Posamezna Številka 20 Stev. 75. 1 urnim i sredi, ne i mrlti itn Leto Ml. Vel)« po poŠti i n Mlo leto uprt].. K 40- — n u nosee ,. .. „ 3.M sa Hemfiljo oeloletno. „ 48*— n Mtalo Inozemstvo. „ 50 - V Ljnbljanl na domi la eole leto aaprej.. k »O-— n ea ihm „ ,. K 3-— V ipml pijMii penim M 2-5« aa Sobotna Izdala: a U oelo leto ..... K 8 — sa Nemčijo oeloletno. „ io-_ sa ostalo lioiomctvo. * 13 — MT Orodalštvo |e v Kopitarjevi allol ItoT. 6/m. Rokopisi so bo vračajo; nefrankirana plena se ne *=» sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74.» Inscratl: Knostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) sa enVrat . . . . po 50« sa dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primere* popust po dotiovora. Ob sobotah dvojni tarif. i........Poslano: - ■ i Kuostolpna petitvrsta K 1-— Izhaja vsak dan lavzemšl nedeljo In praznike, ob 3. url pop. Bedna letna priloga vosni red Upravništvo je v Kopitarjevi allol št. 8. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bijsn.-hero. št. 7563. — OprsvnlSkoga telelona št. 138. CzerelBov govor. Nemško nacionalno časopisje je danes v zmagoslavju in radosti. Zunanji minister rfrof Czernin je govoril in je tako govoril, kot bi mogel govoriti v zbornici človek Waldnerjevega ali Dobernigovega kova. Sicer je ovil svoj govor v lepe blesteče besede, ki pa ne morejo zabrisati jedra Izvajanj, ki ne razodevajo samo v vodilnih krogih naše zunanje politike popolnega neumevanja teženj nenemških in nemažar-skih narodov monarhije, ampak kažejo jasno najostrejše nasprotstvo. Czerninov govor je nekaka apoteza zveze z Nemčijo in nemške politike. V U v v r •KI »*.. A i| Zunanji minister grof Czernin ni govoril svojega govora v delegacijah, katerim je dolžan v smislu ustavnih določil računa o svojem hiševanju. Ampak govoril je zastopnikom dunajskega nemškega občinskega sveta, ki je ponovno pokazal v prestolici monarhije nestrpnost in sovraštvo proti nenemškim avstrijskim narodom. Torej dunajski Nemci naj danes na-domestujejo avstrijski parlament in delegacije. Ali bodo s tem zadovoljeni zastopniki naroda, da jih vodstvo naše zunanje politike tako omalovažuje? Nemci in Mažari gotovo. Zato je preskrbel grof Czernin, ki je v govoru besno napadel nenem-ške narode, v prvi vrsti Čehe in jim očital, da podaljšujejo vojno, zato ker hočejo biti enakopraven element monarhije poleg gospodujočih Mažarov in Nemcev, Czernin apelira predvsem na Nemce in Mažare, »ki so v tej vojni vršili svojo dolžnost preko človeških moči.« Šele v drugi vrsti apelira na druge narode, čeravno so v tej vojni več trpeli kakor Nemci in Mažari. Jugoslovani, Poljaki, Ukrajinci so največ prestali. Izvrševali so čuda junaštev na vseh bojiščih, umirali in zmagovali, doma jim je vojna rušila domove, morila žene, otroke in matere, razbijala družinsko življenje — toda kaj vse to naši zunanji politiki? — Nemci in Mažari so največ žrtvovali, pravi Czernin, oni so državo ohranjujoči element, oni naj gospodujejo še dalje! Czernin deli podaljševatelje vojne v tri kategorije, V prvo pridejo pacifisti, ali kakor pravi Czernin, »oni, ki neprestano za mir prosijo.« To so pred vsem možje kot j Lammasch, Meinl, Foerster, Lichnowski in ' pa tisti iz vrst nemške socialne demokracije, katerim vojna še ni nače! militarizi-rala. Šele v drugo vrsto postavlja Czernin' — menda radi lepšega — vsenemške anek-sijoniste, — čeprav so ti vse okužujoči bakcil, ki preprečuje vsak sporazum med narodi. Njihovo geslo je nasilje in zopet nasilje. In ti silijo naše sovražnike, da vodijo odpor proti nam na življenje in smrt. Toda najhujši podaljševatelji vojne so pa — v svarilen zgled vsem — v tretji kategoriji: posamezni parlamentarni voditelji v j vrstah nenemških narodov, predvsem oni I iz češkega tabora. Ti, ki hočejo, naj bi ne bilo ne premagancev ne zmagovalcev, ki hočejo trajen sporazumen mir med narodi na podlagi samoodločevanja narodov, ki hočejo prenovitev monarhije na temelju zadovoljnih, v medsebojnem prijateljstvu živečih enakopravnih narodov. Ti, ki uvi-, devajo, kako igra naša monarhija po zaslugi naših vodilnih mažarskih in nemških politikov, pred svetom le podrejeno vlogo. Proti tem kliče sedaj naš zunanji minister v boj, te postavlja v prvi vrsti pod obtožbo — posamezniki kot Masaryk in tovariši služijo tej obtožbi grofa Czernina le za re-sonančno dno, da bi vzbudil ta bojni oklic več odmeva. Po zgledu nemških nacionalcev se vara tudi grof Czernin, da ljudstvo drugače misli in čuti, kot naši zastopniki v parlamentu. Ljudstvo je ena duša s svojimi poslanci. Tu, v monarhiji sami, naj sklene Czernin prvi mir, potem mu bo tudi zunanji mir lažje dosegljiv. Dokler pa notranja nasprotja v lastni državi poostruje, tudi zunanjih ne bo znal poravnati. Czernin o položaju. Dunaj, 2. aprila. (K. u.) Dunajski župan dr. Weiskirchner je prišel danes s člani načelstvene konference dunajskega občinskega sveta k zunanjemu ministru. Beda prebivalstva. Dr. Weiskirchner je nagovoril Czernina. V svojem govoru je opozarjal, da so se na veliki petek zbrali zastopniki strank dunajskega občinskega sveta na posvetu načelnikov. Razpravljali so o bedi prebivalstva, ki se je v zadnjih tednih še poostrila, in o zahtevah, ki naj se stavijo vladi, kakor tudi o svojem nadaljnjem postopanju. Zastopniki Dunaja so svoje skrbi že lani jeseni izrazili in tudi vladi naznanili; ža!; uresničile so se. Najpotrebnejših živil zdaj ni. Dnevni odmerki živeža so se skrčili, a niti najnižje količine ni mogoče vedno nuditi. Konferenca načelnikov je zato sklenila, da se obrne na ministrskega predsednika korporativno, ker domača proizvaja nc zadošča, da zagotovi ljudstvu do bodoče želve živila. Vse kaže, da nam mir z Veliko Rusijo ne pripelje živil. Učinek miru z Ukrajino pa zavisi od pogajanj naših zastopnikov v Kijevu in ocl okolnosti, da ce srečno reši vprašanje transporta In valute. Vprašanje prehrane je v najtesnejši zvezi s splošnim političnim vprašanjem. Vprašanje o preskrbi Avstrije z živili iz inozemstva se more lc pojasniti, če se razpravlja tudi o zunanjepolitičnem vprašanju. Župan je zunanjega ministra zato prosil, naj zdaj, ko so parafirali mirovno pogodbo z Rumunijo, pojasni, v kolikor more, mirovno stanje na celi naši vzhodni meji in splošen političen položaj, kakor tudi okolnost, v koliko to vpliva na preskrbo monarhije z živili. Zakaj ni Czernin govoril