ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA Jk 43 Poštnina pocažnnjena (C. C. con la porta) lf Trsta« v nedeljo 19, februarje, 1928« ■ Leto VI. posamezna številka so cent. Letnik LIH List Izhaja vsak^, !3 mesece L 2j iL 6.50 več. p j ftirokosti *ice, zabvi poc-deljka. Naročnina! za 1 mesec L > celo leto L 75.—, ▼ inozemstvo meštara te 30 »t. — Oglasnina za 1 mm prostori [trgovske in obrtne oglase L I-—. za osmrU L 1-50. oglase denarnih zavodov L 2.—% prvi strani L 2.— Riževa bitka Že drugo leto se vrši žitna bO-,ka in ravnokar se pripravlja tretja bitka. Pri tem pa gre •predvsem le za eno vrsto žita, namreč za pšenico, in bi se morala bitka imenovati pravzaprav «pišeni6na bitka». • Po podatkih, ki jih je kar objavil Osrednji statistični urad, je bil uspeh v 1 1B27..manj ,fii kakor v 1. 1926. Dočim • Iftal namreč pridelek pšenioeleUi 1926 60,050.000 centov, je znašal 1 1927. samo 53,291.000 centov, dasi je obdelr.no zemljišče celo SSSuiaio -5.100 hA na 4,975.800 h.. . Se v fspominu izredno _oie yie- imenske razmere reteklem (letu in jasno je, da bi. ~ila letina brez žitne bitke neprimerno slabša. Kmetovalec je vsekakor občutil to nenaklonjenost vremena, saj mu je vsak hektar rodil povprečno le 10,8 centa, mesto 12,2 centa kakor v prejšnjem lotu; občutil pa jo je tem bolj, ker je bila istočasna z revaluta-cijo lire, tako da jeza svoj pridelek veliko manj prejel, kakor ije pričakoval in kakor bi bilo v razmerju z izdatki. To nesorazmerje radi revalu-tacije lire je občutil tudi kmet v naših kraji* , kjer se je po u-radni statistiki s pšenico obdelano ozemlje v tržaški, reški, pulski in zadrški poki" a j ini (goriška pokrajina je še vedno.vite-ta v videmsko!) nekoliko skrčilo (od 22,500 na 22,100 ha), pridelek pa je ostal skoro enako dober (1. 1926. 285.000 q ali 12.G q na ha, 1. 1S27. 272.000 q ali 12,3 q na ha). In ravno radi tega se je marsikateri obotavljal nadaljevati že započeto delo tudi v tretjem letu. Neprimerno hujši pa je bil u-darec, ki je zadel drugo vrsto žita. namreč riž. Riževa letina 1927. ni bila slabša, temveč celo boljša nego 1 1926. (6,961.000 q ali 49,0 q na ha 1 1927. proti 6,800.000 q ali 45 9 q na ha 1 1926.>. Toda cena riža je pala od L. 3 za kg v letu 1926. na L 1 °5 za kg danes. Ves rižev pridelek (pre v>bdelavo) je predstavljal po „anašnjih cenah vrednost 600 milijonov, do-čim bi znašal po lanskih cenah nad poldrugo milijardo. Spričo take razlike skoro ene milijarde lir ;*3 naravno, da so &e prod u cent je riža ustrašili in se že intenzivno bavili z mislijo, kako bi riževe nasade nadomestili z drugimi. Tedaj pa je posegal vmes sam načelnik vlade in napovedal poleg pšenične bitke se riževo bitko. Toda med obema bitkama je bistvena razlika: dočim gre pri pšenični za to, da se produkcija veča, gre pri rižu pred vsem zato, da se pridelek ohrani na dosedanji višini, da se pa čim največ širi j njega uporaba. - Riž je poleg pšenice najbolj razširjene žito, letni pridelek riža je vsaj tako velik, ako ne večji od pridelka pišenice (namreč od 1200-1300 milijonov ton). Od teh odpade na Kitajko polovica, draga polovica po velikem delu na ostali del južne in vzhodne Azije, le majhen del na Ameriko in še manjši na Evropo, kjer zavzema prvo mesto Italija s približno 7 milijoni centov. (Poleg nje prideta v po-štev, toda z razmeroma manjšimi količinami, Španija in Rusija). Polovico vsega italijanskega riža pridelujeta pokrajini Ver-ceili in Novara, drugo polovico Lombardija, pred vsem i>o-krajini Pavia in Milan. Pridelek riža je znašal, kakor .rečeno, v zadnjem letu okroglo 7 milijonov centov. Iz te množine neoiuščenega riža (italijansko risone) se dobi 4,200.000 centov oluščena riža. Celotna letna uporaba riža v Italiji znaša v zadnjem času 2,400.000 q ali ti Rp' na osebo, tako da bi preostalo za izvoz pri sedanji produkciji 1,800.000 q. Toda deloma radi revalutacije lire, deloma iz drugih vzrokov ne more italijanski riž tekmovati na zunanjem trgu, dasi na zaostaja za drugim rižam, temveč ga po večini celo nadkriliuje. K* za, ki jo prestajajo pridelovalci riža, je torej res huda, ter je hitra in izdatna i>omoč nuino potrebna. N.JČrf, v to svrho gre na eni strani z i. tem, da bi se proizva- Uredniitvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost», PoduredniStvo v Gorici: ulica Giosuž Carducci 5t. 7, L n_ — Telef. 5t 327 Glavni ir odgovorni urednik: prof. Filip Perlo. jalni stroški zmanjšali. To se skuša pred vsem doseči s tem, da se uvaja japonski način, po katerem sejejo riž na manjša polja in ga še le pozneje presajajo lu obširno polje, kjer se je med tem lahko pridelala krma ali kaka druga vnsta žita. Razen tega se bavi j o tudi z mislijo, da bi v vseh vodnih napravah, ki so potrebne za namakanje riževih polj, gojili ribe, predvsem krape. V idealnem slučaju bi tako lahko letno razpolagali z 200.000 centi mesa, to je s približno ravno toliko, kolikor se nalovi sedaj na morju in v rekah. S tem načrtom bi se torej na - eni strani povečal žitni pridelek, na drugi strani pa bi se lahko štedilo s klanjem goveje živine. Toda izvedba tega načrta zahteva veliko časa in veliko priprave. Kriza riževe produkcije pa je nad vse aktualna in zahteva najhitrejšo pomoč. Najbolje bi bilo, ako bi se u-poraba riža znatno povečala, in sicer toliko ekstenzivno, kakor intenzivno; ekstenzivno, ker je vsa južna Italija in Sicilija absolutno nasprotna rižu, intenzivno, ker je uživanje riža popustilo tudi v krajih, kjer se sicer uporablja. V to svrho je bil določen ravno današnji dan. Zdravniki, \ zdravstveni uradi, poteštati, fažistovski tajniki, a-provizacijski uradi in podjetja, vsi so bili vpreženi v to velikopotezno akcijo, da pokažejo ljudstvu redilno vrednost riža. Riž spominja najbolj na ječmen. Kakor pri tem so tudi pri rižu zrna zrastla s plevami. Pleve pa niso prebavljive. Radi tega je treba riž oluščiti, kar se dela v malem v stopah, v velikem pa v posebnih valjčnih strojih. Riž, ki se tako dobiva, nima lepe zunanjosti: pokrit je namreč s prahom rdečkaste, zelenkaste ali modrikaste barve. (Italijani ga imenujejo pula. Sicer rabijo ta izraz tudi za pleve, toda tu izrecno razlikujejo «puio» od «boi!e». V slovenščini bi se morda lahko rabil izraz «moka», saj rabijo tudi Italijani izraz «farinaccio»). Pulo odstranijo od zrn in dobijo tako «riso camolino». ki se ne sveti. Ker pa zahteva večina kupcev, da se riž sveti, ga še dalje gla-#dijo s pomočjo otrobov ali mra-"morjevega prahu, v «riso luci-do» ali «riso brillantato», ki ga velikokrat netočno nazivljajo tudi «Kaiolina». Riž vsebuje, kakor vse vrste žita, pred vsem ogljikove hidrate in sicer v obliki škroba, le da je riž izmed vseh najbogatejši na teh snoveh (76.5%), dočim ima najmanj beljakovin (7,9%) in tolsč {0,9%). Isto velja tudi glede vsebovanih soli (0.1%). To velja za neoluščen riž; v oluščenem rižu je 10% beljakovin in 2.3% tolšČ. Toda skoro vse te beljakovine in tolšče gredo na načun «pule». Dočim ima namreč «pula» nad 11% beljakovin in 8% tolšče, ima obdelano zrno morda 8% beljakovin in 0.5% tolšče. Sicer trdijo, da so te beljakovine izredno izdatne, več nego dvakrat toliko kakor pšenične beljakovino. Slična je stvar glede vsebovanih soli. «PuIa» vsebuje 15,4% soli, in sicer železove in kalcijeve soli, obdelan riž pa samo 0.4% soli, in še to so večjem delu natrijeve soli. Iz rečenega izhaja, da je riž na sebi enostranska hrana, ker vsebuje pred vsem le ogljikove hidrate. Združen z maslom, ki je skoro čista tolšča, in s sirom, ki vsebuje največ beljakovin, predstavlja pa vsekakor) zelo primerno hrano z vsemi potrebnimi hranilnimi elementi. Najboljše bi bilo seveda, ako bi se dal riž uporabiti s «pulo» vred, toda tak riž se že v kratkem Času pokvari, ker se v puli vsebovane beljakovine hitro razkrajajo. Kazalo bi morda riž sproti prod uporabo olušCati, toda to bi bilo tehniško nemogoče. Radi tega iščejo sedaj rajši način, kako bi se dal oluščeni, toda še ne očiščeni riž posušiti in zmleti. Ako bi uporabili tudi «pulo», bi imeli še drugo korist. Očiščeni riž je namreč brez za življenje nujno potrebnih vitaminov ali dopolnil, dočim so v puli v razmeroma zadostni množini. Radi tega se poraja pri narodih, ki se hranijo skoro izključno z očiščenim rižem, kakor na Ki- tajskem in v Indiji, znana bolezen beri-beri. Pri nas seveda je ta bolezen izključena, ker uživamo poleg riža še druge hrane. Vsekakor je priporočljivo, da se združi riž z drugimi Živili, ki se odlikujejo po množini vtaminov. Kot najbolj umestno priporočajo paradižnike. *** Riževa bitka ^e pričela, začasno seveda v. neposrednimi namenom, da reši krizo riževe produkcije. V ozadju pa* se že zrcali bolj široko osnovan načrt: zvišati sedanjo uporabo riža kolikor mogoče in z rižem po možnosti, kjer se da, nadon" ščati pšenico in tako doseči, da bi bila Italija glede žita do cela