na parkiriščih ali črpalkah. Če vam rejec ne dovoli videti matere mladiča, če vam mladiča ponujajo brez čipa, brez dokumentov ali s sumljivimi izgovori glede starosti in cepljenj, je to znak, da je nekaj hudo narobe. Nikoli ne kupujte mladiča zgolj zaradi ugodne cene ali hitrega nakupa – za tem praviloma stoji ogromno bolečine, ki jo s svojim denarjem podprete. Vsebine omogoča trgovina Petish Ivančna Gorica Kako pravilno kupiti psa in preprečiti trpljenje Pri nakupu psa izberite preverjenega vzreditelja (seznam najdete pri Kinološki zvezi Slovenije ali pri pasemskem klubu) ali razmislite o posvojitvi iz zavetišča, kjer čakajo psi, ki si želijo ljubečega doma. Vedno obiščite rejca osebno, preverite pogoje, v katerih živali živijo, in si oglejte mamo z mladiči. Mladič mora biti cepljen, zdrav, star vsaj 8 tednov in imeti ustrezno dokumentacijo. Pred nakupom ali posvojitvijo podpišite pogodbo, ki ščiti pravice tako vas kot psa, saj s tem preprečite neodgovorno vzrejo in trgovino. La Vista ZAČETNI & NADALJEVALNI tečaji! STUDIO Pričetek v JANUARJU! Za prijavo na tečaje nas kontaktirajte: 031/226-405 studiolavista.lv@gmail.com SALSA & BACHATA Cena za posameznika (40€ - 4 vaje ali 70€ - 8 vaj) DRUŽABNI PLESI Chachacha, disco swing, valček, tango, quick step… Cena za par (88€/mesečno), cena za posameznika (45€/mesečno) POSAMIČNO ALI V PARU! Šentvid pri Stični 5a studiolavista.lv@gmail.com Studio La Vista studio_lavista november 2024 Šolstvo številka 7 Pogled v prenovljeni Ferdov svet na osnovni šoli v Šentvidu pri Stični 23 Pretekli teden je Osnovna šola Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, z njo pa tudi njeni učenci in učitelji, postavila nov mejnik. Po daljšem obdobju prenove, ki sicer še ni povsem končana, smo 27. 11. slovesno odprli nov prizidek, s katerim je šola med drugim pridobila sedem novih, sodobno opremljenih učilnic, kabinete, zbornico in povečano šolsko kuhinjo. Dogodek smo združili z dnevom dejavnosti in slovesno prireditvijo, po kateri so v okviru dneva dejavnosti starši in drugi obiskovalci lahko pokukali v naš vzgojno-izobraževalni vsakdanjik. jade, delček svoje poezije pa je prebrala tudi učenka 9. razreda. Pri nas že drugo leto deluje čebelarski krožek, tako na matični kot podružnični šoli, pri kateri stoji učni čebelnjak, v katerem so naselili dve čebelji družini. Zaradi pridnih čebelic in dobre skrbi zanje so učenci že pridelali 7 litrov medu, poleg čebelnjaka pa nabrali zeli- V preteklih nekaj tednih smo vsi na šoli so zavihali rokave in po svojih močeh pomagali pri postavitvi, izvedbi in organizaciji prireditve, s katero smo slovesno tudi uradno v uporabo s strani Občine Ivančna Gorica prejeli prenovljene prostore šole. Če ne ravno na odru, smo pa za njim pomagali pri pripravi razstave, posnetkov ali poskusov, iger in ostalih aktivnosti, ki so po predstavi obiskovalcem neposredno nudile vpogled v naše delo. Na OŠ Ferda Vesela se poje, pleše, igra, piše poezijo in prozo, športno udejstvuje, pa še marsikaj drugega in to smo na dnevu Pokukajmo v Ferdov svet tudi ponosno pokazali. Pod mentorstvom Jelke Rojec, učiteljice likovne umetnosti, so učenci okrasili šolo, v sklopu njenega izbirnega predmeta turistična vzgoja pa raziskali, kaj ima Šentvid z okolico zanimivega ponuditi. Video razglednica, ki so jo za ta namen posneli in predstavili na prireditvi, se bo tudi predvajala na Televiziji Slovenija v sklopu mladinske oddaje Izzivalci. Srce naše šole tudi bije v ritmu glasbe, saj na njej delujejo kar trije zbori in še eden na podružnični šoli. Na predstavi sta v en glas Zdravljico zapela združena Otroški in Mladinski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Simone Zvonar in klavirski spremljavi Petra Berložnika. Posebnost druge pesmi z naslovom Ljubezen naj ta svet vrti, ki jo je napisal stiški skladatelj Matej Kastelic, besedilo zanjo pa Dragica Šteh, je bila v tem, da ni ponesla v svet sporočila le z melodijo, temveč tudi spremljajočo koreografijo, saj so jo pevci odpeli hkrati tudi v znakovnem jeziku. Povezovanje prireditve so prevzeli učenci šole pod okriljem gledališkega kluba, ki ga vodi učiteljica Nejka Omahen Šikonja in zbrane hudomušno vodili skozi vse interesne dejavnosti, ki na šoli potekajo. Pod vodstvom Petra Berložnika, učitelja glasbene umetnosti, so se učenci izbirnega predmeta ansambelske igre predstavili s pesmijo Boogie Woogie in temo iz risanke Mr. Bean. Plesno koreografijo so predstavile mlajše učenke pod vodstvom učiteljice Nike Gjerek, mažoretke so zaplesale pod mažoretno taktirko učiteljice Ines Novinc, ostri matematični umi, ki jih neguje učiteljica Mateja Lesjak, pa so poskrbeli za glasno navijanje publike s tekmovanjem v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke. Kaj v takšnem naboru talentu še manjka? Mimogrede skujemo še kak stih in napišemo prozo. Z deklamiranjem so se predstavile učenke 3. razreda, ki so se pod mentorstvom Tine Orač Gornik udeležile pesniške olimpi- Kaj o novih šolskih prostorih, predstavi in dnevu odprtih vrati menijo naši učenci in eden od učiteljev, si lahko preberete v naslednjih drobtinicah. »Všeč mi je to, ker imamo prehod in bližnjico do drugih učilnic, ker bo šla moja sestra v peti razred in jo bom lahko tam vedno videla. Všeč so mi tudi nove stopnice. Naša predstava mi je bila super, všeč mi je bilo tudi, ker so nastopali moji sošolci, res so se zelo potrdili. Slišala pa sem, da je bilo na končni predstavi še lepše okrašeno za starše. Tudi palačinke so bile super, tako kot to, da smo obiskovalcem delili mila.« Nika, 7.b Novi prostori so mi zelo všeč, dobro mi je, da se lahko spet končno sprehodim po avli, da sta predmetna in razredna stopnja v šoli povezani in da se končno prenavlja tudi telovadnica. Jaz sem bila pri ansambelski igri in mi je bila izvedba predstave kar stresna, v zaodrju pa vroče.« Lara, 8. a. šča za domači čaj. Ker pa ima zgodba o izobraževanju v Šentvidu pri Stični dolgo, kar 240 let dolgo brado, so mladi zgodovinarji pod mentorstvom učiteljice Polone Kastelic zbrane tudi podučili o zgodovinskih dejstvih takšne vrste, s kratkim pregledom razvoja šolstva v kraju. Da se negovanje in razvijanje talentov skozi vse dejavnosti na šoli resnično obrestujeta, pove tudi podatek, da je naša šola za obdobje 2024-2028 od Javnega sklada za kulturne dejavnosti na dan dogodka prejela tudi plaketo in zastavo naziva Kulturna šola. Prvi del delovnega popoldneva smo zaključili s slovesnim prerezom traku, s katerim je župan Dušan Strnad s predsednico Sveta zavoda Martino Jurkovič ter predstavniki izvajalcev v uporabo predal prizidek in ostale prenovljene prostore na šoli, za katere je sredstva zagotovila Občina Ivančna Gorica. Šola je s poukom v novo zgrajenem delu, v katerem je sedem novih, svetlih in prostornih, sodobno opremljenih učilnic, začela že v začetku novembra, pred tem pa so prenovo že dočakali upravni prostori, zbornica, učiteljski kabineti, povečana šolska kuhinja in z njo nova kuhinjska oprema. Jaz sem povezovala in na predstavo smo se kaj dolgo pripravljali, srečali smo se že kaka dva tedna prej in vaje imeli večkrat, tudi da smo preizkusili govoriti z mikrofoni.« Alja, 8. a. »Na predstavi mi je bilo všeč tekmovanje iz hitrostnega sestavljanja Rubikove kocke, nisem pa vedel, da lahko iz treh starih učilnic naredijo sedem novih. In v teh novih učilnicah so mi zelo všeč nove table, pa da so te večje in prostornejše in da je v njih klima. Sam pri predstavi nisem sodeloval, sem pa pomagal hišniku pri postavitvi luči.« Matic 6. a »V novih prostorih je zelo svetlo, v tem uživamo, za pouk tehnike je to super, tudi oprema je fina, treba pa je še malo zapolnit prostore, ker v njih precej odmeva, tako da bomo potrebovali še malo časa, da se v njih povsem ustalimo in se vpeljemo v delo. Na dnevu dejavnosti sem bil večinoma pri dejavnosti predmetne stopnje, kjer smo izdelovali nekaj tehničnih zadev, eden izmed njih je bil DaVincijev most.« (Nas je seveda zanimalo, kaj to sploh je). »To je konstrukcija mostu, ki se sestavi izključno s svojo težo. Za gradnjo so se uporabljale lesene palice oziroma debla, ki se med seboj zaklenejo in sestavijo le s pomočjo gravitacije, tako ni potrebnega nobenega žeblja in vrvi, da vse skupaj stoji in se premosti razdalja z enega brega na drugega.« Miha Jakopič, učitelj tehnike Meni je všeč, ker je v naši šoli po novem bolj svetlo, bolj prostorno in dobili smo nove garderobne omarice, všeč mi je tudi naša nova učilnica. Na predstavi mi je bilo najbolj všeč to, da sem bila sama del plesne točke, pa tudi mažoretke sem si z veseljem ogledala. Viktorija, 5. b Meni je v novi učilnici všeč prezračevanje in nova digitalna pametna tabla. Včasih nam učiteljica dovoli, da po njej malo rišemo, všeč so mi tudi nove omarice, na predstavi pa mi je bil najbolj všeč naš pevski zbor. Maj, 5. b. SPREHOD SKOZI FERDOVE DEJAVNOSTI Ta dan smo na šoli združili prijetno s prijetnim, saj je predstavi sledil dan odprtih vrat z naslovom Pokukajmo v Ferdov svet. Z njim smo starše, ostale obiskovalce povabili ne le v učilnice, temveč v prav vse prostore na šoli, kjer si so lahko ogledali, da je učenje na OŠ Ferda Vesela vse kaj drugega kot le sedenje za knjigami. V šoli se je takrat je sočasno odvijalo prek 20 dejavnosti – kamišibaj gledališče s pravljicami iz Petrušnje vasi, poznavanje pregovorov in frazemov, ogledi predstav in dejavnosti v našem in tujih jezikih, likovne delavnice, cirkuška pedagogika, geografski kviz, kviz Ferdo(Z)vem, mikroskopiranje, zanimivosti o vulkanih in potresih, eksperimenti, ogled kronike šole, pa deklamacije in prebiranje najlepših pravljic v šolski knjižnici. Da smo dobri gostitelji, smo pokazali tudi tako, da smo šolsko jedil- Jaz sem nastopala, nismo se povsem dobro izkazali z našo točko, a se je na koncu nekako izšlo. V novi šoli pa mi je všeč to, da hitreje prideš do določene točke, da ti ni treba hoditi skozi celotno stavbo. Mirjam, 7. a Šola v Šentvidu ima bogato zgodovino in se prostorsko in programsko vedno dobro prilagaja potrebam časa. Tudi letošnja dograditev pomembno prispeva k nadaljnjemu razvoju in veselju šolarjev. Dinamičnost in slikovitost otvoritvenega dogodka je snovalcem in obiskovalcem prinesla posebno zadovoljstvo in hvaležnost. Priča smo bili obujanju spominov številnih generacij. V želji, da gradimo ustvarjalno in izobraženo skupnost mladih, se bomo tudi učitelji trudili po svojih močeh, da to dosežemo. Jelka Rojec, učiteljica likovne umetnosti nico tisti dan spremenili v kavarno, kjer smo že pošteno lačnim obiskovalcem postregli s toplim čajem in palačinkami, za dišeč spomin pa so jih ob izhodih čakale košare z ročno izdelanimi naravnimi mili. Zdaj pa gremo novim učnim izzivom, novemu šolskemu letu ter povsem novi, prenovljeni telovadnici naproti. Helena Adamič 24 Šolstvo november 2024 številka 7 OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Napeto tekmovanje v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke V Tednu otroka sta na naši šoli potekali dve izjemni tekmovanji v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke, ki sta privabili številne tekmovalce in navdušence nad to priljubljeno miselno igro. Učenci so pokazali svojo spretnost, hitrost in vztrajnost v dveh kategorijah – sestavljanju Rubikove kocke 2x2 in 3x3. Tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke 2x2 V torek, 8. oktobra 2024, so se v sestavljanju manjše različice kocke pomerili učenci iz 5. in 6. razreda. Vsak tekmovalec je imel dva poskusa, na podlagi katerih so sešteli dosežene čase. Štirje najhitrejši so se uvrstili v polfinale in nato še v finale. Najhitrejši čas posamezne sestavitve, izjemnih 13,4 sekunde, je dosegel David Uhan iz 6. a, ki je s tem navdušil vse prisotne. V napetem finalu je David ponovno dokazal svojo premoč in osvojil prvo mesto. Drugo mesto je zasedel Lambert Hobič (5. b), tretje pa Jurij Šteh (6. a). Vsi tekmovalci so prejeli priznanja in simbolične nagrade za svoj trud in pogum. sa, za končni rezultat pa so upoštevali povprečni čas. Najhitrejši posamezni čas je dosegel Vid Koleša iz 8. b-razreda, ki je kocko sestavil v osupljivih 31,29 sekundah. Kljub temu je končno zmago v napetih finalnih dvobojih osvojil Vid Likar (7. b), ki je zasedel prvo mesto. Drugo mesto je pripadlo Denisu Berdajsu (9. b), tretje pa Vidu Koleši (8. b). Tudi tukaj so vsi tekmovalci za svoj trud prejeli priznanja in simbolične nagrade. Obe tekmovanji sta bili izvrstni priložnosti za druženje, učenje in izmenjavo izkušenj. Čeprav so se na tekmovanje prijavili le fantje, so pokazali izjemno vztrajnost, tekmovalni duh in sposobnost hitrega reševanja miselnih izzivov. Vsem udeležencem čestitamo za njihove dosežke. Tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke je odlična priložnost za spodbujanje mladih k razmišljanju, razvijanju logičnih sposobnosti in krepitvi medsebojnega sodelovanja – vrednot, ki jih takšni dogodki neizmerno bogatijo. Koordinatorica tekmovanj: Mateja Lesjak Tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke 3x3 Naslednji dan, v sredo, 9. oktobra 2024, je bilo še tekmovanje v sestavljanju klasične Rubikove kocke 3x3, na katerem se je pomerilo 12 učencev od 5. do 9. razreda. Tudi v tem tekmovanju so tekmovalci imeli dva posku- Babice in dedki obiskali Podružnično šolo Višnja Gora Na podružnični šoli v Višnji Gori je v sredo, 2. oktobra 2024, potekalo prijetno medgeneracijsko druženje. Ideja je prišla med tretješolci pri pouku spoznavanja okolja. Učenci so načrtovali in izvedli raziskovalno nalogo, da bodo obiskali stare starše in se z njimi pogovorili o tem, kako so sami doživljali otroštvo. V otroških mislih je nastala želja, da babice in dedke povabimo v šolo. Ta poseben dan je pričaral veselje v otroških očeh. Misli pri pouku so begale proti uri, da dočakamo prihod babic in dedkov. Starejši učenci šole so nam v odmoru pripravili blazine in stole. Sprejem smo pripravili v avli šole. Po nagovoru in čestitki ob dnevu starejših je stekel družaben pogovor. V otroških očeh je sijala radovednost. Babice in dedke so spraševali o tem, kako so doživljali otroštvo. Vprašanj kar ni bilo konca. Zanimalo jih je, kako so hodili v šolo, koliko časa je trajal pouk, katere predmete so imeli na urniku, kaj se je zgodilo, če so bili poredni, kaj so imeli za malico in nenazadnje, ali so imeli sladkarije. Otroci so spoznali, da je danes šola bolj prijetna, da nudi veliko več, kot so imeli njihovi stari starši nekoč. Naše druženje je bilo zelo prijetno. Narisane sončnice so bile darilo, a še večje veselje in smeh, ko so se objeli. Nastala je čudovita skupinska fotografija. Babice in dedke smo postregli s toplim zeliščnim čajem. Po sprejemu in zaključku smo si medsebojno izmenjali še mnogo Kostanjev piknik Tako v Šentvidu pri Stični kot v Temenici je tudi letos zadišalo na šolskih igriščih. Z učenci podaljšanega bivanja smo pripravili težko pričakovani kostanjev piknik. Na matični šoli smo se v sredo, 16. 10. 2024, družili ob toplem čaju in pečenem kostanju. Z učenci vseh skupin smo se malo pred 15. uro zbrali na šolskem igrišču, kjer nas je najprej prijazno nagovorila ravnateljica. Temu je sledil krajši kulturni program, pri katerem so sodelovale vse skupine podaljšanega bivanja. Prvošolci so nastope otvorili s pevsko točko, drugošolci so pripravili več deklamacij jesenskih pesmi, učenci 3. in 4. razreda so zapeli Botro jesen, petošolke pa so nas navdušile s plesno točko. Pomerili so se lahko v zabavnih športnih igrah z različnimi pripomočki, nekateri so medtem pridno ustvarjali buče iz časopisnega papirja, papirnatih vrečk in barv. Ob tem nas je ves čas spremljala tudi glasba, ki je poskrbela še za dodatno vzdušje. Na podružnični šoli Temenica pa smo si piknik pripravili skoraj z enotedenskim zamikom. V torek, 22. 10. 2024, smo podaljšano bivanje začeli z gibalno-rajalnimi igrami, nadaljevali s poskusi in zaključili z malico – pečenim kostanjem, ki nam ga je spekla kuharica. Petra Smolič Planinski pohod na Slivnico V soboto, 21. 9. 2024, je sonce zvabilo pohodnike OŠ Stična, PŠ Višnja Gora, OŠ Zagradec, PŠ Krka skupaj z mentorji, učitelji in vodniki PD Polž na prvi planinski pohod v tem šolskem letu na Slivnico (1114 m). Z avtobusi smo se odpeljali do Cerknice, kjer je bilo tudi naše izhodišče. Od tu nas je gozdna pot, ki se je prepletala z makadamsko potjo in travniško planoto, pripeljala do vrha, kjer nas je pričakal čudovit razgled na Cerkniško jezero. Pri koči smo se okrepčali z malico, čajem in dobrotami, ki nam jih je ponujala koča. Poklepetali smo s prijatelji, se igrali in pridobili nov žig v naše planinske knjižice. Po spustu v dolino smo se z avtobusom odpeljali do vasi Dolenje Jezero in se nato sprehodili še do Cerkniškega jezera. Preživeli smo lep dan, obdan s sončnimi žarki in v družbi prijateljev. Zahvaljujemo se vodnikom PD Polž za vodenje in voznikom avtobusov za varno vožnjo. Sara Barčić prijaznih besed ob spominih na šolo nekoč. Ob zaključku smo si stisnili roke z željo, da naše odnose gradimo in zagotovo še ponovimo druženje. Učiteljici Jasmina in Alenka se zahvaljujeva vsem babicam in dedkom, da so se udeležili srečanja in z vnuki in vnukinjami podelili spomine na njihova šolska leta. Alenka Puš in Jasmina Sajko Jezično obarvana Ljubljana ob dnevu jezikov V sredo, 25. 9. 