delegacijam. Zunanji minister grof Czernin je na to obširno odgovarja!. Opozarjal je, da bi rad govoril v pristojnem foru delegacij. Tehnični razlogi, okolnost, ker so vsi gospodje na velikonočnih počitnicah in ker ni mogoče trenutno sklicati enega obeh odsekov, to ovir?io. Rad se poslužuje prilike, da poda navzočim gospodom sliko o sedanjem mednarodnem položaju. Vojska na Vzhodu se je končala, ker se jc z Rumunijo sklenil mir. Trikrat smo sklenili mir: s Petrogradom, z Ukr->iino in z Rumunijo. W?hon, Grof Czernin se je pečal pred Vsem z izvajanji predsednika Združenih držav WiIsona, na katera je odgovarjal v zunanjem odseku avstrijske delegacije 24. januarja. Rekel je, da ne verjame, da je nameraval Wilson zabiti zagozdo med-njim in Berlinom; sodi marveč, da smatra Wil-son Dunaj za ugodnejša tla zasejati vanja seme splošnega miru. Grof Czernin soglaša z odgovorom nemškega kanclerja, govorjenim 25. februarja, da tvorijo tiste štiri točke, o katerih je razpravljal \Vilson, primeren temelj razpravljanju o splošnem miru. Clemenceauovo vprašanje Czerninu. Zunanji minister je izjavil, da so vse storili, da zabranijo novo ofenzivo, a sporazum tega ni maral. Gospod Clemenceau me je nekoliko prej, ko se je pričela ofenziva aa zahodu, vprašal, če sem voljan, da se pogajam ;n na kakšnem temelju. Sporazumno z Berlinom sem odgovoril, da sem pripravljen in da z ozirom na Francijo ne vidim nobene druge zapreke miru, kakor žeijo Francije po Alzaciji koreni., V Parizu so odgovorili, da se na tem temelju ne pogajajo, Izbirati nato nismo več mogli. Silna borba na vzhodu je že vzplamtela. Avstrijske in nemške čete se bore ramo ob rami, kakor so se borile skupno v Rusiji, v Rumuniji in v Italiji. Naše armade bodo sporazumu dokazale, da so francoske in italijanske aspiracije do naše zemlje uto- pije, ki se bodo strašno maščevale. Ta na« stop, ki meji z blaznostjo, se pa pojasnjuje večinoma glede na gotove dogodke v na« šem zaledju, s katerimi se minister name« rava še pečati. Naj se godi, kar hoče. Mi bomo stali trdno v boju za koristi Nemčije, kakor nas tudi ona ne bo zapustila. Zvestoba ob Do« navi ri manjša, kakor nemška zvestoba. Mir na vzhodu. Czernin se je pečal nato z mirom na vzhodu. Rekel je: »Miru z Rumunijo bodo sledile prijateljske sosedne razmere. Malenkostne izpremembo meja niso nobene aneksije, gre za skoraj neobljudena ozem« lja v vojaške varnostne odredbe. Zajam-čuje varstvo in pospešitev eminentno važne trgovinske plovbe na Spodnji Donavi in zavaruje Železna vrata. Meje so se pomaknile na višine Turnu Severina, proti letni najemnini 1000 levov smo vzeli v na« jem dragocena pristanišča navedenega me« sta in obrežni pas, ki leži med Verciorovo in novo mejo; končno smo si pridobili najemninsko pravico otokov Ostrovu Mare, Corbu in Simianu; v prostoru premogoko-pov pri Petrosenvju smo več kilometrov, mejo premaknili, vsled česar je naš Lainic, ki nadvladuje prelazu Szurduk; premogo-kopni revicr je zato bolj zavarovan. Nagy-Szeben in Fogaras dobita povprečno 13 kilometrov široko novo varnostno mejo, Pri vseh važnih prelazih, kakor Predeal, Bodza, Cyimes, Sekaš in Tolgyes se je nova meja tako daleč na rumunska tla premestila, kakor to zahtevajo vojaške kori« sti. Kot treh dežela pripade nam, kal omogočuje varno zvezo med Ogrsko in Crnovicami. Premestitev meje vzhodno od Crnovic naj z uspehom varuje deželno glavno mesto, ki je bilo do zdaj izpostav-ijeno napadom. Znižanje vojaške oborožbe. Grof Czernin je pripomnil, da bi po njegovi sodbi mednarodne pogodbe bolj varovale proti napadom sosedov, če bi se obvezno sklenile, kakor rektifikacije meja, a ne predsednik Združenih držav, in noben naš sovražnik ni resno voljan, da bi se s to mislijo pečal. Kljub malemu ume-vanju te misli le veruje, da bo prodrla- velika nesreča bi bila, če sc končno ne posreči doseči splošnega sporazuma o znižanju vojaške oborožbe. Ob sebi umevno je, je zunanji minister nadaljeval, da pri mirovnem sklepu z Rumunijo poskrbimo za to, da se bodo ozirali na naše koristi v preskrbi z žitom in z živili,^ kakor tudi glede na petrolej. Poskrbimo za državno varstvo katoliško cerkve in njenih šol; rešiti hočem* Angleški spisa! II. G. Wells. Prevel I, M. (Dalje.) Prižgal je svetilko v obednici, vzei Smotko in začel vzklikujoč hoditi po sobi. Sernpatjc sc je prerekoval sam seboj. »Neviden!« je dejal. »Ali je na svetu kakšna taka stvar, «akor nevidna žival? ... V morju — da. Na tisoče — miljone. Vse larve, vsi majčkeni navpliji in tornarije, vse mikrosko-pične stvari. V morju je več stvari nevidnih nego vidnih! Na to nisem nikdar pomislil ... In po mlakužah tudi. Vse tiste ttičkene mlakužasto žive stvari — pičice brezbarvne, prosojne sluzel ... Toda v traku! Ne!« »Ni mogoče.« »Pa naposled — zakaj ne?« »Ako bi bil človek iz stekla, bi bil še '■•edno viden.« Njegovo razmišljanje je postalo glo-loko, Tri smotke so se raztrosile kakor 2< pepel po preprogi, predno je zopet Pregovoril. 1 edaj pa je samo vzkliknit. Obrnil se v stran, odšel iz sobe, se podal v svojo ^nzultacijsko sobo in prižgal plin. Sobica je bila majhna, ker Kemp ni žive! od prakse, in v njej so ležali časniki od tistega dne. Jutranji list je ležal malomarno od-| prt in vržen v stran. Pobral ga je, obrnil in čital poročilo o »Čudni zgodbi iz Ipin-ga«, ki jo je bil mornai v Portu Stowen takd težavno čital Marvelu. Kemp jo je hitro prečital. »Zavit!« je rekel Kemp. »Preoblečen! Skriva se! Kakor je videti, ni nikclo opazi! njegovo nesrečo. Kaj za zlodja je pravzaprav njegov načrt, njegova igra?« Izpustil je časnik in oko se je iskajoč premikalo po sobi. »Oho!« je rekel in uzrl St. Jamess Gazette*, ki je ležala zganjena »Sveta nebesa!« je rekel Kemp in željno prečital neverjetno poročilo o dogodkih v Ipingu prejšnjega popoldneva, ki smo jih že opisali. Spredaj je bilo ponatisnjeno poročilo iz jutranje izdaje. Čital je še enkrat, »Tekal je po ulicah, bijoč na levo in desno. Jaffeis nezavesten. Mr, Huxter ima velike bolečine — še vedno nezmožen popisati, kaj je videl. Mučno ponižanje — župnik. Ženska zbolela od groze. Razbita okna. Ta izred- * Ime lista. skupaj, kakor j o dospela. »Sedaj dobimo vso resnico.« Odprl je časnik. Nekaj stolpcev mu je stalo nasproti. »Cela vas v Sus-sexu zblaznela,« se je glasil nadpis. na zgodba bržčas izmišljotina. A predobra, da bi je ne natisnili >— cum grano.