neodvisno od inozemstva'. L. C. Rižev dan Obširno zasnovana propaganda za povečan]« konsuma riža RIM, 18. Kakor smo že ponovno poročali, se bo praznoval jutri po vsej državi takozvani rižev dan, posvečen propagandi za razširjenje uživanja riža.Navzlic temu, da tvori riž enega izimed najvažnejših pridelkov italijanske zemlje, je uživanje tega živila v državi, zlasti pa v njenih južnih pokrajinah, le malo razširjeno. Drugi narodi, ki morajo riž uvažati, použijejo povprečno mnogo večje količine riža, nego jih pojedo Italijani, ki pridelujejo riž v lastni državi. Radi tega občutijo morda še najbolj težko gosipo-darsfco krizo, ki je nastala po revalutaciji lire, baš pridelovalci riža. Da se odpomore tej krizi in razAirl tudi med italijanskim prebivalstvom to živilo, se bo delala po vsej državi obsežena propaganda ve le polovico resnice, vara svojega višjega, kdor pia resnico prikriva, zagreši izdajstvo. Po preteku enega leta z zadovoljstvom ugotavljam, da se je ta naloga marljivo, skoro bi rekel pobožno izvrševala. Drugače tudi ni moglo hiti; in drugače tudi ni mogel misliti oni, ki pozna slavno zgodovino vašega zbora. Vsi oni, ki so si za-mog-li domišljati, da motijo normalni razvoj življenja nacije, so bili izločeni. Preostanki nezakonitosti! so se odstranili. Navadno zločinstvo je dobilo hu*d udarec, posebno na Siciliji, vendar pa bo treba še nekaj napraviti na Sardiniji. Pired vsem v središiču Sardinije otartojajo de preostanki tolovajstva, ki jih je treba uničiti^ na$ stane kar hoče. O-rožniki Že dosbro izvršujejo to delo. Državni zakoni se povsod spoštujejo. Iz podrobnih dnevnih poročil, ki jih vsako jutro dobim od Nj. ekac. poveljnika vaše armade, je razvidno, da ste, kakor vednot, navajeni povedati resnico, predočiti položaje kakor so v resnici in ne kakor bi mi hoteli, da bi bili. To vam obrazloži, zakaj sem jaz meseca maja v poslanski zbornici tako pohvalil orožništki zbor, kakor se morda nI nikoli zgodilo tekom cel aga stoletja. Spominjali se boste, da je faši-stavska zbornica stoj« več minut prisrčno in navdušeno ploskala, kjo sem postavil na dnevni red nacije vse orožnike, ki so pačili kot žrtve dolžnosti. Preteklo je eno leto in dobro je preteklo. Izreči vam hočem svojo največjo pohvalo. To morate stporo&ti vsem častnikom in prav vseim orožnikom. Prepričan ran, da boste v brat-skem sporazumu z vsemi drugimi policijskimi silami faši-stovske države še nadalje ohranili Čiat, neoporečen in neoma-deževan prest« vašega zbora in si boaie še nadalje stekali zaslug- za terana, režim in za nacijo.* Kovi zflsedBttie šislstrsKegg sveta se prične Jutri REM, 18. V ponedeljek dopoldne ee bo vršila prva seja februarskega zasedanja ministrskega sveta; ki obeta biti velike važnosti. skih svetnikov, tudi zastopnike zadružništva in sicer v onih pokrajinah, kjer je slednje močno razvito. Te zastopnike bodo izbirali prefekti v sporazumu z vodstvi osrednje zadružne zveze. imit&umtMiu iiK*ni!Humtwni«i:?EH!ifiiiuiiiiii(iuiwi»mi»iki ZAVOD Do BCMCINA-flrtiril TftST VIA-P.FlUl 23 TEL.INT43 05 Mm boH in oiae¥& na vzorčnem sejam v Padovi RIM, 18. Kakor poroča agencija «Rajdio Nazionale», bo poslanska zbornica pri svoji predstojeći proračunski razpravi po vsej verjetnosti bavila najprej s proračunom ministrstva za nacionalno prosveto. RIM, 18. Padovanski vzorčni sejni bo letos posebno zanimiv, ker bo oibsegai tudi raastavo «uničenja in obnove», ki bo pojasnjevala uničenje, katerega je napravila vojna, in obnovo, katero je izvedla vlada. S posebno okrožnico je ministrski predsednik pozval prefekte treh Benečij, naj razvijejo v svojih pokrajinah čim večjo propagando, da bo udeležba na razstavi kolikor mogoče velika. .Poseben oddelek tega sejma bo tvorila kolonialna razstava. V stavbi, posneti po kritem trgu v Tripolisu, bodo izloženi vzorci vseh kolonialnih pridelkov. Padovanski sejm bo trajal od 10. do 25. junija. Dne 18. junija se bo vršila v Padovi slovesna proslava desete obletnice bitke na Piavi, katere se bodo udeležili zastopniki vlade, fašistovske stranke in vojske. Velotrgovei na tvorijo izjeme glede obveznega plačevanja kavcij RIM, 18. Na vprašanje faši-stovske konfederacije trgovcev, če velja tudi za vele trgovce obveznost glede položitve kavcij, je odgovorilo ministrstvo za nacionalno gospodarstvo, da so v»i trgovci brez izjeme, pa naj prodajajo na drobno ali na debelo, obvezani izpolnjevati u-krepe vlade tako gilede koncesij kot kavcij. Zastopniki zadružništva v občinskih svetili RIM, 18. Načelnik vlade potom posebne okrožnice pozval prefekte, naj vključijo v teme, katere predlagajo zakonito priznane sindikalne organizacije pri imenovanju občin- Nov zapletek v lugosiovenski vladni Krizi radi odpora bivših demokratskih. ministrov BEOGRAD, 18. V razpletu vladne krize, ki traja že deseti dan, je nastopil danes znova senzacionalen pre-okret. Nastopili so novi momenti, ki so po-krendli razvoj dogodkov v docela novo smer in zdi se, da bo jutrišnji dan prinesel v gla\-nem končno odločitev. Po včerajšnjih napovedih radikaiskih in demokratskih krogov je imela biti danes dopoldne imenovana nova vlada, za katero je bila lista že sinoči sestavljena. Danes bi bila morala Davidovič in Vuikičević le še definitivno odobriti načrt in potem bi bil takoj predložen kralju v podpis ukaz o imenovanju te vlade. A še predno se je pričel dogovorjeni sestanek med obema političnima voditeljima, je obvestil dr. Marinkovič Davido-viča, da brez svojih prejšnjih ministrskih tovarišev ne pojde v vlado. Davidovič je prišel skrajno ogorčen na sestanek z Vulkičevičem, ki je trajal nad eno uro. Kot dsoznavamo, je hotel Davidovič radi odpora bivših demokratskih ministrov u-resničiti svojo včerajšnjo grožnjo in prekiniti vsako nadaljnje pogajanje z Vukičevičem ter razdreti včeraj ž njim sklenjeni sporazum. Na prigovarjanje Vukičeviča je to svojo nakano sicer opu3til, vendar pa nikakor ni pristal na zahtevo demokratskih ministrov. Po sestanku so se pogajanja med Davidovičem in Marinkovićem nadaljevala. Vukičević pa je odšel naravnost k bivšemu zunanjemu minisitru in ostal pri njem skoro celo uro. Ob 11. uri je odšel na dvor, istočasno tudi Davidovič. Pred dvorom se je med tem časom nabrala velika množica novinarjev in poslancev. Ko se je ob 12.45 prikazal Davidovič ob izhodu dvora, so ga novinarji navalili z nebroj vprašanji. Dejal jim je: «Mislim, da bomo vlado dobili.» Na dvoru se z Vukičevičem sjploh nista videla in nista bila v skupni avdijenci. Av-dijenca Vukičeviča je trajala do 13.20. Tudi nanj so se navalili reporterji. Vukičević jim je iz javil: «Nič še ni gotovo. Nimam vam ničesar povedati. Danes vlade še ne bo.» Odšel je vladno predse dni štvo, kjer se je posvetoval z dr. Korošcem. Tekc-nupopoldneva je bil pozvan Jna dvor Pribičevič. Njegova avdijenca je trajala 3 ure in pol. Ob 20.30 je sprejel večjo skupino novinarjev in jim med drugim podal naslednje izjave: «Vukičević je izjavil v radikal-skem klubu, da je za sestavo nove vlade med radikali in demokrati že dosežen sporazum, da pa je bilo njeno imenovanje odgodeno le radi tega, da se še enkrat poskusi pridobiti za sodelovanje kmetsko-demekrat-ska koalicija. Če to ne bo uspelo, bo imenovana vlada v smislu radikalsko-demokratskega sporazuma. Če me vprašate v zvezi s tem, kar govori gospoda v radikalskem klubu, vam lahko izjavim samo to, da vztraja kmetsko-demokratska koalicija pri svojem dosedanjem stališču, da ne gre v vlado Vukičeviča. Popolnoma izključeno je, da bi se kmet&ko-demokrat-ska koalicija tudi le pogajala, če bi imelo priti do sestave napovedane vlade.» Jutri se bodo pogajanja nadaljevala. , -j. r,-. , nemški državni zfcor odgodil svoje zasedanje BERLIN, 18. Državni zbor je odgodil svoje zasedanje do 27. t. m. Tega dne se bo pričelo prvo Čitanje zakonikih načrtov, katerim je bila priznana nuj-noat v sporazumu, ki' je hil dosežen po prizadevanju predsednika države Hindenburga med vladnimi strankami in centru-mom ter bavarskimi lj ud ovci potenj ko sta slednji dve skupini izpadli iz vladne koalicije. i!:i;;,*iiifHja!MHai«!.3ruiii[.ri!tji!i«iii V trt^ril&U) I 0ZP3AVL jeriJf-IAJAMČENO V TCEK DMEM 3 mvmUUtffUEDJiMrtBC11* IW«JHIMUlt IOT2.K-I7. I t. ifl iOKEC ■ hum Trst, Via Ce^are Battistl 20, tel. 3841 pere In !2ka vsakovrstno perilo. ?isti kemično in bar v a obkkc tillljdRU p Pj lilij I za sklenitev tryovinske pogodbe DUNAJ, 18. V poslednjem Času so se na Dunaju vršili razgovori ^ned zastopniki vlade in go»i>odarskih organizacij. Predmet teh razgovorov so bile ju-goslovenske zahteve, ki so se stavile kot pogoji za revizijo avstrijsko-j ugoslovenske trgovinske pogodbe in ki so se tekom teh razgovorov skušale spraviti v sklad s potrebami in protizahtevami avstrijskih gospodarskih organizacij in podjetij. Kot menda znano, zahteva Ju- , goslavija uvoz papirja ter o-rodja iz železa in drugih kovin, Avstrija pa klavno živino, orasi če, konje, moko, meso, ribe iz rek in jezer, cement in sode. O-be državi zahtevata obenem za omenjeno blago čim nižje carinske tarife.. Avstrija je s svoje struni pripravljena, ugoditi Jugoslaviji do gotove mere, vendar pa od svojih zahtev o carinskih postavkah še vedno noče popustiti. Rok za obnovitev direktnih pogajanj, ki so bila začasno' prekinjena, še ni bil določen. Avstrijska vlada, ki se pogaja tudi z Madžarsko, namerava doznati prej še za rezultate teh razgovorov,. Kriza nemška ImM industrija Poslednja pogajanja — Ruska1 pomoč BERLIN, 17. V prostorih državnega delovnega ministrstva so se zbrali pod vodstvom ministra za delo Braunsa zastop-: niki podjetij in delavcev nemške kovinarske industrije, da se poslednjič skušajo sporazumeti. Če bi se ta zadnji poskus ne obnesel, se prihodnjo sredo zaprejo vse tovame in £00.000 delavcev bo brez dela. Razgovori so bili precej živahni in sta obe stranki v marsičem popustili. Ob 12.30 se ja sestanek prekinil. Zastopniki posameznih strank so se nato pričeli posvetovati v krogu delavskih organizacij oziroma in-dustrijcev, ali naj nadaljujejo s pogajanji. Medtem so pričela posamezna podjetja napovedovati zapre tj e svojih tovarn. Kot prvi je naznanil koncem Siemens, da se bodo tovarne izaprle v sredo. 