31. številka.
Trst, v četrtek 7. februvarija 1901.
Tečaj XXVI
.Edtsoat ..
SUM* enkrat na dan. r&z.in nfKi-h m
prtcairov or> <>. uri zve^r.
ar»čnt»a sna«*:
t* celo leto........24 kron
za pol leta.........\t _
7.H četrt leta........ 6 _
ta en iww........ 2 kroni
Nami Mno e oiačevat' naprej. Na n«-fOČbe brez priloff i* nan^iini1 upravu a« orirfc
Po tofrakarnah v Trstu *e prodajajo posamezne Atevilke po « ntotink (3 nvč.l: tven Tn»ta pa po 8 »totink i4 nvfi. i
I>Jeff»p ttf.
Sdincst
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Ogiaai
se raćunaio po vrmah v petitu. 'A* več-zratno naroČilo 9 primernim popuntom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeinsi itd. «e računajo po poir<><tbe
Vri donim naj me pošiljajo u red nlSt? u Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
V »dlauttl je
Naročnino, reklamacije in ovinke sprejema upravniStro. Naročnino in oirlaae
je plačevati loeo Trst.
Lrednl&tvo In tiskarna se uahH|HlM v ulici Carintia šiv. 12. 1"pruvniStvo, Id sprejemanje Insi-ratof v ulici Molin piccoio Siv. .'i, 11. im<i^n.
Iwdajat*lj ic r-dgovo-ci urednik Fran Hodnik
Državni zbor.
(O položaju.)
Dunaj, 5. f«l>rnvarja.
Valovi volilnih Inijev so razburkali državo, da se je stresalo to staro poslopje v navalu strast: ; stranke so na|>ele vse svoje sile, da l>i pridobile terena in — mandatov. Volitve so dovršene, valovi se |>olegajo in zdaj je vprašanje, da-li je dosežen tisti prvotni namen, ki je !>il za rasa l>ojev skoro pofM.lin.ma pozabljen. Ali bo parlament delal, ali pa Im» vržen definitivno med ne[m>-ral.no šaro?! Dolgo ne 1m> več, da dobimo konečni odgovor na to vprašanje. Ves politički svet je pričakoval z nestrpno radovednostjo prvih sej nove zl>orniee, kajti gotovo je. da se odloči prav v kratkem, že v prvih sejah, pri čem smo s tem trudnim parlamentom : ali 1m» v stanu, rešiti najnujnejše stvari ali pa poj<le zopet domov, da napravi mesto »začasnemu r absolutizmu...
< "d desne strani, z radikalno-češke :>gore« je prišel že v prvi seji precej jasen migljaj, da se od novega zasedanja ne smemo nadejati ničesar dobrega. Ko je zbornični starešina dr. \Veipel pozival poslance k rednemu delovanju, se je oglasilo razločno in proročko : »Nikdar ne!«
To je bil samo osamljen klic, le glas vpijočega v puščavi — ali kdor veruje v znamenja, pripisuje lahko tudi osamljenemu kheu večo važnost. Prva seja res še ni prinesla oljčega škandala, ali kljub temu razmere v zb.rnici niso take. da bi mogli z velikimi nadami gledati v bodočnost.
Needinost, neodločnost in predvsem n e-zau p nos t vlada na vseh straneh. To razpoloženje se kaže najbolj jasno v predsedniškem vprašanju. Nekatere stranke bi najrajše — da se izognejo vsakemu boju in vznemirjenju — glasovale za staro predsedstvo Fuchs-Prade-Začek. Za to so posebno Poljaki. ki ne puste v predsedstvo nobenega svojih poslancev. Nemci na levici zahtevajo, da se voli predsednik iz njihove srede, — zahteva, ki dokazuje, kako jim je zoj>et vzra-stel grel>en. Naj 1»-. izvoljen predsednikom kdorkoli, toliko je gotovo, da bo izvoljen z minimalno večino, ki pa (bo vrh u tega le slučajna in najbrž brez (h.mena za nadaljni rar-vitek parlamentarnih razmer.
I a needinost v predsedniškem vprašanju «►-vetij nje sploh nevesele prilike v novi zU»r-ni«i. Stranke se iščejo in se ne tiioiejo najti;
lastnik ironsorcij lista ..Kdinost''-
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trste
tuje so druga drugi bolj, nego ob zaključku prejšnjega zasedanja. In na vse zadnje posamične stranke niti v sebi niso edine, (/eške frakcije se pogajajo še vedno o ustanovitvi skupnega kluba, ne da bi se bilo doslej doseglo resno sporazumljenje: celo frakcije v okviru posamičnih strank se druga druge boje in druga drugi ne zaupajo. Najbolj žalostna in očitna p a j e needinost v naših j u g o s 1 o v a n s k i h poslancih. Najbrž pridemo do tega, da bo gledal svet čudni ; in smešni pojav, da so zastopniki istega naroda v parlamentu, v katerem vlada narodnostno vprašanje, ločeni v dvoje sovražnih skupin. No, tudi v tem oziru še ni padla kocka in upanje je še zmirom, četudi jako majhno, da se diference poravnajo in da se ustanovi skupni jugoslovanski klub, — upanje je, da se protivnik; kluba ustrašijo silne odgovornosti, ki bi si" jo nakopali s svojim nerazumljivim početjem in da se uklonijo disciplini, ki jo nalaga korist naroda.
Tako niso stranke rm>čne v sebi in močne tudi niso vezi, ki jih vežejo med sabo. Nekdanja »desnica« ni bila Bog vedi kako krepka in edina, ali reprezentirala je vsaj formalno in na zunaj nekako celoto. Zdaj niti tega ni in stranke so razkropljene in osamljene bolj nego kdaj prej. Da tak parlament ne more delati, je naravno. Ako naj sploh pride do resnega dela, tedaj se morajo te razmere kmalu in korenito spremeniti : prijateljske in narodne stranke se morajo združiti, medsebojno razmerje se mora razjasniti. Parlament, ki obstoji iz petnajstero opozicijo-nalnih strank, ni za nobeno rabo in najboljše je, če se ga pošlje takoj domov. Ako se vresniči Klofačev vzklik »Nikdar ne!« — čemu naj se potem sprehajajo poslanci še dalje po cesarskem Dunaju ? Birokratiška vlada z nerabnim parlamentom je za nas prav iste vrednosti kakor goli absolutizem.
I "giba se in razpravlja, kakšne načrte goji vlada ob teh zmedenih razmerah. Vlada
• v -	»	I
ne namerava nič in ne projektira nič. Vse njeno delovanje se omejuje na prošnje in ro-tenje, da naj gospoda poslanci za Boga nehajo s prepiranjem ter prično delati. Tudi i prestol ni govor ni zopet nič drugega, nego j nova prošnja, k ateri je primešano ceh* nekoliko pretenja. To je vse delo vladino, vsa naloga njena : da se spravi parlament na ■ gladko cesto. Storiti ne more vlada v tem oziru pač ničesar, ker ni izišla iz parlamenta 1
in torej nima potrebnega vpliva nanj. Parlament se more rešiti le z lastno močjo in iz lastne inicijative. V to je najprej potrebno, da se stranke grupirajo }M> svojih naravnih interesih in da izgine sedanja needinost in neodločnost. Posebno je potreba tesnega združenja slovanskim strankam na desnici, kajti nemška levica se druži in krepi in iz zadnjih sklepov nemške «narodne stranke« in nemških radikalcev gledč državnega jezika je videti, kako čudovito raste njena predrznost. —
P O D |j I s T tf K. 14
Notturno.
>pnal: A«rr<r Šamdor-Gjmlski. — Prevel: Rmdi.
VI.
<>d tedaj je prišla večkrat k meni. Večkrat se mi je pripetilo, da sem jo kar naenkrat našel j*det£ se!>e.
In baŠ prava l^^da je. ko pravim, da je vsakikrat prišla kar naenkrat, navadno pa tedaj, k., sem najmanje mislil. Nasprotno pa sem opazil, da je ni bilo nikoli, kedar sem iskal prilike, ter možnosti, da mi pride.