« Izpustil je papir in strmel nemo pred j se. »Bržčas izmišljotina!« Pobral je zopet časnik in Se enkrat prečital vse, »Ali kdaj pa nastopi klatež? Zakaj, za zlomita, jc letal za klatežem?« Sedel je na zdravniški stol, »On ni samo neviden,« je dejal, »on je tudi blazen! Morilec!..,« Ko jc začela jutranja zora pomeša-vati svojo medlo svetlobo z lučjo svetilke in smotkinim dimom po obednici, je hodil Kemp še vedno po sobi gorindol, skušajoč razumeti to neverjetno reč. Bil je preveč, razburjen, da bi spal. Ko so prišle, služkinje še vse zaspane dol in ga našle tam, so menile, da jc prenaporno delo tako slabo vplivalo nanj. Dal jim je nenavadno, a povsem natančno naročilo, da pripravijo v delavni sobi zajtrk za dva, potem se pa drže samo spodaj v pritličju. Nato je hodil nadalje po sobi gor in dol, dokler ni dospel jutranji list. Ta je vedel mnogo govoriti, pa malo povedati; potrdil je samo poročilo prejšnjega večera in jc prinašal prav slabo pisano poročilo o neki drugi znameniti povesti iz Por-ta Burdveka. To je podalo Kempu sliko dogodkov pri »Veselih Kriketovcih« in Marvelovo ime. »Prisil me je, da sem bil štirindvajset ur ž njim,« je spričeval Marvel. Ipinški zgodbi so bili pridodani goto-yi manj važni dottodki, med drugim orore- zanje vaške brzojavne žice. Ničesar pa ni bilo notri, kar bi pojasnjevalo zvezo med nevidnim človekom pa klatežem. Mr. Marvel ni namreč ničesar povedal o knjigah ter denarju, s katerim je bil obložen. Neverjetni ton je izginil in tropa poročevalcev in poizvedovalcev je bila že ua delu in raziskovala celo zadevo. Kemp je prečital vsako najmanjšo stvarico v poročilu in poslal hišno, da prinese vse druge jutranje liste, ki jih mor* dobiti. Tudi te je kar požiral. »Neviden je!« je rekel, »In vse se bere, kakor da bi se togota razvijala v blaznost! Kaj vsa lahko stori! Kaj vse lahko stori! In zdaj je zgoraj prost kakor zrak Kaj mi je vendar storiti?« »Postavim, ali bi prelomil besedo, ako--Ne,« Stopil je k majhni, nelcpt mizi v kotu in začel pisati pismo. Na pol spisano je raztrgal in napisa! drugo. Prečital ga je in razmišljal. Nato je vzel zavitek in ga naslovil: »Polkovnik Adyc — Post Bur-doclt«. Nevio t .. se je prebudil ravno ko je Ker.-p kcnc , Zbudil se je prav slabe volje m K.c:. ... ki je imel prav dobro uho, je slišal njegove tapajoče stopinje iz-nenada pohiteti po sobi. Nato se jc prevrni! nek stol in kozarec umivalnika se je razbil. Kemp je oclhitel navzgor in močno potrkal. f Dalje.) judovsko vprašanje. Judje postanejo v Ru- muniji odslej enakopravni državljani. Ire-dentistično propagando, ki je na Ogrskem povzročila toliko zla, bomo preprečili. Fo končnem sklepu se vse mirovne pogodbe objavijo. Rumunija ima svojo bodočnost na vzhodu; v Besarabiji lahko veliko več pridobi, kakor je v sedanji vojski izgubila. Preskrba z živili. Zunanji minister se je pečal nato s prehrano. Ukrajina nam ie zagotovila dobavo vsega preostanka poljedelskih pridelkov. Z ukrajinsko vlado smo sc pogodili, da bo četverozveznim velesilam dobavila najmanj 1 milijon ton žita. Upamo, da se bo v primernem roku ta množina prepeljala. Do te ure so pač v Avstrijo iz Ukrajine pripeljali šele 30 vagonov žita in sočivja; na-daljni transporti so že na potu; v Ukrajini je pripravljenih 600 vagonov diverznih živil. Obsežnejše transporte omogoči mir z Rumunijo, ki nam odpre pot po Donavi in pomorske transporte iz Odese v donavska pristanišča. Iz Rumunije dobimo od lanske žetve šc nad 70.000 ton koruze, od bodoče žetve v Rumuniji dobi monarhija približno 400.000 ton žita, sočivja in krmil, dalje nam da Rumunija še 300.000 ovac in 100.000 prešičev, s katerimi že zdaj razpolaga. Če bi se precej ali v doglednem Času sklenil splošen mir, bi ne bili deležni boljših ugodnosti, ker v celi Evropi primanjkuje živil. Svetovno pomanjkanje živil je najstrašnejša posledica sedanje vojske. Vsled znižane tonaže pomorski dovozi ne bodo vzravnali primanjkljaja živil v Evropi. Pomlrjenje Balkana. Minister se je pečal nato s tistimi, ki pritiskajo vedno nanj, naj anektira; njih tendence so čisto napačne. Vse se bo poskusilo, da se na Balkanu ustvari trajen Z ozirom na Srbijo je rekel: Vemo, da si v Srbiji miru zelo žele, a sporazumne velesile deželi branijo skleniti mir. Bolgarija mora dobiti gotova ozemlja, v katerih bivajo Bolgari. Srbije nočemo uničiti, nočemo jo razbiti. Dati ji hočemo možnost, da se bo razvijala. Na naše bodoče razmere s Srbijo in s Črnogoro nočemo vplivati z nagibi, ki bi motili prijateljsko sosedno razmerje. Sovražnika, ki smo ga vojaško osvojili, si moramo tudi moralno osvojiti; potem bomo šele popolnoma zmagali. Tu mora diplomacija spopolnjevati delo armad. Ne poskušam ta mir priberačiti, privesti do njega s prošnjami in s tožbami; izsiliti ga hočem potom naše moralne pravice in z našo fizično močjo. Vsaka druga taktika, tako sodim, podaljšuje vojsko. Zal mi je, ker moram reči: V zadnjih tednih in mescih se je v Avstriji veliko govorilo in storilo, kar, o tem ni dvoma, strašno vojsko podaljšuje. Tisti, ki vojsko podaljšujejo, sc dele po svojih nagibih in taktiki v več skupin. Prvič so to tisti, ki neprestano prosijo Za mir. Zaničevati jih moramo, neumni so in vojsko podaljšujejo. Tej vrsti pravijo v Franciji defaitisti, a tam z njimi ne postopajo tako nežno kakor pri nas. Stremljenje po miru za vsako ceno se mora zaničevati, ker ni moralno, neumno je, ker neprestano iznova poživlja že umirajoči sovražni napadalni duh in zato umetno ravno nasprotno doseže, kar namerava. Želja širokih plasti ljudstva po miru ravno j tako ni prirojena, kakor umljiva, tudi ni nobena avstrijska posebnost, marveč svetovni pojav. Voditelji ljudstva naj pa pomislijo, da gotove vrste izjave dosežejo v sovražnem inozemstvu ravno nasproten učinek, kakor ga nameravajo doseči. Tem možem postavljam za zgled našega vladarja, ki gotovo hoče mir, a ne bo nikdar sklenil drugačnega, kakor častnega miru. Opomnil bi Vas rad na lepo C-otheje-vo besedo: »Weibliches Zagcn, angstliches Kla-gen vvendet kein Elend, macht sich nicht frei. Allen Gevvalten zum Trutz sich er-halten, nimmer sich beugen, kriiftig sich Keigcn: rufet die Hilfe der Gotter herbei.