100.000 delavcev in delavk, ki so zaposleni v njegovih tovarnah, bodo sredi prihodnjega tedna na cesti brez dela. Tej odpo^vedi dela so že sledile druge. Med drugimi je tudi zveza kovinarskih industrijskih podjetij v srednjem Badenu naznanila, da se bodo z dnem 7. marca zaprle njene tovar en in (skladišča, v katerih je sedaj zaposlenih 15 tisoč delavcev. MOSKVA, 17. Vodstvo ruskih strokovnih delavskih organizacij je sklenilo odkazati stavku« jočim kovinarskim delavcem podporo 10.000 rublje*«' iz fonda za mednarodno solidarnost. Hopiiistiia jssosfovenskera napram Združenim državam WASHINGTON, 17. Zbornica nacionalnih predstavnikov jo vzakonila predlog o konsolidaciji jugoslovenskega dolga napram Zedinjenim državam. Novi zakon bo moral odobriti še ameriški senat. Kakor poroča agencija «United l^ess«, se je glasom tega zakona jugoslo-veiuska kraljevina obvezala plačati svoj dolg nekaj nad 5 milijonov dolarjev tekom 52 let. Za dobo prvih 12 let ne bo treba Jugoslaviji za ta dolg plačevati nikakih obresti. Odgovor kancelarja Seipela na interpelacijo glede položaja Nemcev v Pcadižju. DUNAJ, 17. Sredi tekočega meseca so trije tirolski poslanci, pristaši avstrijske krščansko-social- n. •EDINOST* V Trsta, dne 19. februarja 1926 ne stranke, predlofili v parlamentu interpelacijo, t kateri ao obto-ievali italijanska oblasti, ki delajo boje avstrijskim drtavljanom ▼ Poa-di&ju razna nasilja, jim odv-▼»emajo njih nepremičnine, jih si-Hjo v italijansko vojaško slufcbo In drugo. V Danes je na to interpelacijo od-frcnroril driavni kancelar dr. Sei-pel, ki je, kot inano, tudi voditelj fcrManskih socialcev v Avstriji. Dt. Seipel )e v daljftem govoru zavrnil pritotbe tirolskih poslancev. Letalska nesreča T Angliji LONDON, 18. Na angleški obali med Doverjem in Folkestonejem sta. se v višini 700 m trčili dve vo-9ki letali. Pilot enega letala se .e rešil s padobranom, drugi, poročnik Watson je padel * vso težo na tla in se usmrtil. Obe letali sta se docela razbili. Velika nesraCa v zalivu San Francisca | SAN FRANCISCO, 18. V zalivu se je peljalo na enem izmed ferry-boatov veliko število potnikov. Morje je bilo precej razburkano in nenadoma se je zgTnil preko ladje ogromen val. Nastala je panika, preko 80 ljudi, ki so mislili, da se ladja že potaplja, je poskakalo v morje. Ko so posadka in ostali potniki, ki so ohranili hladno kri in ostali na ladji, opazili, cia so njihov sopotniki, ki so se preplašeni vrgli v vodo, v veliki nevarnosti, so jih pričeli nemudoma reševati. Glasom prvih vesti pa so jih spravili na varno komaj kakih G0. 20 ljudi je baje potonilo. TežensSl w Trst, 18. febr. 1928. ITALIJA \ Zasedanje senata, ki se je pričelo v začetku prejšnjega tedna, se je ta teden nadaljevalo in je zadobilo v poslednjih dneh znaten pomen. Visoki zbornici je bil -predložen kraljevi ukaz o stabilizaciji lire, da se spremeni v zakon. Razprava o tem važnem zakonskem o-snutku se je pričela v sredo. K besedi se je priglasilo več govornikov, ki so v očigrlc-d tako veliki pridobitvi na finančnem pel j u hvalili vlado in njene organe. Govorili so o uvedbi zlate valute v zvezi ž nižanjem cen in razvojem industrije, trgovine, posebno pa poljedelstva. V petek je govoril finančni minister Voipi, ki je podal obširno poročiio o lin unč n i politiki vlade sploh, o pridobitvah na finančnem in gospodarskem polju i 11 še posebej o stabilizaciji lire. Gospodarski preokret v Italiji se je glasom ministrovih izvajanj započe! ze z nasipom fa&istovske&a režima. \ veliki meri je napredovala ita-lijatLika mornarica in pomorska plo vba splo h. Navedel j e t udi zemljiške melioracije. Kot izhodišče sedanje finančne politike pa je minister označil go\or načelnika vlade, ki ga je imel pred štirimi leti v Pesaru. Tekom pirvih treh let so se uravnovesili vsako letni državni proračuni, da, dosegli Jbo se celo znaini prebitki. Konsolidirali so se viseči in državni uoigovi, u-stanovile so se amortizacijske blagajne, lira se je za-varovala pred špekulacijo, zunanji dolg se je plačeval in se še plačuje e vojnimi dajatvami Nemčije. V dokaz dobre finančne politike je navedel minister izloče\anje državnih bankovcev iz denarnega obujka in znižanje državnega dol^a za približalo 10 milijard lir. Zatem je prešel na stabilizacijo lire. Opisal je tozadevno postopanje vlade, omenil pomen tega vladnega ukrepa, ki bo povzdignil kredit države po vsem svetu, dotaknil se je blagodejnih posledic, ki se bodo pokazale povodom stabilizacije na celokupnem državnem gospodarstvu in s tem zaključil svoj govor. Razprava o tem zakonskem načrtu se ima, kot je bilo napovedano, zaključiti v visoki zbornici tekom današnjega dne. Medtem, se vsa ministrstva pripravljajo na novo zasedanje ministrskega sveia, ki se no pričelo 20. februarja. Glavna zadeva, o kateri bo razpravljal ministrski svet na tem svojem zasedanju, je pač preuredba nacionalnega predstavništva, s katero se je, kot znano, bavil že veliki fašistovski svet. Pravosodni miirster Rocco bo predložil in poročal o tozadevnem zakmskem načrtu. Nadalje so bo ministrski svet pečal z načrtom o pravilniku k stabilizaciji lire, z novim tiskovnim zakonom in celo vrsto drugib. načrtov in predlogov. V poslanski zbornici je bilo razdeljeno tekom tega tedna potrebno- število kopij proračunov ministrstev za notranje zadeve in promet. Prtvi predvideva v celoti 746,968.825 lir. Ob tej priliki dostavljamo, da bo imel načelnik vlade glasom poročila agencije «Radio Nazionale« kot notranji minister velik govor poslanski zbornici, ko se bo bavila 9 tein proračunom. Proračun prometnega ministrstva pa predvideva 584,631.475 lir izdatkov. Koncem preteklega tedna je bila v Rimu sklenjena in podpisana kolektivna deftovna pogodba za kovinarsko industrijo. Vsebino te pogodbe med delodajalci fai delojemalci v kovinarski Industriji so objavili včerajšnji listi. S to skupno pogodbo, ki velja za vso dntavo, so bili postavljeni temelji za vse istovrstne pogodbe, ki se bodo sklepale v industrijskih središčih in pri posameznih podjetjih med podjetniki in delavstvom. V pogod&i so na splošno in tudi v podrobnostih zapopa-dene določbe o sprejemanju na dek>, o osemumem delavniku, o akondnem delu, o delavskih dopustih, o odpuščanju delavcev z dela in tozadevnih odškodninah in druge. Glasom te pogodbe se bodo morali delavci obračati za delo na sindikalne name&čevalne uraovne ustave in njej bodo nalikovale vse državine kolektivne pogodbe, ki se bodo sklepale za druge gospodarske panoge. Posebni tribumal za zaščito države je v poradeljek izmed 10 komunistov iz severno-italijan-skih mest obsodii sedem na skupnih 63 let, 3 mesece in 10 dni ječe. V pioslavo šestletnice kronanja papeža Prja XI. se je darovala v nedeljo v Sikstinski ka^-peli svečana sv. maša, kateri so prisostvovali mnogi kardinali, papeževi sorodniki in drugi. Med udeleženci teh ceremonij je bil tudi švedski kralj Gustav s svojti m spremstvom, ki se mudi te dni v Rimu. INOZEMSTVO VLackna ^kri-za v Jugoslajvi}i» ki je napočila sredi prejšnjega tedna, se je sinoči rešila. Deset dni so se Vuki-eević, Radič in Peric, ki jim je kralj naročil, naj sestavijo novo koncentracijsko vlado, zaman trudili, da bi izvršili svojo nalogo. Tekom tega tedna je Vukičević ponovno dobil mandat za sestavo vlade, a mu je kralj prepustil, naj sestavi delovno koalicijsko vlači . Po dolgotrajnih iir težavnih pogajanjih, ki so trajala od pon-deijALv uu včerajšnjega dne, se mu je končno posrečilo sestav viti ali pravzaprav obnoviti koalicijo med radikali, demokrati, muslimani