2024, smo se ob 14.00 zbrali na železniški postaji v Ivančni Gorici, počakali vlak in se odpeljali proti Ljubljani. Potrebovali smo približno 40 minut, da smo prišli do Ljubljane. Višnjani so se nam pridružili na poti. Ko smo prišli na peron, so nam učitelji razložili, kako bo dan potekal, in potem smo se odpravili do Prešernovega trga. Tam smo se razdelili po skupinah in se odpravili na delo. Imeli smo malo več kot eno uro za dokončanje nalog. Vsaka skupina je morala opraviti 10 izzivov, narediti intervju s tujcem in posneti osem filmčkov. Nekaterim je uspelo, nekateria pa ne. Ob 17.05 smo imeli eno uro prosto. Lahko smo šli na kosilo, po trgovinah in tako naprej. Ob 18.15 smo se spet zbrali na Prešernovem trgu, od tam pa smo šli peš do železniške postaje in se odpeljali nazaj v Ivančno Gorico. Meni je bilo zelo všeč in mislim, da smo vsi odšli z lepimi spomini. Lučka Podobnik, 7. a november 2024 številka 7 Evropski teden mobilnosti na OŠ Stična V tednu od 16. 9. do 22. 9. 2024 je potekal Evropski teden mobilnosti na temo Udoben javni prostor – za vse. Na naši šoli smo se tudi v letošnjem šolskem letu odločili za sodelovanje. Glavni namen je bil ozaveščanje naših učenk in učencev, kako izboljšati kakovost življenja v mestih z zmanjšanjem avtomobilskega prometa in povečanjem uporabe javnega prevoza. Pogovarjali smo se tudi o pomenu aktivne mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in uporaba javnega prevoza (npr. šolskega avtobusa) v vsakdanjem življenju. Učence smo spodbujali k trajnostni mobilnosti na različne načine: s pogovorom, vsakodnevnim spodbujanjem, da učenci v šolo prihajajo bodisi peš, s kolesom ali s skirojem, s spoznavanjem varnih poti v okolici šole, skozi igro promet ipd. Učenci prvega razreda PŠ Stična so se naučili pravilne in varne hoje drug za drugim, ob robu pločnika ter pravilnega prečkanja ceste. Spoznali so varno pot z igrišča do šole. V 1. a razredu matične šole so učenci prejeli zanimivo pismo škrata Poldija iz Lepega mesta. Reševali so različne naloge na temo prometa in čistega mesta ter ugotavljali, katera prevozna sredstva sodijo v čisto okolje in katera v umazano. Na koncu pa so skupaj ustvarili tudi plakat z naslovom NAŠE ČISTO MESTO. Učenci 2. in 3. razreda PŠ Stična so se ob spodbudah in ob beleženju prihoda v šolo odločili za prihod v šolo peš, s kolesom ali skirojem. Ponovili so varno hojo v prometu. S kredami so pred šolo narisali, na katere načine prihajajo v šolo. Igrali so se igro promet in spoznavali prometne znake. Tudi na predmetni stopnji so si v 8. b razredu PŠ Višnja Gora zamislili svoje električne avtomobile, s katerimi bi se lahko vozili po opravkih, saj javnega prevoza iz njihovih vasi praktično ni. Veseli nas, da smo tudi na ta način naredili nekaj dobrega v skrbi za naše okolje, v katerem živimo, ter ozavestili naše učence o trajnostni mobilnosti, za kar se bomo zavzemali tudi v prihodnje. Jasmina Selko 25 S skirojem skozi Teden mobilnosti Moja pot do delovnega mesta je dolga nekaj manj kot 2 km. Zadnji dve leti večinoma prihajam v službo z električnim skirojem. V enem tednu opravim 19 km. Tako je bilo tudi v tednu mobilnosti. Moj električni skiro ima akumulator s kapaciteto 20,8 Ah. Za prihod in odhod na delovno mesto v enem tednu porabim približno 75 % zaloge akumulatorja. Dobavitelj električne energije mi na obračunu sporoča, da je pri proizvodnji električne energije prišlo do izpustov CO2 v višini 389,840 g/ kWh. Če sem torej za vožnjo na delovno mesto porabil 0,56 kWh električne energije, pomeni, da je bil moj prispevek k izpustom CO2 v tem tednu 218 g. V primeru, da bi na delovno mesto prihajal s svojim avtomobilom, bi ob upoštevanju najbolj neugodnega podatka o izpustih CO2, ki zanašajo 114 g/km, za prihod in odhod iz službe poskrbel za 2166 g v ozračje izpuščenega CO2. Razmerje v izpustih med uporabo skiroja in avtomobila je torej skoraj 1 : 10 v škodo avtomobila. Ta zelo pavšalen izračun pokaže, da je vožnja s skirojem, seveda z upoštevanjema vseh prometnih predpisov in varnostnih priporočil, do okolja mnogo prijaznejša kot vožnja s klasičnim avtomobilom, ki ima motor z notranjim izgorevanjem. Gregor Arko Izmenjava Hirschaid– Ivančna Gorica 2024 V ponedeljek, 16. 9. 2024, smo pozno popoldne učenci in učitelji OŠ Stična, OŠ Zagradec in SŠ Josipa Jurčiča prijazno sprejeli učence iz Realschule Hirschaid. Sprejem smo pripravili na OŠ Stična, nato pa so se Nemci nastanili pri družinah, kjer so lepo preživeli večer in se dobro naspali ter pripravili na naslednji dan. V torek smo se z avtobusom odpeljali na slovensko obalo, kjer smo si najprej ogledali Koper. Nato smo se odpeljali v Piran, kjer smo imeli kosilo in se zatem z ladjico odpeljali še v Portorož. Pogled na morje nas je vse zelo navdušil in močni valovi so nas v trenutkih vročine lepo osvežili. V sredo smo se najprej na OŠ Stična naučili pesem We are the world. Šolstvo Zatem smo na OŠ Zagradec pojedli malico in izdelali Freundschaftsarmbänder (zapestnice prijateljstva), ki smo si jih izmenjali z našimi nemškimi prijatelji. Nato smo odšli nazaj v Ivančno Gorico, kjer nas je sprejel župan Dušan Strnad. Izvedeli smo kar nekaj zanimivih podatkov o občini Ivančna Gorica in o 25-ih letih prijateljstva med pobratenima občinama. Gospodu županu smo zapeli prej omenjeno pesem in s tem obeležili 25-letnico povezovanja občin Hirschaid in Ivančna Gorica. Zatem smo kosili v OŠ Višnja Gora in naše nemške kolege naučili nekaj osnovnih slovenskih izrazov. Polni energije smo se odpeljali še v Ljubljano. Tam smo se sprehodili po Parku Tivoli in si v centru Ljubljane ogledali vse pomembnejše znamenitosti. V četrtek so se nam nemški učenci pridružili pri prvih dveh urah pouka, kjer so videli, kako v Sloveniji poteka izobraževanje. Po malici na SŠ Josipa Jurčiča nas je na Muljavi čakala predstavitev življenja Josipa Jurčiča in ogled njegove rojstne hiše. Popoldne pa je vsak nemški učenec preživel v družbi družine gostiteljice. V petek je bil že zgodaj zjutraj čas za slovo od nemških učencev in učiteljev, ki so se morali z avtobusom vrniti v Nemčijo. Vsi lahko le upamo, da se z njimi še kdaj snidemo in ostanemo v dobrih prijateljskih odnosih. Lili Lapornik Ambrožič, 3. c 120 let stavbe Podružnične šole Stična Naša šola je že stara, desetletja že stoji, a nikjer, nikjer na svetu čisto njej enake ni. Govori himna naše podružnične šole. Naša šola je v začetku šolskega leta praznovala 120 let. Je najstarejši šolski objekt v občini Ivančna Gorica. Danes podružnično šolo obiskuje 76 učencev, poleg učencev pa sta še dva oddelka otrok v vrtcu. Častitljivo obletnico smo obeležili v četrtek, 24. 10. 2024. V kulturni dvorani smo učiteljice z učenci v sodelovanju z vzgojiteljicami in otroki iz Vrtca Miška pripravili kulturni program. Prireditev sta simpatično povezovala drugošolca Gaber in Zarja. Ota Trontelj je zaigrala slovensko in evropsko himno, nato pa so sledili nastopi otrok iz vrtca in učencev prvega, drugega in tretjega razreda. Obiskovalce prireditve je pozdravila vodja podružnične šole gospa Simonca Barle Krese. Med nastopi so se prepletali govori ravnatelja OŠ Stična gospoda Marjana Potokarja, župana občine Ivančna Gorica gospoda Dušana Strnada in državne sekretarke gospe Janje Zupančič. Po končani prireditvi so bili vsi povabljeni v šolo na gričku na ogled prostorov in pogostitev. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo vtisov iz starih šolskih kronik in razstavo trenutnih dejavnosti, ki potekajo na šoli. Za pogostitev so prijazno poskrbeli starši učencev s sladkimi in slanimi dobrotami. Izpeljali smo pomembno prireditev in s ponosom predstavili našo podružnico ter za dogodek dobili ogromno pohval ter lepih in prijaznih misli. Vodja PŠ Stična: Simonca Barle Krese Fotografije: Anže Grabeljšek 26 Šolstvo november 2024 številka 7 Olimpijsko leto zaznamovali s prazgodovinskim turnirjem na Virskem Cvingerju Virski Cvinger je bil prizorišče prazgodovinskih iger poimenovanih Virjada 2024 Verjetno se bralci čudite temu ne- S tokratnim prazgodovinskim dnenavadnemu naslovu prispevka. vom so na prav poseben in izviren Ker je leto 2024 olimpijsko leto, so način povezali antične olimpijske učenci in mentorji OŠ Stična pri- igre in železnodobno naselbino nad pravili v soboto, 12. oktobra, prav Virom pri Stični. Prve olimpijske poseben t. i. prazgodovinski špor- igre v grški Olimpiji in nastanek Virtni dan na območju arheološkega skega mesta sta pravzaprav sočasna najdišča Cvinger na Viru pri Stični. dogodka (8. stoletje pr. n. št.). V OŠ Stična namreč na območju do- letu 2024 mineva okroglih 2800 let mačije Grofija že več let organizira od prvih antičnih olimpijskih iger v prazgodovinske dneve, kjer učenci grški Olimpiji (776 pr. n. št.). Iz situlna izviren način spoznavajo življe- skih prizorov pa je znano, da so tudi nje v prazgodovini, s posebnim po- železnodobni prebivalci Dolenjske udarkom na poznavanju Virskega prirejali nekakšna tekmovanja, vemesta. Tudi letos spomladi so ga činoma so bili to dvoboji z ročkami, organizirali, oktobrsko soboto pa so konjske dirke in glasbena tekmovaizkoristili še za izvedbo t. i. »Virjade nja. Skratka, več kot dovolj iztočnic 2024«. za organizacijo prazgodovinskih Učenci so tekmovali v različnih starodavnih disciplinah iger, katere so s pomočjo skovanke poimenovali Virjada, kot izpeljanka iz besede olimpijada. Učenci od 5. do 9. razreda matične šole in Podružnične šole Višnja Gora so se ta dan preizkusili v antičnih olimpijskih disciplinah in sicer v metu kopja in diska, skoku v daljino in teku v bojni opremi. Športne aktivnosti so spremljale delavnice, na katerih so mladi rokodelci ustvarjali s športom povezane likovne motive Tek v bojni opremi dobljenimi stiliziranimi liki športnikov Virjade 2024. Prazgodovinski športni dan pa so s pisnim virom dokumentirali učenci, ki so pod mentorstvom Sare Križaj, študentke starogrščine na Filozofski fakulteti, pripravili zapis v starogrščini. Virijado obiskali tudi slovenski olimpijci Najbolj pogumni učenci so se pomerili z olimpijsko zmagovalko, judoistko Andrejo Leški v bronu, glini in lesu. Med tem so spletične spletle naglavne venčke iz bršljana in cvetja, s katerimi so okronali zmagovalce turnirja. Za bodoče virske kneginje so dekleta izdelala ogrlice iz kroglic v vzorcih steklenih jagod, značilnih modnih dodatkov železnodobnih kneginj na Dolenjskem. Izviren spomin na prazgodovinski dogodek pa je nastal s pomočjo Igorja Ravbarja, restavratorja iz Narodnega muzeja Slovenije. Učenci so izdelali bronasto ploščico v situlski tehniki z upo- Rokodelska delavnica Da je bil celoten dogodek res izjemno doživetje, pa so še dodatno poskrbeli pravi športniki, slovenski olimpijci, ki so se prijazno odzvali povabilu šole. Učenci so se srečali z dobitnico zlate medalje iz OI v Parizu, judoistko Andrejo Leški. Z njo so se pomerili najbolj pogumni učenci in učitelj. Olimpijska lokostrelca Žana Pintarič in Žiga Ravnikar sta učencem omogočila streljati v tarčo s pravimi tekmovalnimi loki. Za veličastno srečanje s slovenskimi športniki je zaslužen tudi veteran slovenske atletike, dvakratni udeleženec olimpijskih iger, Igor Primc, ki je tudi tokrat poprijel za disk in prikazal nekaj spoštovanja vrednih metov. Obisku olimpijcev so priso- stvovala tudi ravnatelj OŠ Stična, Marjan Potokar in podžupan Tomaž Smole. Za organizacijo te izvirne prireditve in domiselni učni program gredo vse pohvale iznajdljivim mentorjem in mentoricam iz OŠ Stična, še posebej idejni pobudnici, učiteljici Mojci Hrvatin. Prav tako pa pohvala družini Vrhovec, ki vedno velikodušno odpre vrata domačije na Grofiji, tako mladim nadobudnežem kot vsakomur, ki ga zanima davna zgodovina naših krajev. Plod večletnega sodelovanja OŠ Stična in družine Vrhovec je nastanek Arheološkega parka Cvinger, ki obiskovalcem ponuja ogled razstave o prazgodovinski naselbini in človeški ribici ter sprehod po učni poti, opremljeni z informativnimi tablami. Izletniki si lahko sprehod popestrijo z uporabo aplikacije »Zakladi stiške kneginje« na mobilnem telefonu, z reševanjem zanimivih nalog ter iskanjem zaklada pa spoznavajo prazgodovinsko dediščino Virskega mesta. Matej Šteh Gostovanje iz Latvije na OŠ Zagradec Zadnji teden septembra je naša šola gostila štiri učence in dve učiteljici iz mesta Liepāja v Latviji. Z njihovo ravnateljico smo navezali stike na lanskoletnem Erasmus+ izobraževanju v Madridu in zaželeli so si obiskati našo šolo ter Slovenijo. V ponedeljek zjutraj smo našim obiskovalcem najprej pripravili dobrodošlico. Ura se je začela z nagovorom ravnateljice, nato smo jim predstavili nekaj utrinkov z naše šole, iz naših krajev, občine in države. Spoznali so nekaj slovenskih simbolov, naravnih lepot, znamenitosti in znanih osebnosti. S pomočjo socialnih iger smo spoznali, da si nismo tako zelo različni. Po drugi šolski uri so učenci v dveh skupinah začeli spremljati reden pouk na predmetni stopnji. Zaželeli so si videti, kako potekajo ure prav pri vseh predmetih. Učitelji smo jim pri urah med drugim pokazali tudi nekaj FAM metod, za katere se že drugo leto izobražujemo. Pri nekaterih urah so učenci le sledili pouku, pri drugih so pri njem tudi sodelovali. Poleg rednih ur pouka smo za njih pripravili tudi nekaj ogledov, da so naše kraje in domovino spoznali še malo bolje. V ponedeljek smo se po pouku odpravili v Višnjo Goro na ogled Hiše kranjske čebele. Tam nas je pričakala prijazna vodička, ki nam je v angleščini predstavila zanimiv svet naše avtohtone čebele. Na koncu smo se posladkali s slastnimi medenjaki, učenci pa so s kratkim interaktivnim testom preverili, kaj vse so si zapomnili o naši čebeli. V sredo smo se odpeljali do izvira reke Krke in Krške jame, po kateri nas je popeljal predsednik Turističnega društva Krka Slavko Pajntar – Pinki. Naši obiskovalci pred tem še nikoli niso bili v kraški jami in so bili nad njo navdušeni. Skupaj smo občudovali lepote kraškega podzemlja in s pomočjo igre svetlobe v kapnikih iskali razne domišljijske podobe. Vodnik nam je po izstopu iz jame v spomin podaril lepe magnetke. Ker smo imeli energije za izvoz, smo se po ogledu jame zapeljali še do romantičnega Otočca. Tam smo se sprehodili po parku okrog starega gradu, opazovali labode in se pri tem ponovno navduševali nad lepoto naše Krke. Dan smo zaključili s potepom po jedru Novega mesta, kjer smo si ogledali znamenitosti in se v Gostišču na trgu posladkali z odlično »kremšnito«. V četrtek, 26. septembra, smo skupaj obeležili evropski dan jezikov. Prvo šolsko uro so nam učenci iz Latvije pripravili zanimivo predstavitev o svoji deželi, učenec Viktors pa nam je zaigral na klavir in kitaro ter tudi zapel. Po pouku nam je naša knjižničarka Branka v prostorih šolske knjižnice pripravila čajanko, na kateri smo se poleg čaja posladkali tudi s piškoti. Ob dveh popoldne smo se z vlakom odpeljali v Ljubljano, kjer so naši učenci in gostje v manjših skupinah raziskovali staro mestno jedro in drug drugemu v angleščini opisovali ljubljanske znamenitosti. Med drugim so izvedli tudi pravi lov za zakladom, katerega del je bil tudi intervju s tujejezičnim obiskovalcem Ljubljane. Po končanih obveznostih so si tako naši učenci kot tudi mladi obiskovalci privoščili popoldansko malico v znani restavraciji s hitro prehrano. Po lepo preživetem popoldnevu smo se v večernih urah polni lepih vtisov z vlakom vrnili v Ivančno Gorico. Skupno druženje je hitro minevalo in kmalu je prišel petek. Po končanem pouku in čustvenem slovesu so se naši gostje odpeljali v Ljubljano in tam preživeli vikend, saj so se v Latvijo vračali šele v nedeljo. Da bi se naužili še več lepot Slovenije, so v soboto obiskali Bled. Otroke je tam še posebej navdušila velika razstava Lego kock. Hvaležni smo, da obstaja evropski projekt Erasmus+, ki nam omogoča mednarodne izmenjave in obiske ter na ta način bogati naše izobraževanje in življenje, saj s tem ne pridobimo le zanimive izkušnje, ampak sklepamo tudi nova prijateljstva. Upamo, da se bomo lahko kmalu odzvali vabilu naših obiskovalcev in se tudi mi odpravili v daljno Latvijo. Dovolite mi, daNaj se na koncu zahvalim vsem učiteljem, učencem, vodstvu šole, drugim delavcem naše šole ter vsem zunanjim sodelujočim, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi tega gostovanja. Koordinatorka Silvia Valenčič november 2024 Šolstvo številka 7 Z Erasmusom + v Italiji in Nemčiji Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča že skoraj dvajset let odhajajo na delovno prakso v tujino. Tako sta tudi v lanskem šolskem letu dve skupini bodočih ekonomskih tehnikov odšli v Hirschaid in Treviso. S projektom Erasmus + so tam dva tedna v juniju delali v različnih podjetjih. Imeli so tudi več ekskurzij v Padovo, Benetke, Bamberg … Dijaki so doživeli marsikaj novega, preizkušali lokalne dobrote, izpopolnili znanje angleščine, nemščine in italijanščine, pridobili nove poklicne izkušnje in se pri tem tudi zabavali. Večinoma so opravljali lažja komercialna, administrativna in druga dela v izobraževalnih, industrijskih, trgovskih in drugih podjetjih. Seveda spoznavajo tudi tamkajšnjo naravo, kulturo in zgodovino. Vseskozi so imeli na voljo tudi spremljevalne učitelje, ki so jim bili v pomoč pri vsakdanjih opravilih in manjših težavah, ki pa jih na srečo ni bilo dosti. Dijaki so navdušeni nad bivanjem v tujini in menijo, da je to zanje v vseh pogledih zelo koristna in Taborišče Monigo (Treviso) 1945 prehodno taborišče za dvajset tisoč beguncev iz vse Evrope, med katerimi je bilo okoli tisoč petsto Slovencev. Italijani so dolgo časa o teh časih previdno molčali, v zadnjih letih pa tam, tudi s sodelovanjem slovenskih taboriščnikov, postavili kar dve obeležji, kar je v današnji Italiji redkost. vojno na poseben način povezani s sosednjo državo, pa ne le v zvezi s taborišči in italijansko okupacijo. Leta 1944, torej že po kapitulaciji Italije, je prišlo do mednarodnega povezovanja odporniških gibanj proti nacizmu, točneje slovenskih in italijanskih partizanov, ki so se na Korinju kljub številnim žrtvam med njimi odločno zoperstavili napadu nemškega okupatorja in domobranskih enot. V spomin na ta dogodek na vsakoletno proslavo Italijani še danes pridejo v velikem številu. Ohranimo in spoštujmo zgodovinski spomin. Slovenci in vsi drugi narodi, ki so bili v tej vojni prizadeti in utrpeli mnoge žrtve. V opomin nam in zanamcem. Med 2. sv. vojno, v času fašistične diktature, je v Monigu, današnjem predmestju Trevisa, v tamkajšnji vojašnici delovalo koncentracijsko taborišče, kjer so bili do kapitulacije Italije 8. septembra 1943 zaprti civilisti iz Slovenije in Hrvaške. Od približno štirih tisoč jih je umrlo čez 200 (od tega 53 otrok). Po koncu vojne je bilo tam do septembra Tudi naši kraji so bili med 2. sv. 27 zabavna izkušnja ter jo priporočajo tudi naslednjim generacijam programa ekonomski tehnik. Naši gostitelji (kot tudi naši učitelji) so bili z njimi zadovoljni, tako z zadostnim znanjem jezika kot odnosom do dela in sodelavcev. Za celotno izvedbo projekta, pripravo udeležencev, potrebno dokumentacijo in druga opravila, organizacijo prevoza in bivanja ter ga l. 793. Naslednjega večjega projekta se je l 1825 se je lotil tedanji bavarski kralj Ludvik I. Kanal v današnji obliki pa so zgradili l. 1992 in danes predstavlja pomembno prometno žilo za rečni tovorni promet. V pobratenem Hirschaidu pa je kanal RMD ena največjih znamenitosti. Glede na to, da naša Krka teče v Savo, Sava pa v Donavo, lahko rečemo, da je Ivančna Gorica s Hirschaidom povezana tudi po vodi. ovrednotenje rezultatov projekta je poskrbela šola. Za dijake je projekt zaradi financiranja s strani EU praktično brezplačen. Igor Gruden, koordinator programa Erasmus + Kanal Ren–Majna–Donava (Hirschaid) Kanal, ki tvori povezavo med Črnim in Severnim morjem, Ren–Majna–Donava, je dolg kar 171 km. Od Bamberga preko Hirschaida, Nürnberga do Kelcheima. S 16 zapornicami kanal premaga skupno višinsko razliko 243 metrov. Ti sistemi zapornic imajo rezervoarje, v katerih se shrani voda, s katero napolnijo zapornico-bazen, da ladjo dvignejo oz. spustijo, tudi več kot 20 m. Iznajdljivi inženirji so že mnogo stoletij pred gradnjo kanala Ren-Majna–Donava razmišljali o povezavi velikih rek Ren in Donava. Najprej je zamisel navdušila že Karla Velike- »Nekje v nekem kotičku svojih src smo še vedno vsi učenci.