« Zanašajoč se na trdno zaupanje v našo moč in v pravičnost naše reči, sem sklenil po tej poti do zdaj trikrat zmerno, toda častno mir. Tudi tisti, ki so še ostali naši sovražniki, polagoma umevajo, da nočemo drugega, kakor da zagotovimo bodočnost monarhije in zavznikov, a da hočemo tako bodočnost tudi izsiliti, da jo moremo in da jo borno izsilili. Po poti, na katero sem krenil, bom brezozirno korakal naprej in sprejel z vsakim boj, ki se mi bo postavil nasproti. Proli aneksionistom. Drugo skupino, ki podaljšuje vojsko, sestavljajo aneksionisti. Sovražniki miru so ravnotako aneksionisti, kakor takozvani defaitisti. Oba podaljšujeta vojsko. Tisti zavija, ki trdi, da je na vzhodu Nemčija osvojevala. »Ljeninova anarhija je pognala obrobne narode v roke Nemčije in povzročila, da so pribežali v varstvo nemške države proti tistim strašnim razmeram, ki divjajo v Veliki Rusiji. Ali bi bila morala Nemčija odkloniti prostovoljno jj&slonilo tujih sosednih držav? Prav tako, kakor mi, noče nemška vlada delati nikomur sile; trdno sem prepričan; niti aneksionisti, ki s svojim osojevalnim kričanjem napolnjujejo svet in mu vlivajo strah pred svet vladajočimi in zatirajočimi načrti; niti slabiči, ki neprestano moledujejo za mir in drugim zagotavljajo, da so pri koncu naše moči; ne bodo mogli zabraniti zmernega, a častnega, trajnega miru. Mir sicer zavlačujejo, a zabraniti ga ne morejo. V zadnjih tednih smo prehodili dober kos pota proti splošnemu miru. Izpeljali ga bomo. Mogoče ni več daleč tisti čas, ko bomo gledali v zadnja leta nazaj kakor na dolge hude sanje, Defaitisti in aneksionisti so kljub nasprotujoči si taktiki dosegli isti uspeh: naše sovražnike so vedno na nov odpor podžgal'. A obenem omenjenima skupinama rad pripoznavam dobro vero. Najbrže misliti, da vodi njih taktika do zaželjenega miru. Žal mi jc, da te dobre volje ne morem pripoznati tretji skupini podaljševal-cev vojske. Czernin napada nekatere politične avstrijske voditelje. Zdaj se hočem pečati s tem, kar sem omenjal z ozirom na vprašanje iz Pariza. Naši sovražniki se na končno zmago nič več ne zanašajo, le na vojaška pričakovanja in na blakado. Naše armade so dokazale, da so nepremagljive; blokado smo v Brestu Litovskem razbili. Naši sovražniki se namreč pred vsem v svojih na-dah glede na podaljšanje vojske zanašajo večinoma na naše notranje politične razmere in — kakšno grozno zasmehovanje — na gotove politične voditelje, ki končno v češkem taboru. To znamo popolnoma natančno iz mnogih poročil iz inozemstva, ki se enako glase. Pred kratkim ni veliko manjkalo, da bi se bili pričeli z zahodnimi velesilami pogajati. Nenadoma se je pa veter zasukal. Natančno vemo, da je sporazum sklenil, boljše je še počakati, ker so parlamentarni in politični dogodki pri nas upravičevali na do, da se monarhija kmalu ne bo mogla več braniti. Kakšna strašna ironija! Naši bratje in sinovi se vojskujejo kakor levi na bojišču. Heroično prenašajo milijoni mož in žena svojo trdo usodo. Molijo k Vsegamogoč-nemu, za hitri konec vojske — gotovi voditelji ljudstva, zastopniki ljudstva pa ru-jejo proti nemški zvezi, ki se je tako krasno izkazala, sklepajo resolucije, ki niso niti z lasom več zvezane z državno mislijo; niti z besedico ne pograjajo čeških čet, ki se zločinsko bore proti svoji lastni domovini in proti svojim rodnim bratom, iztrgati hočejo dele iz ogrske države, pod varstvom imunitete govore govore, ki jih ni mogoče drugače tomačiti, kakor da kličejo sovražno inozemstvo, naj nadaljuje boj, da podpre lastna politična stremljenja; vedno iznova podžigajo umirajoči vojni furor v Londonu, Rimu in Parizu, Bedni, usmiljenja vredni Masaryk ni osamljen. Masaryki so tudi v notranjosti mejnikov monarhije. O tem žalostnem pojavu bi govoril rajši v delegacijah, a kakor sem že omenil, zdaj odsekov ni bilo mogoče sklicati, čakati pa ne morem. Vrniti sc moram te dni v Rumunijo, da skončam mir, ker mirovna pogajanja počasi napredujejo, ne vem, koliko časa bom prisiljen ostati odsoten, a javnost, ki hrepeni po častnem koncu vojske, naj ve, kaj vse sedanjo vojsko podaljšuje. Ne obtožujem splošno, vem, da je češko ljudstvo splošno lojalno in avstrijsko misli, vem, da so tudi med Čehi voditelji, katerih avstrijski patriotizem je čist in jasen, a obtožujem tiste voditelje, ki žele, da bi se končala vojska z zmago sporazuma, da dosežejo svoj smoter. Gotovo, premagali bomo tudi te težkoče, toda tisti, ki tako postopajo, nosijo velikansko odgovornost. Povzročajo, da padajo še dalje tisočeri sinov, da traja j beda dalje in da se vojska zavlačuje. Ali jih ni groza take odgovornosti? Kaj porečejo nemške, kaj ogrske matere, ko se bo po miru vojsko podaljšaječe delovanje teh mož vsemu svetu pojasnilo. Še več. Ni se mi treba niti na Nemce in Ogre sklicevati. Že sem rekel: Narodi sami, ki jih ti gospodje zastopajo, ne mislijo tako kakor oni. Natančno poznam Češko. Razločevati znam med češkim narodom in gotovimi njegovimi voditelji. Češki narod, češka mati ne misli tako kakor ti možje. Mati, ki trepeta za sina, žena ki trepeta za moža, je internacionalna. Ena in ista je tudi v vseh narodih monarhije. Vojno gorje veže vse narode. Vsi hočejo, da se vojna konča, toda zapeljani so, zavedeni; ne vidijo, da so posamezni njihovi zastopniki, ki vojno in njeno gorje sistematično podaljšujejo. Obžalujem, da mi razmere tako redko omogočujejo, da bi govoril nasproti Izvoljenim ljudskim zastopnikom, Hudo je ; za zunanjega ministra, ako ga njegovi uradni posli v današnjem času silijo, da cele mesece živi v inozemstvu —, toda jaz spadam tjekaj, kjer se sklepajo mirovne pogodbe. Ako hi mogei več živeti v dnonn« vini, bi s« mogel morda ■ pomočjo državi zvestih strank — In takih, hvala Bogu, še imamo — uspešnejše boriti proti onim prizadevanjem. Tako pa pozivam vse tiste, ki hočejo skorajšen časten konec vojne, da se združijo in skupno vodijo boj proti ve-leizdajstvu. Nihče ne trdi, da se avstrijska ustava ne bi dala izboljšati in avstrijska vlada je radevolje pripravljena, da se skupno z drugimi merodajnimi činitelji loti dela za preosnovo ustave. Toda tisti, ki upajo na zmago entente, da bi uresničila svoje politične cilje, počenjajo veleizdaj-stvo in to veleizdajstvo je strup v žilah države in tvori zadnje vojno podaljšujoče upanje naših sovražnikov. Če ta strup izločimo, potem je splošni častni mir bliže nego široka javnost sluti! Apelujem na vse! Apelujem predvsem na Nemce in Ogre, ki so v tej vojni izvršili nadčloveško delo, toda apelujem tudi na milijone državljanov vseh narodov monarhije, ki so državi zvesti do