in ljudovci. Davidovi-.;, stari in popularni vodiitelj demokratov, ki se je prod dvema tednoma z odločnim korakom oklenil Radičeve in Pribićevićeve ideje o demokrata skem bjo-kui, ki je že prevzel vodstvo izvnševalnega odbora ueiinoKratske umije, se je znova, da-si pod povsem drugimi pogoji, približal radikalom in njihovim zavezoikom lj udovcem in muslimanom. Demokratski klub je po precej bunni seji odobril predlog- svojega. načelnika, po katerem so se trije bivži demokratski minisftri nadomestili z novimi močmi. Glavni pogoj in zaliteva demokjnatov je bila, da dobijo oni v svoje roke mini-žtiBtvo za notranje zadeve. Vukičević se je rešil iz te nove in pogiaviLiie zadrege s tem, da je predlagal za notranjega ministra dr. Korošca, vodiitelja SLS, demokratom pa ponudil mesio državnega podtajnika pri tem ministrstvu. DavkLović je predlog sprejel in vladna kriza je bila rešena. Novo vlado, ki je bila sinoči na ped 1 agi omenjenega sporazuma sestavljena, ki ima biti danes s kraljevim ukazom imenovana in zaprisežena, sestavljajo v glavnem iste moči kot prej: ^ ministrski predsednik je Vujkičević, zunanji minister dr. Marink o vič, finančni minister dr. Marković, notranji minister pa je po novem sporazumu Slovenec dr. Korošec. V romunski poslanski zbornici je podpredsednik narodne kmetške stranke Voivoda predložil interpelacijo giede romunske zunanje politike, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z življenjskimi interesi Romunije in ki jo vodi minister Titule scu po srvoje in celo v nasprotju z ostalimi ministri. S to interpelacijo se je bavil romunski ministrski svet na svoji seji, ki se je vršila v Četrtek, in je ob tej priliki namesitnik zunanjega ministra minister Duca v od- govor na to interpelacijo prečita! brzojavko ministra Tttu-lesca. Titulescu je v svoji brzojavki izjavil, da je M-ala antan-ta tudna in jo pretvezna nesoglasja radi incidenta v Mono-štru (St. Gotthard) niso omajala ter da si i talij ansko-romun-sko in italijanstko-madžarsko prijateljstvo nista v nikakem nasprotju, ker Italija ne podpira revizije mirovnih pogodb. Nemčijo pretresa poleg gospodarske tudi politična kriza. V kovinarski industriji se je zaostril spor med delavstvom, ki je radi težkih življenjskih razmer zahtevalo povišanje plač, in imluetrijci do skrajne mere. V ta spor je posegla tudi vlada, toda doslej, vsaj kot ingieda, šaman. Posamezni kovinarski industrije! in podjetja so že pričela groziti z sapretjem tovarn in družba - Siemens & Halske, ki je v njenih tovarnah zaposlenih okrog: 100.000 delavcev, je ie napovedala, da bo. tekom prihodnjih dni zaprla vse svoje delavnice. Nastala je nevarnost, da izgubi delo poleg teh 100.000 še drmgrib 700.000 delavcev, k£ so zaposleni pri podjetjih nemške kovinarske industrije. Politična kriza pa je dosegla svoj vrhunec v sredo, ko je razpadla nemška vladna koala-cija, oziroma ko so se odcepili od nje centruim in bavarski ljudovci, ki so se uprli novemu šolskemu zakonu, kot ga je izdelala vlada. Berlinski politični krogi napovedujejo, da bodo v kratkem razpisane nove volitve. Medtem zaseda v Havani še vedno vseameriška konferenca. V sredo je bila sprejeta konvencija o vseameriški unija. V tej zadevi je zavzela argentinska, delegacija opoziciona Ino stališče. Njen nače&nik, argentinski poslanik v Washin#tonu Puejrrredoo, se je odločno boril za to, da bi ta konvencija vsebovala določbo o odpravi carinskih mej med ameriškimi državami, a mu je izpodl etelo. vkrcanje v februarju Podal je ostavko kot načelnik r ~ argentinske delegacije in kot argentinski poslanik v Wa-shinjgAonu bržkone radi tega, ker se je argentinska vlada v poslednjem hipu izrazila za to, da se konvencija o vseameriški uniji kljub temu, da ne vsebuje omenjene določbe, sprejme. Skoro pred dvema tednoma se je, kot mano, podpisala arbitražam pogodba med Francijo in Združenimi državami. Sedaj so pričele tudi druge evropske velesile naročati svojim poslanikom v Washingytonu, naj pričnejo s tamkajšnjo vi ado pogajanja za sklenitev, sličnih arbitražnih pogodb. Zadnjič smo o-menfli v tem pogledu Anglijo, tekom tega tedna pa so listi poročali, da sta pod vzel i potrebne tozadevne korake tudi italijanska in nemška vlada in da Kellogg, ameriški državni tajnik, njunih ponudb ni odklonil. Sofijski list «Zeveno» je v teh dneh poročal, da je bolgarski zunanji minister Buro v na poslednji seji ministrskega »veta podal poročilo o bolgarski zunanji politiki. Glasom tega poročila je Anglija v poslednjem času opustila bolgarofilsko politiko, o čemur priča angleška zahteva, naj bolgarska vlada internira vse aktivne voditolje macedonskih revolucijonarjev, pa tudi dejstvo, da Anglija Bolgarski noče dovoliti posojila. V Skopi j u je bil v sredo zvečer umorjen lekarnar Geuović. Morilec je utegnil v prvi paniki, ki se je polotila ljuidi, zbežati. Oblasti so uvedle preiskavo. Listi so izrazili domnevo, da je bil neznani morilec macedonski revolucijonar. Lekarnar Geno-vič je baje včasih podpiral ma-cedonsko revolucijonarno gibanje, v poslednjem času pa so njegove podpore izostale in pravijo, da je moral radi tega u-mreti. DNEVNE VESTI SMRTNA KOSA Iz Lonjerja nam pišejo: Minulo nedeljo smo spremili k večnemu počitku znanega posestnika Franca Merlak. V petek smo ga videli še v na^i sredi, a v soboto smo izvedeli Žalostno vest: ugrabila nam ga jo bela žena. Bil je priden in pošten mož. Da je bil pokojnik vsem priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležila, tisočera. množica iz bližnjm in daljnju vasi. Pokojnik jo bil član konsumnega. društva v Lonjerju, katero mu jo darovalo krasen venec. Tudi naš pevski zbor mu je izkazal zadnjo čast s par žalostinkami dozna, v cerkvi in na pokopališču. Težko smo so ločili od Tebe, dragi France, zato Ti kličemo zadnji pozdravi Na svidenje nad zvezdami!! Vattu. LIKVIDACIJA PO&T1FB HRANIL-NIČE NA DUNAJU. Na podlagi senžermenske mirovne pogodbe je bil ie 6. aprila 1922. sklenjen sporazum med vsemi na-sledstvenimi drŽavami bivše Avstrije glede likvidacije bivših avstrijskih poStnih hranilnic. Ta sporazum je določil vsaki izmed nar-sleds-tvenih držav gotov sorazmeren del aktiv. Od svoje strani se je pa morala vsaka nasledstvena država obvezati, da sprejme nase vse terjatve onih upnikov v pofit-nohi-an.ilneca prometu in v poštno tekočih računih, ki so 26. marca 1919. imeli svoje redno bivališče na ozemlju dotične nasledstvene države ter se od takrat niso kam drugam preseli:!. Uradni list od 6. lebruarja 1928. priobčuje doaiek k sporazumu od 6. aprila 1922. V dodatku so našteta aktiva poStne hranilnice, katera prejmejo nasledstvene države. Italija prejme 200.000 avstrijska šilingov, dalje avstrijske predvojne rente v imenski vrednosti 3,500.000 lir ter de posojilo triaške-gn mesta in trgovske zbornice v iznosu 4281100 kron. Te pogodbe imajo namen omogočiti italijanskim financam, da plačajo poštno - hranilno imovino onih oseb po GO% v lirah. Terjatve v poštno - hranilnih knjižicah so že po večini spremenjene v lire. Glede poštno - tekočih računov pa še ni dokončana preiskava, za katero je potreba obilo časa in truda. Vrednostni papirji, obseženi v rent ni h knjižicah, so bili ie prijavljeni v Italijo ter se nahajajo sedaj na finančnem ministrstvu y Rimu. Upati je, da se bo tudi glede teh kmalu izvršila zamenjava. - UBKI2 JAVNIH LOKALOV ZA PUST Kvesturi* je dovolila za zadnja dva dneva pusta, t. j. 19. in 21. t. m., sledeče podaljšanje urnika ca javne lokale: a) hoteli, restavracije, gostilne, bufeti likernice od 19. na 20. t. m. lo 3. ure zjutraj. . b) isti lokali od 21. aa 22. L m. celo noč. '—-----— Ljudske kuhinje imajo dovoljenje omenjona dva dneva le do 2. ure zjutraj. Močne alkoholne pijače se tudi za pust ne smejo prodajati po 22. uri. Meštrovičev spomenik za CMcago Predvčerajšnjim so prispeli v tržaško prosto luko trije vagoni, ki takoj vzbudijo pozornost človeka, če ga opravki ali dolg čas zanesejo v bližino skladišča štyv Pravzaprav vzbudi samo en železniški voz njegovo pozornost; odprt je in iz njega se dvigata ogromni glavi dveh konjev. Konja sta orjaška, saj meri vsak v dolžini svojih ^obrih pet metrov. V drugem, priklopljenem vozu pa ležita dva Indijanca-velikana: ježde:a-lokostrelca, ki sta svoje noge pustila na trebuhih obeh konjev. Konja >Eta brez nog tn repov, ki so, Ob Men z drugimi deli, spravljeni v tretjem, zaprtem vozu. Vse je iz brona. Deli velikega spomenika svobode in ujedinjenja so, ki ga je za mesto Chicago (Združene države Severne Amerike) izdelal sveiovnoeaani jugoslov. umetnik Meštrovič. Posamezni deli spomenika so bili vliti v Zagrebu. Oba konja, kakor jih je videti v prvem vozu, tehtata 76 sto-tov, jezdeca pa, ki ležita v drugem vozu, 17 Ti deli spomenika so bili pripeljani z želecnico v Trst; tu jih bodo vkrcali na pamik, ki jih prepelje v New York, odkoder jih spravijo v Chicago. KLOBUCARSKA INDUSTRIJA. Italijanska klobučarska industrija preživlja sedaj, kot smo že poročali, precejšnjo krizo. Kakor znano, se izdeluje v Italiji veliko klobukov lz kk>bučevine (klobuki «Borealino» so svetovno znani), a Imajo tudi cvetočo industrijo slamnikov. Kriza v obeh industrijah je zrestala radi uvoznih težkoč v Ze-dinjene države Severne Amerike in radi nove mode, hoditi brez klobuka. Slamni&ki industrijalci so se strnili in sklenili skupne korake za. povzdigo svoje industrije Tako nameravajo podariti vsakemu udeležencu pri amsterdamskih olimpijskih igrah modem in pri-kupljiv slamnik. Na ta način hočejo Izpreobrniti svet zopet k slamniku. Ob enem je razposlal glavni tajnik fafiistovske stranke ▼sem zveznim tajnikom okrožnico, v kateri priporoča za prihodnje poletje vsem zaupnikom sodelovanje pri slamniftki bitki, da se ublaži, če ne odpravi kriza v slam-T)praviti Industriji. SITNI TRO f" Rusija je za mednarodni trg velika nganka. Pred trema dnevi je nastopila kot kupec istočasno v Chicagu in Winnipegu in s tem izzvala porast pšeničnih cen. Nafta italijanska tržiSča so sedaj od prekomorskih trgov popolnoma odvisna in zato zasledujejo analogno tendenco. Podražitev pšenice se ]e omejila na dve liri pri stotu. Konsum se na efektivnem trgu za Manitobo 3 in 4, . .