Tudi nekaj drugega me je skrbelo. Vsi-kdar sem se odh>ča], da jo poprašam o zagonetki, naj mi objasni, kaj pomenja to, da si ne morem raztolmačiti, <*1 kodi je n. pr. oni cvet, ona kapljica krvi, — oni odprti glasovir, da-si mi je govoril razum, da je vse le halucinacija, v najvišji stopinji: a dosledno sem jkozabljal ob vsakem srečanju, ob katerem nisem gledal le prikazni, temveč popolnoma jasni j»ojav, slišal na lastna ušesa besede, razgovarjal se, čutil dotikljaje, — a v*e. kakor da je resnično.
Ali nikoli je nisem vprašal. Za časa najinih sestankov se nisem niti sjM»minjal svoje
namere, pa ako sem tudi mislil od daleč in [>opolnoma nejasno kaj takega, ginjeval je vsakokrat skupni čas in prikazni — ni bilo več.
Nekoč sva čitala od nekdaj nama naj-priljubljenejega pesnika Puškina.
(>na je sedela v globokem naslonjaču {►oleg peči. Noge je stegnila na medvedjo kožo, na katero sem se! jaz, božaje jej z eno roko robove krila, z drug o pa d ržč knjigo — in tako sem čital glasno.
Ah to je krasno!* je vskliknila ob nekem stihu, kjer pesnik žarko opeva svojo ljuliezen : skočila je s stolice in šla k svoji nizki pisalni mizici.
»To moram zabeležiti v svoj album !» je rekla, gledaje me koketno!
Tako je vedno zapisavala v poseben al-! bu m mila jej mesta iz čitanih knjig. Album je bil na istem mestu, kakor prej.
»Glej — tukaj n> črnila!» je rekla, za-stonj |x»makaje v posušeni črnilnik. No — takoj je šla v mojo sobo in prinesla od tam črnila, ter pričela pisati iz knjige, ki sem jo jej moral dati.
«Dictando ne bi šel, — ker z rusko ortografijo ne stojim v najboljšem prijateljstvu !» je rekla šaljivo, na pol obrnjena k meni.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 7. februvarja 1901.
Hrvatsko-slovenski klub« je torej ustanovljen. V došlem nam »Slovencu« čitamo sicer, da se bo klub imenoval »Hrvat-sko-slovensko kolo«. No, to je irelevantno, ime je postranska stvar. Glavno je, da ni prišlo, česar smo se najbolj bali — do popolne ločitve: na jedni strani mej zastopniki naroda slovenskega, razcepljenimi itak že samimi med seboj, na drugi strani pa s hrvatskimi poslanci iz Dalmacije oziroma Istre. Najhuje zlo je odvrnjeno. Ali ostalo je še dovolj veliko zlo: dejstvo, da niso vsi slovenski poslanci združeni s Hrvati, da niso združeni vsi oni, katere sili na združenje že narava sama : skupnost jezika, najtesneje sorodstvo krvi, zgodovina, skupnost interesov sedanjosti, skrb za bodočnost in zemljepisno položen je.
Dovolj zla je ostalo za Jugoslovane. Nasprotniki se nam lahko smejejo. Poleg škode smo še v zasmeh. Kje je krivda? Koga naj kličemo na odgovornost ?
Kdor hoče priti na jasno, svetujemo mu, naj prečita članek v 2S. in 29. številki »Slovenca« pod zaglavjem »Jugoslovanska delegacija«. Tam najde, ako čita s kriterijem, precej p a stično poročilo o pogajanjih med hrvatskimi in slovenskimi poslanci. Ali čitati mora pazno z lastnim očesom in soditi s svojo glavo. Potem mu ne bo težko pogoditi pravo, in začudeno bode gledal na kon-kluzijo, ki jo je poročevalec »Slovencev« dodal svojemu poročilu. Priznaval nam bo, da je konkluzija v »Slovencu« v nasprotstvu z najjednostavnejo logiko.
V poročilu moreš čitati, kako so se vsi hrvatski poslanci izjavili za klub, v katerem
bi bilo mesto za vse slovenske in hrvatske in eventuelno tudi za oba srbska poslanca ; v poročilu moreš čitati, kako je poslanec Spinčič — sklicuje se aa posvetovanja svoja z dr.om L a g i n j o, dekanom K o m p a r e t o m in prof. M a n-clicem — izjavil, tla postane divjak, ako se ne ustanovi klub, ki bo obsegal obe kranjski stranki ; v poročilu moreš čitati, kako je poslanec Peric izjavil:
» Vsi dalmatinski Hrvati izjavljajo, da ne vstopijo v noben klub, ki bi nci bil odprt vsem slovenskim poslancem — temveč da, ako se razpor ne poravna, osnujejo hrvatski klub. Ne marajo se pridružiti ne eni ne drugi nasprotujočih si slovenskih strank, ker bi se s takim korakom vmešavali v kranjski prepir in se postavili na strankarsko stališče ene prepirajočih se strank, cesar nikakor nočejo. Ako nasprotstev ni moč poravnati — ostanejo Hrvati sami zase. To rje obče menenje obeh hrvatskih strank v Dalmaciji.«
V poročilu moreš citati, da je dr. Šu-šteršič dosledno odgovarjal na vse prošnje in opomine, da »o s t a n e p r i tem, k a r j e izjavil«; v poročilu moreš citati, da Su-šteršičevi somišljeniki niso hoteli slušati vseh teh rodoljubnih prošenj in bratskih opominov in so — vzlic decidirani izjavi Hrvatov, da ustvarijo svoj p o s e-b e n k l u b, a k o n e p r i d e do spo* r a z u m I j e n j a med s l o v e n s k i m i poslanci — hiteli zasnovati .svoj centrum!!
In v očigled takim dejstvom, opisanim v »Slovencu« samem, si upa poročevalec tega lista trditi, da so on in somišljeniki postopali skrajno lojalno in da so storili v s e, »da bi zabranili razkol jugoslovanske delegacije v dva kluba« !! Tu ne treba zgubljati nijedne besede : čitatelj primerjaj pri poznanja poročevalca Slovenčevega samega s svečanim zatrjevanjem v zaključku in uverišse, da tako, kakor se godi tu, ni z ]epa najprimitivneja logika tako trpela na Prokrustovi postelji.
Ali oglejmo si še nadaljnjo trditev v »Slovencu«, da je namreč Susteršič hotel kranjski razpor lokalizirati, da bi se isti ne razširil tudi na jugoslovansko delegacijo! A kako je hotel storiti to *? S tem, da je trdovratno izključal narodno-napredne poslance, a kakor vzrok temu svojemu, z ozirorn na kritičnost sedanjega položaja naravnost n e p a-trijotičnem u zahtevanju, ni vedel povedati druzega, nego to, kar se je godilo med
Brzo je izvršila in na zvršetku dodala s svojim podpisom dan in uro tega večera.
«Je-li dobro ? » je vprašala in ponudila mi album. In z naslado setn gledal drag: rokopis, no — tu sem pomisli!, kako je to mogoče, da je pisala ona, ki je mrtva ? Pogledal sem njo — in videl jo nejasno — skoro prozorno.
»Daj, duša, daj, razjasni se !» vskliknil sem z največim naporom, no — bil sem v sobi — sam. Od nje ni bilo sledi. A v roki sem držal album, čital komaj pisani, še ne-posušeni stih, spoznal sem njen^rokopis — a popolnoma — isti rokopis. Šel sem k svoji mizi, poiskal njena pisma, primerjal jih s pisavo v albumu, katerega sem prelistaval ter i našel v njem isti — povsem isti rokopis. S Tako sem delal in primerjal vedno — prav tako vsakokrat — vedno isto in isto pisavo.
Slednjič nisem veroval več svojim lastnim očem. Sel sem tedaj k sosedu. Naravno — nisem mu hotel izdati svoje tajnosti. Bil je neki dobričina, ali velik brbljavec, in — o kakih transcedentalnih pojavih ni niti sanjal v svoji nedolžni duši.
Pokazal sem mu album kakor slučaj no.
»Torej se še niste pomirili ?» bile so mu prve besede. «Ni dobro, da mislite vedno na pokojnico in skoro bedasto je torej, da nosite s seboj njene predmete — — pa še take predmete.
«Vendar mi je nekaj !ažje», sem odgovoril, češ, kakor da mislim na njegovo opombo.
«A tu v albumu je prav krasnih izpiskov!«, sem pričel, da bi ga opozoril na zadnji vpis.