kosti in ne mislijo, kakor posamezni njihovi voditelji. Vsak Avstrijec, vsak Oger mora stopiti na plan, nihče nima pravice, ostati ob strani. Gre za zadnji, za odločilni boj. Vsi možje na krov, potem bomo zmagali! Bilka D9 zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. aprila. Uradno: Zahodno bojišče. Položaj na bojišču se ni spremenil. Sovražni protinapadi pri Hebeturni in posebno žilavi na višine, katere smo vzeli med potokom Luce in Avre, so se z velikimi izgubami za sovražnika zrušili. Manjše boje je borila pehota med Avro in Oiso. Francozi so še naprej obstreljevali Laon; veliko Laončanov je padlo. Na vzhodnem bregu Moze pri Hau-dromontu in jugovzhodno od Thanna so se poizvedovalci borili, naši so več sovražnikov ujeli. Sestrelili smo včeraj 22 sovražnih letal in 5 pritrjenih zrakoplovov. Poročnik Kroll je priboril svojo 23. zračno zmago. Letalski oddelek 3, kateremu poveljuje nadporočnik Fricke, se je posebno odlikoval, ker je krepko izvedel daljne poizvedbe od obali do južno od Somme. Z drugih bojišč nič novega. WolHovo poročilo. Berlin, 2. aprila. Zmagoviti duh nemških čet ni trpel vsled mrzlega in viharnega vremena, ki je 27. marca nastopilo. — Proti mokroti in mrazu ščitijo naše čete velikanske zaloge vplcnjenih angleških plaščev, jopic in šotorov, bogate zaplenjene zaloge živil izpopolnjujejo prehrano, Vsled nepričakovanega plena živil čete prav dobro živijo; lastne zaloge se lahko za poznejše čase hranijo, Berlin, 2. aprila, Wolff: Na kolodvoru Compiegne in Soissons in na tamošnja bivališča v okolici so vrgli veliko bomb. Nemški daljr.ostrelni topovi trajno obstreljujejo kolodvor Compiegne in železniško progo Clermont-Amiens. Berlin, 2. aprila. Nemši letalci so vrgli veliko bomb v trdnjavo Boulogne. Pri Ar-rasu so nemški letalci v 10 minutah uničili pet sovražnih pritrjenih zrakoplovov. Berlin, 2. aprila. Francoske granate so zažgale v Noyonu katedralo. Berlin, 2. aprila. Bombe angleških letalcev na Douai so ubile ponoči od dne 31, marca na 1. april pet Francozov, več so jih raniie, Vojaške škode ni. Angleško poročilo. London, 1. aprila zvečer. Uradno: Včeraj je bilo na bojišču primeroma mirno. Mali sovražni oddelki so napadali danes zjutraj blizu Alberta, a smo jih odbili; večina napadalcev je padla. Nekaj mož smo ujeli. Južno od Somme so se bili krajni boji pri Moreulu in Hangardu. Na tem ozemlju smo s protinapadi napadli in pridobivali zemljo. London, 1. aprila. Uradno: Lloyd Ge-orge in Wilson sta se razgovarjala o položaju; v London se jc pripeljal pred dnevi vojni tajnik Baker, ki se je posvetoval z ministrom Balfourjem in lordom Derbyjem; v Franciji sta se udeleževala posvetov general Pershing in stalni vojaški zastopnik Združenih držav pri vrhovnem vojnem svetu general Blisz. Sklenili so, kar je važno, da se lahko močne bojne sile izurjenih ljudi ameriške armade uporabljajo za podporo zaveznikov na sedanjem bojišču. Vlada naših velikih zaveznikov na zahodu ne odpošlje v bodočih nevarnih mesecih le veliko ameriških bataljonov v Evropo, marveč je tudi dovolila, da se tisti ameriški polki, ki jih ne morejo prideliti ameriškim divizijam, lahko pridele francoskim In angleškim brigadam, dokler je to nujno potrebno. Čete, ki šc niso toliko izurjene, da bi se lahko kot divizije ali armadni zbori borile, lahko sestavljajo del popolnoma izurjenih divizij, dokler jih popolnoma ne izurijo in jih Pershing ne bo želel pritegniti ameriški armadi. Priprave za prevoz so zdaj končane. Wilson je vse storil, da pomaga zaveznikom. Četudi je ta skl«p f(lode na vzdrževanjo moči zaveznikov v bodočih mesecih zelo važen, le ne bo mogoče pogrešati pozivov novih čet pod orožje doma. Francosko poročilo. Pariz, 1. aprila zvečer. Bitka se bije na celi bojni črti severno od Montdidlei ja. Sovražnik je Grydiesws napadal. Vse naskoke smo z znatnimi izgubami za sovražnika odbili. Francozom in Angležem se je z živahnimi boji posrečilo, da so na raznih mestih ob Sommi in Demuinu precej proti jugu prodirali. Z ostalega bojišča se ni nič poročalo. Naši letalci so, dasi je deževalo, zelo poizvedovali. Vrgli so 5000 kg razstreliva na sovražne tabore in kolodvore blizu St. Quentina, Guiscarda in Roye. Naši letalci so uničili 7 nemških letal in 1 pritrjen zrakoplov. Italijanski metalci bomb so se živahno udeleževali uspehov zadnjih dni in so drzno letali v sovražn« črte, Pariz, 2. aprila zjutraj. Francoske in angleške čete so ponoči med Sommo in Demuinom blizu jarka pri Calonni in pri Pan de Sapi napredovale. Francozi so v dveh uspešnih bojih ponoči ujeli več mož. Nemški napadalni poskus na male francoske straže pri Le Chambnetti se jc izjalovil. XXX Splošno se položaj včeraj na bojišču v Pikardiji ni spremenil. Predvčerajšnjim so Nemci odbijali Francoze, kj so posebno žilavo napadali p-i Hebuterni in višine med potokom Luce in Avro. Med Avro in Oiso so se bili le manjši pehotni boji. Francozi poročajo, da so 1. t. m. med Sommo in Demuinom precej proti jugu napredovali in da sc je pri Le Chambnetti izjalovil napad Nemcev na francoske straže. General Foch je zbral v prostoru Doullens-Compi-čgne velike sile. Nemci so se drugi bitki pri Marni izognili. Angleži in Američani napenjajo vse sile in moči, da prej ko mogoče vržejo na bojišče veliko čet. Wilson je pisal škofu Hendersonu, da mora zmagati in razbiti nemško silo. Američani so sc na Francoskem popolnoma podredili Fochu. Angleški parlament, ki bo 9, t. m. sklican, pa podaljša vojaško službeno dolžnost v Angliji do 50. leta. XXX Pri Amiensu. Curih, 2. aprila. Nemške čete imajo komaj še 10 km do Amiensa. Opirališče nemških čet je od Amiensa komaj 2Vs k™ oddaljeno. Pariz, 1. aprila. Državni podtajnik Abrami je povedal poslancem: Foch jc izjavil, da se za Amiens ni več bati, Pripravljen je, da za Amiens jamči. Preurejanje čet. Lugano, 2. aprila. »Corriere della se« ra« in drugi italijanski listi poročajo, da so vsled nemškega napredovanja splošne preuredili angleško-francosko fronto in dn so v večjem številu v prvi bojni črH smi riške bojne črte nastopale. Iz Pariza. »Dai!y News« poročajo, da Pariz obstreljujejo štirje topovi, — Iz Madrida poročajo, da se tuji diplomati iz Pariza izseljujejo v Tours. Reuterjeva sodba. Amsterdam, 2. Reuterjev poročevalec v Franciji sporoča: Položaju zdaj lahke zaupamo. Zadnje dni Nemci niso napredo-! vali toliko, da bi bilo kaj vredno. Izvzem-1 