„-in marcu. Radi že znanih in na tem mestu navedenih vzrokov beležimo le rahel interes za argentinsko pšenico. Domača pšenica je v ceni neizpre-m en j ena, Manitoba 2 stane L 149, ista 3 L 140 vag^on Benetke. Koruza je v zadnjih dneh že ponovno v rokah mednarodne špekulacije, ki žene cene navzgor. New York beleži porast 9 centov za bushel (kg 25.40), Dunaj 10 čeških kron za metrski stot. Na ta način se je cena koruze nasproti lanskemu letu dvignila za celih 50 odstotkov pri q. Na vsak način ni danes priporočljivo delati terminske kupčije, kajti reakcija bo po vsej verjetnosti kmalu neizbežna. Tržaški uvozničarji zahtevajo za romunski Foxani L 96—97, rinfuza, franko vagon. Oves je v simpatiji s koruzso tu zelo čvrst, toda cene razpoložljivega blaga se v Trstu niso izpremenile. Krušna moka je zaenkrat Še neizpreme-njena, ker mlinarji še niso zavzeli stališča radi momentanega porasta cen. Razlika kolebanja cen v iznosu dveh lir tudi ne izpre-minja položaja, ker so prejšnjega tedna cene pšenice padle za okroglo 2 liri, moka je pa ostala kljub temu neizpremenjena. V rižu je tendenca mlačna, tržaška veletrgovina pa noče znižati cen. Rojstva, smrti ln poroke v Trstu dne 17. februarja 1928. Rojeni: 12 (med njimi 1 mrtev); mrtvi: 19; poroke: nobena. Iz »ašei? urada Marjana v d. Močnik - Sp. Ka- nomlja: Že v «Edinosti» od 24. julija 1927. smo Vas obvestili, da o Vaši prošnji ni sledu. Morate obnoviti prošnjo z vsemi potrebnimi prilogami in podati dokaz (poštno potrdilo ali izjavo županstva), da je bila prvotna prošnja res pravočasno odpremljena. Dan 30. novembra 1926. j-e prekasno, ker rok za vlaganje je potekel dva meseca prejo, in sicer dne 30. septembra 1920. Josip Vodopivec - Kienik: Da nam bo posel posel olajšan, potrebujemo pozicijsko številko, katero zveste na županstvu. Josip Stanič - Podgrad: Odgovorili smo Vam pod tem nask ^ vorm že v «Edinosti» z dne 22. 1. 1928. Pripominjamo še, da se re^ kurz sedaj nahaja na računskem dvoru pod št. 38787. Dne 2. t. m. 90 bili pri županstvu v Podgradu zahtevani šo nekateri dokumenti. Vojno ministrstvo je tudi že izreklo svoje mnenje o dejstvu, ki je povzročilo smrt pok. vojaka. Josip Kralj - S!iv{e: Sktep na Vaš rekiir* se nahaja od leta 1925. pod št. 7G22 na računskem dvom. Vložiti morate prešnjo, da piide do razprave, in to Čim prej, fia ne bo cela zadeva šla «ad akta». Anton Furlan - črnciiči: Vam je bila odbita pokojnina še novembra 192G, ker ob Času smrti Vašega sina nisto bili dosegli še starosti 50 let in tudi v Času, ko je bil zaključen rok za vlaganje pro&enj za vojno pokojnino, niste bili še C0-letnik; niste tudi nesposoben za koristonosno delo. Negativen odlok Vam je bil vročen dne 5^^ 1027. Josipina Milharčlč - Hatenjavas: Vam je priznana pokojnina. Akt se točasno nahaja pri likvidacijskem odboru, kjer smo pospešili rešitev! Marija Borut v*L Hrcvatin -Beloglava: Na to ime je bil izdan negativen dekret še 6. 6. 1927. Ni pa bil vročen, ker je Vaše županstvo izjavilo, da je prizadeta umrla že 14. 5. 1927. Ako mislijo dediči rekurirati na računski dvor, naj zahtevajo negativen dekret pri: «Ministero d-elle Finanze, Direzione Generale delle Pensioni di Guerra - Servizio Ter-re Redente - Viale del Re - Roma.» Neža Uraden - Spodnja Kanom-lja: Vam je bil julija meseca 1925. vročen negativen odlok, radi Vaših ekonomskih prilik. Zakaj niste vložili pravočasno rekirrza? Roma Grgič - Pad riče: Vaše prošnje, katere ste vposlali septembra meseca, ni mog-oče izslediti. Za nadaljne informacije pridite ob priliki v urad. Marija Hervatl5 vd. «6 - Za-brežeč: Z min. odlokom od 3. 12. 1927., St. 63381 Vam je likvidirana vojna pokojnina. Tržaška zakladna deleg-acija je dobila nalog izplačevanj dne 29. 12. 1927. M&tej P oropa t - Laniičo: Zadeva je odvisna od kraljeve zakladne delegacije, kateri morate predložiti dokument pretorja, iz katerega naj bo razvidna nadomestitev varuha. Jurij Radešifi - S tarna: Vam je priznana vojna pokojnina. Smo pospešili zaključek pri likvidacijskem odboru. L K. - P.: Dokumenti so prispeli na pristojno mesto. Dne i. t. m. so bila zahtevana še nekatera pojasnila. Kate) Kozlovifi - Materada: Vaša pokojnina je provizorična. V s vrbo izposlovanja definitivne vojne pokojnine morate predložiti spričevalo italijanskega državljanstva Tajništvo. Iz tržaškega življenja Obupni korak bolnika Radi neke bolezni, ki g-a je & del j časa mučila, je včeraj popoki dne hotel skleniti svoje račune r življenjem 34-letni občinski uslufc benec Lucijan Cimolino, atairujo(j v ulici T. Vecellio Št. 13. V ta nar men je okoli 13. ure zavtil doma. znatno količino nekega strup vs&-bujočega mazila, ki mu ga je prwV' pisal zdravnik, pa seveda ne zat to, da bi ga jedel, temveč da bi se z njim mazilil. Njegovemu nespametnemu dejanju so kmalu potem prišli na sled njegovi domači, ki so poskrbeli, da je prihitel zdrav-! mk rešilne postaje. Ta je Cimo-, linu izpral želodec in ga s to operacijo rešil iz nevarnosti. Nato jel bil samomorilni kandidat prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 7 dni. Poskočen samomor ali nesreča? Včeraj zjutraj okoli 7. ure so «e; na pomolu Bersaglieri nenadoma; razlegli obupni kriki na pomoč.; Neki iinančni stražnik, ki je tam1 vršil svojo službo, je pohitel proti mestu, odkoder so doneli kriki, in tedaj je kmalu zapazil v vodi moža, ki se je z vsemi silami trudil, da bi se vzdržal na površju. Stražnik je takoj uvidel, da s kopnega ne more pomagati neznancu, ker je bil predaleč od brega; zato j« poklical par svojih tovarišev in nekatere pomorščake, ki so naglo skočili v neki Čoln ter odveslali na pomoč neznancu. Nesrečnik je medtem že omagal in izginil pod vodo, toda stražniki so ga po sreči dosegli in ga s pomočjo pomorščakov spravili na kopno. Medtem j-šilno postajo, odkoder je kmalu prihitel na lice mesta zdravnik, kateremu se je posrečilo, da je potom umetnega dihanja obudil u-t opij en ca k življenju. Ko se jo zavedel, kar s»e je zgodilo šele čez kako pol ure, je bil nesrečnik, v katerem so pozneje spoznali 33-let-ne~a težaka Riharda Gavazzenija, stanujočega v ulici Viteiii št. 12, .jcijita v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v zelo nevar* nem stanju. Do sedaj ni bilo še mogočo do* gnati, gre li za samomorilni poskus ali nesrečo. USTNICA UREDNIŠTVA Dopisnikom pod naslovom «Iz trnovske mlekarne*: Dopisa žal ne moremo priobčiti. Dopisniku lz &t. Petra na Krasu o plimlfi ln kraljici plesa: Žal ne moremo priobčiti. Avtomobil proti kolesarja Ko je 17-letni pekovski vajenec Jurij Baboi, stanujoč pri Sv. Aloi-ziju-Chiadino, včeraj zjutraj vozil s kolesom po ulici Ginnastiea, mu je na vogralu ulice Toro pre-stri^el pot n#ki avtomobil in podrl. Ker je šof-e-r naglo ustavil, jo je fant po ceni izkupil; pri padcu je zadobil le nenevarno rano na Celu. Dobil je potrebno pomofl na rešilni postaji, kamor se je sara podal. Nszgcda pri dolu. Pri delu v neki mehanični mizarski delavnici v ulici Canova je 26-letni mizar S i 1 v i j Spanarher, stanujoč pri Sv. Mar. Magdaleni zg. št. 040, včeraj popoldne prijel po nesreči z levo roko pod klino električnega oblica, ki mu j<© hudo razmesarlla dva prsta. Siromak se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. O zdravil bo v 10 dneh. Tržaško sodišče Trčenja med tovornim aviomebi-lom hi tramvajem. Oba sprevod* nika pred sodniki. O tej obravnavi smo poročali žo v marcu pr. 1. Takrat je bila prenesena, ker se je ugotovilo, da ja bil kolikortoliko kriv tudi sprevodnik tramvaja, dočim jo sedel na zato-žni klopi