«Hm- — je pričel on, gledaje leno na i popis. «A l i to ste pisali vi, — ta datum je skoraj — ali — glejte no — kako ste vi popolnoma pogodili pokoj niči n rokopis
I — glejte čuda — ! Kakor da je ona pisala.
—	Boga mi, vi ste nesrečen človek, ker tako mojsterski znate posnemati tuji rokopis. Ha
—	ha — ha ! Ali to dela — glej — Boga mi — to je bilo le tako mogoče, ker toliko hrepenite po pokojnici. Da, v ostalem — jaz se ne urnem v tem.
Meni je bilo dovolj. Sedaj sem znal, da me ne varajo oči in tla je rokopis «njen». Naglo sem zapustil hišnega soseda in se vrnil domov.	(Pride še.)
strankama na Kranjskem, torej ozire na — domači prepir! Ne. spoštovani gospod >k-tor, to se ne pravi lokalizirati kranjski prepir in preprečati, da ne ne prenese v jugoslovansko delegacijo; to se pravi marveč: prenašati kranjski prepir med poslance na Dunaj!! Se več! Midite-1", da bi — ak<» bi bili dalmatinski |*oslanci pristali na Šusoersičevo zahtevo — to ostalo brez odpira v Trstu in v Dalmaciji ?! Nevarnost je bila torej, da se prepir ne prenese le na Dunaj, ampak tudi v pokrajini, kjer ga -hvala I><-trt« in patrijotizmu poštenjakov iz vseli stanov — d«»sedaj ni!
Pojmo še dalje- I >a je Šusteršič hotel zasnovati klerikalno skupino, skupino torej, za katero Ki bil krit«*rij edino le versko mišljenje, potem I»i bilo njegovo postopanje logično. Ali on je snoval in zasnoval slovanski eentrum. torej skupino, za katero je slovansko mišljenje kriterij. Kako je mogel torej zahtevati, da iz slovanske skupine izključijo iste njega slovanski rojaki ? ! I*a tud' s svojim verskim čutom ne more opravičiti svojega postopanja, ker je dobro vedel in ve. da I »i jflede verskega čuta imel ogromno večino kluba na svoji strani iu bi bili vsi eventuvelni proti verski poskusi absolutno obnemogli.
Ostajajo p<> takem edino le — osebna žaljenja, torej osebna občutljivost. Na ta prigovor pa odgovarjamo s citatom iz lista, | katerega urejuje d u h ovni k, iz »Sud-steierisehe Pr«-sse<, ki nastopno zaključuje svoj tozadevni članek :
»Naši poslanci naj imajo pred očmi jMijme: patrijotizma. duha strankarstva in sebičnosti. Salu s rei publicae suprema lex esto ! tako kliče narod svojim poslancem na I)u naju ! — Za časa volitev je malce egoizma neizogibno, tu <;re ravno za to, da se gotovi osebi zagotovi mandat. Za časa volitev vodi strankarski dtili veliko besedo : volilna doba je viharna doba. in se tu trpi mirno, odpušča in pozablja marsikaj, kar se ni tako lahko zgodilo v mirnih časih. Ali, ko so volitve minole, treba tja ven v parlament iu |H>tem mora biti |>oslancu jedina gonilna moč — blaginja domovine. Najprej (lomovi na. |K>tein stranka in na to prideš še le ti sam! tako kliče našim poslancem domovina, danes, ko so njeni življenski interesi v nevarnosti. Zložno, združeni v jednem klubu, bili bi v stanu vspešno potegniti zapah pred invazijo tujinstva, dočim jo le jHivspešujejo, aka so razcepljeni iu so ob enem v /asmeh narodnim in verskim sovražnikom našega naroda.«
Ta apostrofa ne potrebuje ni besede spo-(»olnila in za take rodoljubne akorde je go-sjm^I 4ir. Šusteršič ostal gluh ! Zavela ga je
—	jm> našem tnenenju — prevelika samozavest. Mož, navajen v zadire čase le zmagam, ni niti mislil, da bi mogel proti njegovim načrtom navstati takov odpor. Ali tudi njemu je bilo usojeno okusiti, da }K»trebe vsakdanjega življenja so vsikdar močneje, nego najmočneja — osebna ambicija ! O da. ambicija je lepa teč, je koristna, tla, cek> neizogibno (»otrebna je za onega, ki si hoče pridobiti ime ImhIi kakor znanstvenik, bodi kakor umetnik, 1 m»< 1 i kakor politik, sploh za vsakogar, ki stremi više in više, ali ambicija postaja nevarna za dotičn;ka samega, ako ne pri}H»zna\a prav nobenih mej . . .! L>ra. Su-steršiča je dovela do občutnega echeea. No, to je njegova stvar. Ali prizadeta je tudi njegova stranka, ker jo ie zavel v situvacijo, ki je nerazmerno neugodneja, nego je bila
—	nasproti izvenkranjskim Slovencem — še pred mesecem dnij. Obljubljal se nam je lep in mnogoštevilen klub. Ta obljuba ni obre-nsenjala le dra. Susteršiča, ampak tudi stranko. A kako vse drugače je prišlo? Le-j>ega in mnogoštevilnega kluba ni, pač pa vidimo žalostni prizor, da so slovenski poslanci vseli jM>krajin razcepljeni in da je toli krvavo potrebna zveza med njimi in Hrvati le parcijalna ! V Primorski imamo le tri poslance in se ti niso več združeni. To je žalostni efekt velike akcije za »lepi in mnogoštevilni klub.....! In odgovornost za to
bremeni tudi na stranki, katero vodi pre-ambicijozni dr. Šusteršič. To moramo povedati, ker dogodki in časi so tako resni, da bi bil molk — v naroden greh. Morali smo povedati, bajti — da govorimo z »Sudsteie-rische Presse« — zlasti v takih časili ne smejo tudi -tranke in njih voditelji pozabljati na zlati rek: Salus rei publicae suprema lex esto . . . najprej domovina in |>o-tem še le drugo !
Parlamentarne stvari. Ćeš k i klub
je naložil |M>sl. dr. Stranskemu, naj predloži nujen predlog, da poslanska zbornica z adreso odgovori na prestolni govor. Ta predlog so j »odpisali tudi naiodni socijalisti, agrarci in oba moravska konservaeivca dr. Hruban in dr. Stoj a n. Iste skupine so tudi pooblastde predsedništvo češkega kluba, naj jih isto zastopa na predstojeći razpravi o »ključu« za volitve v odseke ter naj za vse češke narodne jmslanee, 65 njih, zahteva zastopstvo v odsekih.
Oddelki za pregledovanje volilnih aktov so se včeraj konstituirali. »Slovencu« brzojav-Ijajo, da v šestih oddelkih imajo desničarji odločno večino. Volilni akti o onih onih vo- 1 litvah. proti katerim je uložen u to k, se izroče legitimacijskemu odseku.
Za mesto predsednika zbornice ima baje sedaj največ šans grof Moric Vetter vou der Lilie. Isti je člen srednje stranke v moravske m veleposestvu.
Dunajski poročevalce «Politike* pravi, tla je zelo verjetno, da tudi letos niti ne pride do adrese, ampak da bo vsprejeta le izjava loj»litete. To je zelo verjetno, kajti gotovo je, da bo predloženo več adresnih načrtov in bi v adresni debati nasprotstva bržkone hudo trčila jedno ob drugo.
+ Svetozar Miletić. Dne 3. t. m. ob
9. uri zjutraj je umrl v Vršču pri svojem sinu, zdravniku dr. Slavku, bivši vodja ogrskih Srbov in Srbov v kraljevini hrvatski, dr. S v e t o z a r Miletić.
Vsi srbski in hrvatski listi se spominjajo toplimi besedami preminolega srbskega narodnega mučenika, Miletica. Veselo je, da vsaj ob smrti svojih velikih mož hrvatski in srbski listi soglašajo, ter se vsaj takrat živo spominjajo, da so Srbi in Hrvati en sam narod, ki bi se mogočno povzdignil, ako bi vsi vzajemno delovali.
Dr. Svetozar Miletić je bil jedna onih redkih prikazni, ki vse svoje sile, vso svojo histrost duha, posvečajo jedino le koristi in blagostanju, in katerim je edino veselje in jedini s motor: sreča svojega naroda.