ši nekaterih odločnih napadov severozahodno od Arrasa niso Nemci v vcčicm obsegu operirali. Angleško časopisje. »Times« pišejo: Obstreljevanje Pariza je resna res. Angleška obal, katere do zdaj Nemci niso mogli doseči, bo kmalu čutila moč novih topov. Polkovnik Reping-ton je pisal v »Morning Posti«: Računati moramo z možnostjo, da se Nemci izkrcajo na Angleško. Anglija mora mobilizirati tudi doma armado za slučaj, če pridejc Nemci na Angleško. »Daily Mail« so poročale: Usoda Amiensa zavisi od hitrega nastopa ojačb. Odločila se bo čez nekaj dni ker Nemci streme proti Amiensu. XXX Wilscn hoče zmagati. Rotterdam, 2. Angleško časopisje sporoča iz Newyorka: Wilson je odgovoril na neko pismo škofa Hendersona, da še vedno svoj nepremagljivi sklep izraža z besedami: Nemška sila, ki se bori brez vesti, brez časti ali umevanja za mir, ki temelji na medsebojnem sporazumu, se mora razbiti. Dolžni smo, da dobimo voj sko. Nič nas ne odvrne, da ta smoter do sežemo. Angleški parlament nameravajo sklicati, kakor sporočajo »Times«, dne 9. t. m. Povišati nameravajo vojaško dolžnost do 50. leta. Knez Fiirstenberg na zahodnem bojne u Dunaj, 2. aprila. (Kor. ur.) Podpredsednik gosposke zbornice knez Fiiraten-j berg j« odpotoval v nemški glavni stan k 1 četam na zahodnem bojišču. 8tev, 75. \ SLOVENEC*, Une 3, aptfls M8. Stran S Naši topovi na zahoda. Budimpešta, 2. aprila. »Neues Pester Journal« poroča z zahodne fronte: Na trgu v St. Quentinu sem prišel skupaj z avstrijskimi topničarskimi častniki, ki so v tem odseku storili svoje delo. Avstrijsko topništvo je moralo pripraviti prebitje in podpirati pehoto, ko je napadla. V premični vojski ni za težko in najtežjo arti-ljerijo dela. Ivslriisko uradno pola Dunaj, 2. aprila. Uradno: Nobenih poročil. Poročilo vojnega tiskovnega stana Dunaj, 2, aprila. Vojni tisko.vni stan: Na velikonočno nedeljo so patrulje na celi jugozahodni bojni črti živahno nastopale. Popolnoma smo zadržavali italijanske poskuse poizvedovati čez črto naših straž. Tu in tam so se morali Italijani brez uspeha umikati, ne da bi bili vzeli seboj mrtvece in ranjence. Dne 2. aprila je deževalo, borili so se le malo. Sovražni letalci so napadli 30. marca zrakoplov, napadli so ga večkrat, a zažgali ga niso. Zra-koplovci so prišli nepoškodovani na tla. Naši letalci so s strojnimi puškami obstreljevali sovražne jarke. Topništvo je sestrelilo sovražno letalo. Naši letalci so tudi 31. marca obstreljevali sovražne jarke. Naši letalci so dve sovražni letali sestrelili, Italijani kličejo Angele in Američane na p ".moč. Lugano, 2. aprila. Rimski politični krogi so radi položaja v Italiji in radi dogodkov na bojišču pobiti. Pravijo, da morejo Italijani kljubovati Avstriji le s pomočjo Anglije in Amerike. Tudi vladni krogi so pobiti. Milanski listi pišejo, da Nemcem ne gre za Calais, marveč za Pariz. Italijansko časopisje splošno piše, da italijanska fronta ni dovolj zavarovana. XXX Boji na Balkanu. Pariz, 2. aprila. Uradno: Zahodno od Vardarja in na sibski fronti so streljali s topovi. Francoski in srbski letalci so metali z dobrim uspehom bombe na sovražne tabore severno od Gevgelija. Politične novice. -f- Shod S. L. S. bo na Brezovici v /ledeljo 7. aprila po prvi sv, maši (ob pol osmih) v gostilni g. Velkavrha. -}- Pomoč Ogrske Avstriji. Dunaj, 2. Pri današnjem ministrskem svetu pod cesarjevim predsedstvom gre za to, da za-gotove prehrano za april, maj in junij. Ker bo na cesarjevo željo vojaštvo z največjo strogostjo izvedlo rekvizicije, bo lahko Ogrska oddala A.vstriji gotove zaloge. Vsak mesec bodo budimpeštanski mlini izvozili v Avstrijo 20 do 40 vagonov moke, Tudi dovoz živine nameravajo zvišati. 4- Razcepljenost v ogrskem ministrstva. Politični položaj se med prazniki v Budimpešti ni izpremenil. Pozornost se osredotočuje na bodoča pogajanja odseka za volilno preosnovo. Wekerle in več ministrov bi se radi sporazumeli z narodno delovno stranko, trije ministri, na čelu jim Vaszonyi, so za to, da se volilna preosnova nespremenjena sprejme. V četrtek bo zboroval ministrski svet, na katerem se položaj popolnoma pojasni. 4- Nemci na razpotjn. »Miinchner N. Nachrichten« pišejo: Vodstvo nemške svobodomiselne stranke na Tirolskem je sprejelo resolucijo, ki pravi med drugim: »Nobenega upanja ni, da bi si nemštvo v Avstriji kedaj priborilo stališče, ki mu gre. Nemci tedaj nimajo nobenega vzroka, da bi se še nadalje pehali za državo, ki jih zanemarja in potiska nazaj; mirno lahko gledajo, kako voditelji Avstrije izpodko-pavajo temeljne kamne te države in ogrožajo njen obstoj. Tudi mi Nemci hočemo v bodoče enako kot nenemci, ne oziraje se na usodo Avstrije, skrbeti le še za svoj lasini dobrobit.« Ta resolucija brez. dvoma vsebuje razpoloženje, ki ne vlada samo na Tirolskem, marveč v širnih krogih avstrijskega nemštva. Vlada se očividno moti, ker smatra stališče poslancev za pravi izraz javnega mnenja; stališče poslancev določajo deloma vzroki, ki so od razpoloženja volilskih krogov prav daleč oddaljeni. Kakor se čuje, namerava vlada v jugoslovanskem vprašanju preko Ncmcev korak, ki se bo baje izvršil že v najbližjem času, s tem bi bilo čustvovanje Nemcev do države izposta* 1 novi težki preskušnji. — Kdaj so ski listi ta- ko pisali? + Nemci in Ukrajinci. / Kijevu bo ustanovljen v kratkem nemški tiskovni urad. Nemško-ukrajinsko društvo za gospodarsko in kulturno zbližanie med Nemci in Ukrajinci, že deluje. H- Češka socialistična stranka. Na kongresu čeških narodnih socialistov v ''ragi so z zadovoljstvom pozdravljali, ker ■» stranki pristopili tudi češki anarhisti in ^munisti. S socialnimi demokrati se bo-Lo o skupnem nastopu pogajali dalje. Na- rodna socialistična stranka se bo v bodoče imenovala češka socialistična stranka. f Rusko-rumunski mirovni sklep. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Rusko-rumunska mirovna pogodba je gotova. Glavne točke so: Rumunija umakne tekom dveh mesecev svoje čete iz Besa-rabije. Besarabsko žito, kar ga je odveč, dobi Rumunija. Ujetnike bodo takoj pričeli izmenjavati. Španski kralj namerava odstopiti. »Havas« poroča iz Madrida: Španski kralj namerava odstopiti. Več političnim voditeljem je rekel, da se je naveličal vladati, a da bo še prej izdal oklic španskemu prebivalstvu. + Kuhlmann sc je pripeljal 2, t. m. iz Bukarešta v Berlin. LiumiiiiisKo uprovlzncijo. ~ a Za nakup mesa pripravite drobiž! Pri oddaji mesa v cerkvi sv. Jožefa in na Poljanski cesti št. 15 ne gre prodaja pravilno in pravočasno izpod rok, ker stranke ne pripravijo drobiža in hodijo po blago le z nemenjanim in debelim denarjem. Opozarjamo, da se to ne sme več vršiti. Ker hočemo odpraviti vsak nered in zamudo, zahtevamo, da pripravijo stranke drobiž. Kd or se ne bo po tej naši zahtevi ravnal, ne bo dobil mesa, a Meso na rumene izkaznice C štev, 1 do 1300. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do 1300 prejmejo meso po normalnih cenah v cerkvi sv. Jožefa v petek, dne 5. aprila. Določen je ta-le red: od 1, do pol 2. ure štev. 1 do 130, od pol 2. do 2. ure štev. 131 do 260, od 2. do pol 3. ure štev. 261 do 390, od pol 3. do 3. ure štev. 391 do 520, od 3. do pol 4. ure štev. 521 do 650, od pol 4. do 4. ure štev. 651 do 780, od 4. do po! 5, ure štev. 781 do 910, od pol 5. do 5. ure štev. 911 do 1040, od 5. do pol 6. ure štev. 1041 do 1170, od pol 6. do 6. ure štev. 1171 do 1300. ' lj Trnovo. Na velikonočni ponedeljek popoldne se je poslovil od svojih župljanov preč. gosp, župnik Ivan Vrhovnik, Mislil je oditi čisto na tihem, vendar so mu župliani napravili prisrčno odhodnico. Zvečer so mu pevci Glasbene Matice priredili podoknico. — Na velikonočni torek zvečer smo pa slovesno sprejeli novega župnika preč. g. Franceta Finžgar-ja. Vrli farani so postavili mlaje in več slavolokov. Pročelje cerkve je biio lepo okrašeno. Od kapelice na Emonski cesti pa do cerkve so šolska mladina, gospodične v narodnih nošah in drugi župljani napravili : špalfr". Pred cerkvijo pa je pričakovala no- , vega župnika ogromna množica ljudi. Ko se je novi gospod župnik v spremstvu več ; drugih gospodov pripeljal do kapelice, ga 1 je pozdravil kaplan g. Verce, nato barjan- I ska deška in dekliška šola, grabenska šo'a i in neka gospodična v narodni noši. Ko je stopal gospod župnik skozi špalir, ga je I navzoče občinstvo navdušeno pozdravljalo in mu klicalo: Živijo! Pred cerkvenimi vrati sta ga pričakovala cerkvena ključarja. G. Jakopič je s toplimi besedami pozdravil novega gospoda župnika, nakar se mu je ta ginjen zahvalil. V ccrkvi so pcvci zapeli pozdravno pesem. Nato je novi župnik dal blagoslov z Najsvetejšem. Ljudstvo je še dolgo časa prirejalo pred župniščem navdušene ovacije. Zvečer sta bila zvonika krasno razsvetljena. lj Opozarjamo na II. družabni večer Šentpeterskega prosvetnega društva, ki bo na belo nedeljo dne 7. aprila 1918, v veliki dvorani hotela »Union«. — Vstopnice se dobe v predprodaji v Kat. bukvami, v prodajalnah obeh naših konz. društev v Zvezdi in Zaloški cesti in pri gdč. Strahovi (Sv. Petra cesta 77). lj Vpisovanje gasilnega naraščaja. Ljubljanko prostovoljno gasilno in reševalno društvo prične v kratkem z vežbanjem naraščaja, s 15, 16 i'n 17 let starimi mladeniči. Kdor ima veselje do ljudomilega pod'etja, naj se do nedelje, dne 7. aprila 1918 prijavi odboru društva. Vpisovanje bo v nedeljo, dne 7. aprila t. 1. ob poldesetih v Mestnem domu. Prijavljenci morajo prinesti seboj privolitev staršev. Vežbanjc bo programatično 5 do 6 mesecev po 1 ali 2 dni v tednu. lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da bo dne 11. t. m. redna mesečna dražba v mesecu avgustu 1917 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica štev. 2. Posebno se opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. ■ ■ . _ Primorske novice. p Nemška agitacija za Jugoslavijo tudi na Goriškem prav dobro uspeva. Naj navedemo le nekaj slučajev: 1. Vlada nastav-lja v komisijo za obnovitev goriške dežel«'1 trde Nemci, ki ne razumejo slovenski. Pri oddelku za oddajanje semen v Gorici ne zna nihče slovenstev Celo na shod gg. županov je odposlao nainestništvo 2 Nemca, katerih eden je lomil za silo slovenščino in ko ni znal slovenskih izrazov, je izpra-Ševal, kako se to pravi po slovensko, drugI pa je le nemški govoril. Kaj bi rekli Nemci, ko bi hotel kdo na Gornjem Avstrijskem govoriti županom slovenski? — 2. Na državni postaji je spet znani »Schreck« Wie-ser, ki je privedel seboj celo čredo Nemcev, da bodo mogli otvoriti, ko pridejo njih družine, nemško ljudsko šolo. Le tako naprej do uresničenja jugoslovanske ideje. — 3. V gozdu Panovcu pri Ajševici, torej na r«Iovenskih tleh, postavlja c. kr. gozdni urad take-le napise: K. k. Fort Panowitz. Holzbeziige mvissen in der villa Starken-fels gemeldet vverden. To je kajpada v čisto jugoslovanskem narečju! —■ Take reči nam odpirajo oči in budijo jugoslovansko idejo! p 40 letnico mašništva je obhajal na praznik Marijinega oznanenja preč. p. Marijan Širca, bivši gvardijan svetogorskega svetišča, sedaj vikar v Pazinu. Nekdanji blagi učitelj frančiškanskih novincev je v raznih jezikih obelodanil že mnogo lepega, zlasti glede trsaškega in svetogorskega svetišča. p Razmere Ijudskošalskega učilespi 'a na Goriškem. Goriški deželni odbor, ki biva še vedno na Dunaju, nam je poslal o teh razmerah obširno poročilo, iz katerega posnemamo: V zadevah ljudskošolskega učiteljstva more deželni odbor prav malo pomagati, ker so učitelji na Goriškc-Gra-diščanskem odvisni in plačani od c. kr. okrajnih šolskih sveLov oziroma od mestnega šolskega sveli v Gorici. Vendar pa deželni odbor ni držal Icrizcm rok g!cc'o rcSitve učiteljskega vprašanja. Po dolgotrajnih pogajanjih z kraj. šolskimi r^ eii, z nameslništvom v TrsLu in z drugimi oblasi-mi se mu je posrečilo sestaviti ključ, po katerem bi sc, ako bi vlada io potrdila, državni prispevek razdelil med učiteljstvo. Po tem ključu bi dobili podpore učitelji goriškega mestnega šolskega okraja 29.100 kron, učitelji gradšščanskega mestnega šolskega okraja 24,150 K, tržiškega 36.350 K, goriškega okoličanskega 115.400 K, tolminskega 64.900 K, sežanskega 50.500 K, vpokojenci 102.500 K; skupno 422.900 K, ker znaša državna dotacija 42-1.5'1 K, sc bo uporabil ostali znesek 1664 iv za i'ru* žini dveh učiteljev, umrlih med internacijo v Italiji, p Dar za »Šolski dom«. Gospod podpolkovnik S o u k u p jc daroval »šolskemu domu« lepo zbirko hroščev, ki žive v goriškem podnebju. Zbirko je blagi gospod sam nabral in uredil. Srčna mu hvala! Prosvefa. pr Tudi Trst sc vzbuja. Pod Um naslovom je prinesel pi : jšnji teden »Slovanski Narod« med drugim notico, cla se snuje tudi v Trstu slovensko gledališče in da je poverilo dramatično društvo angažma članov dvema gospodoma, ki angažujeta