« Rabindranath Tagore Na Srednji šoli Josipa Jurčiča ustanovili klub alumnov 30. septembra se je na lep jesenski večer v amfiteatru Srednje šole Josipa Jurčiča zbrala množica nekdanjih dijakov, profesorjev in zaposlenih. Prireditev ob ustanovitvi kluba alumnov se je začela s slovesno himno Gaudeamus, ki jo je zapel mešani mladinski pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča, pod vodstvom profesorja Aneja Černeta ter s plesnim nastopom šolske plesne skupine, ki nastopa pod mentorstvom Marije Majzelj Oven. Sledil je nagovor ravnateljice Ajde Erjavec, ki je poudarila pomen tradicije in ohranjanja lepih spominov: »Pri tem imajo posebno vlogo odrasli, ki s svojim življenjem kažejo vsakodnevno uporabo in uporabnost znanja. Ne samo učitelji in starši, ampak celotna skupnost. Verjamem, da se tega dobro zavedate in da ste zato tudi danes tukaj. In da je to tudi razlog, da se na našo šolo vpisuje že četrta ali peta generacija v družini.« V tem vzdušju so nastopili tudi glasbeni gostje – Stiški kvartet ter ena in edina Nina Pušlar, ki je zapela tudi z mladinskim pevskim zborom in seveda navdušila občinstvo. Za zaključek prireditve, ki sta jo povezovala profesor Igor Gruden ter upokojena profesorica Vesna Celarc, je na prireditveni oder stopil še dolgoletni ravnatelj in zborovodja Milan Jevnikar, ki je na svoj zadnji delovni dan v svojem slogu zaključil poklicno pot na naši šoli. Mešani pevski zbor je pod njegovo dirigentsko taktirko zapel pesmi Rož, Podjuna, Zila in Lipa. Dijaki so mu v slovo pripravili poseben spominski zvezek, ki so ga za spomin dobili tudi udeleženci prireditve. Prireditev se je nadaljevala še v šolski predavalnici, kjer je ravnateljica v družbi nekdanjih ravnateljic Marine Strnad, Marije Mencin in ravnatelja Milana Jevnikarja odkrila steno z imeni vseh dosedanjih ravnateljev Srednje šole Josipa Jurčiča. Večer se je sklenil v prijetnem vzdušju, obujanju spominov, nepogrešljivih flancatih, ki so jih pripravile naše kuharice ter v načrtovanju aktivnosti kluba alumnov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Iskreno se zahvaljujemo podjetjem: Pikl, d. o. o., Impuls, d. o. o., Mlekarna Krepko, Geaprodukt, Cvet- market in Občini Ivančna Gorica, ki so s svojimi donacijami podprli prireditev. Še se lahko pridružite klubu alumnov Vsi, ki vas na našo srednjo šolo vežejo lepi spomini, ste vabljeni, da se pridružite klubu alumnov Srednje šole Josipa Jurčiča, ki bo v prihodnje skrbel za dejavnosti, ki povezujejo dijake in zaposlene vseh generacij. Obetajo se zanimivi podvigi, o katerih vas bomo obveščali prek e-pošte in šolske spletne strani, na kate- ri smo odprli zavihek Klub alumnov in zaposlenih. Dobrodošli ste vsi, ki bi se radi udeležili kakšne športne ali kulturne dejavnosti, na kateri boste zagledali znane obraze, ali pa ste tudi sami pripravljeni organizirati kakšno akcijo. Včlanite se lahko prek povezave https://1ka.arnes.si/alumniSSJJ (skenirate lahko tudi QR kodo), lahko pa nam seveda tudi pišete na elektronski naslov alumni@ssjj.si. Veselimo se skupnih srečanj! 28 Kultura številka 7 november 2024 Festival Stična odprli z razstavo likovnih del domačinke Mimi Tratar Med 22. in 30. novembrom se je v Stični odvijal že 23. Festival Stična, ki umetnikom, kulturnikom in glasbenikom ponuja priložnost za večjo prepoznavnost, obiskovalcem pa obilo kulturnega doživetja. Slovesno otvoritev festivala z razstavo likovnih del domačinke Mimi Tratar, je z nagovorom uradno odprl župan Dušan Strnad. Ljubiteljska slikarka Mimi Tratar ustvarja predvsem v oljni tehniki. Njene priljubljene tematike so krajine in tihožitja, v svoja dela pa pogosto vključuje simboliko. Sodelovala je na več skupinskih razstavah v Ljubljani, Grosuplju, Ivančni Gorici in Cetinju ter pripravila več samostojnih razstav v Ljubljani, Grosuplju, Ivančni Gorici, na Muljavi in v Stični. Stiška umetnica je stene Muzeja krščanstva na Slovenskem obogatila z razstavo z naslovom Poti do kruha. Z razstavo nadaljuje projekt, ki raziskuje vedno aktualno tematiko kruha, poti do kruha, odnosa do kruha, skromnosti in razkošja ter poudarja njegovo simboliko. Martin Golob in Lojze Grčman navdušila publiko v Stični Četrtkov večer, 14. novembra 2024, ki bi lahko bil novembrsko turoben, se je spremenil v izjemno doživetje, ki ga verjetno še dolgo ne bodo pozabili vsi, ki so se odzvali povabilu Knjižnice Ivančna Gorica ter Turističnega društva Stična in prišli v stiški kulturni dom na pogovorni večer ob čaju. Župnik Martin Golob in domačin Lojze Grčman , najbolj znan kot novinar in pisatelj, sta na svojstven, z velikim žarom in humorjem prepleten način, govorila o svojem delu in življenju, pa seveda o knjigah, ki sta jih doslej ustvarila. Na spletni prižnici, ki je njun prvi skupni projekt, v katerem je Grčman ubesedil Golobove misli in spodbude, je izšla pred dvema letoma. Ta knjiga je svojevrsten fenomen v Sloveniji, pri založbi Družina so v teh dneh namreč objavili, da je bilo doslej prodanih že več kot 25.500 izvodov, kar v časih, ko knjige izhajajo v nakladi nekaj sto izvodov, veliko pove. Na otvoritvi v prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem sta zbrane nagovorila tudi Marko Okorn iz stiškega muzeja in podpredsednik Kulturnega društva Stična, Marko Grabljevec. Otvoritev je spremljal bogat kulturni program. Za glasbeno popestri- tev sta na violinah poskrbela člana dueta Entrenous, Brina Dolores Omahen in Jure Malovrh. Na otvoritveni slovesnosti je nastopil tudi ljubiteljski pevski zbor Sončki, katerega članica je tudi gospa Tratar. Gašper Stopar Pripovedovalski večer “Povem ti eno po domače” v Šentvidu pri Stični V letu 2023 je bil v Šentvidu pri Stični prvi pripovedovalski večer v spomin na Antona Dremlja Resnika. 7. novembra 2024 pa sta Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica in Knjižnica Ivančna Gorica v Domu kulture v Šentvidu pri Stični priredili drugi pripovedovalski večer z naslovom “Povem ti eno po domače”. Dogodek je imel narečno noto, saj so nastopajoči pripovedovali v dolenjskem narečju. Nastopili so: Marija Zaman s humornimi pripovedmi, večinoma iz domoznanskih knjig, Maruša Pušnik iz Knjižnice Ivančna Gorica s kamišibajem Božje štenge, Stane Rus s pripovedmi o svojem starem očetu, Otroška folklorna skupina Vidovo s plesom, glasbo in besedo, gledališka skupina KD Zagradec s skečem ter Jana Erjavec in Danijel Zupančič iz KD Josipa Jurčiča Muljava z dvema Jurčičevima pripovedima. Program je povezovala Dragica Šteh, ambasadorka Občine Ivančna Gorica, glasbeno pa je večer obogatil vokalni duet s Polono Kopač Trontelj in Mimo Kovačič iz Glasbene šole Grosuplje, podružnice Ivančna Gorica. Pripovedovalski večer je potrdil, kako pomembno je zavedanje svojih korenin, obenem pa je združil številne nastopajoče in obiskovalce v želji, da še bolj zavzeto cenimo kulturo in domačo narečno besedo. Roman Rozina, Knjižnica Ivančna Gorica Foto: Knjižnica Ivančna Gorica, Maja Bitenc Golob je letos izdal tudi delo z naslovom 365 dni z Božjo besedo, v kateri bralec za vsak dan v letu najde odlomek iz evangelijev po avtorjevem izboru in kratko razlago oz. spodbude ob njem, doslej je bilo prodanih že več kot 10.000 izvodov. Obe omenjeni knjigi imata dobrodelno noto, kar v številkah pomeni, da so z njima zbrali že 70 tisočakov, ki so jih namenili družinam v stiski. Lojze Grčman je pred štirimi leti napisal tudi biografijo rokometaša Uroša Zormana z naslovom Tako, kot sem rekel. Župnik Golob, ki je s svojim vstopom na socialna omrežja leta 2018 začel nagovarjati množice in postal eden najbolj znanih ter vplivnih duhovnikov v državi, je v Stični predstavil svoje otroštvo, poslanstvo in veselje, ko ljudem lahko prinaša upanje, z Grčmanom pa smo prehodili pot od mladega športnega navdušenca na stiškem igrišču do športnega novinarja, moderatorja, komentatorja, voditelja, ki je zadnja leta zaposlen kot novinar in urednik socialnih omrežij na portalu Aleteia. Ker ima šport, še posebej rokomet, v njegovem življenju pomembno vlogo, je letos s še nekaterimi somišljeniki začel ustvarjati rokometni podkast Roling. Na srečanju sta oba gosta poudarila, kako pomembno je branje in nam med drugim razkrila, koliko glasbenega talenta premoreta, kateri športi ju zanimajo, pa tudi kako se pripravljata na decembrske praznike. Gosta sta publiko navdušila tako z iskrenimi odgovori kot z anekdotami iz svojega življenja. Ker je za njima že več kot 40 skupnih gostovanj po vseh koncih Slovenije, se je nabralo tudi kar nekaj spominov in te nameravajo zbrati v posebnem zborniku. Na dogodku, ki ga je moderirala knjižničarka Janja Ambrožič, je nastopila mlada klarinetistka Špela Vocovnik, učenka Glasbene šole Grosuplje (njena mentorica je Ana Anderlič), in zaigrala skladbo Hedwigina tema iz filmov Harry Potter. Kot je povedalo že ime dogodka, je po uradnem delu sledila čajanka za vse, čaj so skuhali marljivi člani stiškega turističnega društva, gosta pa sta se posvetila tudi podpisovanju knjig. Janja Ambrožič Fotografije: Klemen Ceglar november 2024 Kultura številka 7 Prvi koncert orgelskega V knjižnici razstavlja devetošolka cikla v Šentvidu: Martin Brina Sever Sturm — Med sanjami in resničnostjo zaključen s stoječimi ovacijami V župnijski cerkvi sv. Vida se je v torek, 15. oktobra 2024, odvil otvoritveni koncert orgelskega cikla Zvočne impresije romantike. V Šentvidu pri Stični so se ob tisočletnici starodavne prafare odločili, da zaradi dotrajanosti stoletnih orgel postavijo nove. Zasnovo novega glasbila, ki skrbno in spoštljivo ohranja romantično zvočno idejo starih orgel, so zaupali mlademu organologu in orgelskemu izvedencu, Stičanu Luki Posavcu, izdelavo pa Orglarstvu Močnik. Novo trimanualno glasbilo predstavlja zvočno in tehnično sintezo izdelave orgel na našem področju v 19. stoletju. Od februarja 2023, ko so orgle slovesno blagoslovili, spremljajo bogoslužja. Vendar zanimiv instrument postavlja tudi umetniška vprašanja, zato so se v Župniji Šentvid odločili, da v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Občine Ivančna Gorica ter Organistico pripravijo cikel treh orgelskih koncertov, v katerem bodo domači in mednarodni virtuozi lahko raziskovali meje zvočnosti, ki jih v izziv ponuja novo glasbilo. Publiki pa bodo tako omogočili, da kraljico glasbil spoznajo tudi kot koncertni inštrument. V ivanški knjižnici smo v sredo, 2. oktobra 2024, odprli razstavo z naslovom Čarobna likovna potovanja Brine Sever z Muljave, učenke devetega razreda OŠ Stična. Izbor 23 slik, ki so nastale v času, ko obiskuje slikarsko šolo v Ljubljani, si do konca novembra lahko ogledate v pritličju in prvem nadstropju knjižnice. Ker je tokratna avtorica slik vsestransko nadarjena, je nastopila tudi v glasbenem programu, pri eni točki se ji je pridružil še njen učitelj iz glasbene šole Klemen Marinčič. Brinina likovna pot se je začela zelo zgodaj. Že kot otrok je rada risala, in ker so starši prepoznali njen talent, so jo vpisali v slikarsko šolo v Ljubljani. To obiskuje že od 1. razreda OŠ, večino časa je njena mentorica Urška Rednak. Med likovnimi tehnikami ima najraje akril, tudi akvarel, veliko je delala s suhimi pasteli. Doslej se je olja nekoliko izogibala, a se namerava spopasti tudi s to tehniko. Upodablja različne motive, od portretov, živali, narave do mest, tudi kakšna abstraktne slika se najde vmes. Prvič je samostojno razstavljala spomladi, ko se je predstavljala v šolski knjižnici OŠ Stična. Poleg slikanja ima rada tudi glasbo, sedem let se uči igranja klavirja, zadnja leta obiskuje še ure petja. Je tudi članica šolskega benda na OŠ Stična, ki ga vodi Kristijan Rešetič. Brina ima res veliko hobijev, saj tudi pleše hip hop, kvačka, šiva, smuča, borda, zbira različne stvari, skupaj z družino z veseljem raziskuje tuje kraje. 5. obletnica Beremo domače s pisateljico Hedo Rus Kastelic Na prvem večeru je koncertiral nemški organist Martin Sturm, ki velja za enega najprepoznavnejših interpretov mlajše generacije, je izvrsten improvizator, večkratni zmagovalec prestižnih mednarodnih orgelskih tekmovanj, več kot uspešno pa se spoprijema tudi s skladateljevanjem. Z mednarodnimi recitali gostuje na najpomembnejših glasbenih festivalih, katedralah in koncertnih dvoranah. V Ljubljani smo njegovo vrhunsko improvizacijsko spretnost lahko občudovali že marca, ko je koncertiral v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Martin Sturm se je rodil komaj leta 1992 v bavarskem Velburgu, kot najmlajši profesor pa že od leta 2019 deluje na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju. Na tamkajšnjem inštitutu za glasbeno pedagogiko poučuje orgle in orgelsko improvizacijo, vodi oddelke za cerkveno glasbo in je ustanovitelj Eksperimentalnega orgelskega studia za sodobno glasbo. Nemški organist je na koncertu v Šentvidu mojstrsko izvedel tri tehtna dela nemške orgelske romantike, navdušil pa s tremi izjemnimi improvizacijami, s katerimi je prikazal zvočne možnosti novega glasbila. V koncert sta uvedla Preludij in fuga v g-molu, WoO 10 Johannesa Brahmsa, potem pa smo se prepustili organistovim improvizacijam. Sledilo je poznoromantično delo Maxa Regerja Passacaglia iz Prve suite za orgle, op. 16, v kateri se je skladatelj poklonil velikemu vzorniku Johannu Sebastianu Bachu. V duhu zvočnosti glasbe 21. stoletja so zazvenele moderne improvizacije z naslovom Metamorfoze. V predzadnji skladbi se je Sturm predstavil s priredbo Arije Ovce se lahko varno pasejo iz Lovske kantate J. S. Bacha. Večer pa se je zaključil z zadnjimi improvizacijami, mogočnim Simfoničnim epilogom, z napevi cerkvenih ljudskih pesmi, ki so vključile vsem znani pesmi Marija skoz' življenje in Kraljica venca rožnega. Poslušalci so napolnili šentviško cerkev, celoten koncert pa spremljali z izredno pozornostjo. K doživetemu spremljanju je pripomogla tudi video projekcija organista s kora na velikem platnu. Virtuoznost interpretacij, briljantne improvizacije, dovršenost orgelske igre Martina Sturma so podobno kot spomladi v Ljubljani poslušalci nagradili s stoječimi ovacijami. Navdušenja pa ni mogel skriti niti domači župnik Izidor Grošelj, ki je nagovoril zbrane. Priznani nemški organist je na koncu izrazil zadovoljstvo z novim glasbilom. Na naslednjem koncertu z naslovom Zbudite se, obzorje se že svita se bo v nedeljo, 15. decembra, ob 18. uri predstavila mlada perspektivna orglarka Krčanka Danijela Slana. Prijazno vabljeni! Simona Zvonar Foto: Gašper Stopar V sredo, 20. novembra 2024, zvečer, je bil v Knjižnici Ivančna Gorica, v tednu slovenskih splošnih knjižnic, večer lepe domače besede. Ob 5. obletnici domoznanske bralne značke smo gostili pisateljico Hedo Rus Kastelic, doma s Studenca. V pogovoru z njo smo predstavili njeno življenje in delo, predvsem njeno pedagoško delo in literarno ustvarjanje. Napisala je štiri knjige: pesniško zbirko za odrasle V objemu pelina (2004), zgodbo za otroke Potuj z menoj (2012), spominsko prozo za otroke Na gugalnici otroštva (2024) in knjigo spominov na osnovnošolska leta Sanjska leta mojega Studenca (2024), ki smo jo predstavili najbolj obširno. Sledila je podelitev priznanj bralcem domačih knjig. Tokrat je sodelovalo 31 bralcev: 26 odraslih in 5 otrok. Družinsko bralno značko (berejo