Tudi Miletić je bil radi svoje velike ljubezni do svojega naroda in radi odločne in neustrašene borbe proti madjarskim oblastnežem preganjan in moralno uničen: no taki rodoljubi, kakor je bil Miletić, ne občutijo svoje lastne nesreče, temveč jih ravno ona povzdiguje, ako rešujejo ž njo svoj narod ter ga dovajajo do blagostanja. To je ravno najžalostnejše pri Mi-letiću, da je vkljub svojemu neizmernemu delovanju moral pred smrtjo gledati, kako so bile vse njegove žrtve zastonj, kako je Srbstvo na Ogrskem vedno bolj zatirano iu koliko trpita oba bratska naroda v kraljevini Hrvatski radi bratomornega prepira. Res žalostna tolažba za moža, ki je žrtvoval svoje življenje za svoj narod ! Značilno je, kar Novosadska »Zastava«, bivše njegovo glasilo, piše o njegovi smrti.
»Kaj naj mu rečemo «1» slovesu«, piše »Zastava« : »Da-li to, naj mu bode zemlja lahka?! Njemu ne more biti zemlja lahka, fiko bomo hodili po njej taki, kakor smo sedaj. Ali naj mu rečemo: Bodi ti večni spomin v narodu ? ! Ne, on ni želel, da mu ostane spomin med klečeplazci in straho-]>etci«.
»Hrvatska« pravi, da je bil Miletić naj-veči Srh, ne toliko po duhu, kolikor po veliki svoji ljubezni do naroda; to, kar je bil Starčevič Hrvatom, je bil Miletić Srbom.
Dr. Svetozar Miletić se je rodil dne 10. februv. 1*1*6. v Mosori n u (Šajkaška). Šolal »e je v Mošorinu, Titelu, in dovršil gimnazijo v Požunu leta 1848., odkoder je za ogrskega ustanka hitel na pomoč svojemu narodu. L. 1854. je postal dr. prava na dunajskem vseučilišču, d*e leti pozneje pa odvetnik v Novem Sadu.
L. 18ol. je počel uredovati »Zastavo«. Bil je do svoje bolezni zastopnik v vseh srbskih cerkvenih zborih in leta 1865. je bil izvoljen v hrvatski sabor, katerega mandata pa ni mogel sprejeti radi preobilega posla. Dr. Miletić je bil obsojen radi veleizdaje na večletno ječo, od kjer se je vrnil ves potrt in l»olan na duhu. L. 1880. se je povrnil iz Budimpešte v Novi Sad, a od tam l. 1*96. je odšel v Vršeč k svojemu sinu, zdravniku dr. Slavku, kjer je dne	t. rn. izdihnil
svojo plemenito dušo. Vječnaja mu pamjat!
Italijanski parlament. Nezaupnica kabinetu Baracco-vemu Predlog, da se izreče vladi graja radi razpušcenja ge-noveške delavske zbornice, je bil od zbornice sprejet s 318 glasovi proti 101 glasu. S tem glasovanjem je Saraccov kabinet strmoglavljen. Nekaj nenavadnega se je godilo
po dovršenem glasovanju : tudi mnogi izmed onih poslancev, ki so glasovali proti vladi, je šlo stisnit roke ministru-predsedniku Saracco. Simptomat»čno na tem dogodku v italijanski zbornici je to, da je dalo razpuščenje geno-veške delavske zbornice le ugodno pretvezo, pod katero se je strmoglavilo ministerstvo. Ta dogodek in sploh delovanje italijanske zdornice vsiljuje nam vedno bolj menenje, da Italijani smatrajo svojo zbornico za nekako interesantno institucijo, kjer se producirajo s svojimi govori in kjer kar jednostavno, da le zabavajo italijausko publiko, mečejo jeden kabinet za drugim in da na ta način prihajajo brez velikega truda do «slavnih» parlamentarcev in diplomatov. Resnega dela ni opažati v italijanskem parlamentu, pač pa nudi isti mnogo zanimivega gradiva italijanskemu novinstvu, o čemer pa se gospodarske socijalne in kulturne razmere v Italiji pogrezajo niže in niže.
Tržaške vesti.
Odbor političnega društva »Edinost«
bo imel jutri, v petek, ob 7. uri in pol svojo sejo.
Za banket prihodnje nedelje v proslavo petindvajsetletnice lista «Edinost» seje priglasiti najdalje tlo sobote opolu dne. Priglasiti se je možno tudi v političnem društvu <£dinost», uL Molin piccolo št. 1.
Pogreb pok. Andreja Mušica bo danes ob 3. uri in tričetrt popoludne na tukajšnje pokopališče, ker sežansko okrajno glavarstvo ni dovolilo prevoza v Senožeče.
Ljudsko štetje. Tejkal Ivan iz Sv. M. M. zgor. št. 166 nam poroča: Dne 5. t. m. je prišel v njega stanovanje neki gospod, ki je takoj rekel: »Naredite prostor na mizi«. Stranka je ubogala in uradnik je raztegnil po mizi polo za ljudsko štetje. Ko je začel izpraševati stranko o podatkih, je ista izjavila, da naj uradnik piše slovenski ; a ko je le ta precej arogantno odklonil, je zahteval Tejkal, naj se upiše nemški. Uradnik je začel pisati nemški, ali pisal je pol nemški in pol laški!
Omeniti pa moramo še, da je uradnik izjavil, da se slovenski ne sme pisati, da to ni dovoljeno!?
Ko je Tejkal opazil uradniku, da se v nemškem jeziku Trst ne piše Trie ste in tudi Ivan ne Giovanni, je uradnik začel razbijati po mizi! Tejkal je opoz >ril uradnika, da je miza njegova in da ne sme drugi razbijati po njej, nego on sa.n kakor nje lastnik, je uradnik odšel in zagrozil stranki, da bo mo-raša plačati 4(1 K globe !
Gospod Tejkal se je na to podal na e. kr. namestništvo ter je tam povedal vse, kar se mu je dogodilo. Sedaj pa čujte odgovor g. vladnega komisarja ! G. svet. Fabiani je rekel :
»To ni vse nič, to so vaše fanta z i j e ! Vi ste morali p u s t i t i, d a uradnik piše laški in le zahtevati, naj vpiše obče valni jezik
slovenski! M a g i s t r a t a se ne more siliti, naj piše — tli slovensko ni nemško, ker je uradni jezik magistrata i z k l j učljivo laški!
Gospod komisar je rekel dalje, da so to nič vredne malenkosti in dostavil, da se pole ne tiskajo samo za Trst, ampak za vso Avstrijo !
Konec je bil ta, da je gospod komisar rekel stranki: »Pritožite se uaprej !!!«
Sedaj smo na čistem! Sedaj vemo, česar nam je pričakovati od deželne vlade ! To je že nezaslišano, da se v takih kričečih slučajih daje prav onim. ki sistematično kršijo pravice našega naroda!
Iz ulice del Vento štev. 10 se nam poroča, da so v tej hiši ljudje v strahu, ker se boje, da so jim prepisali pole za ljudsko štetje !
Ta bojazen se (»prijemlje vsega meščan-| stva in to ne brez vzrokov! Ako pomislimo, kaj vse se je godilo io se še godi z našim ljudstvom — se moramo res bati, da so nas požrli vsaj '-*/l0 !! V rokah imamo zopet en slučaj, ko se je stranka dala vpisati za Slovenca. a je pri reviziji videla na mestu, kjer stala prvotna beseda »sloveno«, pisano sedaj — italiano!! Ta slučaj prinesemo jutri.
ljudsko štetje ali tržaška tragikomedija. Te dni je prišel neki magistratni »komisar« v neko hišo v Skednji, kjer je bila stara gospodinja sama doma. »Komisar« ni znal seveda slovenski, ker sicer bi ne bil pravi »komisar« ; ženica pa, da-si je rojena na »čisto italijanskem« tržaškem ozemlju in
živi tukaj že dolgo, da niti ne ve, koliko je stara, se za Čudo ni še naučila »deželnega« laškega jezika. Tako sta lepo govorila vsak v svojem jeziku, ne da bi se mogla najmanjše stvari razumeti. Vredno bi bilo podati tu ves razgovor, ali, ker bi bila stvar preobširna, omeniti kočemo samo klasični konec.