samo šofer tovornega avtomobila. Obtoženca sta Franc Mervich, Šofer, in Alfonz Michel, tramvajski uslužbenec. Marsikomu bo že v spominu nesreča, ki so je dogodilo v ulici Broletto. Velik tovorni avto j-e prerezal pot tramvaju št. 2, ki je pred tržaško ladjedelnico pri Sv. Marku zavil v ulico Broletto. Avto in tramvaj sta vozila v isti smeri, le razdalje rned njima se je bliskovito manjšala, in avto je z vso silo treščil ob zadnjt del tramvaja s strojem, dočiin je priklopni voz tramvaja skočil med obo vozili in povzročil tako precejšnjo materialno škodo. Toda trčenje je imelo usodne posledice. | Na sprednjem pločniku tramvaja: je stal 42-letni stavbni zidar Što- i fan Dodich. uslužben v ladjedelnici Sv. Marka, ki je pravkar stopil na tramvaj. Na nerazumljiv način je na njegovi osebi učinek, sunka bil strašen. Tovariši delav cl so ga koj po nesreči pobrali tal. Imel je prebito lobanjo in ne-številne rane po vsem telesu. Umrl je tekom prevoza v mestno bolnišnico. Šofer Mervich trdi na obravnavi, da je nedolžen. On je že deset let šofer in ni še nikdar zagrešil najmanjšo nesreče. Ni on treščil v tramvaj, temveč je tramvaj skoro podrl voz. On je že pred nesrečo videl tramvaj, a se je držal že toliko na strani ceste, da je upal, da zamore mimo brez nevarnosti. Michel pa trdi nasprotno. Travi, da je le šofer kriv vsega. Tudi priče niso prinesle jasnosti v to obravnavo. Vdova Dodicheva je bila na obravnavi zastopana po odvetniku dr. Brunu Matosel-Loriani. Mervicha je branil odv. Turola in Michela odv. Giorgacopulo. Po govorih drft. pravdnika in odvetnikov j« sodni dvor, katere- V Trstu, dne 19. februarja 1928. remu Je predsedoval vac. Macrl, izrekel oprostilno razsodbo za tramvajskega sprevodnika in ob-godil Mervicha na 7 mesecev ječe tn 300 lir globe. Branitelj je v lotil priziv. «EDINOST» III. Vesti zjGoriškega Goriške mestne vesti RT L. * Kot po drugih ih, je danaž-nja nedelja tudi v Gorici in po Goriškem posvečena — rižnemu dnevu. Tudi poljedelska federacija je odposlala za ta dan vsem svojim Članom, potežtatom, političnim tajni!" m itd. okrožnico, v kateri jih jt ^uživala, naj delajo na vse načine na to, da se rižni dan dobro obnese. Vrh tega je v okrožnici predvsem po udarjen pomen rižnega dne in koristi, ki M jih tak dan prinesel. Med drugim pravi okrožnica, da je ta inicijativa, ki skuša razširiti v naši pokrajini konsum riža, v ozki zveei z žitno bitko. «V resnici je očivid-no, da več kot se bo riž k on s umiral za prehrano, tem manj se bo porabilo žita, tem manjšo množino tega zadnjega bo potreba potem uvažati iz inozemstva in tem večja bo aktivnost naše trgovinske bilance. Vrh tega priporoča tudi zdravniška veda široko uporabo tega hranila, ki je nacionalni pridelek, ker je poleg tega, da je eno izmed riejtečnejšfh hranil, tudi zelo lahko prebavljivo.» Poudarja dalje ekonomičnost te jedi, ki je tudi zelo okusna, če je dobro pripravljena. Tudi iz zdravstvenega stališča da je riž zelo higijeniCna in čista jed, ker se ga za časa nabiranja in njegove predelave ne dotakne Človeška roka. Okrožnica končuje s trditvijo, da je današnji dan posvečen preosnovi nacionalnega gospodarstva. Tečaj za bcrvan}*, lakiranje in poliranfe lesa Zavod za industrijo vzhodne Furlanske v Gorici bo tudi letos na splošno željo interesiraacev otvoril tečaj za barvanje, lakiranje in poliranje lesa. Pouk se bo vršil vsako nedeljo in vsak praznik od 8. do 11.30 dopoldne. Poučeval bo g. Giulio Vit-tGri v delavnicah in mizarnicah goriške kr. obrtne šole v ulici Zo-rutti. In sicer se tečaj prične dne ■i. marca t. 1. ter se konča v mesecu juniju. Poučevalo se bo: 1) Priprava lesa; 2) Barvanje; 3) Pritrjevanje pobarvanega lesa in glajenje; 4) poliranje lesa; 5) lakiranje; 6) dovnševanje povn&ja. Kdor se hoče vpisati v tečaj, mora to storiti do 29. februarja t. 1. pri omenjenem zavodu v ulici Mo-relii št. 3*7 v pritličju. Pouk je brezplačen. zasedanje gorialie posoie. Predsednik goritko porote cav. uff. Ferri je izjavil, da se bo vrnilo bližnje zasedanje goriške porote v mesecu marcu in aprilu. Na programu je pet procc-sov. Podrobnejši red obravnav še ni določen. Razprave so sledeče: 1) Proti Ivanu Del Pinu iz Goric*, ki id obtožen poekužene^a*umora avoje žene, ki jo je hotel zastrupiti s kar-bolno kislino; 2) proti Francu Soldatu, mesarju iz Iditkega, ki je radi ljubosumnosti uamrtil lansko leto svojo ženo; 3) proti Ivanu Drofeniku, obtoženemu, da je vdrl v stanovanje in da je zagredil še druge teike z-ločine; 4) proti Benečanu Alojziju Molinu. ki se bo moral zagovarjati radi poskušene-ga umora svoje tete Terezije Nio-nato in nekega Zippolija. ki sta pričala proti nježnu pri neki obravnavi na goriškem kaz. sodišču, na podlagi katerih pričanj je bil Molino obsojen; 5) končno se bo nadaljeval proces proti Jožefu Ja-cuminu iz Fiumicella, ki se je pričel že na zadnjem zasedanju goriške porote, pa je bil prenesen, ker se jo zdelo potrebno izročiti Jacumina psihijatrom. Jacumin je v nekem prepiru ubil svojega brata. Predsedoval bo vsem tem porotnim obravnavani' cav. Ferri. Zastopnik drž. pravdiiištva bo cav. uff. Giuseppe Tripani. Kance-list pa g. Anton Luciani. Brivnioe bodo jutri odprte Kot smo že javili v našem listu, bodo v pondeljek izjemoma odprte vse ibrivnice ▼ Gorici. Mesto v pondeljek bodo brivnice zaprte v gredo, dne 22. t. m. Utonila J« v potok« Tragično je končala te dni svoje življenje neka Cecilija MavriČ, stara 25 let, iz Vrtojbe. Prijemali so jo Že več časa epileptični napadi, tako da je včasih padla na tla brez vsake zavesti. Pred dnevi se je odpravila k potoku Vrtojbici, da bi tam sprala nekaj perila. Bila je sama. Med pranjem pa jo je zopet prijela njena bolezen; omahnila je nezavestna naravnost v vodo in ker ni bilo nobenega v bližini, da bi ji priskočil na pomoč, je utonila. Sele črez nekaj časa je prišel tam mimo neki deček, ki je zagledal žensko truplo v vodi. Poklical je takoj ljudi, katerih pomoč pa je bila zaman, kajti mlada žena je bila že mrtva. Pozneje je prišla na lice mesta komisija, ki je dala, ugotovivSi, kako je nastala nesreča, dovoljenje, da se Mavrič pokoplje. Odprte lekarne. Danes, v nedeljo, dne 19. februarja, bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Pontoni, Via Rastello št. 26; do ene ure popoldne pa lekarni: Kurner, Corso V. E. št. 4, in Alesani, via Carduc-ci št. 12. Ezgsrad sodfiia Potrti list ni bil v redu. Ž# v četrtkovi «cEdinosti» smo poročali o nekem Jakobu Demšarju trgovec iz Loma pri Poljanah nad Škofjo Loko, ki je skušal priti pri Podbrdu čez mejo s potnim listom, na katerem je bil prilepljen iz nekega drugega potnega li-' sta strgan list, vidimiran od ital. konzulata v Ljubljani. Demšarja so na meji, ko je komisar to zapa-zii, aretirali in ga odvedli v Gorico, kfer se je v petek dopoldne vršila -ijska obravnava. ^emfiar je priznal, da je strgal iz zapadlega potnega lista stran in jo prilepil na nov potni list. Storil pa je zato, ker je bil njegov potni list, dostavljen mu od srez-kega poglavarstva v Škot ji Loki, ze vse porabljen, dočim je bil vizum italijanskega konzula še veljaven. Napravil si je nov potni list v Škofji Loki in na njem po svojem naivnem logičnean sklepanju prilepil strgano stran iz starega potnega lista. Za pričo je prišel tudi obmejni komisar iz Podbrda in opisal, kako jo zasledil potvorbo v potnem listu. Sodišče je na predlog državnega pravdnika obsodilo obtoženca na 1 mesec zapora, toda le pogojno za dobo p etili let. Fc>£kv.<i sta bolela finančnega pottitrigaAirja Neki Karel Jersin iz Ljubljane ter Andrej Kerrmarm iz Avstrije, trgovca, sta se morala v petek zagovarjati na goriškem kazenskem sodišču, ker sta bila obtožena, da sta poskušala na meji podkupiti Rek«#a podtrigadirja, da bi ju pustil 6m mejo v Ciiiu ko meja zjutraj še ni bila odprta. Obtoženca pravita, da to ni res, pač pa, da sta hotela le prositi brigadirja, da jima da moža, ki bi ju spremil do meje, ker se jima je mudilo na vlak, zlasti, ker je Herman pohabljen ii- . ogi in težko hodi. Zato uslugo, da sta mu hotela ponuditi 35 lir. V Jugoslaviji da je taka navada, da se da za u-slugo navadna napitnina. Podbrigadir Scaramelli Karlo, ki je prišel za pričo, pa je trdil čisto drugače . Zgodaj zjutraj, eno uro predno se odpre meja, sta prišla k njemu obtoženca in ga prosila, naj ju spusti čez mejo, ker se jima mudi in se bojita, da zamudita vlak. On pa da ju ni hotel pustiti, ker da je bilo to proti povelju od strani višjepostastavljenih. Tedaj pa da sta obtoženca položila na mizo 35 lir in Slovenec Jersin, ki zna ita- lijanski, dočim Nemec Herrmann ni znal, je rekel, da je tisti denar podbrigadir je v, če ju pusti čez mejo; potni list sta sicer imela popolnoma v redu. Tedaj pa ju je on aretiral, ker sta ga skušala podkupiti. Ona dva pa da sta ga prosila, naj ju izpusti, in trdila, da se navadno dela tako v Jugoslaviji. Državni pravdnik cav. Gaspari je nato, trdeč da pač ne bo res, da se v Jugoslaviji uporabljajo taki načini za dosego podobnih ciljev — podkupovanje namreč — če se pač dajo podkupiti, da se dajo le posamezniki in se zato ne sme žaliti v tem pogledu sosedne države — predlagal, naj se obtoženca kaznujeta vsak s 3 meseci zapora ter 50 lirami globe. Sodišče ju je kaznovalo na 3 mesece zapora ter na 50 lir denar-ne kazni, toda le pogojno. POSLANO4) ZAHVALA. zavarovalnici I/UNION in g. A. Ravniku v Gorici — Via Barzal-lhij 2 za takojšnje in pravilno izplačilo moje požarne škode. Ana Bammann, Studeno pri Postojni. *) Za Članke pod tem naslovom odkla* nia uredništvo vtako od£ovorno*t POSTELJA se odda delavcu. Via S. Marco 43, vrata 37.