zakonci, starši, otroci in dedki oz. babice) je opravilo 16 udeležencev, pri čemer so bili najštevilčnejši (štirje) iz družine Jereb. Najmlajši bralec v tej sezoni je bil Nik Jereb (10 let), najstarejša pa Olga Kramar (92 let). Posebna bralna priznanja so prejeli tisti, ki berejo domače že 5 let: Stane Fux, Ema Grünbacher, trije iz družine Jereb: Ana Marija, Jurij in Žiga, Breda Kramar, Mija Kuplenk, Marta Omejec, Miha Plevnik in Martina Vidrih Adler. Sledilo je povabilo na 6. sezono Beremo domače (s predstavitvijo knjig, ki so na novo uvrščene na bralni seznam), ki se začne na Prešernov dan, 8. februarja 2025. Lep domoznanski večer sta glasbeno obarvali s citrami Julija Koritnik in Sara Koleša. Roman Rozina 29 Janja Ambrožič, Knjižnica Ivančna Gorica 30 Kultura november 2024 številka 7 Kratke iz knjižnice Ivančna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www.gro.sik.si FB: Knjižnica Ivančna Gorica, IG: knjiznicaivancnagorica SREČANJE KNJIŽNIČARJEV IZ NAŠE OBČINE – Knjižničarji iz šolskih knjižnic (OŠ Stična, PŠ Višnja Gora, OŠ Zagradec, SŠ Josip Jurčič) in splošne Knjižnice Ivančna Gorica smo se ponovno srečali v septembru z namenom, da si podelimo svoja spoznanja, izkušnje in ugotovitve o strokovnem delu, da skupaj sodelujemo pri bralno spodbujevalnih akcijah, bralnih dogodkih, skupnih projektih, promociji branja in knjig v naši občini, kajti s skupnim sodelovanjem in povezovanjem bomo lahko svojim bralcem ustvarili kakovostnejšo ponudbo in storitve. MEDVED IŠČE PESTUNJO je bila pravljica, s katero smo septembra razveselili najmlajše v Zagradcu. V okviru nacionalnega meseca skupnega branja smo se vključili tudi v vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan, saj so otroci pravljico potem likovno poustvarili, slike pa smo izročili starejšim v Domu starejših občanov v Grosuplju. DELAVNICA UČENJA UČIM SE UČITI z mentorico Andrejo Robek Perpar je to jesen doživela dve ponovitvi, na katerima so se petošolci in njihovi starši seznanili, kako se spopadati z izzivi, ki jih prinaša množica informacij. ŠAH v knjižnici je dejavnost za vse generacije (od 7. leta dalje), ki v naši knjižnici poteka vsak petek ob 17. uri v sodelovanju s Šahovskim klubom Višnja Gora-Stična. OTROŠKA PREDSTAVA »PSST! To je knjižnica« v izvedbi Gledališča Pravljičarna je v začetku oktobra napolnila šentviški kulturni dom, kar je tako nas, kot tudi KS Šent- vid pri Stični, ki nam je prijazno odstopila prostor, spodbudilo, da bomo organizirali še kakšen takšen dogodek. AMBASADORJI NASMEHA – V oktobru je ducat otrok »bral z nasmehom«, saj jih je v naši knjižnici zabaval in k branju spodbujal terapevtski par iz Ambasadorjev nasmeha, to sta bili simpatični Tjaša in psička Misty. Glede na povpraševanje računamo, da bomo dogodek ponovili spomladi, zato nas spremljajte in se pravočasno prijavite. IZZIVE OSEB Z DEMENCO in njihovih svojcev smo konec oktobra spoznavali v knjižnici v Zagradcu. Svojo izkušnjo spremljanja bolne mame nam je predstavila Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem Polju, Večer muzikalov ob 15-letnici delovanja Zborallice Pevci mešanega pevskega zbora Zborallica so čez celo leto zbirali ideje, kaj uprizoriti na svojem svečanem letnem koncertu. Zakaj svečanem? Pevci se letos spominjajo prvih vaj in nastopov, na katere jih je septembra 2009 povabila zborovodkinja in idejna vodja Janja Omejec Strnad. Svojo 15-letnico so želeli obeležiti na prav poseben način. Povezali so se z lokalnimi glasbeniki in izbrali žanr, ki v dvorani Kulturnega doma Stična še ni bil slišan - to so muzikali. V petek, 11., in soboto, 12. oktobra, so izvedli Večer muzikalov ob 15-letnici delovanja. Koncert so naslovili Z-SHOW, ki je besedna sestavljanka Zborallice in muzikala The Greatest Showman. Petkovega se je udeležil tudi župan Dušan Strnad s soprogo. Pevci so navdušili z izvedbo izsekov šestih najbolj znanih muzikalov tega in prejšnjega stoletja. Pomemben del muzikalov pa je seveda tudi ples. Člani zbora so se zelo potrudili in med petjem tudi zaplesali. Večkrat so se jim na odru pridružili plesalci Fejstples Krka pod mentorstvom Marije Jurca in plesalke Plesne šole Guapa pod mentorstvom Kaje Smrekar, ki je bila tudi koreografinja zbora. Za še bolj doživete muzikale so poskrbeli lokalni glasbeniki, Godalni orkester KD Stična ter pihalna in trobilna zasedba Godbe Stična. K sodelovanju so povabili tudi Katarino Golob Veselič, ki je povezovala koncert. ki je besede podkrepila s številnimi fotografijami in posnetki. Dogodek smo organizirali skupaj z Ivankinimi Spominčicami. BIBLIOPEDAGOŠKE DEJAVNOSTI ZA VRTCE – V teh dneh se knjižničarji skoraj vsak dan družimo z najmlajšimi, saj potekajo bibliopedagoške dejavnosti za otroke vrtcev v naši občini. Veseli smo, da veliko otrok, ki nas dopoldne obišče v družbi vzgojiteljic, popoldne z navdušenjem v našo knjižnico pripelje starše, da jih vpišejo v knjižnico, potem pa skupaj izberejo tudi knjige za domov. ELDA VILER V ZAGRADCU – “Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla, čisto noter vate, jokat lastovka” nam je zapela naša izjemna pevka Elda Viler in nas v Tednu splošnih knjižnic, 19. novembra 2024, popeljala v nepozaben literarno-glasbeni večer, ki je napolnil Kulturni dom Zagradec. Elda Viler, ki je bila najbolj aktivna v 60. in 70. letih, je tako slovensko kot tuje občinstvo navdušila s svojim izjemnim glasom. Še posebej znane so njene pesmi Ti si moja ljubezen, Nora misel, Lastovka, Stare kosti in Klic srca, ki smo jih imeli čast tudi slišati in z njo prepevati. Kot češnja na torti so bili mešani pevski zbor Zagradec z vodjo Robertom Kohkom, ki ji je zapel pesem Klic srca in takrat so zadrhtela srca v dvorani. Pogovor z Eldo je vodil Srečko Čož, ki je predstavil tudi njeno avtobiografsko knjigo z naslovom Elda: notranji naboj. Bogat večer se je zaključil s podpisovanjem knjig naše gostje. Zahvaljujemo se Krajevni skupnosti Zagradec, da so nas toplo sprejeli medse. V Tednu splošnih knjižnic smo praznovali še z domoznanskim večerom in podelitvijo bralnih priznanj »Beremo domače«, uro pravljic in pravljično-didaktično uro na Festivalu Stična. VESELEGA DECEMBRA ni brez božično-novoletnih voščilnic in prazničnih aranžmajev, zato v knjižnici organiziramo delavnici, ki bosta potekali v četrtek, 28. novembra 2024, ob 17. uri (izdelava voščilnic), ta je že zasedena, in v soboto, 30. novembra 2024, ob 9. uri (izdelava adventnih venčkov). Za slednjo imamo še nekaj prostih mest, zato se pravočasno prijavite in dobili boste tudi vse potrebne informacije glede materiala. Delavnici sta brezplačni. SVOJE ČIPKE bo v naši knjižnici v začetku decembra razstavila domačinka Magdalena Urbančič. Vabljeni na otvoritev, ki bo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, ob 18. uri. BRALNI KLUB ZA MLADE, ki ga vodi Andreja Robek Perpar, se je prvič sestal sredi oktobra, takrat so govorili o knjigi Bleščivka Špele Frlic. Prihodnje srečanje bo v sredo, 4. decembra 2024, ob 17.30, ko bo pogovor tekel o knjigi Gimnazijka Antona Ingoliča. Vabljeni učenci 8. in 9. razredov. BRALNI KLUB se bo srečal v ponedeljek, 9. decembra 2024, ob 17. uri. Govorili bomo o knjigi Ivane Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho. MEDNARODNI DAN GORA praznujemo 11. decembra in na ta dan ob 17. uri v ivanški knjižnici za vas pripravljamo presenečenje v okviru festivala Brati gore. ORGELSKI CIKEL: Zvocne ̌ impresije romantike Z DOMAČIMI IN TUJIMI VIRTUOZI 15. 12. 2024 І 18.00 ŠENTVID PRI STIČNI Cerkev sv. Vida Izvedba takšnega koncerta je za zasedbo Zborallice precejšen zalogaj, tako organizacijski kot glasbeni, zato so pevci poklicali okrepitve. Na odru se jim je pridružil Z-band, katerega sestavljajo odlični glasbeniki iz naše občine: Urška Petek, Karin Kovaček, Nejc Bavdek, Aljaž Omejec, Klemen Omejec, Jernej Strnad, Tina Žerovnik in Anja Sečnik. Zboralličarji so s svojo predanostjo ponovno dokazali, da znajo polno stiško dvorano napolniti z glasbo. Zadovoljni obrazi gledalcev po končanem koncertu govorijo zase in so hkrati največja motivacija pevcev, da vsako leto ustvarijo novo zgodbo. Da je v tako veliki ekipi vse na pravem mestu, skrbita predsednica Zborallice Anja Omejec in Janja Omejec Strnad, ustanoviteljica, idejna vodja ter zborovodja, ki so se ji pevci na sobotnem koncertu še posebej zahvalili in ji izročili sliko domače umetnice Damijane Bijek. Ker je bila stiška dvorana premajhna za vse, ki so si želeli ogledati, kaj je pripravila Zborallica, pevci že pripravljajo nove ponovitve. Vsi, ki ste bili prepozni z rezervacijo svojega mesta v dvorani, pozorno spremljajte Facebook in Instagram Zborallice, da ne zamudite ponovitve koncerta. Zboralličarji se vsem, ki jim že petnajst let stojite ob strani in spremljate njihov napredek, iskreno zahvaljujejo in se že veselijo ponovnega srečanja z vami! Zapisala: Lucija Struna; foto: Gašper Stopar V S TO P P R O S T ZBUDITE SE, ̌ SVITA OBZORJE SE ZE DANIJELA SLANA Danijela Slana se je orgel začela učiti leta 2016 pri prof. Andreju Benediku, po enem letu pa je študij nadaljevala na KGBL v Ljubljani pri prof. Nini Frank. Od leta 2020 se izpopolnjuje v okviru dodiplomskega študija pri prof. Hannfriedu Luckeju na Univerzi Mozarteum Salzburg. Leta 2022 je začela tudi dodiplomski študij IGP klavirja (instrumentalna in pevska pedagogika) na univerzi Mozarteum pri prof. Lei Meng. Leta 2018 je na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG osvojila 2. nagrado ter srebrno plaketo, 2021. pa na istem tekmovanju 1. nagrado ter zlato plaketo. Ob tem uspehu jo je uredništvo resne glasbe programa Ars RTV Slovenija nagradilo s studijskim posnetkom orgelskih skladb po njenem izboru. Leta 2022 je bila Danijela izbrana za nastop na 29. mednarodnem glasbenem ciklu Mladi virtuozi, ki ga je organiziral Festival Ljubljana. V Salzburgu in doma O R G A N I S T IDanijela CA deluje kot koncertna organistka, cerkvena glasbenica, korepetitorka, učiteljica klavirja in orgel ter pogosto sodeluje pri orkestrskih projektih na Univerzi Mozarteum. O RG A N I S T I C A O RG A N I S T I C A november 2024 Mednarodni folklorni festival v Italiji Folklorna skupina Vidovo je skupaj s folklorno skupino Otona Župančiča Artiče sodelovala na mednarodnem folklornem festivalu v vasici Villa Santini, nedaleč od Vidma (Udine) v Italiji. Dogodek se je začel v dopoldanskih urah s sveto mašo, kjer so se folkloristi zbrali v duhu povezanosti in spoštovanja tradicije. Po maši so pripravili kratko predstavitev, kjer sta se obe skupini predstavili s spletom slovenskih ljudskih plesov. Popoldanski del je bil namenjen raziskovanju kraja, kjer so si ogledali slikovito vasico Villa Santini. Po ogledu so uživali v okusnem kosilu, ki je vključevalo lokalne dobrote. Po kosilu so se odpravili na osvežitev in kopanje v kristalno čistih, a izjemno hladnih, naravnih slapovih reke Tilment, kar je bilo za mnoge posebno doživetje. Vrhunec dneva je bil večerni nastop v kulturnem domu v Villa Santini, kjer so poleg slovenskih folklornih skupin nastopili še avstrijska folklorna skupina Edelweiss ter lokalna folklorna pevska skupina in pevska skupina Peleche. Skupni nastop je bil prežet z veseljem, energijo in medkulturnim povezovanjem, saj so različne skupine pokazale bogastvo svojih narodnih običajev. Po nastopu so se vsi zbrali na skupni večerji, kjer so se družili, izmenjavali izkušnje in tkali nova prijateljstva. Naslednji dan so si na poti domov ogledali še Pušjo vas (italijansko Venzone), znano po svoji bogati zgodovini in čudoviti srednjeveški arhitekturi, ter se za konec sprostili ob kopanju v jezeru Cavazzo, ki slovi po svoji naravni lepoti in prijetnem okolju. Celoten dogodek je bil poln čudovitih doživetij, druženja in kulturne izmenjave, ki bo ostal v lepem spominu vsem udeležencem. Jan Ahčin, KD Vidovo POSTANI CLAN Folklorne skupine Vidovo KDAJ? vsak četrtek ob 20h KJE? KD Šentvid pri Stični Kultura številka 7 Festival kamišibaja na Muljavi V soboto, 16. novembra 2024, je Kulturni dom na Muljavi gostil Festival kamišibaja, na katerem je nastopilo osem udeležencev delavnic “Spoznaj in zaigraj kamišibaj” ter devet izkušenih in uveljavljenih kamišibajkarjev z vseh koncev Slovenije. Dogodek je organizirala Knjižnica Ivančna Gorica v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občine Ivančna Gorica, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, izpostava Ivančna Gorica, s KS Muljava, Kulturnim društvom Josipa Jurčiča Muljava, Turističnim društvom Muljava in z Občino Ivančna Gorica. Kamišibaj je posebna oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki izhaja z Japonske. Ilustracije so vložene v lesen oder (butaj), pripovedovalec (kamišibajkar) pa ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. V Slovenijo je prišel leta 2013, pripeljala in razširila sta ga Igor Cvetko in Jelena Sitar iz Gledališča Zapik, slednja je tudi predsednica Društva kamišibaj Slovenije. Ker je bibliotekarka iz Knjižnice Ivančna Gorica Maruša Pušnik že štiri leta močno vpeta v kamišibajsko dogajanje v Sloveniji, se je rodila ideja, da bi knjižnica organizirala izobraževanje na tem področju, da se v kamišibaju najde še kdo. V oktobru in novembru so tako v ivanški knjižnici potekale delavnice “Spoznaj in zaigraj kamišibaj”, ki jih je vodila Pušnikova in se jih je udeležilo devet udeležencev (na festivalu je ena manjkala). Najmlajši ima šest, najstarejša pa 60 let. Vsak od udeležencev je ob pomoči mentorice pripravil svoj kamišibaj, vsak drugačnega, za osnovo pa so jim bile slovenske ljudske pesmi. Delavnice so potekala v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občine Ivančna Gorica. Festival kamišibaja na Muljavi je bil priložnost, da so udeleženci delavnic prvič odprli butaj in kot kamišibajkarji nastopili pred publiko. Svoje delo 31 Kamišibajkarji, ki so nastopili na festivalu na Muljavi. so opravili z odliko, prav vsi. Izkazali so se tako s svojimi ilustracijami kot s samozavestnim pripovedovanjem. Med novopečenimi kamišibajkarji so se predstavili: Lan Gorenc, Ela Gibičar, Lara Hribar, Doroteja Duralija, Mija Hribar, Nina Zakrajšek, Alenka Ivanjko in Jožica Kralj. Njihova mentorica, ki je za ogrevanje nastopila s kamišibajem Pripovedka o beli kači (napisal jo je Josip Jurčič), jim je podelila priznanja, da nikoli ne bodo pozabili prvih korakov na kamišibajskem odru. Delavnice je še obiskovala in tudi izdelala svoj prvi kamišibaj Inja Marija Papež. V drugem delu je številna publika spoznala uveljavljene slovenske kamišibajkarje. Skupno jim je, da so prav vsi vsaj enkrat nastopili na državnem festivalu kamišibaja, nekateri od njih so prejeli posebna priznanja in celo zlati kamišibaj. Publiko so navdušili z izjemno pestrimi kamišibaj predstavami; pri nekaterih od njih so peli, igrali na violino, kitaro, prižigali vžigalice … Skratka, publika je spoznala, da kamišibaj ponuja zelo veliko umetniško svobodo. Nastopili so: Vanja Iva Kretič (Junaki v otroškem ljudskem izročilu), Pika Škerlj (Sonce in veter, Ezop), Enja Grabrijan (Lisica in volk, rezijanska ljudska), Violeta Anđelić (Zajček in repa, ruska ljudska), Breda in Darko Kočevar (Krava, Roald Dahl), Boštjan Oder (Prišla je miška, slovenska ljudska), Maruša Pušnik (Vžigalice, po Božu Kosu), Tatjana Grabrijan (Brivec, frizer, pediker, Saša Vegri). Za konec sta Vanja Iva Kretič in Boštjan Oder skupaj odigrala kamišibaj predstavo Dilema. Kdo ima prav? Tem kamišibajkarjem je priznanja podelila vodja Knjižnice Ivančna Gorica Petra Volkar. Predsednica Društva kamišibaj Slovenije Jelena Sitar se dogodka ni mogla udeležiti, saj je imela istočasno kamišibajski seminar na avstrijskem Koroškem, je pa poslala svoj nagovor, v katerem je poudarila, da je zelo vesela, da je kamišibajsko gibanje svoj domek dobilo tudi v tem delu Dolenjske. Janja Ambrožič, Knjižnica Ivančna Gorica Če kaj znam, tudi nekaj veljam! V petek, 11. oktobra, sta KD Josipa Jurčiča Muljava in Jurčičeva domačija ponovno pripravila prijeten dogodek ob Tednu otroka. V poletnih gledaliških delavnicah v avgustu je 18 otrok pod vodstvom mentoric Simone Zorc Ramovš, Mete Gorjanc in Lidije Zajc pripravilo dve predstavi po znani Koroški ljudski pravljici Mojca Pokrajculja. Zakaj dve? Nadobudnih mladih igralcev je bilo za eno skupino preveč. Zato smo pravljico dobro analizirali, poiskali sporočila, ugotovili, katere značilnosti ima posamezna žival … Potem pa sta skupini, seveda ob usmerjanju, sami pripravili scenarij, predloge za sceno in kostume, določili, katere živali bodo prihajale v Mojčin piskrček in kaj bodo znale, da jih bo Mojca sprejela … Zelo so bili ustvarjalni. Delo smo nadaljevali še v septembru in začetku oktobra. Za zaključek našega dela smo povabili starše in sorodnike nastopajočih ter druge otroke, da so prišli na ogled obeh predstav ter na spremljajoče jesenske delavnice. Po ogledu obeh predstav so se prisotni razporedili po prizorišču. Nekateri so kar takoj stekli k vabljivemu vonju ognja, kjer so si lahko spekli jabolka. Drugi so se že kotalili po hribčku navzdol, tretji so šli k bučam in jih spremenili v simpatično-grozne obraze, četrti pa so trli orehe in jih jedli skupaj z domačim kruhom in pili domač čaj. Kar »odrešujoče« je bilo opazovati vse skupaj, saj si dobil občutek, da druženje še lahko poteka brez današnjih bogov – ekranov. Da je vse potekalo, pa je bilo seveda potrebno kar nekaj sodelovanja. Zato se zahvaljujem najprej mladim igral- cem Ani, Aurori, obema Evama, Gali, Lari, Liji, Lizi, Maksu, Mili, Neži, Nuši, Oskarju, Patriku, Sari, obema Sofijama in Zarji ter njihovim staršem za prijetno sodelovanje in vso pomoč. Prostor tudi da pečat dogodku, zanj se zahvaljujem ZKT Prijetno domače in Jurčičevi domačiji, njihovemu hišniku Matjažu, pa mentoricama Simoni in Meti, našemu skrbniku ognja Juriju, Danijelu, ki vedno priskoči na pomoč tam, kjer je najbolj potrebno, Gasilskemu in Turističnemu društvu Muljava ter seveda vsem obiskovalcem, katerim je bil dogodek tudi namenjen. Lepo je sodelovati, lepo gledati brezskrben otroški živ-žav. Upam, da nam bo uspelo podobne dogodke organizirati tudi v prihodnje. Lidija Zajc, predsednica KD Josipa Jurčiča Muljava 32 Šport november 2024 številka 7 Četrti Ivankin tek množično obiskan V nedeljo, 13. 