»Komisar« je hotel vedeti, kedaj je prišla služabnica v hišo, pred ali po novem letu. Ali vse izpraševanje je bilo zastonj — žena ga ni razumela. Slednjič jo je vprašal (seveda italijanski), da-li je prišla pred Božičem ? Tudi to ni pomagalo ; sedaj pa je hotel stvar opisati in stavil je sledeče vprašanje: »Je-li prišla dekla v vašo hišo prej, nego se je Kristus rodil?« Na to vprašanje pa mu ženica ne bi bila mogla odgovoriti, tudi ko bi znala italijanski, ker ni študirala zgodovine.
Će bi bila ta dekla Židinja bi lahko j*>stregli »j»ospodu komisarju< z odgovorom in tik bi se glasil tako-le :
Ne, šior komisarjo, takrat je še ni bilo tukaj, ker pred Kristusovtni rojstvom so bili Judje še doma v Palestini in jih ni bilo še v Trstu, da bi tu tlačili in zasramovali naše pošteno ljudstvo !
Kaj delate stariši ? Pišejo nam : Kaj da prihaja iz otrok, ako stariši ne vrše svoje dolžnosti, nam priča neštevilo slučajev, med 'drugimi tudi sledeči: V ulici Veltro stanuje neka narodna družina. Ta družina je pošiljala svojo hčerko v našo šolo pri sv. Jakobu. Deklica je vzrastla v brhko dekle. Ali ker se ni skrbelo d o m a za njeno nadaljno življenje, se je deklica prelevila ob enem iz ! Slovenke v zagrizeno Lah i njo !
Da je to gola resnica, priča to, da je omenjena na dan izvolitve llortisa z vso navdušenostjo upila po mestu »Evviva H o r t i s« !!
Stariši, pazite kaj delate, da vas ne bo bolela glava, ko bo — prepozno!
Pod tujo zastavo. VCerij -zjutraj se je pripeljal iz liaveae v Trst na avstr.-og. par-niku »Maria B.» neki delavec, kateri se je izkazal vodji urada pomorske policije, ofici-jalu Kreiuerju, s potnim listom, glasečim se na ime Josip Ferrari. Pregleduje potni list, je zapazil polic, oficijal, da se popis osebe v potnem listu ne vjema z navzočim originalom ter ga je vprašal, je-li potni list res njegov? Delavec je to ^seveda potrdil, na drugo uradnikovo vprašanje pa, da-li se res imenuje Ferrari, je izjavil, da je v potnem listu majhna pomota in, da je njegovo ime samo za malenkost različno.
Oficijalova radovednost pa se s tem ui zadovoljila iu namišljeni Ferrari bil je slednjič primoran nekoliko bolj to pomoto razložiti v potnem listu. In glej! pomota je ven-dar-le precejšnja, ker se mož imenuje Alojz Sordi, v potni list so ga pa zapisali za Josip Ferrari-ja. Tudi oticijalu Kreinerju se žali-bog ta pomota ui zdela tako majhna in dal je moža spremiti v ulico Tigor.
Žica električnega tram>vaya utrgala seje včeraj ob 11. uri zjutraj na novem trgu (Piazza nuova) v trenotku, ko je vozil mimo električni voz, ki se je vsled tega takoj ustavil.
Polic, stražniki so na to hitro zabranili
»•i-
vsakoršni promet in na ta nacm preprečili vsako nesrečo. Zavirač električnega voza je hitel nemudoma k najbližjemu akumulatorju ter zaprl električni tok. Čez nekoliko časa so prišli delavci in inženirji traimvajske družbe ter zopet spojili pretrgano žico.
Pogreb Antonije K rapež iz Bojana,
ki je bila žrtva nesrečne šale, kakor smo že poročali, vršil se je včeraj ob 10. uri zjutraj ob velikem številu pogrebcev. V mrtvaški voz, na katerem je bilo več lepih vencev, sta bila vprežena dva bela konja.
Strte nade. Sedemnajstletni Pavel Ulhrich iz Lehau-a na Saškem se je tako navdušil iza vrle Bure, da je sklenil podati se v oddaljeni Transval, da pomaga po svojih močeh Burom do slobode, sebi pa pridobi lo-vorjevih vencev. S temi naklepi se je podal na pot in sinoči je že dospel v Trst, ne da bi bil dobil v to dovoljenja svojih starišev. Vse njegove lepe sanje pa mu je uničil policijski oficijal Scbabl. Prijel ga je sinoči na tukajšnjem kolodvoru, od kjer je moral ubogi Ulbrih, mesto v južno Afriko, potovati v ui. Tigor, kjer bo smel mesto Angležev pobijati bolhe in druge take krvoločne živali, dokler ga ne returuirajo na Nemško.
Stavka v ladjedelnici S. Harco. Od včeraj stavka v ladjedelnici S. Marco IK0 delavcev s 60 svojimi pomočniki.
Strajkujoči so zahtevali, da odpuste z
dela 30 genoveških delavcev, v kar pa ravnateljstvo noče privoliti.
Dražbe premičnin V petek, dne 8. j febru varja ob 10. uri pred pol u dne se bodo vsled naredl»e tak. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici dei Kabbri št. bi sna oprava; na Korzu št. is, manifakturno blago in oprema zaloge : v ulici S. Giusto št. 20, hišna oprava ; na Korzu štev.	oprema zaloge ; v ulici
Scus^a št. 'J, hišna oprava ; v ulici dei Forni št. 7. oprema zaloge in hišna oprava.
Vremenski Te*tnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 7.1, ob 2. uri {»opoludnf
C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7f>2.8. — Danes plima ob 11.9 predp. in ob 11.53 pop.; oseka ob ."».S predftoludne in ob —.30 popoludae.
V p«nV><-eiije >poinina pokojnega Andreja Mtlšiča je daroval g. Jakob Man-k*>č ženski (»odruinici družbe sv. Cirila in Metoda 10 K : istim povodom in v isti namen *ta darovala Candolini in Grebene mr>žki podružnici H> K. gosp. Jakob Klemene isto-tako 10 K.
/a mož k o podružnico družbe sv. Cirila in Met«»da je nabral krokar v krokarski družbi pri tetki v Kopru 2 K : potom uprave »Edinosti« je nakazala deklica iz Lokve, ki ima narodni čut }ni h roj i materi. 10 K.
Maškarada »Velesile« t Škednji bo
dne 10. t. m. v veliki plesni dvorani. Pri-četek točno ob 7. uri zvečer. — Ustopnina : ženske st„ možki 1 K. Med plesom bode srečkanje z jako lepimi dardi.
Za loterijo, ki bo mej odmorom na »pie-nern venčku« v soltoto dne i*, febru varja v »Slovanski < 'italniei«, so podarile: Gospa Zinka dr. Kvljareva krasno šatulo z bom-Inmčki: g.a Milka navihanega zajčka s konfeti. g.a Marica Gregorič rozolijero; gospa Dragiea <rregorič žepne rutiee. Srčna liva'a vnem, a prosimo še one častite dame, ki so obljubile poslati, naj izvole to storiti nemudoma. da se bo odl>or vedel ravnati.
Onetra pa, ki morda ni dobil vabila in ga želi imeti, prosimo, naj se obrne v »Slovansko Čitalnico«, uliea S. Krancesco, ali v »Tržaško |H»df»orno in bralno društvo« ulica Stadion 11*, ali *Delalsko {»odporno društvo« ulica Molin piceolo št. 1.
Vabimo Vas najuljudneje vseh, ki po-znate naš l»oj za obstanek, da bo ta {»lesni venček prava manifestacija naše zavadnosti. Smoter je tako plemenit, da tu ni treba nikomur premišljevati, bi šel ali ne ? Pridite vsi. da storite plemenit čin.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-Ijah vabi na veliko veselico s {»lesom, katero priredi v nedeljo dne 10. fehruvarja 1901 v kra-no od i če ni veliki dvorani »Narodnega doma«. Obširni in zanimivi vspored priobčimo jutri, Začetek veselice ob 5. uri (M>{»oludne. Vstopnina na veseiico .">0 stot. za <>sel»o : sedeži I. reda 40 st., II. reda 20 st.. k {»lesu za inožke l K in ženske 40 st. Na veselici in plesa svira orkester. — Ker je čisti dohodek namenjen za {>opravo društvenega odra. se preplačila hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležilo vabi
od bo r.