___ KROMPIR, amerikanski, za seme po L 1 kg. Campo Belvedere 3. Žerjal. 182 PRILIKA! Predsoba, steklena omara, orehova, peć na plin, zavasa iz čipk, ovite steklenice, se prodajo. Ogledati si zjutraj. Opčine. Vila Forti 17._183 SOBICA »e odda v najem. Via Boccac-cio 14, pritL____184 POROČNA »oba, iz parjenafa bukovega lesa, zelo močna, 1700, topolova, mahagonijeva 1S00, druge v izložbi 1900. Po-s*m«zne pootelje 160. Turk. Ceaare Bat-l. Pazit 185 tisti 12. Pazit« na številko!_ KATERI dobrosrčni goapod s premoženjem, trgovino ali kmetijo bi hotel v zakon z gospodično srednjih let, inteligentno, dobrega značaja? Gre tudi kot o-akrbnica. Le resne ponudbe na goriško upravo pod «Miroljubnoet»._ 506 GLAV amerikanskih trt, dobre vrste, 1 m 10 cm dolge, kupim. Kdor jih ima, naj se oglasi v gostilni Lavrenčič, Scor-cc' 'i Panorama št. 5. 187 KR.H.. -. o teličkom, 46 mesocev stara, 540 kg, »e ugodno proda. Briščiki 10, pri Opčinuh.___ 188 VRTNAR, 38-leten, neomadeževane preteklosti, išče tiluzbe. Naslov pri tržaškem upravništvu. 189 SLUŽKINJO, veščo slovenskega in italijanskega jezika, staro 30 let. sprejme gostilna tik meeta. Kaatop takoj. Naslov pri tržaškem upravniHvu. 19 TRGOVINA z mešanim blagom in pekarno, dobičkonosno, v več)wn trgu na cesti Tra-t - Poetojaa, obstoječa že nad 40 let, z novo hišo, se proda. Cena in plačilni pogoji najugodnejši. Naslov pri tržaškem upravništvu. 191 DVE kozi, stara in mlada, breji, se prodata. Rozzol in Monte 1130. 192 VRTNAR, samec, srednjih let, »e sprejme takoj na deželo. Naslov pri tržaikem upravništvu, ^ PRODAM hišo, 6 sob, kuhinja, vrt, samo ali s posestvom, senožeti, '"njive, gozd, Eripravno za letovišče ali obrt, na lepem raju. Cena po dogovoru. Konstantin Premrov, Razdrto 18._ _195 \nC TISOČ trt cepljenih na angleški način prodaja Franc Juren, Vojščica 53, 001 -iiauio^ -d KROMPIR za seme, z god en, rdeč, amerikanski, prodaja Novič, via Udine 3 (ex Belvedere). 158 Bcrotnlte „Edinost" KROMPIR TOLMINSKI, semenski izbran «Ida» prodaja v vsaki množini L. Sirca, trgovec v Dutovljah 123 PRVOVRSTNA SEMENA za vrt, travnik in njivo dobite le pri tvrdki «VInoagra-ria» v Gorici, Piazza Vittoria 4. — Zahtevajte ceniki Ušaj, lastnik. BIVŠA državna drevesnica pri Rdeči hiši v Gorici ima na razpolago razne vrste cepljenih dreves, posebno jabolke 3, 4-letne in jih prodaja prvo vrsto po L 2 in drugo po L 1.50. JAJCA U TILEBJE pristnih, Importiranlh, velikih, rumenih, angleških KOKOŠI BSPfflSTHOK prodaj« po L 3*50 komad F. fooceiite, Postojna 224 Kokoši so kupljene m razstavi v Londona in vsaka stane L 230 —. (227) Pošiljajo se tudi po poštnem povzetju. ZDRAVNIK ordinira v Trstu tfa S. Lizzara 23 H (zraven kavarne Roma) od K) 30 do 13 H NabrežM ttttn m roa&t od 14—18 (na lastnem domu) rum ii si u n ii ii u __ t«h>tvait%gri>Mi| »taklaptol i Irn* ftM s w«M»k!afc*lt*»MresreMN »fB bM4l«ji Us. ta čisti 0ftwt = iimrnasmimrn* »LAFFIO ~ OST * Tla Siftiy 42 (St. - UST g &£tiJ - flsati. fiifc. Ciriuci! - GCSO Milili I! IIIIIIIIHII KURJU OČESU z mazilom FAlMAdASPONZA, Trst, V aTorS Pter« 10 Patite u peoar*ć£e — Dobiva »e v vseh lekarnah po znižani ceni L 3.—. Zadnje tri dni VELIKA LIKVIDACIJI vseh *im6kih potrebščin po najnižjih cea ah AlKEcoRornia Famite TRST, Piazza Ponteroaso 5 ■t&t pnj L 13.— mL 7.— laiki 16.— . It.— 15.— , «.— CMHUtfa*Ri . 35.— . 18.50 Prt#asaiW iz rieaiiae pa .... L 12,— P06MUIUI. m. niu, lOnUinas po L 15.— CMK. saTvaaa . , . 56.— KM, M, i jar, mL 0.75 naj L 0.35 . tamii - . 1.50 . 1.— blab. Wa t 7.— . 350 . HM« » 1250 i 8.— Kpis Usta) . 4.50 a 3.- Catil (a parih) . 4 20 i 2 80 Mti&kn Vtt N m. , 3.20 . 1.90 PUM IMnu 151 tm. • 6.80 » 4.90 . anCpnu-ISOca.. 6.20 . 550 SAT1N. črn, tfvajaa vbeksst pa L 3.M Novi dohodi. — Blago fantazija za pomlad od L 3 50 naprej. POZOR) Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L napi e j. J. Sak-sida, Dornberg . 16 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka O. Dolltnar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 1452 BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Crtspi 50, prej Chiozza. 193 BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 18 Zobozdravnici ambulatorij Trst, Via Satteffontan« 6 od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah In praznikih od 10-12. Deželani dobijo popust za potne stroike. Ljudske cene. Ljudske cena. 1352 Olajšano plačevanje. Trst — Corso V, E. III. 26 Izdelane obleke in pomeri. Specijaliteta črnih oblek. Tu- in inozemsko blago« SkaUica z 1 Cachet L 0-80 ki vsebuje 0XYCHIN0THE1N ki Vas obvaruje vsake bolezni boljše nego kinin. Škatla L z 12 Cftvhst | 8:1 1 ZAHTEtffiJTE NA VUKI SlUTLI OZiiSČBO: STflBILIHENTI CHERCOT • MILfiNO PftOOUCEHTl 00 MO^SO^Em v v ¥ia S. Lazzaro 10 T^ST tfia S. Lszzsro 10 Dobroznano skladišče sukna in podvlak v TRSTU, VIA S. LAZZARO št. 10, naznanja svojim cenj. odjemalcem, da je sktefrflo z nekaterimi važnimi tovarnami pogodbe za prodajo na drobno sukna za racške in ženske, oziroma podvlak, po cenah, ki so >ih določite tovarne same. V večje jamstvo občinstva je označena na v^kuin blagu od tovarne določena cena s tozadevnim pečatom. Skupno s temi predmeti se bodo prodajali - tudi izdelki dobroznane tovarne COTONIFICIO TfHESTIHO BRUMNER S. fl. i. s. Chifon, M«dapo1an in platno za rjuhe po določenih cenah na podlagi zadnjega znižanja cen. Mir kapi v loiem skMdlSču. se dobra zavedo naisga gesla „Od producenta do konsumenta". podlistek V. J. KRIŽANOVSKA: Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. (17) — Zoprnega? Čemu pa za božjo voljo! — »e jo zavzela baronesa. — Leonid Ar^enjevič je tako zabaven, ljubezniv in razumen defcko, da se iz srca veselim njegioveg-a prihoda; v&e lx> tu oživil. — Mogoče imate prav, z damakimi okusi se ne bom pričkal; n.o od svoje strani ne morem prenašati takih gospodov, ki zapravljajo življenja in tratijo čas s kokotkami. Čudim se samo temu, da se prihaja semkaj dolgočasit. — Če bi vas grofica »lišala, bi bila gotovo zelo počaščena po vaši laskavi sodbi o njenem emu, — je siknila generalka. — Jaz sem uverjen, da bo ljubeznivi LjoIo sam nekoč potrdil miLercje, ki ga imam o njem: prevelik lahkoživec in sebičnež je, zaio mu ne pride niti na um, da bi se zatajeval zaradi tete Lize, pa naj bi šlo še za tako glupo ali grdo dejanje. Ne da bi čakal odgovora, se je Jurij poglobil v pismo, nato ga je zložil in šel v svojo sobo. Črez uro sta odjezdila s stricem v Turovo. Pregled, posestva ju ie popolnoma zadovoljil, a čreos dva dni sta se podala v glavno mesto gu-bennije, ne da bi komu povedala namena svojega potovanja. Milica je ostala v oskrbi Marte Sidorovne, kateri je Jurij popolnoma zaupal. In resnično: razumna in po&tena Marta je bila z vso dužo udana svojim gospodarjem, a za deklico je skrfje-la z ljubosunuEfco in nezaupljivo ljubeznijo. Ona je nagonaiki čutila, da ne generalka ne baronesa ne marata otroka in uganila, da je Miličlna lepota še bolj stopnjevala grdost malih Nemi. in vzbujala veliko zavist v njih babici in materi. Otteofcnost Valerijana Petroviča in njegovega nečaka se je bolj zavlekla, kakor sta oba pričakovala. Pogajanja z zaupnikom gospodarjev Turova so se spočetka uspešno vršila, toda nenadoma so se pojavile nekatere težikoče. Doznala sta, da so kolonisti zavohali stvar, bog$ve na kakšen način, in si močno prizadevali preprečiti prodajo. Toda odločnost in naglica, s katero se je Jui ij lotil stvari, sta uničila načrte Nemcev. Glavni gospodar Turova je bil poznani mu častnik, do katerega se je naravnost obrnil, in čre® dva dni je dovoljenje za prodajo že prispelo, a zaupniku, ki se je nagibal na stran kolonistov, ni preostalo drugega, kakor se udati in skleniti prodajno pogodbo z Valerijanom Petrovičem. Toda Jurij ni hotel oditi, dokler niso bile urejene vse formalnosti, da bi mogel stric takoj sprejeti v last posestvo. ' mmt^rn V Vsesvjatskem je vest o nakupu Valerijana Petroviča zadela vse kakor strela s neba. Mina Bogdanovna se je sprva pritožila generalki in s solarnimi očmi je začela naitevati škode, ki so jih utrpeli kolonisti zaradi čudne domislice