10. 2024, je potekal četrti Ivankin tek, ki sta ga organizirala Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica. Ivankinega teka z mednarodno udeležbo se je udeležilo več kot 170 tekačev, ki so se pomerili v kategorijah na 12 km, 5 km, 1000 m, 600 m, 300 m in predšolski otroci na 100 m. Absolutna zmagovalca na 12 km sta postala Amanda Jus Petrović in Jan Križ, na razdalji 5 km sta se zmage veselila Mija Perpar (OŠ Stična) in Tim Bašelj (Marathon Novo mesto). V teku na 300 m sta bila najboljša Shania Klavs (OŠ Stična) in Jaka Perko (OŠ Zagradec), na 600 m sta bila najboljša Neža Perko (OŠ Zagradec) in Tarik Korelc (OŠ Stična), v najdaljši razdalji za osnovnošolce sta bila v teku na 1000 m najhitrejša Nina Rajer (OŠ Zagradec) in Tit Perme. Športno-rekreativno prireditev je povezoval Ibro Hodžič. Vsak udeleženec je bil deležen spominske majice in toplega obroka iz srednješolske kuhinje. Tomaž Zakrajšek, predsednik Zveze športnih organi- zacij Ivančna Gorica je najboljšim podelil pokale, medalje in domače pivo Stezičar, podjetnika Tonija Venclja. Najmlajši tekači pa so prejeli medaljo za spomin na 4. Ivankin tek. Za varnost udeležencev ob trasi proge, ki je potekala od vzgojno izobraževalnega centra Ivančna Gorica proti Stični, ob Stiškem potoku in nazaj, so ves čas skrbeli člani Zdru- ženja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica. Prireditev je bila odlično izpeljana, kar se je videlo po nasmehih številnih tekmovalcev in gledalcev v cilju. In to seveda največ šteje. Udeleženci tekov so pohvalili progo, lepe kraje, odlično vzdušje, organizacijo … Zmagovalec na 5 km Tim Bašelj je povedal: »Proga je bila razgibana, gor, dol, bila je zani- Mini olimpijada v Ivančni Gorici V četrtek, 10. 10. 2024, je Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije organizirala Mini olimpijado za učence 2. razredov iz občine Ivančna Gorica in učencev OŠ Veliki Gaber. Prireditev je potekala na novem športnem parku Ivančna Gorica. Na začetku prireditve se je izvedel olimpijski protokol z olimpijsko zastavo in baklo, ki so jo ob zvokih himne na prizorišče prinesli otroci, udeleženci Mini olimpijade. Sledila je zaprisega vseh sodelujočih otrok - športnikov: »Tudi, če si želimo, ne moremo vsi zmagati. Lahko pa tekmujemo po svojih najboljših močeh. Naše geslo pri tem je: Fair play vodi naprej!« Prisotne je nagovoril tudi podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Kar 241 otrok iz OŠ Stična, PŠ Stična, PŠ Muljava, PŠ Višnja Gora, OŠ Ferda Vesela, OŠ Zagradec, PŠ Ambrus, PŠ Krka in OŠ Veliki Gaber se je preizkusilo v različnih športnih disciplinah in z njimi povezanih motoričnih nalogah. Za ogrevanje se je izvedel Foksijev ples, ki ga je vodil sam Foksi, ki so ga z glasnimi vzkliki Foksi, Foksi … priklicali otroci. V izziv jim je bilo postavljeno 11 športnih postaj, ki so jih pripravili: Nogometni klub Ivančna Gorica (spretnostna poligona, vodenje žoge med ovirami, streli na gol, igra na malem igrišču), Teniški klub Talent (igra čez mrežo, spretnostne naloge z loparji, koordinacijske naloge), Sankukai karate klub Ivančna Gorica (karatejski pozdrav, osnovne vaje ogrevanja in razgibavanja, osnove padca v stran, osnovni udarci z roko in nogo, osnovne vaje za koordinacijo telesa in lepšo držo, osnovne vaje za reflekse in opazovanje, dve lažji samoobrambni tehniki) Rokometni klub SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica (vodenje žoge med stojali, strel na gol, preigravanje, igra mini rokometa), Klub Gibalni raj – športno ritmična gimnastika (vadba z obroči, kolebnicami in trakovi), Taekwondo klub Kang (tekmovanje v Kick-u, pri katerem so otroci brcali v elektronsko vrečo in nabirali točke. Zmaga tisti, ki nabere največ točk v 20 sekundah), V.I.P. športni klub Ivančna Gorica – (atletika – poligon – skok v višino, preval nazaj, premagovanje visokih in nizkih ovir), Atletski klub Lev (tek čez ovire, met vorteksa v cilj, štafetna predaja), Klub tajskega boksa Nak Muay (seznanitev s športom, predstavitev in izvedba osnovnih udarcev), Košarkarski klub Ivančna Gorica (vodenje žoge med stojali, met na koš) in Enajsti izziv – (met vorteksa v olimpijske kroge, hoja z nizkimi hoduljami, kratke smučke za dve osebi) Med prireditvijo je otrokom delal družbo Lisjak Foksi. Vsi otroci so uspešno opravili vse športne izzive in ob koncu prireditve prejeli zaslu- miva. Zelo lepa tekma.« Absolutna zmagovalka na 12 km Amanda Jus Petrović je povedala: »Proga mi je bila super, všeč mi je bil makadamski del proge, da ni ves čas asfalt, zadnji kilometri so mi bili že malo naporni. Višinska razlika mi ni delala težav, ker sem navajena.« Zmagovalka v kategoriji E na 5 km je bila upokojena profesorica srednje šole Josipa Jurčiča Breda Kramar, ki je povedala naslednje: »Zelo rada se udeležujem pohodov in tekov, kot je tale. Proga je krasna, teren mi je poznan, saj sem štirideset let hodila v to okolico. Dan je prekrasen, zelo primeren za tek.« Organizatorji Ivankinega teka se že veselimo naslednjega leta, ko bo na vrsti 5. Ivankin tek. Andreja Lapanja Janko Rošelj na veteranskem SP v skokih Med 16. in 21. septembrom letos se je naš občan Janko Rošelj udeležil poletnega svetovnega prvenstva veteranov v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Janko se je veteranskih svetovnih prvenstev udeležil že večkrat, a tokrat zaradi zdravstvenih težav prvič po petih letih. Tekmovanje je potekalo v skakalnem centru Kandersteg v Švici. Prvenstva se je udeležilo približno 50 tekmovalcev iz osmih držav. Na skakalnici HS 27 je osvojil četrto mesto v kategoriji 60 do 69 let, za kar mu iskreno čestitamo! Od bolj znanih tujih tekmovalcev, ki so včasih skakali v svetovnem pokalu, je švicarsko reprezentanco zastopal Bruno Reuteler. Simon Bregar žena priznanja, alpsko mleko in napolitanke Knoppers. Prireditev je odlično uspela. Čudovito vreme, krasen prostor, zadovoljni predstavniki klubov in društev, rdeča lica in nasmehi na otroških obrazih je povedalo več kot tisoč besed. Vsi smo bili mnenja, da moramo Mini olimpijado ponoviti tudi v naslednjem letu. Odzivi udeležencev »Hvala za prečudovit dan. Učenci so bili ves čas aktivni, spoznali so veliko različnih športov, rokovali z različnimi rekviziti in spoznavali sebe, svoje sposobnosti in svoje interese. Primerjali so se lahko tudi z drugimi in dobili vpogled v svoja močna oz. šibka področja. Mogoče je bilo na posamezni postaji malo premalo časa, saj smo povsod zelo hiteli. Otroci so bili nad dnevom navdušeni, minil jim je zelo hitro. Naštevali so, kaj vse jim je bilo všeč (nekaterim tenis, drugim nogomet, ritmična gimnastika ...). Tudi oni bi želeli posamezno njim zanimivo dejavnost početi dlje časa. Bili smo prvič in zagotovo ne zadnjič. Upamo, da nas povabite tudi naslednje šol. leto. Z veseljem pridemo. Hvala tudi za sladico in mleko.« Tanja Korošec, OŠ Veliki Gaber »Hvala za še eno zelo dobro izpeljano Mini olimpijado. Meni in učencem OŠ Zagradec je bila celotna izvedba dneva zelo všeč. Menim, da je zelo dobro, da učenci spoznajo in se preizkusijo v različnih športih. Hkrati pa so ves čas aktivni. Kar nekaj učencev se je tako navdušilo nad športi, ki jih sicer še niso toliko poznali.« Andreja Lapanja november 2024 številka 7 Šport 33 Jubilejni, 20. Krevsov tek in pohod po Občinsko tekmovanje v namiznem tenisu Kriško-polževski planoti V soboto, 14. septembra 2024, je Kriško-polževska planota ponovno oživela v zna- Za nami je občinsko tekmovanje v namiznem tenisu, ki je bilo izvedeno v organizaciji Športnega društva Stična. menju teka in pohodništva, saj je potekal jubilejni, 20. Krevsov tek in pohod. Zahvala za uspešno izpeljan že 20. Krevsov tek in pohod Tekmovanje je potekalo 23. in 24. 9. 2024 v kulturnem gre mnogim prostovoljcem in podpornikom, ki vsako domu v Stični, ki je istočasno tudi domača dvorana omeleto znova prispevajo k temu, da je prireditev uspešno izvedena. Člani TD Polževo, gasilci iz Kriške vasi, pomoč njenega društva. Tekmovanja so se udeležili predvsem članov TD Višnja Gora, sponzorji in donatorji – vsi ti so člani Športnega društva Krka in domačega društva, v kadel te zgodbe, ki jo skupaj s predsednikom našega dru- terih je osnovna preokupacija igranje namiznega tenisa. štva Milošem Šušteršičem pišemo že dvajset let. Sponzorjem in donatorjem prireditve, vsem prostovoljcem in drugim podpornikom se TD Polževo iskreno zahvaljuje za vsak prispevek in podporo, da smo skupaj lahko uspešno zaključili jubilejni, že 20. Krevsov tek in pohod po Kriško - polževski planoti. Sponzorji in donatorji 20. Krevsovega teka: Dogodek, ki ga že dve desetletji z vso predanostjo in srčnostjo organizira Turistično društvo Polževo, predstavlja vrhunec našega delovanja in dokaz, da ljubezen do narave, športa in skupnosti z voljo in predanostjo premaga vsako oviro. A organizirati enakega dogodka dvajset let zapored ni enostavno – za tem stoji ogromno truda, predanosti in prostovoljnega dela. Zamisel, ki je pred dvajsetimi leti vzniknila kot preprosta želja po teku in aktivnem preživljanju časa v čudoviti naravi naše planote, se je razvila v dogodek, ki privablja tekače in pohodnike z različnih koncev Slovenije. Krevsov tek, poimenovan po znamenitem višnjegorskem tekaču Ivi Krevsu, je postal nekakšen simbol solidarnosti in vzdržljivosti ter spodbujanja zdravega načina življenja. Letos se ga je udeležilo približno 140 tekačev in 20 pohodnikov, ki so se podali na malce mokro progo, ki je potekala delno po cesti, delno po kolovozu, skozi gozdove in čez travnike. Med tekom so tekmovalce malce strašile redke dežne kaplje, a so kljub temu lahko uživali v čudovitih razgledih in pogledih na slikovito pokrajino. Prvi so se na pot ob 10.00 odpravili pohodniki, ob 10.30 pa so s svojimi nastopi začeli tekači. Najprej seveda najmlajši in kot zadnji še tekmovalci v absolutni konkurenci. Veseli nas dejstvo, da se tekov vsako leto udeleži večje število osnovnošolskih otrok. Celotna prireditev je potekala brez težav ob odlični organizaciji prizadevnih članov TD Polževo in pomoči članov PGD Kriška vas ter TD Višnja Gora. Merjenja časov tekmovalcem je tudi tokrat odlično izvedlo podjetje PRO Time iz Maribora. Na ciljnem prostoru, kjer je vse udeležence pričakala okrepčevalnica z napitki in dišečim golažem, je bilo vzdušje izjemno pozitivno. Čeprav je vreme z meglicami in rahlim dežjem malce izzivalo udeležence, so ob prihodu v cilj vsi pokazali nasmehe in zadovoljstvo, saj so še enkrat dokazali svojo vzdržljivost in ljubezen do teka ali pohodništva. Vsi udeleženci pohoda in tekov so prejeli priložnostna darila organizatorja, prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji medalje, najboljši v absolutni konkurenci pa tudi pokale. Na prireditvi je udeležence pozdravil tudi župan naše občine Dušan Strnad, ki je poudaril, da je aktivno preživljanje prostega časa s hojo ali tekom tako mladih kot starejših, temelj za dolgotrajno vitalnost in kakovostno življenje. Veseli smo bili tudi prisotnosti predsednika KS Višnja Gora Jurija Omahna, predstavnice Športne unije Slovenije in direktorice ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Maje Lampret, ki so skupaj z županom in predsednikom TD Polževo Milošem Šušteršičem podelili priznanja najboljšim tekmovalcem v posameznih kategorijah. Kot že nekajkrat v preteklosti, je prireditev pred hotelom Polževo uspešno povezovala predsednica TD Višnja Gora Marijeta Lovrić. Amset d. o. o., Baihu trgovina Grosuplje, BCA d. o. o., Borut Kraiger, BTC City Ljubljana, Don Don d. o. o, Ecoplin Zadel d. o. o., Foto Travnik s. p., GH Holding d. o. o., Gostilna Jelenov Rog, GST Kmečki Hram d. o. o., Gostilna pri Obrščaku, Slikar Janez Kastelic, Javna agencija RS za varnost prometa, Kmečki Turizem Habjan, Koala Šport d. o. o., Komunalne Gradnje d. o. o., KS Višnja Gora, Magistrat International, Mercator d. d., Mestna Občina Ljubljana, Kopališče Višnja Gora, Občina Ivančna Gorica, OTZ Ivančna Gorica, Pan Jan d. o., PD Polž , Punti d. o., Radio Zeleni Val, Rekon d. o. o., Servis in trgovina ŽS Tekavčič d. o. o., Shu-Ling Lin, Summus d. o. o, Mesarstvo Maver d. o. o., Univerzal – Peskokop Malo Hudo d. o. o, Veto Group d. o. o, Vučko d .o. o., Zavarovalnica Triglav d. d., ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica, ZD Ivančna Gorica, ZD Ivančna Gorica Center Zdravja, Zlatarstvo Tadina s. p., Wurth Slovenija d. o. o., Q5 Trade d. o. o, Zeliščarstvo in čebelarstvo Božo s. p., Expro d. o. o., Športni klub Polževo. Rezultati 20. Krevsovega teka po Kriško-polževski planoti dne 14. 9. 2024 300 m – dečki predšolski 1. Grčman Mark OŠ Stična 2. Mušič Hojnik Liam PŠ Višnja Gora 3. Kralj Nik OŠ Stična 300 m – deklice predšolski 1. Bitenc Marija OŠ Stična 2. Puš Melisa 3. Kranjc Evelin PGD Kriška vas 800 m mlajši dečki (2015-2017) 1. Mužan Vidic Lovro OŠ Brinje 2. Radoševič Mark PŠ Višnja Gora 3. Perko Jaka OŠ Zagradec 800 m mlajše deklice (2015-2017) 1. Erjavec Rebeka PŠ Višnja Gora 2. Gruden Monika PŠ Višnja Gora 3. Švarc Alja 800 m starejši dečki (2012-2014) 1. Korelc Tarik OŠ Stična 2. Korelc Tibor OŠ Stična 3. Bitenc Miha OŠ Stična 800 m starejše deklice (2012-2014) 1. Perko Neža OŠ Zagradec 2. Puš Neli OŠ Stična 3. Tomažin Lina PŠ Višnja Gora 4,4 km dečki, letnik 2011 in starejši – absolutno 1. Jurij Virant PGD Kriška vas 2. Lovro Virant PGD Kriška vas 3. Urh Virant PGD Kriška vas 4,4 km deklice, letnik 2011 in starejše – absolutno 1. Švarc Zoya 2. Perpar Mija OŠ Stična 3. Rajlič Hočevar Iza OŠ Stična Tomažin Lina PŠ Višnja Gora 4,4 km, rekreativci 1. Štempihar Vink 2. Lindič stane Marathon Novo Mesto 3. Čebašek Miro Alpino Breakfarst Bled 4,4 km, rekreativke 1. Markovič Jasmina PGD Kriška vas 11 km moški – absolutno 1. Kurinčič Jan Triatlonski klub Novo Mesto 2. Miklič benjamin ŠD Ambrus 3. Alpner Marko Akus/Kaldi 11 km ženske – absolutno 4. Mihelčič Nastja 5. Šeme Marija PGD Kriška vas 6. Bukovec Martina ŠD Radost Jože Ulčar, TD Polževo Tekmovalci so bili razdeljeni v kategoriji posameznikov, v starosti do 59 let in nad 60 let ter enotno kategorijo v tekmovanju dvojic. 23. 9. 2024 je bilo izvedeno tekmovanje posameznikov v obeh kategorijah. Med tekmovalci do 59 let je največ znanja in spretnosti pokazal Luka Mlakar, ŠD Krka, ki je v finalu suvereno premagal Janeza Lampreta, ŠD Stična, z rezultatom 3:0 in tako postal občinski prvak v namiznem tenisu za leto 2024. Nekoliko bolj dramatična tekma je bila za tretje mesto med Zvonetom Omahnom, ŠD Krka, in Emilom Grahom, ŠD Stična, ki jo je z rezultatom 3:1 dobil Zvone Omahen in tako osvojil tretje mesto. Pravi epski boji za medalje so se bili v kategoriji tekmovalcev nad 60 let. Tako v tekmi za prvo, kot tudi za tretje mesto, je bilo potrebnih pet nizov, da smo dobili zmagovalca. V tekmi za prvo mesto je Dušan Rovanšek, ŠD Krka, z rezultatom 3:2, premagal Marjana Prijatelja, ŠD Stična in tako postal občinski prvak za leto 2024, v kategoriji nad 60 let. Z enakim rezultatom se je končala tudi tekma za tretje mesto, v kateri je Jože Babič, ŠD Krka, bil boljši od Staneta Cilenška, ŠD Stična. V tekmovanju dvojic so se v boje za medalje uvrstili zgolj tekmovalci ŠD Krka, ki so tako, zaradi nekaterih prestopov članov med društvi, skoraj uprizorili društveno tekmovanje ŠD Krka. Drugi tekmovalci so nastope končali že v izločilnih tekmah. V tekmi za tretje mesto sta bila Dušan Rovanšek in Bojan Vokal boljša od Jožeta Kozinca in Slavka Globokarja. Tekmo za prvo mesto sta suvereno dobila Jure Struna in Zvone Omahen, ki sta premagala Roberta Brodnika in Luko Mlakarja in tako postala občinska prvaka v dvojicah za leto 2024. Organizatorji letošnjega občinskega tekmovanja, člani ŠD Stična, so se izjemno potrudili pri organizaciji tekmovanja in v obeh dnevih poskrbeli za dobro vzdušje med tekmovalci. Zato tudi vsa zahvala organizatorjem in vsem tekmovalcem za udeležbo na občinskem tekmovanju v namiznem tenisu za leto 2024, prejemnikom medalj pa iskreno čestitamo za dosežene rezultate. Refik Hodžić REZULTATI: Posamezno, kategorija do 59 let: 1. Luka MLAKAR 2. Janez LAMPRET 3. Zvone OMAHEN Posamezno, kategorija nad 60 let: 1. Dušan ROVANŠEK 2. Marjan PRIJATELJ 3. Jože BABIČ Dvojice, enotna kategorija: 1. Jure STRUNA, Zvone OMAHEN 2. Robert BRODNIK, Luka MLAKAR 3. Dušan ROVANŠEK, Bojan VOKAL 34 Šport november 2024 številka 7 Bronasta medalja na 15. WKC svetovno prvenstvo v karateju (Sheffield, Anglija) V začetku meseca septembra, med 6. – 8. 9. 2024, se je član in trener karate kluba Ivančna Gorica Žan Dežman, v okviru Sankukai karate zveze Slovenija udeležil 15. svetovnega prvenstva v karateju, pod okriljem svetovne karate zveze WKC (World Karate Confederation). Svetovno prvensto je potekalo v mestu Sheffield v Angliji. Vendar pa so se priprave na tekmovanje pzačele že nekaj mesecev prej, na pokalnih tekmah in na posebnih individualnih treningih. Na letni LKŠ (Letni karate šoli) v Umagu 2024 je glede na predhodne rezultate in pripravljenost dobil zeleno luč tudi naš član Žan. Priprava tekmovalcev je potekala v več sklopih, intenzivnost pa se je vseskozi povečevala. Tako so bili do začetka tekmovanja vsi dobro pripravljeni in motivirani. Slovenska delegacija, ki je štela 10 tekmovalcev in 4 člane spremljevalnega osebja, se je na pot odpravila 6. 