Trgovsko izobraževalno društvo. Nova
pravila »Zveze slovenskih trgovinskih po m o č n i k o v v T r s t u » je c. kr. j namestništvo odobrilo. Društvu bo odslej ime «1 rtroveko izobraževalno društvo*. Letošnji občni zbor društva l»o dne 17. t. m. ob 4. uri {H)|M»ludne v dvorani »Slovanske čitalnice*. Na to zborovanje se najnujneje vabijo vsi gg. členi.
Vesti iz ostale Primorske.
X I * Kopra nam pon»čajo: Razdor v istrski italijanski stranki, kateri je bil početkom Ih>lj osebnega značaja, razvija se z neverjetno hitrostjo v načelni razdor. Tukaj pri nas je velika večina za Gambinijevo stranko: -lavni Madonizza je skrajno obsov-ražen in >e mu godi, čira se je pokazal na ulico, ravno tako. če ne hujše, kakor slovenskim in hrvatskim dijakom, {»roti katerim je njegova družba vedno ščuvala kopersko ljudstvo. No, sedaj mož lahko sam okuša, kako prijetno dene človeku, ako ga po cesti mimo^redoči za sramujejo in napadajo!
V kavarno »Loggia« baje ne sme zahajati. ker bi jo sicer vsi obiskovalci bojkotirali. Ma don iz zev župan (koperski se ne more imenovati, ker dosedaj je bil Madonizza vsemogoč diktator in koperski župani
Ni treba biti prorokom, da se lah ko obeta temu izdanju velikanski vspeh, kakor ga neprenehoma dosezajo tisoči in tisoči iz-danj velikega {»oljskega romanopisca, ki se ponavljajo {»o vseli delih sveta.
Radovedni smo, kako si potem razlagajo italijanski učenjaki, da se med «na polu barbarskimi* Slovani pojavljajo taki duševni velikani, ki si osvojajo svetovno občudovanje ?
Brzojavna poročila.
Parlamentarne stvari. DUNAJ (B.) Pred pol u dne so se nešle vse nemške stranke na konferenne, pozneje je bila konf renca načelnikov vseh nemških strank. Popoludne sta se sešla »poljsko kolo« in centrum.
Vojna v južni Afriki. LONDON 7. (B.) (tlasom uradne objave je sklenila vlada, da odpošlje lordu Kitschenerju poleg — čet poslanih že v kap-sko kolonijo — še 30.000 mož v pod-krepljenje.
Nadalje računajo, da bodo policijske čete na konjih za južno Afriko — vštevši v kolonijah nabrano možtvo — sestale iz 8000 mož in, da bo novi od kolonij dani koutin-gent štel 5000 mož. Ostalo potrebno možtvo hočejo nabrati iz konjice in pehote na konjih. Prvi transport odide v nedeljo.
Ustaja na Kitajskem. LONDON 7. (B.) Listu »Times« poročajo iz Pekinga dne 5. t. m. : Poslaniki se posvetujejo sedaj o vprašanju vojne odškodnine. Najbolj odobravani predlog je, da se določi pavšalen znesek, v katerem se vsaki posamični vladi odka/.e nje delni znesek. Računajo, da bi mogel Kitaj brez posebnega obremenjenja plačati HO milijonov funtov šterlmov.
Na današnjem posvetovanju na anglež-kem poslaništvu s kitajskimi pooblaščenci se je pokazalo, da so si Kitajci popred na nepravičen način preskrbeli en izvod obtožnice proti onim kitajskim dostojanstvenikom, ki se imajo kaznovati, ter so bili Kitajci že obveščeni o razlikah v inenenjih mej posamičnimi vladami gledd kazni, ki naj bi se onim dosto j a nst ve n i k o m naložila.
Tako so si kitajski pooblaščenci mogli že naprej pripraviti odgovore in so se trdovratno izogibali odgovoru na zahtevo po smrtni kazni. Vsled tega je konferenca ostala brez vs peš na.
XXKXMMXXXXXXXXXX
g Prva slov. zaloga pitva *
H iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ££ H varn v Solkanu in Gorici g
H Antona Černigoj-a H
^T	se nahaja	^
5	v Trstu, Via Piazza vecchia S y (Rosario) št. 1.
^ (na »lesni strani cerkve sv. Petra). ^
Konkurenca nemogoča, ker je blago ^	iz prve roke.	^
XXXXXXXXXXXXXXXX
I Aleksander Levi Minzil m
Prva in u;«jvetja tovarna pohištva
vseli vrst	gj/
-•{ T R S T	Jg
^ TOVARNA:	ZALOGE:
V© Via Tesa,	i Piazza Rosario št. 2
vogal	I (šolsko poslopje)
Via Limitanea	in Via Riborgo št. 21 ^
6	MOM--gf
/ffi	Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-
^ vršaje n.iročbe tudi po posebnih načrtih.
/g Cene brez konkurence.	gj
Jffi ILIJSTROVAMI CENIK ZASTONJ IN FRANKO	gf
/JS Predmeti postavio se na parobrod	^
ali železnico franko.	^jj
S V OBUVALA r^R^
1 P EPI EBA&EVEC '	|
i in »rtrt St. hm (Plani lomno pol uidsli *»;•>	|
J	priporoča tvojo	\
C bogato zalogo raznovrstnega obu-	r
i vala za. gospod«, gospe in otroke	i
roAloe naročbe m izrrke * tistem dnevm	S
(MpoSiljatev j« po*tatu« proitu.	c
Prevzema ruko delo na debelo ia drob**	p
ter »Trtuje i*te k največjo natanjčnoetj* to	j|
toĆnnatjo po koakurencnUi cenah.	t
Za mnogobrojna naroffbe M pripore^«	V
Josip Stanti* I
s svetovalci vred l»ili so samo njegovi organi) se najbrž odpove svoji službi. Gambini snuje novo stranko proti istrski karaori, ter ol>eta zanimiva razkritja. (Vse j»o tržaškem vzoru; Venezian se gotovo ni nadejal, tla bo Trst tak vzgled dajal »julskim« deželam. Op. ured.) Gambinijeva stranka se baje ne misl: postaviti na podlago zanikanja istrskih Slovanov; no, mi Slovenci jim tega ne verujemo, ker iinamo na to stran preveč britkih skušenj. Vendar ni izključeno, da nova stranka mnogo pripomore k temu, da se položenje zjasni in da svet s|x>zna vso gnjilav istrske signorije.
X Nekaj, kar ni v čast! Pišejo nam : Po tolikih narodnih bojih, po tolikih posivih narodnim občinam, naj se iste potegujejo za slovensko u rado vanje na vseh instancah — smo morali te dni čitati na nekem novem aktu : »Županije Skoppo« {!!). Da bi ta podpis bil pisan, bi rekli, da je to zakrivil kak polaščeni ali ponemščeni Slovenec — ali gornji napis stoji na občinskem pečatu
—	zato ni izgovora ! To. to nam ni v čast!
X Iz Dekani nam pišejo: Tukajšnje j»evsko-bralno društvo Zrinjski c je zborovalo v nedeljo dne 3. t. m. ob 4. uri popoludne. Zborovanja se j« udeležilo 39 udov. Po kratkem pozdravu predsednika je poročal društveni tajnik, tla je društvo v prošlem letu štelo udov. Poleg moškega se je ustanovil tudi mešani pevski zbor 54 členov, kateri je v spomladi in poletju izletel i u pohvalno nastopal na veselicah v Marezi-jah, Cezarjih, Pobegih in sv. Mariji Magdaleni S|M>dnji, povsodi razširjaje navdušenje in ljubezen do krasne pesmi in domovine slovenske. Dne 1. julija prošlega leta je društvo priredilo prvo veselico, ki je res krasno vs{>ela, ker se je udeležilo nad 200 pevcev sosednjih bratskih društev. Počastila so nas namreč korporativno pevska društva : iz sv. Marije Magdalene spodnje, Svoboda iz sv. Antona, »Ilirija c iz Pobegov, »Straža« iz Plavij in pevsko društvo iz Marezig, na čemer jim bodi izrečena čast in hvala.