Valerijana Petroviča;. Turovo je namreč delilo dve njih občini, ki sta stremeli k skLopitvi, a ugledni Merderfe-ld z zetom Hamer&tajnom, iz Klein Konigberga, sta že sklenila napraviti na turovski pristavi bolnišnico, ubožnico za starce in pohabljence in vrtnarsko šolo. V ta namen sta mislila uporabiti graščino, ki je bila s tvojimi velikanskimi prostori kakor nalašč za t« namene. Zdaj pa so vsi ti dobrodelni načrti hfltratu padli v vodo, a veliko poslopje bo ostajalo prazno tri četrt leta... Generalka in baronesa sta bili iz sebe. — Glavo naj mi odrežejo, če si nd to glupost izmislil tvoj ljubeznivi Jurij, ki je bogve na kak način zvedel o načrtih kolonistov ter pregovoril strica, da jim je to napravil, — je Matilda nevoljno rekla možu, ko mu je vso stvar povedala. — Lz kakšnega vzroka naj bi bil sicer tvoj brat kupil Turovo, da ga ni k temu napotila zavist in sovraštvo napram brezbrambtiim ljudem? On sam ne zna gospodariti, na deželi malo živi, če bi pa hotel uživati dober zrak, bi mogel vselej priti k nam v Vsesvjatako. — Domislice tvojega, sina postajajo vsak dan bolj neznosne; žaljivo je že to, da »ta tebi to prikrivala. General je bil navadbo docela ravnodušen za v»e, kar se ga ni osebno tikalo; toda takrat je bil nevoljen na brata in to ne brez fzroka. Domneval je, da je Valerijan kidal n nakup Turova veliko vsoto, ki jo je pred nekaj meseci podedoval po svoji botri; Mihail Petrovič pa je lepa bil vedno brez denarja, ker mu je eo^po^^^2 Matilda Ferdinandova; ravnokar pa sita ga žena in pastorek zaplela v r>eko zamotano denarna zadevo, zato je nameraval izposoditi si pri bratu denarja. Zaradi tega ga je ta nepričakovana novica tako razsrdila. V času odsotnosti Jurija in Valerij-una Petroviča je prisila Jurasova s sinom Lolo jem. Ona je bila majhna in zelo rega obatoja. Tekom te dobe se j društvo povzdignilo is neanat-»e prodajaln« r nekdanji Seočnr-iavi h Idi ▼ mogočno podjetje e milijonskim prometom, od katerega ao Člani imeli neizmerne koristi, bodisi gl&de oen ratnim fcivljeo-8 ki m potrebščinaro, kakor tudi druge koristi na gospodarskimi polju. DruStvo Je imelo Uidi kritične iča9e, posebno leta 1923. radi nar kupa dveh posestev, ker ni imelo dosti gotovine, da bi istočasno nakupovalo blago za prodajo. Ogromno 6kodo je utrpelo ob času po-vodnji leta 1926., ko je voda imi-ičila večji del blaga v dveh najbolj založenih prodajalnah. Z veščo roko upravnikov pa si je društvo vedno opomoglo, da stoji ob svoji tridesetletnici na sdravi podlagi z jasno začrtanimi cilji za bodočnost. Želja naša je, da bi društvo tudi v bodoče vršilo v polni meri svojo nalogo. IDRIJA OB BAČI Nenadoma je umrl v naši vasi spoštovani posestnik Andrej Ko-vačič. Bil je cerkovnik okoli 48 let. Ako bi živel še dve leti, tedaj bi praznoval kar tri jubileje. V dveh letih bi praznoval 50-letnico cerkovništva, gospodarstva An tudi poročen je bil 50 let. A kruta smrt mu je pretrgala nit življenja. Bil je vzoren gospodar, iskren rodoljub in svojo cerkov-ni&ko službo je vestno opravljal vso dolgo vrsto let. V prosv. društvo je bil prvi včlanjen, bil je tudi ustanovni odbornik in vedno vesten v druStvnih ozirih. Bil je največji organizator v naši vasi na gospodarskem polju. Njegov pogreb je bil sijajen. Pevci domačini pomnoženi s pevci od Sv. Lucije so mu zapeli žalostin-ke pred hiSo žalosti, pri cerkvi in na grobu. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Tudi to nam znači da je bil priljubljen, ker smo Čitali na vencu pred krsto »Zadnji pozdrav od faranov*. Bog naj mu bo plačnik! Va&čanL Reška pokrajina IZ ILIRSKE BISTRICE Kot je vsem znano, je do sedaj izvrševal posle naše iztirj«evalnice davkov iztiri evalec Nino Cre-masebi. Pogodbo je imel podpisano od leta 3924—1932, torej so mu manjkala še 4 leta do zapadlosti, pa jo jo vendar letos ob novem letu oddal podružnici reške «€as-sa di Risparmio», katera jo posle prevzela. Uradi se nahajajo začasno v starih prostorih. Gori o-menjen.-i iztirjevalec si je naredil lastno hišo blizu postaje. Kot je «Edinost» poročala, sta trnovska in bistriška občina združeni v eno samo občino pod imenom «Villa uel Nevoso». Dveh ne boš s lifta 1 enako govoriti o vrlinah te združitve, ker vsaka glava ima svojo pamet. Fu«ta praznujemo jako dosto- [ jansiveno, do sedaj smo imeli ned-eljo ples v tej ali oni bližnji vasi. Plesalo se je na «kon-traU. I, pa kaj bi ne, lir imamo toliko. da ne vemo, od katere strani bi jih prej začel jemati. Bistričani pa se bomo poslovili od Kurenta kar s tremi plesi, t. j. v soboto 18., nedeljo 19. in v torek 21. t. m. v dvorani *Kino Italia». Kot slišimo, bo prevzela reška «Cassa di Risparmio» Posojilnico za Ilir. Bistriški okraj in «Liudsko hranilnico in posojil ni co» v Trnovem. Koliko jo na tem resnice- bomo kmalu videli in o stvari poročali. V kratkem pridejo vojaki, da najdalju jejo gradnjo nove ceste iz Bi-, strice do pod Snežnik. Gozdarji se loga vesele, ker bodo imeli vsa t eno pošteno cesto za v gozd. Cesta bo široka 5 m in moderno urejena. -a- -a-. Trije Krsfseci. Ija&ijansRl šKofje u IS. stoletju Iz knjigo 150 cm .... L 5*50 ... .Madonn« 150 cm „ 5*50-, | i „Douglas* 150 cm . 6'— ■ g ■ „Douglas" debelo ;150 cm . 6'50 . ■ .Douglas* ertra 150 cm 7 — Platno Madonn* L vrsta 80 eui L 3 — Madapolan od L 2 — naprej. „Pelle d'uovo" 80 era L 3-50. Platno .Douglas- eitra, 80 cm L 3 50. Blago za pite od L 6 — naprej. Partija prttčev od 95 cent. komad. Satin škropl)en po L 2*80, satin, črn, dvojna visokost od L 4 — naprej. Velika izbera brisač, robcev, ženskih, mo Sklh hi otroških nogavic. (91> Blsso prve vrste. - Postrežbe točna. najvišje cene plačujem za kaa, zlatic, lisic, dihurjev, vid#r, jesbe- crr. mačk, veveric, c___. . krtov, divjih in do- Sp«l««Jo se mafith mJcot itd. itd. poSiljutve po poiti. D. ©Indspcch - Trst Battbtl 10, li. na&, vrata 16 Telefon int. 38-85. i 97 Ne vrzite proč strganih čevljev! Neslte jih v PRVO STROJNO DELAVNICO ZA POPRAVO OBUVALA ftAVIGAZIONE GENERALE ITALIANA PRIHODNJI DOHODI (razen sprememb) V Kew-York (lz Genove) 6, maret M OUli 10 17. marca s i CCLOMBO 27. marca s/a ROMA (ii Neapdja dan pozneje) TRST, VIA MALCANTON 9 tel. 37 (Ustnik O. & A. TROMBA) kjer se bodo vaši čevlji popolnoma po-pravlH z jamstvom dolgega trajanja, elegance in blaga prve vrste. Podplati - nadplati - pete Vsako obuvalo se očisti s slovitim mazilom „SUPER-ASTRO* Vrba tega se barva v vseh barvah vsako obovalo, posebno ženski čevlji, z ob-čezoano amerikansko tinkturo wFOWLER« V Juino Ameriko (lz Genove) 3. marca (i) s/s DUCA D'AOSTA 16. marea si GIULIO CESARE 28. marea O s s AMERICA (*) 2. marca is Neapelja) t3) 29. marca is Neapelja) V Srednjo Ameriko In Tihi Ocean (poitni iz Genova) 29. febrnarja ta s ORAZIO 29. marca s's NAP0L1 V Avstralijo (iz Genove) 16. marca s > CAPRERA (lz Ltvorna dna pozneje) Pojasnila in voini listki pri N. a L I potniški ursd v Trstu, Via Mercato vecchio 1. IOVfiRWgKECSWil| ^ OBROKE POTREBŠČINE Roucče, melisnlKs ln mizarje samo pri PEIL£», SC&fšA?* & C. d. z o. z. Trst, Vta S. Mlcoto St. 12 LfMtoa sk'.aćišča v p ros li luk g TOVARNA R1MSCHEK) • a, J »Sirite paletoti, da^iJ |Ja- g tkanine, perila, pla.no, jg dešnik!, cSl&ta, voinani pul- d Iv blago vvlour 1. t. d. r £5 Znižana cene! Pogoji ugodni! ne P Via Roma 3, ili. n&d?trop*e ibsas^^issamšjasii Edina zslot, t rcbnsr is na debela EUGEMO PIHCHERLE Gorica. Pfozzfl i'eiia Vltforia 24 Ustanovljena I. 1&33 - TeL int. 1G8 Wm \i\ Ml Priporoča se trgovcem, kramarjem In krošnjarjem. £ens zmerne. (i9i> Postrežba to^a err- u* BU'BT k-. . ii T i LJUBLJANSKA UM PODMIZNICA ¥ TRSTU Gl&viilca in reserve Blaerjev «0,000.000 -. - Telel. 5-tC, 22-68 ODFCSfm« sl0g€ 02 lEGlišil! liHjlŽiC^l L na leHoOla raco^iIU po 5 %, vezene vgege po doitOMO. - Prejela DKP3ABJE oo feft. račsin In |52i e&resfifje m dogovora. izvršuje vse v slrofce? spsšojoCe pesle. POBSIitMCC: 002ICA, Brežice, Celje, terno;asij, tiren!, norifear, PTclfcotlć, Novi Sad, NOT« laesla, Ptuj, Rahek. sorojevo. &iovcoj£rattec, Sušit - Seiaaska ekspozituro : Pošaifta Sfatina. ftajpriklaanejšs zraa z Jegosisvija. Blagajne je ođprie od 9V» I2 » ln od 14 7»-19 E^T^^^^r8^ Sfr°if za šivanje, vezenje ■ ST Jta^^JiN in pletenje, za dom hi vsa- ko obrtnijo. Potrebščine. TRST, via Muda vecchia 3 Napeljave z inotor. pogodi nom. Popravila. ——— (ca uiacistratOM) - Brezplačen pouk v vezenju Oltrepčavalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE 'f LEKARNA - 7SŠS7 - TRM® registroTana zadruga z neomejenim jamstvom tfla Milana 20t pritličje {vogsl XXX ott3bre) - Tei. 16-04 -□ u u u Obrestuje hrasiJSne vSoge po 5°/a V«{j« vlog«, vasane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Izvrluje nakssSSa pz>d ugodnim: ^.ogojS za iugo-siavfjo tn inazasnskč. »r^a. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte Uradna uro od 9-121/, dop. in od 27,-4 pop.