9. v zgodnjih jutranjih urah, z zborom na Dolgem mostu v Ljubljani ob 5. uri zjutraj. Nato je sledila pot z avtom proti Benetkam in od tam naprej z letalom ob 10:15 proti Angliji. Let je minil mirno in z rahlo zamudo pristal na letališču EMA v bližini mesta Derby. Od tam se je pot nadaljevala z vlakom proti Shefieldu in z javnim potniškim prometom do hotela nastanitve v bližini športnega centra Canon Medical Arena, kjer je potekalo svetovno prvenstvo. Sama pot se je zaključila okoli četrte ure popoldan in tako je preostalo še nekaj ur za prijavo tek- movalcev na tekmovanje, katere so se zaključile v petek ob 19h. Po prijavah je sledil prost večer, naslednje jutro pa se je ob 9. uri začela otvoritvena slovesnost z mimohodom vseh športnikov. Tekmovanja so se udeležili športniki iz 14ih držav iz celega sveta. Po končani otvoritveni slovesnosti je sobotni program pripadal tekmovanju v KATAH. Ker slovenski tekmovalci niso prisostvovali temu delu prvenstva, so ta del tekmovanja opravili v vlogi gledalcev, nato pa je sledil prost dan za hiter ogled centra mesta in kratko doživetje pravega angleškega mestnega utripa, ter pripravi na pomemben nedeljski program v športnih borbah. Nedelja se je začela zgodaj s prihodom v telovadnico ob 8. uri, mentalno pripravo, ogrevanjem in začetkom tekmovanja ob 9. uri. Tekmovanje je potekalo na štirih boriščih, vse skupaj pa se je začelo z najmlajšimi in nadaljevalo vse do senior kategorij. Na koncu so sledile še ekipne kategorije s štirimi tekmovalci v ekipi. Tekmovanje je bilo zelo intenzivno in naporno, trajalo Udeleženci 15. WKC svetovno prvenstvo v karateju (Sheffield, Anglija) je vse do osme ure zvečer, ko so pnem tekmovanju, kljub poškodose zaključili še zadnji boji v ekipnih vani nogi. Slovenska delegacija je kategorijah. Zato je veliko vlogo za iz svetovnega prvenstva prinesla še dober rezultat odigrala dobra pri- dve srebrni in tri bronaste medalje pravljenost, tako na fizičnem nivoju v kategorijah kadetinj, mladincev in kot mentalnem in naši tekmovalci članov. so tako le potrdili uspešno izvedene Po uspešno opravljeni nalogi je slepripravljalne treninge. dil sproščen preostanek večera in Doseženi rezultati so bili več kot odhod proti domu v zgodnjih poneodlični. Član karate kluba Ivančna deljkovih jutranjih urah. Gorica Žan Dežman je v kategoriji Jože Kastelic 2. DAN, Člani, 21-40 let, 68-78 kg, osvojil trener SANKUKAI KARATEJA odlično bronasto medaljo, ki jo je dopolnil z bronasto medaljo v eki- Kangovke z medaljami iz Croatia open poomsae G1 tekmovanja za svetovni pokal V soboto 12. 10. 2024 so štiri Kangovke za reprezentanco nastopile na tekmovanju Croatia open v Zagrebu. Domov, so se vrnile z dvema medaljama. Lorena Zabukovec je v kategoriji Freestyle osvojila bronasto medaljo. Drugo medaljo sta si med pari prislužila Tajda Bašar in Enej Gačnik, ki sta bila v kadetski konkurenci druga. Bašarjeva se je uvrstila v polfinale in nato pristala na devetem mestu. Lara Zabukovec je med mladinkami za las zgrešila uvrstitev v finale in turnir končala na devetem mestu. Prav tako se je Lara preizkusila še v parih, kjer je s francoskim mladincem tekmovanje končala kot šesta. Lana Kastelic pa se je med kadetinjami uvrstila v polfinale in v njem osvojila 12. mesto. Naše reprezentante je na turnirju spodbujala selektorka Renata Ma- vrič, ki je o tekmovanju povedala: “Veseli me, da tekmovalci počasi stopnjujejo formo pred svetovnim prvenstvom, ki se ga bomo udeležili konec novembra. Na tekmovanju je lep napredek pokazala Lana Kastelic, saj je v prvem krogu tekmovanja pokazala suverene nastope, ki so bili dovolj za napredovanje v naslednji krog. Prav tako je Tajda samozavestno opravila z nastopom v prvem krogu. Žal ji je malenkost zmanjkalo za uvrstitev v finale. Lara je prvi krog tekmovanja dobro opravila, v drugem pa je res zelo malo zmanjkalo za uvrstitev v finale, saj je ostala tik pred vrati z de- vetim mestom. Enej in Tajda sta tokrat suvereno nastopila v paru in si priborila odlično drugo mesto med kadetskimi pari. Lorena je v tradicionalnih formah, imela izenačen rezultat s slovaško predstavnico, vendar je v naslednji krog žal napredovala Slovakinja. Veseli me, da se je Lara odzvala povabilu iz tujine in je tokrat v okviru kluba tekmovala še v paru.” Udeležba na turnirju v Zagrebu je pokazala, kje so naši reprezentanti v tem trenutku. Kako gledajo na doseženo v Zagrebu? Lana Kastelic: “Super nova izkušnja na nivoju G turnirjev. S svojimi rezultati sem Kadetski par Tajda Bašar in Enej Gačnik na podelitvi medalj. Foto: Renata Mavrič Reprezentanti z medaljami. Foto: Katarina Lasković bila zelo zadovoljna, saj sem se na la v paru s Francozom, od katerega to tekmo veliko pripravljala. Na za- sem se lahko veliko naučila.” četku sem bila malo živčna, saj sem Turnir v Zagrebu spada v del priprav imela v svoji kategoriji dobre na- na prihajajoče svetovno prvenstvo, sprotnice. A sem bila dobro pripra- ki bo od konca novembra do začetka vljena in naredila odličen rezultat.” decembra v Hong Kongu. Trenutno Lara Zabukovec: “S svojimi nastopi je na ta največji svetovni dogodek na Croatia Open sem dokaj zado- v tehniki prijavljenih nekaj manj kot voljna. V prvem krogu sem imela 800 udeležencev. Med njimi je 665 malo slabši nastop zaradi treme. V tekmovalcev in ponosni smo, da drugem krogu sem je imela veliko bosta tam tudi dve Kangovki Loremanj. Zato sem tudi izvedla bolj- na in Lara Zabukovec, v spremstvu ši nastop. Na tej tekmi sem dobila naše trenerke in selektorke Renate tudi veliko novih izkušenj, saj sem Mavrič. dobila priložnost, da sem tekmovaDarja Podpečnik november 2024 številka 7 Šport 35 Košarkarski klub Ivančna Gorica uspešno vstopil v novo tekmovalno sezono Člani ohranjajo možnosti za TOP 8 v državi Košarkarski klub Ivančna Gorica že več kot 15 let ponosno zastopa barve našega kraja v tekmovanjih pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. Sezono sta v že začetku septembra odprli ekipi mladincev in kadetov, ki sta sodelovali v kvalifikacijah za višji rang tekmovanja. Konec meseca in v začetku oktobra so s tekmovanji začele tudi ekipe U14, U16 in članska ekipa. Najmlajši selekciji do starosti 10 in do 12 let pa s svojimi nastopi začneta po novem letu. Članska zasedba RK SVIŠ Cugelj okna letos že četrto sezono zapored uspešno nastopa med prvoligaško elito. Trenutno je za ekipo Aleksandra Polaka končana prva polovica rednega dela Lige NLB, moštvo pa se krčevito bori za možnost uvrstitve med najboljših osem ekip v državi, kar prinaša igranje v končnici za prvaka. Zasedba SVIŠ-a Cugelj oken je v sezono krenila oslabljena brez dveh levih zunanjih (Simon Vidmar, Luka Rozina), ki oba uspešno okrevata po poškodbi kolena. Kljub temu so fantje vsako tekmo borili vse do končnice ter si v dosedanjem delu prvenstva priigrali 8 točk, kar jih uvršča v skupino ekip med 8. in 11. mestom na prvenstveni lestvici, ki so po točkah med seboj izenačene. Razpored tekem do konca letošnjega koledarskega leta: Sreda, 11. decembra: RK SVIŠ Cugelj okna – RD Riko Ribnica Sobota, 14. decembra: RD Urbanscape Loka – RK SVIŠ Cugelj okna Sreda, 18. decembra: četrtfinale pokala Slovenije RK SVIŠ Cugelj okna – RK Gorenje Velenje Sobota, 21. decembra: RK SVIŠ Cugelj okna – MRK Krka Novo mesto Ivančna Gorica živi za rokomet: 3. najbolj obiskana dvorana v državi! Na klubski naslov je iz Rokometne zveze Slovenije prispelo obvestilo o gledanosti prvoligaških tekem v letošnji sezoni. Podatek, vreden izjemne pohvale, velja omeniti, da so domače tekme RK SVIŠ Cugelj okna 3. najbolj obiskane (do 10. kroga) v letošnji sezoni Lige NLB. Skupno dosedanje število gledalcev v ivanški dvorani (3087 oz. v povprečju 514,5) je nedvomno potrditev dobrega dela na področju marketinga in celotne organizacije. V dvorani na tekmah vsakodnevno sodeluje veliko število prostovoljcev, na katere je klub izjemno ponosen. Mladi upi SVIŠ-a navdušujejo tudi letos Klubske barve ter občino Ivančna Gorica po celotni državi uspešno zastopajo tudi mlade selekcije RK SVIŠ Cugelj okna. Mladinci so trenutno vodilna ekipa v predskupini, ki prinaša uvrstitev v skupino za prvaka 2. državne lige. Kadeti so se uspešno uvrstili v 1. državno ligo in jih čakajo obračuni z najboljšimi slovenskimi ekipami. Prav tako uspešno kaže starejšim dečkom, medtem ko mlajši dečki izvrstno kažejo svoj napredek na turnirjih, kjer se rezultat ne beleži. Dominik Pekeč Foto: Klemen Ceglar/RK SVIŠ Cugelj okna Namizni tenis na Krki V organizaciji ŠD Krka je 30. julija potekal turnir v »pingpongu«. Gre za različico igre z loparji, obloženimi s smirkovim papirjem namesto običajnih gumijastih oblog. Dobrih in zanimivih dvobojev ni manjkalo, kakor tudi ne presenetljivih izidov. Na koncu pa je vendarle treba priznati, da je vseeno največ znanja pokazala tokrat nepremagljiva dvojica Rovanšek in Vokal. Drugo mesto sta osvojila Jože Babič – Luka Mlakar. Zadnjo medaljo ujela Omahen in Brodnik, ki sta na tekmi za tretje mesto ugnala Slavka Globokarja in Na sliki podelitev priznanj najboljšim v igri parov Čukovina 2024. Jožeta Kozinca. Turnir je potekal na travi pred Čukovino. Zmagovalca sta prejela tudi prehodni pokal. Ker se je zaradi tesnih dvobojev tekmovanje zavleklo, je bilo treba zaradi teme tekmovanje v kategoriji posamezno prestaviti. Kategorija »posamezno« se je tako odigrala zadnjega v mesecu oktobru. Tekmovanje je vodil Slavko Globokar. Prvi štirje v kategoriji posamezno pa so bili Vokal, drugo mesto je pripadlo Omahnu, medtem, ko je za tretje mesto Luka Mlakar premagal Dušana Rovanška. Člani ŠD Krka smo v Ljubljansko ligo letos prijavili tri ekipe. Trenutno ima največ uspeha ekipa v drugi ligi, ki po treh odigranih tekmah zaseda četrto mesto. Omeniti velja, da so se nekateri člani društva udeležili mednarodnega turnirja v Črnomlju. V kategoriji posamezno do 50 let je Mlakar osvojil tretje mesto, Omahen pa je bil tretji v kategoriji nad 50 let. Uspeh smo dopolnili še v igri parov, kjer sta si para Kozinc-Omahen in Brodnik-Mlakar razdelila 3. in 4. mesto. Čestitamo ob izjemnem uspehu. Bojan Vokal, ŠD Krka Mladinska ekipa KK Ivančna Gorica v sezoni 2024/25 Prvi tekmovalni uspehi in povezanost igralcev, ki jih skupaj doživljajo, so zelo obetavni. Starejše selekcije so v sezono vstopile z jasno željo po napredku, tekmovanju in doseganju uspehov. Z vsakim treningom rastejo njihove košarkarske sposobnosti, pa tudi samodisciplina in moč ter povezanost posameznikov v ekipo. Košarkarski klub Ivančna Gorica je pripravljen na izzive, ki jih prinaša nova sezona in se z vsem srcem podaja v boj, za vsak koš, za vsako točko, za vsako zmago. V klubu vlada sproščeno in prijetno vzdušje, saj so v vseh selekcijah združeni igralci, trenerji in klubski delavci, ki verjamejo v skupni cilj: ustvariti okolje, kjer mladi lahko rastejo, se učijo in zabavajo. Naše selekcije ne igrajo le za zmago, ampak predvsem za trenutke, ko vsak posameznik doživi občutek, da je pomemben del nečesa večjega. Trenerji, ki predano vodijo igralce skozi vsak trening, vsako pripravo in vsako tekmo dajejo mladim krila ter jih učijo, kako napredovati in uživati v košarkarski igri. Za mlade je košarka lahko več kot le šport. Je tudi šola življenja, kjer se naučijo, kako se soočiti s porazom, kako ceniti trud, ki vodi do zmage, in kako vztrajati, tudi ko je najtežje. Vsaka tekma je priložnost za rast, vsaka sezona pa izkušnja, ki jih bo spremljala še dolgo v odraslo življenje. Naši mladi košarkarji spoznavajo pomen ekipnega dela, medsebojne podpore in spoštovanja, kar jih oblikuje v odgovorne in samozavestne osebe. Klub vabi vse ljubitelje športa, da pridete podpret naše selekcije na tekmah. Pridružite se nam v športnih dvoranah, doživite navdušenje ob vsakem zadetem košu in skupaj z nami ustvarite nepozabne spomine. Košarkarski klub Ivančna Gorica ponuja treninge, prilagojene vsem starostnim skupinam in nivojem znanja. Košarka je tudi priložnost za osebno rast, za krepitev pomena in za osvajanje življenjskih vrednot, ki so tako koristne v vsakem delu življenja. Treningi košarke pomagajo razvijati fizično moč, koordinacijo in vzdržljivost, hkrati pa spodbujajo mlade, da presežejo svoje meje in verjamejo v svoje sposobnosti. Pri košarkarskem klubu Ivančna Gorica se zavedamo, da šport združuje. Naši trenerji in mentorji vlagajo veliko energije, da mlade naučijo, kaj pomeni ekipno delo, vzajemno zaupanje in prijateljstvo. Na igrišču je vsak igralec pomemben del ekipe, vsak koš je plod skupnega dela, vsak uspeh je praznik za vse. Pridruži se košarkarskemu klubu Ivančna Gorica in postani del zgodbe uspeha! Košarkarski klub Ivančna Gorica z veseljem vabi vse mlade, ki si želijo aktivnega preživljanja prostega časa, športnega izziva in novih prijateljev, da se pridružijo našim treningom, ki potekajo na v športnih dvoranah v Šentvidu pri Stični, v Zagradcu, v Stični, vadbeni termin pa imamo zagotovljen tudi v dvorani OŠ Višnja Gora. Vpis je možen med vso sezono, vabljene tudi deklice, saj lahko v starostnih kategorijah do 10 in do 12 let igrajo skupaj z dečki. Za več informacij so vam na voljo trenerji: Marko, 070 726 582, Bojan, 041 402 110 in Andraž, 070 892 952, termini treningov in vsi kontakti pa so objavljeni tudi na naši spletni strani https://kkivancna.si/, ali pa nam pišite na info@kkivancna.si. Jože Ulčar, KK Ivančna Gorica 36 Šport november 2024 številka 7 OBČINSKA FUTSAL LIGA 30. izvedba lige, prvak pa prvič ekipa Fiziokinn V jubilejni, 30. izvedbi občinske futsal lige je zmagala ekipa Fiziokinn (nekoč FSK Mafijozi). Lani so bili fantje občinski pokalni prvaki, v ligi pa so zasedli zgolj 4. mesto. Letos so bili v ligi zelo zanesljivi od vsega začetka in na koncu zasluženo zmagali. V 12 tekmah niso doživeli niti enega poraza. Minilo je torej že 30 sezon od prve izvedbe, leta 1995. Nekaj več statistike in podatkov o celotni zgodovini lige v naslednji številki Klasja. V 2. ligi je zanesljivo zmagala ekipa FC Iv. Gorica-Slaščičarna Center, ki je presenetljivo ni bilo med ekipami 1. lige, a stvari se spreminjajo in po dolgoletni prevladi v 1. ligi so tokrat osvojili 1. mesto v 2. ligi. Za dobre igre pa velja pohvaliti tudi ostale ekipe, ki so se razvrstile od 2.-4. mesta: ŠDM Krka, ŠD Ambrus in Samastur. Na lestvici strelcev je po dolgih letih prevlade Kristijana Čoža nagrado za zlato občinsko »kopačko« prejel mladi Gašper Kastelic iz Hrastovega Dola (ekipa HD City), ki je dosegel 17 golov. V napeti tekmi do konca, je za en gol prehitel že uveljavljenega Denisa Galeta (Avtostoritve Sadar-Turk), ki mu na zadnji tekmi žoga ni in ni hotela oditi v gol. Pohvale tudi njemu za odličnih 16 doseženih golov. 3. mesto sta s po 12 doseženimi goli zasedla Kristijan Čož in Andrej Ružić (oba FC Iv. Gorica SLC&DK). Več o ligi izveste na spletni strani www.zso.prijetnodomace.si ali v Facebook skupini Futsal letna liga Ivančna Gorica, ki jo ureja Žiga Zajc. Simon Bregar Končni vrstni red v 1. ligi za leto 2024: Ekipa letošnjih prvakov je bila sestavljena iz naslednjih fantov: Anže Ivanjko (kapetan ekipe), Samo Zupančič, Tilen Jenko, Tevž Ivanjko, Gašper Herman, Gal Kušar, Žiga Kotar, Ibro Hodžić, Lan Grbac, Primož Žnidaršič, Žiga Andolšek, Matic Babič, Gašper Klemenčič, Miha Perpar in Matej Avguštin. 2. mesto je zasluženo osvojila ekipa Avtostoritve Sadar-Turk, ki je bila vse do 2 kroga pred koncem tudi v igri za naslov prvaka. 3. mesto je osvojila ekipa lanskih prvakov- MSU team. Letos niso bili tako prepričljivi kot lani, a vendarle dovolj dobri za 3. mesto. V 1. ligi sta že omenjenim trem favoriziranim ekipam zelo močno mešali štrene ekipi HD City in ŠD Zagradec, ki sta zelo napredovali in prikazali nekaj odličnih iger. EKIPA 1. FIZIOKINN 2. AVTOSTORITVE SADAR-TURK 3. MSU TEAM 4. HD CITY 5. ŠD ZAGRADEC O. T. 12 12 12 12 12 2. liga: 1. FC IV. GOR. SLAŠČ. CENTER* 2. ŠDM KRKA 3. ŠD AMBRUS 4. SAMASTUR 11 11 11 11 ZM. 8 7 6 5 5 6 3 3 1 REMI 4 2 2 3 2 POR. 0 3 4 4 5 GOL + 48 31 35 31 28 GOL 18 21 28 27 34 RAZL. TOČ. + 30 28 + 10 23 +7 20 +4 18 -6 17 0 2 1 0 5 6 7 10 36 20 21 8 30 26 32 42 +6 -6 - 11 - 34 17 11 10 3 * FC Iv. Gorica Slaščičarna center&Doner king je izgubila 1 točko zaradi neodigrane tekme 6. kroga Dan ulične košarke Dob 2024: Kljub vremenskim izzivom dogodek izpeljan uspešno Tretjo soboto v oktobru, (19. 10. 2024), se je v organizaciji Kulturno športnega društva Dob že tradicionalno odvijal medvaški turnir Dan ulične košarke. Dogodek, ki je postal priljubljen med okoliškimi vasmi, je letos potekal v nekoliko zahtevnejših vremenskih pogojih. Vremenska napoved organizatorjem ni bila naklonjena, saj je bil že septembrski termin turnirja, predviden za 14. 9. 