Iz blagajni k o vega poročila smo razvideli, da je društvo imelo nad 1100 K prometa ter da je bilo ob koncu leta 120 K v blagajni.
—	V novi odbor so bili izvoljeni : 1. Josip Bubnič predsednikom, !?. Ivan Gregorič podpredsednikom, 3. Avguštin Mah nič tajnikom in 4. Josip Toškan blagajnikom. ^Odborniki : Ivan Štefančič, Josip Stefančič in Ivan Toškan Pek. — Novoizvoljeni predsednik g. Bubnič se je v imenu novega odbora prisrčno zahvalil na izvolitvi ter vzpodbujal društvene pevce, da se redno in marljivo udeležujejo pevskih vaj. — Po dovršenem zborovanju se je razvila krasna domača zabava, na kateri je prav lepo pel društveni mešani pevski zbor. Slišali smo tudi več lepih napitnie, iz-mej katerih je bila z najvećim navdušenjem in prisrčnimi »žtvio«-klici sprejeta ona gosp. Defa rja na našega jugoslovanskega diko, prevzvišenega vladiko Strossmaverja. — Xa predlog in poziv g. Bubniča sta gospa Ku retova in g. A. Mah nič v hipu nabrala 10 K za dijaško podporno društvo v Pazinu. Hvala vsem darovalcem !
Želeti je, da bi društvo prirejalo večkrat take zabavne pevske* večere, na katerih so človek takorekoč pomlaja, poza bivši na vsakodnevne skrbi in težave, blaži ei Čut in srce ter osrčuje za vse lepo in plemenito. — Ko-nečno kličemo vrlemu društvo »Zrinjski« : živi, rasti, cveti! !
Vesti iz Kranjske.
* T u tti fr u 11 i iz Ljubljane. Pod tein naslovom smo prejeli : Kakor kralj Matjaž se probujajo včasih tudi naši ljubljanski Nemei in nemčurčki in dvigajo svoje pametne glave, češ : še smo živi ! Tuintam pokihne kak pristen German s slovenskim imenom, da bi opozoril občinstvo na-se, potem pa se n sloni znova in za d remije kakor Matjaževa vojska, ne vem že kje!
Ljudsko štetje jiin je dalo povod, da so sestavili imenitno pritožbo proti postopanju stevnih komisarjev, ki zahtevajo — čujte in strmite! — od vsake kuharice, ki služi pri takih vrlih rodbinah, da jim pojasni razne podatke; seveda se hočejo prepričati tudi o tem, da-li sploh ume ta slavni jezik nemških velikanov.
To jih je tako pogrelo, da so naredili iz mušice — iz praznega nič — velikanskega slona. naredili so kar ko|»o vnebovpijočih krivic, ki da se jim gode ter pričakujejo od zgoraj, da vsem tem predrznežem za vij 6 vratove. Toda : ne boš Jože ! — —
V »Edinosti« je vsak dan zares premnogo slučajev, ki osvetljujejo početje organov tržaškega ljudskega štetja. Ali kaj se je in kaj se se zgodi ? !.. Morda malo, najbrže pa nič — vse ostane kakor je bilo dosedaj ! — —
Pri nas je drugače! Vse &e je preiskalo kar najbolj natančno —- dejal bi — z mikroskopom — a brez vspeha? Krivde ni nikake, kajti rubrika o občevalnem jeziku je povsod taka, kakor si jo je želel imeti i z p o 1 n i e n o d o t i č n i k sam.
Pa pustimo to ! Pečajmo se z najvese-Iejsim pojavom v našem časopisju ! — Z » E -inostjo« !
Petindvajset let —- mnogo je let! In ta napredek! Ti krasni vspehi v potujčevani deželi — v potujčevani Primorski ! Kdor je pazno zasledoval dejanje in nehanje tržaških rodoljubov, vseh od prvega do zadnjega, zlasti pa njih prvakov, ne more se načuditi tej požrtvovalnosti, tej vzgledni vstrajnosti. Zlasti je to rodoljubno delovanje prispelo do viška za časa pravkar rninolih volitev. Ti vspehi so epohalnega pomena! Pomena, da Trst še ni zgubljen, ni se umrl za slovenstvo!
Sloveuski narod, ves, od kraja do kraja bo vedno hvaležno imenoval imena svojih boriteljev, ki so mu ohranili, da, znova pri-vojevali na pol izgubljeno hčerko, krasno Primorsko !
In na vseh teh zmagah ima baš ^Edinost« velikih zaslug. To ji pač mora pripo-znati sleherni poštenjak! Le sovraštvo in pa zavist nekaterih nizkih dušic se drzne oporekati temu !
Pa pustimo jih ! Krinko so že na pol dvignili, kmalu si bomo zrli iz obličja v obličje. Vederemo . . .
S svojim možatim, resnicoljubnim nastopom si je pridobila »Edinost« kar največ simpatij med ljubljanskim občinstvom. Dil, vrla si tržaška hči!
Sinoči je ljubljanski občinski svet sklenil uložiti tožbo zoper »Slovenca«. No, govori se, da bo sledilo tej še več družili tožb.
Ker že govorimo o tožbah, bo morda zanimalo koga čuti, da toži tudi »eno«-glasno voljeni kandidat I. Kuučič in siccr nekega dozdaj še neznanega pesnika, ki je njegovo smešno kandidaturo prav lepo opeval.
S i g m a.
* Iz Rakeka. Plesni venček »Rakov-skih samcev«, kateri bode dne 9. t. m. vzbuja med občinstvom veliko zanimanje, in je torej pričakovati dobrega uspeha. Ćisti dohodek je namenjen v korist prešernovemu spomeniku in ne šolskej mladini, kakor je bilo naznanjeno.
Vesti iz Štajerske.
— Plačilo izdajstvu! V »Slovencu« č i taino, kako je celjska nemškutar-ska banda nekega slovenskega odpadnika pognala -- v svet. Pred volitvami so mu obljubljali, da mu dobe, oziroma pomorejo dobiti prostor za skladišče z lesom. In res so dobili tak prostor. To je bil obljubljeni Ju-dežev groš, za katerega je dotičnik res oddal svoj glas nasprotniku svojega lastnega naroda. Po volitvi pa niti Judeževega groša ni užival, kajti takoj drugi dan so mu nemškutarji dotični prostor — odpovedali.
Se veliko huje se je zgodilo nekemu usnjarju v Laškem trgu; tega pa so ga pognali v smrt....! Do dneva volitve so čakali, da je mož ž n j i m i glasoval, po molitvah pa so pritisnili in si je stvar tako vzel k srcu, da se
je v kopališču — ustrelil.
_
Književnost in umetnost.
Slovanska umetnost si pridobiva vedno več priznavanja in občudovanja in celo naši največji nasprotniki Italijani, kateri, lahko rečemo, nas še do včeraj niso hoteli priznati kulturnim narodom, ker nas niso poznali, občudujejo sedaj in se divijo slovanskim genijem. Kolikor je znano uain, imajo Italijani med drugim prevedena na svoj jezik malone vsa tlela slavnega poljskega pisatelja Sien-kieviča in vzbuj:jo njegova izdanja po vsaj Italiji največo pozornost, ter se jih največ razprodaja med vsemi literarnimi deli.
Jedno najznamenitejših njega del «Quo Vadiš ?» je razširjeno že med Italijani v več izdaujih in sedaj pripravljajo založniki bratje Treves novo ilustrirano izdajo. Italijanska poročila menijo o tem izdanju :
Dunajska filjalka
■tulln* Tloge na knjižio® g 4%.
k^Mfit, ktrzno posredovanj«, posojila am vrod-amim pajkrjo, menični eskompt. vinkullmnjo i« razvinkuliranje obligacij.
Živnostenski banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 2L
Centrala v Pragi. ^
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah. Taboru, Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi.
Važno za vsakega!
li,i/|>ro<l.tj<i !