2024, zaradi dežja prestavljen. Tudi v soboto je dež vztrajal do 11. ure, turnir pa naj bi se začel ob 12.00. Organizatorji smo bili do zadnje minute v negotovosti, a na koncu smo se le odločili, da se tekmovanje kljub slabemu vremenu izvede. Šest ekip kljub slabim razmeram na igrišču Kljub vremenskim neprilikam se je tekmovanja udeležilo šest ekip od desetih predhodno prijavljenih: Škoflje, Babja dolina, Zagorica, Sinja Transport - Mandrga, Breg pri Dobu in Ivančna Gorica. Tako kot vsako leto so bile ekipe povabljene k zapisnikarski mizi, kjer smo izvedli popis tekmovalcev, in jih seznanili s pravili tekmovanja. Ekipe so za lažjo prepoznavnost na igrišču prejele majice različnih barv. Tekmovanje je potekalo na dveh igriščih hkrati, ekipe pa so bile sestavljene iz treh igralcev. Tekma je bila časovno omejena na 15 minut, pri čemer je zmagala ekipa, ki je prva dosegla 15 točk, ali tista, ki je imela ob izteku časa večje število točk. Sistem »vsak z vsakim« je omogočil, da je vsaka ekipa odigrala pet tekem. Za pošteno sojenje sta poskrbela izkušena sodnika, ki sta uspešno ohranjala športni duh in mirila strasti na igrišču. Tekmovanje v metu za tri točke in udeležba najmlajših Poleg glavnega turnirja smo organizatorji pripravili tudi že tradicionalno tekmovanje v metu izza črte za tri točke, v katerem so poleg igralcev lahko sodelovali tudi gledalci. Letos pa smo v tekmovanje vključili novo disciplino, kjer so se lahko pomerili tudi naši najmlajši. Otroci, stari od 6 do 11 let, so se pomerili v spretnostih vodenja žoge in metu na koš. Vsak tekmovalec je imel pet poskusov, za skupno razvrstitev se je štel samo najboljši čas. Vključitev otrok je dodala turnirju posebno noto in veselje med najmlajšimi obiskovalci. Napeti zaključki in podelitev nagrad Po rednem delu tekmovanja so se najboljše ekipe pomerile v polfinalnih tekmah, sledili sta tekmi za tretje in prvo mesto. V zaključnem delu so igralci prikazali izjemno borbenost, kar je še dodatno popestrilo dogajanje. Ekipa Mandrga - Sinja Transport je po napeti končnici že drugo leto zapored osvojila prvo mesto in si tako priborila obstoj prehodnega pokala, Ivančna Gorica je osvojila drugo mesto, tretje mesto pa si je priborila ekipa Brega pri Dobu. Po zaključku tekmovanja je sledila slovesna podelitev pokalov in nagrad najboljšim ekipam ter posameznikom, ki so blesteli v različnih disciplinah. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval v sproščenem vzdušju, saj smo se organizatorji, igralci, navijači in obiskovalci zbrali ob dobri hrani in pijači ter še naprej uživali v druženju. Uspeh kljub izzivom Kljub vremenskim izzivom je Dan ulične košarke Dob 2024 uspel povezati športne navdušence in lokalno skupnost. Organizatorji, igralci in obiskovalci smo se na koncu strinjali, da je bil dogodek uspešen, in se že veselimo naslednje izvedbe, v upanju na boljše vreme in še večjo udeležbo. David Čebular november 2024 Odšel si tja, kjer ni več bolečine; nam zapustil najlepše si spomine. številka 7 ZAHVALA Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) Ob prezgodnjem slovesu dragega moža, očeta, brata in strica ZAHVALA ALOJZA VERBIČA iz Velikih Pec (2. 6. 1964 – 12. 9. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v življenju kakorkoli pomagali in mu v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za pomoč, darove in izraze sočutja ob njegovem slovesu. Hvala sorodnikom, sosedom, družini Jerlah iz Sel pri Dobu, Mirku Trlepu iz Hrastovega Dola, prijateljem, sodelavcem, znancem. Zahvaljujemo se osebju ZD Ivančna Gorica in UKC Ljubljana; posebno zdravnikom dr. Janezu Zupančiču, dr. Mitji Benedičiču, dr. Matevžu Tomaževiču, dr. Primožu Severju, dr. Maji Trošt in dr. Nini Zupančič Križnar. Hvala osnovnošolskim in srednješolskim sošolcem, profesorjem ter vodstvu Šolskega centra Novo mesto. Hvala Perparjevim in župniku Izidorju Grošlju za lep pogrebni obred. Srčna hvala PGD Dob, Dragu Stoparju za ganljiv govor, Robiju Markoviču, Marku Muleju in Prijateljem za čutno izbrane, lepo zaigrane in zapete pesmi. Hvala redovni skupnosti šolskih sester, Aljažu Zagorcu in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji zemeljski poti. Hvala za molitve in dobre misli. Žalujoči žena Anica, sinova Vid in Marko, sestri Rozi in Marinka ter nečaki ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, dedija, pradedija VILKOTA LIPUŠČKA (10. 5. 1945 – 12. 10. 2024) iz Malega Hudega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih slovesa, vsem ki ste nam nudili tolažbo, stiske rok ter objeme. Hvala dr. Pivkovi ter sestri Marinki ter tudi dr. Zaleteljevi za dolgoletno skrb ter spremljanje v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi patronažni službi, še posebej sestri Mateji, za njene obiske in vso podporo. Hvala gospodu župniku Juriju Zadniku za lep obred in pevskemu zboru za čutno odpete pesmi, ki so našega dragega Vilkota pospremile k zadnjemu počitku. Hvala PGD Stična za poslovilni govor, posebna zahvala pa gre PGD Ivančna Gorica za takojšnjo pomoč in neizmeren trud, hvala vam. Hvala tudi pogrebnem zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti; hvala, ker ste bili del našega žalovanja. Življenje celo si garala, za dom, družino vse si dala. Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. V hiši nastala velika je praznina, v naših srcih pa žalost in bolečina. ZAHVALA V 82. letu starosti se je od nas poslovila draga mami, tašča, babi in prababi ROZA MARIJA KASTELEC (30. 8. 1943 – 15. 9. 2024) po domače Lisjakova Rozi iz Metnaja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za vso pomoč, podporo, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala osebju ZD Ivančna Gorica, gospodu župniku Branku Petauerju za lepo opravljen obred, hvala pevcem, govornicama, pogrebni službi Perpar in Izletniškemu turizmu Okorn. Hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Naj živi v naših srcih. Žalujoči domači V 86. letu starosti je za vedno zaspal dragi mož, oče in dedi ALOJZIJ BREGAR 6. 12. 1938 – 5. 10. 2024 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ker ste ga v času bolezni obiskovali. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za dober namen. Zahvaljujemo se gasilcem PGD Dob, ki so ga pospremili na zadnjo pot, pevcem MoPZ Dob in pogrebnemu zavodu Perpar. Iskrena hvala župniku Izidorju za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija Zahvale Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho in mirno spiš, a v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil ALOJZIJ ROVANŠEK z Velikega Kala, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče ter svete maše. Hvala pogrebnim storitvam Perpar, pevcem ter župniku Izidorju Grošlju za lep poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija, tasta, brata in strica ALOJZIJA KASTELICA 19. 10. 1934 – 9. 7. 2024 iz Sada 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica in socialnim oskrbovalkam na domu iz DSO Grosuplje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Izidorju in kaplanu Aljažu, ki ste ga v njegovi bolezni obiskovala. Prav tako hvala gospodu župniku Izidorju za lepo opravljen pogreb, pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem in trobentaču. Iskrena hvala tudi Mojci za lep in ganljiv poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi JANEZA VOVKA (21. 10. 1951 – 31. 7. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovane maše, darove za dober namen in vso podporo. Zahvaljujemo se gospodu župniku Slavku Judežu za lepo in sočutno opravljen pogrebni obred, vsem molivcem, pevcem in citrarki, pogrebni službi Perpar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Ko kladivo utihne in čebela odleti, duša čebelarja v večnosti zaspi. Za seboj pusti žulje, medeno sled, v srcih ostane ljubezen in zgled. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast, stric, dedek in pradedek AVGUŠTIN BLATNIK (2. 10. 1935–12. 11. 2024) iz Šentvida pri Stični 22 Ob njegovem odhodu v večnost se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, vaščanom in znancem za vsa izrečena sožalja, darovane sv. maše, darove v dober namen, cvetje in sveče. Zahvala g. župniku Izidorju Grošlju in g. patru Avguštinu Novaku za darovano pogrebno slovesnost, pevcem za čutno zapete pesmi in g. Franciju Dremlju za izrečene besede slovesa. Zahvala predstavnikom in praporščakom Prostovoljnega gasilskega društva Šentvid pri Stični, Društva upokojencev Šentvid pri Stični, Konjerejskega društva Radohova vas, Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja in Čebelarskih društev: Stična, Grosuplje, Trebnje, Krka – Zagradec za udeležbo na pogrebu. Prisrčna zahvala kardiologinji prof. dr. Metki Zorc in zdravstvenemu osebju v Medicorju za dolgoletno podporo in pomoč. Zahvala vsem, ki ste ga imeli radi, spoštovali in ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 37 Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes tebi vsi. Oj, zbogom, zbogom mamica ... ZAHVALA V večnost je odšla naša draga mama, babica, prababica, sestra, svakinja, teta in tašča ALBINA SKUBIC iz Dednega Dola pri Višnji Gori, po domače Tončkova mama. (1938-2024) Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, g. župniku Slavku Judežu in g. dekanu Izidorju Grošlju. Hvala vsem za izrečena sožalja, besede tolažbe in molitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali za svete maše, dober namen in sveče. Iskrena hvala cerkvenim pevcem za ganljivo petje, ko so se zvečer poslovili od naše mame in na pogrebu. Hvala vsem, ki ste v dnevih bolečine z nami. Žalujoči vsi njeni Prišel je čas, ko si izmučeno srce želi le spati, in v snu večno potovati … Velik je bil vsak tvoj korak, vedno nasmejana in s toplim objemom, ko si nam odprla vrata doma, si nam podarila ljubezni večni pečat! ZAHVALA ob izgubi drage mami, babice in prababice ZOFIJE MARIJE SMREKAR iz Ivančne Gorice (1936 – 2024) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sv. maše. Posebna zahvala dr. Zupančiču za vso podporo, sestram, ki so nam stale v težkih trenutkih ob strani in nam nudile vso potrebno podporo. Iskrena hvala tudi g. župniku Petauer Branku za lep cerkveni obred in sočutje. Hvala tudi družini Perpar za vso podporo in urejene pogrebne storitve. Hčerka Vesna z družino 38 Zahvale ZAHVALA V 80. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedek in pradedek, ANDREJ KOCMUR po domače Jurčkov Andrej iz Češnjic pri Zagradcu Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in sodelavcem za vso podporo in pomoč, izrečena sožalja, stiske rok, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo, pevcem za čutno odpete žalostinke, gospodu župniku Urošu Švarcu za opravljen cerkveni obred, ter drugim za molitveno podporo in zvonenje. Zahvalo namenjamo tudi DSO Grosuplje za nudeno pomoč na domu in osebju ZD Ivančna Gorica, še posebno njegovi zdravnici dr. Katarini Žirovnik Kuster za podporo in pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in z lepo mislijo počastili njegov spomin. Žalujoči vsi njegovi Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA V 61. letu starosti se je po hudi bolezni od nas poslovil dragi mož, oče, dedi, brat in stric FRANC STRNIŠA (1964–2024) iz Velikih Les Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Dejanu Pavlin za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem za ganljivo odpete pesmi, sosedi Ireni za tolažilne poslovilne besede, trobentaču Damjanu za zaigrano tišino, pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba. Hvala za vsak stisk roke, izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno smo hvaležni njegovemu zdravniku dr. Zupančiču in patronažni službi, ki je v času njegove bolezni skrbela zanj. Za vedno bo ostal v naših srcih in mislih. Pogrešamo ga, hkrati pa smo hvaležni, da smo bili del njegovega življenja. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo večno ostal. ZAHVALA V 88. letu starosti se je poslovil naš oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast JOŽE ZAVODNIK 1937-2024 iz Spodnjega Brezovega pri Višnji Gori Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede. Hvala za darove v dober namen in za podružnično cerkev Žalostne Matere Božje v Dednem Dolu. Zahvaljujemo se gospodu župniku Slavku Judežu za obred pokopa, cerkvenim pevcem za lepo petje in pogrebnemu zavodu Perpar za pogrebne storitve. Hvala tudi bratu Matiji za čustven poslovilni govor in vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu večnemu počitku. Velika zahvala tudi osebju patronažne službe ZD Ivančna Gorica, še posebej višji medicinski sestri Mariji Kastelic za redno oskrbo na domu in njegovemu osebnemu zdravniku dr. Janku Dolinarju iz ZD Grosuplje. Posebej se zahvaljujemo tudi sosedoma Alojziju Rusu za njegove dolgoletne obiske na domu ter Marjanu Škufci za urejanje prostora med njunima hišama. Zavodnikovi november 2024 številka 7 Draga mama, zdaj si naš angel v nebesih, tvoja ljubezen nas v tišini greje. Svetloba tvojega srca bo žarela naprej, dokler ne bomo spet skupaj v večnosti. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame MARIJE KOCMUR, Jurčkove Mimi, iz Češnjic pri Zagradcu, se iskreno zahvaljujemo gasilcem PGD Zagradec, dežurnemu osebju ZD Ivančna Gorica in osebju NMP iz Ljubljane za hitro nudeno pomoč. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in sodelavcem za vso podporo in pomoč, za izrečena sožalja, stiske rok, darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Zahvalo namenjamu tudi Pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo, Družini Zajc in Slana za čutno odpete žalostinke, gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen cerkveni obred ter drugim za molitveno podporo in zvonenje. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter z lepo mislijo počastili njen spomin. Žalujoči vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas tvoj se ne sliši. Čeprav te ni, ne ostajamo sami, v mislih in sanjah, si zvezda nad nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica DRAGO ŠINKOVEC (24. 10. 1963-15. 10. 2024) iz Malega Korinja 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem Kmetijske zadruge Stična za izrečena sožalja ter tolažilne besede, za darovane svete maše, cvetje in sveče. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana, vsem gasilkam in gasilcem PGD Korinj za postavitev častne straže in lep poslovilni govor. Zahvala tudi gospodu župniku Dejanu Pavlinu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Novak. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Žalostno, pusto je vse, žalostno je naše srce, rečemo vama lahko le, mami in ati hvala za vse. ZAHVALA ŠTEFKA BLATNIK V SPOMIN Veš, da je vse tako kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši … ZAHVALA Tiho je zaspala naša draga žena, hčerka, mama in babica VERONIKA KRISTAN iz Šentvida pri Stični (23. 8. 1960 – 30. 10. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo g. kaplanu, vaščanom, sorodnikom, pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem, cvetličarni Zvonček. Bog naj poplača prav vsem za besede tolažbe, za darove in svete maše, za cvetje in sveče. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Tiho čez polje, tiho mesec gre z njim gre žalostno srce. Tam na levi so grobovi, tam spiš ti … Tam na desni so gozdovi, tam šumi … Kot da v sanjah kdo ječi … (Oton Župančič) ZAHVALA V 93. letu starosti se je tiho poslovila VERONIKA KAVŠEK, rojena Pangerc iz Grma 1, Šentvid pri Stični (5. 2. 1932 – 12. 10. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času slovesa izrazili sožalje in se spomnili naše mame, babice, prababice, sestre in tete. Hvala vsem za skrbno organizacijo pogreba. Hvaležni smo tudi Domu starejših občanov Trebnje, kjer je preživela zadnjih sedem let in bila skrbno negovana. Hvala gospodu župniku Izidorju Grošlju, pevcem ter vnukinji Jožici za besede slovesa. Hvala vsem, ki jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Odšla si med zvezde brez besed, odšla si tiho na drugi svet. Srce ni moglo več živeti, bilo je utrujeno in želelo je umreti. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra JOŽEFA PROSEN iz Čagošč (1933 - 2024) Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani, izrekali sožalje, darovali za maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba, Cvetličarni Zvonček za čudovito cvetje, pevcem ter kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Draga mama, za vedno boš ostala v naših mislih, besedah in srcih. Pogrešamo te, vsi tvoji. Nisi se izgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo; po tebi merim stvaren pomen in tvojo pesem skušam peti za pozabo. (T. Pavček) STANE BLATNIK Malo Globoko 4 V trenutku, ko izgubiš svoje najdražje, te objame žalost in bolečina. Vendar takrat spoznaš, da v težkih trenutkih nisi sam. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, predvsem pa sosedom, ki ste nam stali ob strani, nam nudili oporo in sočustvovali z nami. Vaše tople besede so nam v teh trenutkih, ko smo 2. avgusta izgubili mami in pa 2. novembra pred 12-imi leti atija, pomenile veliko. Posebna zahvala pa je namenjana srčnim gasilkam in gasilcem iz GD Zagradec ter njeni skrbni negovalki Mimi Košak. Nenazadnje hvala vsem, ki ste mami in atija imeli radi ter bili del njune kratke življenjske poti. Slovo pride vedno prekmalu in vedno boli, spomin na vaju pa ostane in nikdar ne zbledi. Vsi njuni ZAHVALA V 93. letu se je od nas poslovila draga mama IVANA NOVAK iz Brezovega Dola 26, Zagradec (1932 – 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom iz Brezovega Dola za izrečeno sožalje, darove za svete maše, sveče in darove za podružnično cerkev v Brezovem Dolu. Zahvaljujemo se gospodu župniku Urošu Švarcu za zelo lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni V globoki žalosti in bolečini, sta sreča in hvaležnost, da smo s teboj hodili po skupni poti. Mirno spi in si oddahni od vseh skrbi. V naših srcih živiš naprej. Težko je povedati, kako boleče je čakati nekoga, ko dobro veš, da ga ne bo več. V SPOMIN V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar ni več med nami naša hčerka, žena, mami, tašča, babi, prababi 16. 11. 1952 – 23. 11. 2023 iz Spodnje Drage OLGA PETAN, roj. Kralj MILAN DREMELJ Mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi partner, oče, dedi, brat, stric in svak. Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Ni je večje bolečine, kot v dneh žalosti, nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante Alighieri) V SPOMIN Mineva deseto leto, od kar je po težki bolezni zapustil nas in svoj dom LOVRO LAMPRET 29. 7. 1943 – 18. 10. 2014 Šentvid pri Stični 161 Njegovi napredni življenjski pogledi, delavnost, umetniška žilica in odprtost za ljudi so bile njegove vrline. Imel je velik smisel za urejenost in oblikovanje. Bil je človek širokega nasmeha, iskrivosti in dobrovoljnosti. Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. V ljubeči spomin. Vsi njegovi Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V SPOMIN ALBIN ŠPENDAL Minila so tri leta, odkar si nas zapustil naš dragi mož, oče, dedi in prijatelj. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Naj nebeška sapica tiho šepeta, koliko te imamo radi in koliko te pogrešamo. Vsi tvoji Iskrena, skromna, delovna in močna oseba, ki je s svojo trdno voljo in vero prestala preizkušnje, ki bi marsikoga zlomile. Da, to je bila naša draga mama, babica, prababica, tašča, teta in botra. ZAHVALA V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila KRISTINA OBERSTAR, roj. Hribar, po domače Antonova Kristina iz Velikega Korinja (5. 7. 1933–10. 10. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani ob težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem, ki jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Mama, rada si prepevala Marijine pesmi in tebi ena najljubših lepo opiše zadnje mesece tvojega življenja: Ko zapustijo te moči in ko ti odreko oči, svet rožni venec še lahko boš molil vdano in lepo. Mama, naj ti bo lepo pri Mariji. Vsi njeni Zahvale številka 7 november 2024 iz Velikih Pec Hvala vsem, ki ohranjate lepe spomine nanjo. Si v naših srcih, v naših mislih, z nami boš za vedno! Vsi tvoji Z boleznijo si se bojevala, z delom si sebe tolažila, srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a zelo dober spomin za zanamce, nate mama, bo ostal. V SPOMIN MARIJA HOČEVAR roj. KOŠAK po domače Ratenška Marija iz Ratence pri Zagradcu 1. 11. 1935 – 1. 5. 2023 Minilo je leto dni, odkar se je od nas v 88. letu tiho poslovila, kakor je živela, naša mama, babica, prababica. Poštena, pridna, skromna, gospodarna, da take nikoli več ne bo na domačiji Ratenčan Hočevar, Ratenca. Zahvaljujemo se vsem, ki se je iskreno spominjate in postojite ob grobu ter prižigate sveče v spomin. Gospodar sin Vinko, hčerke Danica, Cvetka, Milena, vnuki Primož, Vinko, Andrej in Gregor Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V SPOMIN JOŽE STRNAD iz Velikega Črnela 7 1963 – 2023 Minilo je leto dni, ko te med nami ni, vendar na tebe še spomin živi. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, prižigate sveče ali pa postojite ob njegovem grobu. Sestri Marinka in Danica z družinama Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš vedno znova zažarijo. V SPOMIN ALOJZ OBERSTAR, po domače Antonov iz Velikega Korinja (11. 7. 1935 - 14. 5. 1974) Minilo je že 50 let od tistega žalostnega dne, ko si nas mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oče, mož in brat. V naših srcih in mislih boš vedno z nami. Vsi njegovi 39 Lojzetu Plantariču v slovo (1941-2024) V toplem junijskem jutru, v času bujnega cvetenja lipe in ponekod tudi kostanja, nas je presenetila vest, da nas je zapustil naš dolgoletni predsednik Lojze Plantarič. Lojze se je navdušil za čebele že v svojih najstniških letih, ko mu je teta podarila roj čebel. Te čebele je naselil v kranjiča, ki so jih takrat tudi največ uporabljali, a medu mu ni uspelo pridelati. Kasneje ga je za čebelarstvo navdušil brat Stanko, ki je bil velik in izkušen čebelar. Tako je leta 1982 kupil manjši čebelnjak in 6 panjev čebel. Kmalu je ugotovil, da lahko veliko več medu pridela, če čebele prepelje na pašo tja, kjer je obilnejše medenje. Kupil je večji kombi, ki je bil predelan za prevoz 38 AŽ panjev. S to prevozno enoto se je pridružil bratu in drugim čebelarjem, ki so čebele prevažali po bivši Jugoslaviji. Po upokojitvi je s prevažanjem čebel prenehal. Na Bizeljskem sta z ženo kupila parcelo in vinograd, kjer je postavil čebelnjak za 25 AŽ panjev. Za naš zbornik ob 80. obletnici ustanovitve Čebelarskega društva Stična, je povedal, da donosi medu niso bili tako obilni, so pa bili stalni in to raznovrstnega medu. Pri svojem delu je bil zelo iznajdljiv in inovativen. Zavedal se, da bo uspešen le takrat, če bo ob pravem času, na pravem mestu imel dovolj močne čebele za nabiranje medu. Zato je Lojze že konec zime v panje namestil manjše grelce, ki so ogrevali čebeljo družino, kar je pospešilo njen zgodnji razvoj. V Čebelarsko društvo Stična se je vpisal leta 1982. V društvu so takoj prepoznali njegove vodstvene in organizacijske sposobnosti in ga leta 1990 izvolili za predsednika društva. To funkcijo je opravljal pet mandatov, do leta 2010. Kot predsednik je društvo vedno vodil kot dober gospodar. Čebelarje je spodbujal k napredku in razvoju. Skrbel je za izobraževanje svojih članov in za zdravstveno varstvo čebel, saj se ravno v njegovem mandatu začela pojavljati varoja, ki je eden od največjih škodljivcev za čebele. Društvo je v obdobju njegovega mandata organiziralo svoje občne zbore, izobraževanja in srečanja čebelarjev v prostorih Farme Stična, kjer je bil pokojni Lojze direktor. Naši čebelarji se spominjajo, da je za občni zbor društva doniral odojka. Za svoje delo je pokojni Lojze prejel priznanje Antona Janše III. in II. stopnje, značke zvestobe za 10, 20 in 30 in 40 let. Ob dopolnitvi 80 let starosti pa plaketo Emila Rothscütza. Čebelarji Čebelarskega društva Stična se ga bomo spominjali po njegovi delavnosti, iznajdljivosti in kot velikega ljubitelja čebel in narave. Zahvaljujemo se mu za vso plemenitost in vse kar je dobrega storil za naše društvo. Anton Kastelic, predsednik ČD Stična V spomin Vilmi Kravanja (1973- 2024) Pojdem tja čez daljne gore, ki nasproti mi bleščijo , ki vrhunci se jim sivi v zarji jutranji zlatijo. (Janko Kersnik) V soboto se je za vedno poslovila naša dolgoletna članica Vilma Kravanja. V društvo je pristopila pred dvajsetimi leti. Že od samega začetka je bila zelo aktivna pri vseh dejavnostih našega društva, nekaj časa je bila tudi članica upravnega odbora. Za vestno delo je leta 2015 prejela pisno priznanje Planinske zveze Slovenije. Vse življenje je bila predana športu in goram. Z njo smo člani društva prehodili in preplezali veliko vršacev doma in v tujini. Predvsem je bila izredno dober človek, mila po duši in prijazna do vseh svojih bližnjih in prijateljev. Z možem Damjanom sta si ustvarila krasen dom na Hudem pri Ivančni Gorici, kjer je tudi odraščala na domači kmetiji. Njen največji sončni žarek je bila njuna hči Ana, o njej bi lahko govorila ure in ure. Skozi svojo planinsko pot si je oprtala različno težke nahrbtnike. Vse je nosila do cilja … Ta nahrbtnik z boleznijo je bil zanjo žal pretežak ... Vsakomur od nas je dana možnost, da svoje življenje preživi kar najbolj plemenito in pošteno do sebe in drugih. Draga Vilma, tebi je to več kot uspelo in nikoli te ne bomo pozabili. Aleš Erjavec 40 mesec 2013 november 2024 - številka 7 številka 5 Ambrus Metnaj Muljava Sobrače Šentvid Temenica Z A G R A D EC Kam so vse kamnite mize šle (6) Jubilejni 20. Krevsov tek na Polževem Turistično društvo Polževo je v soboto, 14. septembra 2024, organiziralo že 20. Krevsov tek po Kriško-polževski planoti nad Višnjo Goro. Teki na Polževem so od leta 2005 tradicionalno organizirani vsako leto, in sicer v spomin na domačina - Iveta Krevsa iz Višnje Gore, ki je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja državni prvak na srednjih in dolgih progah, večkratni državni rekorder, balkanski prvak na 5000 in 10.000 metrov, ter na 3000 in 5000 metrov z zaprekami. Zmagoval je na številnih tekaških tekmovanjih po Evropi, leta 1936 pa se je udeležil tudi olimpijskih iger v Berlinu. Organizatorji so poleg teka organizirali tudi pohod, zato so bili na Polževo poleg tekačev povabljeni tudi vsi ljubitelji pohodništva. Prizadevna organizacijska ekipa domačinov je organizirala izjemno tekaško in pohodniško prireditev, nad katero vseh dvajset let bdi pobudnik prireditve Miloš Šušteršič. Miloš Šušteršič je strokovnjak za geodezijo v pokoju. Kot geodet je svojo poklicno kariero začel na Geodetskem zavodu Slovenije, kjer je bil zaposlen kar 31 let. Tik pred osamosvojitvijo je s pomočjo družine ustanovil geodetsko podjetje Expro, ki ga je kot direktor vodil vse do svoje upokojitve. Miloš Šušteršič je bil vse svoje življenje aktiven član različnih prostovoljnih organizacij. Najprej je bil aktiven na področju športa že v svoji prvi službi. Več kot desetletje je sodeloval na smučarskih tekmah Gradbincev Slovenije. V tem obdobju je pomagal tudi pri organizaciji tekov in pohodov ob prireditvi ob žici okupirane Ljubljane. Že v letu 1976 je začel sodelovati v smučariji in kmalu bil sodnik in vodja tehničnih delegatov ter postal predsednik pododbora za tekmovanja pri tedanji Smučarski zvezi Slovenije oz. Jugoslavije. Leta 1986 je bilo ustanovljeno TD Polževo, od leta 1990 je njen predsednik. V obdobju po osamosvojitvi je bil aktivni član Ljubljanskega geodetskega društva, kateremu je bil šest let tudi predsednik. Od 2002 do 2005 je organiziral skupaj s člani društva smučarske tekme na Polževem. S pomočjo sponzorjev je organiziral razsvetljavo, tako, da je bilo moč smučati tudi ponoči. Od leta 2005 pa organizira tek po Kriško-polževski planoti. V nadaljevanju objavljamo kratek pogovor, ki ga je z njim opravilo uredništvo Klasja. Gospod Miloš Šušteršič pred dvajsetimi leti ste bili pobudnik Krevsovega teka po Kriško-polževski planoti. Kako ste do te ideje sploh prišli? Že v obdobju pred prvim tekom smo na Polževem prirejali tekmovanja v veleslalomu, saj je imel naš član Janez Šmon napravo za merjenje časa. Ko pa nekaj sezon ni bilo snega, se mi je porodila najprej ideja, morda pa bi priredili tekmovanja v veleslalomu po travi. To bi verjetno zelo uničilo teren in sem razmišljal naprej in ugotovil, Kamnita miza s skrivnostnim svetnikom iz Velikih Kompolj V Velikih Kompoljah, pri Krešetovih (Veliko Kompolje 6), stoji kamnita miza na dvorišču pred njihovo kmečko hišo. Kar pomnijo domači stoji kamnita miza na tem mestu pred hišo. V preteklosti je ob njej rasla hruška, ki je dajala mizi in hiši senco v poletni pripeki. Te hruške že dolgo ni več, zato je kamnita miza ostala edini prostorski element na dvorišču. Kamnita miza pri Krešetovih ima masivno mizno ploščo, kvadrataste oblike (110 x 110 cm), njena debelina znaša kar 30 centimetrov. Mizno ploščo nosi kamnit podstavek pravokotnega tlorisa (50 x 45 cm). Višina mize je 75 centimetrov. Na Krešetovi mizi je ohranjena letnica, ki priča o času njenega nastanka. Letnica je izklesana na kamnitem nosilcu (1846). Letnica se ponovi tudi na zunanjem robu mizne plošče. Pri letnici je številka štiri obrnjena na glavo. Posebnost mize je skrivnostna podoba svetnika, ki je izklesana ob letnici. Na svetnika spominja svetniški sij in mašno oblačilo (kazula), v katerega je figura oblečena. Figuralne upodobitve na kamnitih mizah doslej še nismo srečali, zato je miza še toliko bolj dragocena. Kateri svetnik bi lahko bil upodobljen, je težko ugotoviti. Mogoče je upodobljen hišni zavetnik. Vprašanje bo zaenkrat ostalo odprto za raziskovalce za nami. Dušan Štepec Organizator teka s sodelavci in častnimi gosti. Foto Gašper Stopar da imamo idealne pogoje za sprehode, razgiban, ne prezahteven teren po makadamski cesti in po kolovozih, ki potekajo po gozdovih in poljih na Kriško-polževski planoti. Tako sem nadalje premišljal, kakšno športno aktivnost bi vpeljali in porodila se je ideja o teku. Od kod poimenovanje teka po Ivetu Krevsu? Idejo za poimenovanje teka po Ivetu Krevsu je dala Liza Juhas, nekdanja predsednica Turističnega društva Višnja Gora, ki je bila navdušena nad našo organizacijo 1. teka po Kriško-polževski planoti. Spomnila se je namreč na domačega športnika Iva Krevsa iz Višnje Gore, ki je bil že leta 1936 jugoslovanski prvak, bil pa je tudi na olimpijadi v Berlinu. Stopila je v stik z njegovo ženo, ki je privolila, da se imenuje tek po njem. Tako smo že drugi tek poimenovali po njem. Kako se spominjate organizacije prvega teka? Kdo vse je sodeloval pri njej? Koliko tekačev se je udeležilo prvega teka? Priprave prvega teka so bile zelo zahtevne. Imeli smo več posvetovalnih sestankov. Upoštevali smo predloge moje žene Lije, ki je po izobrazbi višji organizator športne rekreacije in se je na organizacijo tovrstnih prireditev dobro spoznala. Pri načrtovanju teka smo sodelovali skoraj vsi v društvu, vsak po najboljših močeh. Na pomoč so nam priskočili tudi člani TD Višnja Gora, predvsem Liza Juhas, Cvetka Vozel in Vera. Dela je bilo veliko. Pripraviti je bilo treba štartno Nekdanji ivanški župan Jernej Lampret s štartno pištolo na Krevsovem teku. Foto: arhiv Miloša Šušteršiča mesto, označiti progo in poskrbeti za štartne številke. Poskrbeli smo tudi za merilno napravo za registracijo časa, s katero je upravljal Janez Šmon. Za kontrolo smo imeli še dve štoparici. Določiti pa smo morali še zapisnikarja. Spomnim se, da smo imeli štartne številke sposojene iz tekmovanj v Kranjski Gori. Vreme je bilo lepo in vzdušje odlično. Vso progo v dolžini 800 m za otroke smo označili s količki in trakovi, da ne bi bilo dileme, kje teči. Vseh tekmovalcev in tekmovalk je bilo 80. Skoraj od vsega začetka je Krevsov tek tradicionalno prizorišče Dolenjskega tekaškega pokala oz. Tekov Dolenjske, ki ga od 2001 vodi in koordinira Društvo Marathon iz Novega mesta. Kdaj in kako je do tega sodelovanja prišlo? S Krevsovim tekom smo se priključili Dolenjskemu tekaškemu pokalu že takoj po prvem teku, ko je po tekmi do mene prišel predsednik novomeškega društva Marathon in nas povabil k sodelovanju, saj se je več njegovih članov udeležilo teka in bilo nad njim navdušenih. Za Krevsov tek je vedno veliko zanimanja tudi med domačimi tekači. Nekateri izmed njih so bili tudi zmagovalci. Bi lahko katere izmed njih še posebej izpostavili? Tek je zelo odmeven, saj so se ga poleg domačinov udeleževali iz vse Slovenije in celo iz tujine. Največji delež tekačev in tekačic predstavlja skupina predšolskih in šoloobveznih otrok. Prvi tečejo na 300, drugi na 800 metrov. Naslednjo skupino predstavljajo mladinci in mladinke od 15. do 18. leta starosti, ki tečejo na razdalji 4,4 kilometra. Najbolj zanimiva je članska konkurenca, ki teče na 11 kilometrski progi. Tu smo najbolj veseli domačih tekačic in tekačev. Mnogi med njimi so bili večkratni dobitniki kolajn. Doslej je največkrat zmagal domačin Toni Habjan z Vrha pri Višnji Gori, in sicer kar sedemkrat. Kot zanimivost naj povem, da je na naših tekih zmagoval tudi eden najboljših slovenskih maratonskih tekačev Primož Kobe. Kako ste zadovoljni z letošnjo jubilejno 20. izvedbo Krevsovega teka? Kdo vse je pomagal pri organizaciji zadnje prireditve? Brez izdatne pomoči žene Lije tudi ne gre? Kamnita miza pred Krešetovo hišo. Foto: Dušan Štepec Detajl letnice s skrivnostno svetniško podobo. Foto: Dušan Štepec Ker smo imeli slabo vreme, sem kljub vsemu z izvedbo teka zelo zadovoljen, saj je potekala brez zapletov in na srečo tudi brez poškodb. Vesel sem bil, da se nam je na prireditvi pridružil in nas nagovoril župan Dušan Strnad, ki je s štartno pištolo tudi odprl tek. Posebej pa bi želel izpostaviti, da se je našemu vabilu na letošnjo prireditev odzval tudi Josip Šamu, izjemni tekač v nekdanji Jugoslaviji, ki je poznal Iva Krevsa in se z njim tudi družil. Josip Šamu je absolutnima zmagovalcema teka na 11 kilometrov v ženski in moški kategorij podelil knjigo Enciklopedijo jugoslovanskega športa, v kateri sta predstavljena tako Krevs kot Šamu. Da je prireditev uspela, se moram zahvaliti gasilcem PGD Kriška vas, zlasti za postavitev šotora, klopi in miz ter na koncu, da so nam pomagali prizorišče teka tudi pospraviti. Omeniti bi želel zelo dobro sodelovanje z TD Višnja Gora. Njegova predsednica Marijeta Lovrič Simoniti je bila na tekaški prireditvi povezovalka programa. Posebna zahvala gre še Radiu Zeleni val, ki nam že od vsega začetka pomaga z ozvočenjem in glasbo na prireditvah in nam brezplačno oglašuje tek. Seveda pa, kot ste že omenili, brez moje žene Lije teki ne bi bili vsakokrat tako dobro speljani, saj je s svojo strokovnostjo pomagala pri izpeljavi vsakega teka. Kako vidite Krevsov tek v prihodnosti? Katere izzive bi izpostavili v finančnem, organizacijskem in izvedbenem smislu? V prihodnosti bi se morala organizacijska ekipa pomladiti in k sodelovanju povabiti več prostovoljcev pa tudi strokovnjakov. Krevsov tek bi bilo treba posodobiti, osredotočiti bi se veljalo bolj na mlajše staroste skupine, predvsem na pionirske in mladinske kategorije. Gotovo bi k večjemu zanimanju zanj pripomogla tudi uvedba kakšne vsebinske novosti. Če bi bila prireditev množičnejša, bi bilo lažje priti tudi do sponzorjev in donatorjev. Sam se zavedam, da postajam vedno starejši, da postaja organizacija te prireditve zahtevna in naporna, saj moraš imeti vse niti v rokah, zato bi bila vključitev novih moči zelo dobrodošla. Čisto za konec mi dovolite, da omenim še glavne sponzorje, brez katerih bi težko izvedli letošnji jubilejni tek: Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, Krajevna skupnost Višnja Gora, Komunalne gradnje, GH Holding, Borut Kraiger, Ecoplin Zadel, Turistična kmetija Habjan, Punti d. o. o., BTC, Generali in delno po razpisu ŠUS, TZS in Občina Ivančna Gorica. V imenu uredništva Klasja pripravil Dušan Štepec