Po nečuveno ni/ki ceni ~e «l<tiii za samo
2 gl. 95 ne.
krasna garnitura «•!>-
stoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 lira « «1 (. kiju. Anker n mont. (na zeljo tud j« — iebi.) z lejMt ra/re/.ljanini |K»krovoui. točno urejena - -i letnim jiinistvoni in škatljieo. 1 kr;j-fia g-oMm ali niklja sta okropna verižica
s privez.m. Parižki sistem. 1 pjdiii igla. z: i kravate z i miti r. briljauti 1 I kar gumbov za manšet«-. znamk:« »<iarantie«. 1 garnitura <J> komadov* gumbov za srajce in ovratnike.
1 p'»r uhanov iz pristnega srebra. uradno jKinflr.
1 goldin prstan - krasnim kamenon.
1 žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 k m s u i h in vrednostnih predmet* »v z uro Anker-Remont vred (»ošilja le za 2 gld. 95 nČ. - povzetjem ali |m> naprej |N>sl:tnem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
£epo veliko posestvo
pri glavni cesti v Spodnji Šiški štv. 20. pri „Kankrtu", 10 minut od Ljubljane, v najbolj priljubljenem kraju ljubljanskih meščanov, v katerem je že čez 40 let prav dobro obiskana krčma, je na prodaj z vsem inventarjem za H00 oseb za primerno ceno. 20.000 kron more na hiši v k nji ženili ostati.
Inventar je v najbolj priljubljenem stanu. Promet vsako leu»: piva 230 hektolitrov, vina 120 hektolitrov, kar se lahko izkaže.
1. Poslopje. Hiša. olietoji iz sob, o hlevov itd.
'2. Poslopje: salon za f><HJ oseb, v katerem sta dve veliki peči, in zdaj vedno prirejajo društva velike veselice.
3. Poslopje: lep salon za	oseb, zraven lep senčnat vrt za 400 oseb, veliko
dvorišče in izvrsten vodnjak.
Ignacij Kozjek,
hišni posestnik in krčmar V Spodnji Šiški št. 20. pri Ljubljani.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
k rakovo - St radom K. - k rakovo
N eod g o v n r j aj oče sprejmem v <lneh nazaj in povrnem denar, \>led cesar nima kupec ni kakega rizika.
Bogato iluatrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
V-a k i ujtee vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s lo razglednicami mesta K rakovo.
Trov.-obrtna mtrovaiia lUnn
z neomejenim jamstvom. V M»KI< I. semenska ul. it. 1.. I. na4*tr.
Ohre-tuje hranilne vlog«*. stalne, ki s. nalože za najmanj Jedno leto |x» .r>%, navadne |mi 4 1 °/0 in vloge na ('onto - eorrent fM» 3.»>0°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zav«njov brez izirul»e obredi ter izdaja v zameno lastne. Hentni davek plačuje zadruga sama.
I>aje posojila na |>orostvo ali zastavo na f>letno «nl plačeva nje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Dietno odplačevanje, v tekočem računu |m> dogovoru.
Sprejema zadriižnike, ki vplačujejo delež po 300 kron jw» 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. I >eleži <e obrestujejo |m>
\ plačevanje vrši se osebno a!i |»>u>in položnic na čekovni račun štev. H42.3*li>.
I* rad ne ure: od 1*—12 dopoludne in ♦ ►d 3—4 |M»|K»ldne; ob nedeljah in praznikih <mJ —12. dojM»lmlne.
\ajl»oIja prrvlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči lak 4-4-4-- za podove
v eetero nijansjih za mehak les, ki pokrije vsako prej-no prevlako. se ne prilepi, se ga lahko opere in je trpežen. Za 10 ni* zadostuje 1 kg. po ~J kroni v plehasti -kat 1 ji.
Ugodna prilika.
IZBOR
NAOČNIKOV IN NflNOSNIKOV
s nereokopieniini lečami predpisani od zdravnikov ; okovi iz jekla, niklja, zlata in srehra po po jako nizkih cenah.
IZBOR
akromatienih daljnogledov. Moderne lorinjete po neeuveno nizkih
cenah in Urez konkurence.
Izvršuje se vsakovrstne poprave teh predmetov.
Via Jfuova — nasproti lekarne Zanetti — Via Jfuova.
prostovoljna prodaja
vsili premakljivih predmetov spadajoeih v konknrzno maso Andreja Goljevšček iz Sežane in sicer krojnega (krumarskega) blaga kakor : sukno, platno za srajce, nogovice. odeje, plahte, rute. rokovice. ženske In otročje čepice, kotenina. nekaj pohištva itd. Prodaja se hode vršila
v Sežani, na semnji dne 12. t. m.
ves dan. v hiši Antona Pirjevee št. 41) v Sežani.
Blago se bodo prodajalo v lil. partijah složenih po kakovosti ali pa vse skupaj in sicer se odda najboljšemu ponudniku.
(Vnitna oziroma vzklicna cena znaša za posamezne partije in sicer: za 1. partijo..............xc*> K-o* st.
„ 2....................................74	„	:;<;
„ .................................-is	„	i ii	„
4....................................„	4<>	„
..................47	„	20	„
.................103	„	50	„
'i..................140	„	14	„
„8. .................s2	32
..................2:> 4 55
" ^ J »»
„10. ................ 27 7	., „
„11. .................„ si
„12. „^............... 122	'„ (14 „
„ 13. pohištvo.............27 <>0
* Skupna cen itn a	oziroma vzklicna cena . . 1362 K 84 st.
Blago bode na ogled od	—11 nre zjutraj; od 11 ure naprej se bodo sprejemale nangodnejše ponudbe.
Blago se mora plačati in odneti takoj.
Oskrbništvo mase.
Ces. in kralj.
priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj. I Schulerstrasse štv. 21
Ustanovljenu Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne *peeijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za u:»nje. patentovano sredstvo za ohriinjevanje p^nlplatov „Vandol". Kovinska čistilna zrne*, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in brc»na.«iti lak kakor tudi vsejra sveta najt>olje
leščilo (blks)
Cenik poftljem brezplačno poitnine prosto.
Zaloga z lesom
vsake vrste in mere /a mizarje in kolarje; zlasti jia kolesne spiee, platišča, kartele, re-meljne itd. priporočata
Božič & Stanič
TRST —Via Lazzaretto vecchio 18 - TRST
Najboljši in najpopolnejši
•___•_•• mm	m • u
glasovir j i (pianim)
se vknpijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na in e sečne obroke od H> kron vise (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg št. 9.
SveturriH razstava v Parizu l'.KKI ».Srebrna kolaju a , ki je najvišje odlikovanje Avstro-Ogernke za pianotorU'.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osel>e vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z raz peča van jem zakonito d.,,.»ijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludvvig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshsgasse, 8.
C. Elemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Braunan na Bavarskem.
i Priporoča svoja »;-kr:itno odlikovana no. I vo vrst na lesena zastirala (Kouleau.x), in žaluzije. — Ceniki gratis.
Agentje
privatne odjemalce se povsod ščejo.
GOSTILNA
Pri Gambrinusu.
Via Rossetti št. 2 Odprta vsaki <ia» <!<> polunoti.
Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da t<»č'i vina prve vrste in sicer:
vipavsko belo po	14 nove.
istersko črno po	40 »
dalmatinsko p<>	*
brijsko rebulo po	44
in izvrstno senožeško pivo po	»
Kuhinja preskrbljena je vedno z gorkitni in mrzlimi jedili, ter stane:
kosilo s prikuho	ls novč.
porcija pečenke s solato i»0 « kuretnina in teletnma cvrla
porcija	-'O 9
Vse druge jedi po jako nizkih cenah
Za obilen obisk priporoča se slav. slovenskemu občinstvu	udana
Marija Butkovič.
Nabirajte že rabljene
poštne znamke
magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spominke, /.lasti križevniske ir»ži»e vence, svetinjice sv. Antona in praškega .lezu-ka d - - ■ t S. 7.h marke. — Pisati in poslati je pisarni .iMlo1' r v Bregenc • Predarelsko).
XXXXXXXXXXXXXXXX
POZOR!
Kdor [)otrehuje izvrstni
portlantski cement
in
Mravlno apo (Romano)
prve vrste, vdobi ga vsaki čas v zalogi
jfiarino £ukša
na Prošeku pri Trstu.
Cene ugodne.
xxxxxxxxxxxxxxxx
ff
Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani T »piUUkt ulic« it. 2. 1
u
Nakap in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanj* proti kurzni izgubi. ProDM* k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4'/,% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.