tudi že osobje za dramo, spevoigro in opereto. Ker je pooblastilo dramatično društvo mene, da poiščem članov za tržaško slovensko gledališče in omenjena notica ne odgovarja popolnoma resnici, je treba, da o stvari izpregovorim. Vsak pošten Slovenec, ki mu je mar razvitek slovenske dramatične literature in moralna vzgoja naše mladine, mora bili proti temu, da se opereta po nepotrebnem vlači na oder. Po krivdi prejšnjih vodstev ljubljanskega in tržaškega gledališča je našla siccr opereta tudi na naše odre pot in občinstvo se ji je sedaj že tako privadilo, da je dvomljivo, da bi jo hotelo čisto pogrešati. Ali uprizarjati jo po nepotrebnem in zapostavljati zaradi nje celo dramo, to je velik kulturen greh, in ravno tako je greh to, če se ne izpre-govori vsakokrat, kadar je le mogoče, odločna beseda, ki kaže na slab vpliv operete. V Trstu sc za letos niti ne misli ne na opereto. In to ne samo z ozirom na tehnične težkoče, temveč že zaraditega, ker mora biti vodstvo slovenskega gledališča že v principu proti. Slovensko gledališče mora biti posvečeno prosveti, vzgoji in plemeniti zabavi, in izpolnjuje svojo nalogo le tedaj, če ima v svojem repertoarju samo dramo in opero, aH vsaj v pretežni večini. — M. S,, bivši režiser in igralec slov, gled. ljublj, pr Slovenska Matica. Edinost je pisala dne 2. t. m, glede Slovenske Matice: Baviti se nam je še s tretjim očitkom, ki pa, žalibog, nI neopravičen. V predsedstvo so bili izvoljeni le pristaši napredne smeri, kar je »Slovenec« označil povsem po pravici za žaljenje katoliških članov. Čim je večina »Matičarjev« smatrala za oportuno, da sprejme v odbor tudi pristaše S. L. S, in se iz splošno narodnih ozirov izrekla za kompromis, je morala katoliški smeri tudi dovoliti zastopstvo v predsedstvu, čim se je to zahtevalo. Mi obžalujemo, nasprotno postopanje iskreno, in tem bolj, ker se nam zdi, da bi se ob nekoliko več obzirnosti lahko preprečila ta neskladnost v sedaj tako razveseljivem razpoloženju našega naroda. pr CIau.de Dcbussy, Iz Pariza poročajo, da je-* umrl slavni francoski komponist Claude Debussy. Rojen leta 1862 v St. Germain-en Laye, je deloval na pariškem konzerva toriju pod Erncstom Qui-raud. V 1. 1SS4. je dobil za svojo kantato »L' cnfant prodigue« rimsko nagrado. Njegova glavna dela so opere Pelleas et Me-lisande* (izvajana v operi Comique leta 1902.), »Chuvene« in »Tristan et Yseult<-, sinfonija »La mer«, sinfonična pesnitev »L' apres-midi d' un faune«. Napisal je še veliko zborov, pesmi, godbo za godala, klavirskih komadov. »Skozinskozi francoska osebnost«, pravi Romain Rolland, »z najboljšimi vrlinami in najslabšimi napakami francoske osebnosti, spremenljiv, pesn'-ški, duhovit, umen, ljubitelj užitka in prijatelj ugodnosti, je nagnjen Debussy iz želje do protislovij. Nadarjen z živo, ognjevito, neodvisno inteligenco, jc zasejal tekom let, ko je pisal v ; Gil BlnS'; in r Revne Blanche« glasbene kritike, najnovejše in najplodovitejše idc;>? in tudi najbolj paradoksne misli in ni imel nobenega strahu napasti z opravliivostjo pariškega cestnega potepuha, <-a'večje umetnike, heroje glasbe, G lučka, Wagncr;a, Bcethovcna. ki so s-2 mu zdeli preveč intelektualni in pre-samoz,-vestni. p v ? a&si Tizisn. V Londonu vzbuja sedaj veliko pozorr;\-t zadeva arhivov Medici. Arhivi rodbine Medici bi imeli priti na dražbo, v zadnjem trenotku pa je bilo to nemogoče vsled nastopa italijanske vlade, ki je sortno preprečila prodajo. Italijanska vlada je izjavila, da so v London prepeljali narodne umetnine iz Ilalijc in se je tako prekršil zakon o prepovedi izvoza umetnin. Cb tej priliki spominja :Daily Chronicle« na zvijačo nekega francoskega umetmka, kako je še! preko te postave, Na potovanju po Italiji jc odkril nekaj vrednega; prišel jc na s'ed doslej neznani sliki Tiziana. Da bi umetnino boli sigurno spravil čez mejo, je naslikal čez original portret kralja Vil -terja Emanuela. Ko ie srečro dospel v Pariz, je takoj vzel iz kovčega sliko, da pride nravi Tizian zopet na ta božji sve i. V svoji gorečnosti je razpraskal sliko tako temeljito, da ni le izginila kraljeva slika, ampak tudi slika Tiziana in pod tem sc pokazala na r.jegovo največje začudenje — ne morebiti prazno platno, ampak — Caribaldijevo slika. Pntfit novice. — Oclikovanja. Red železne krone 3. veste z v c, io dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 87. pp. i avei Bcgovič. — Srebrno hrabrestno svetinjo 1. vrste za častnike jc c1'' il poročnik 87, pp. Josip Dlabola. — Vcjaški- zaslužni križcc 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobi! poročnik 17. pp. Josip KordiŠ. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje in z meči sla dobila sanitetna praporščaka 17. pp. Božidar Kern in Ignac Fajdiga. — Srebrno hrabrestno svetinjo 2, vrste so dobili: četovodja 87. pp. Pesjak Josip; desetnik Kozlevčar Franc, pešci Mohorčič Josip, Cencelj Ivan, Gazvoda J. in Potokar Josip, vsi pri 17. pp.; pešec 97. pp. Logar Matija; lovcc 7. lov. baona Ber-tin Ivan; lovec 8. lov. baona Valjavec Iv.; pešec 47. pp. Benc Franc; pešca 87. pp. Leskošek Franc, Zaje Valentin, Roškar Ferdinand, Kozinc Rok in Čcligoj Anton, — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči ;e dobil nadporočnik 132. polj, top. p. Robert Kovač. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 59. pp. Valler Potočnik. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 29v pp. dr. Ludvik Valjavec in nadporočnik Iv, Sterniša, — Najvišje pohvalno priznanje je dobil topniški oficijal - miešvaru Matija Gruden. — Zlat za? i križec na traku hrabrostne svetinje dobila praporščak 5. črnovoj, okraj, Rudolf Dolče in namestnik rač. vc ' garn, bolnišnice Josip Vodopivec. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrsl - -lobili: pešec 87. pp. Merhar Ivan; desetnik 47. pp. Raz-bočan Josip; mik 87. pp. Kovačič Franc, St. b r o s t n o svetinjo 2« vrste so dobili: k Ivan, tit. poddes Dornik Peter, pešca Knez Ivan in Krsjnc Alojzij, vsi pri 87. pp. — Selca. Tukajšnje izobraževal, društvo je 1. t. m., na velikonočni pondeljek, priredilo svojemu prvemu častnemu članu pokojnemu dr. Kreku slavnost, ki je razmeroma jako lepo uspela. — Otvoril je slavnost predsednik društva g. župnik Jan. Ivcpec, ki se je v pozdravnem nagovoru v toplih besedah spomnil zaslug velikega pokojnika v selškem izobraževalnem društvu. — Pozdravni pesmi, ki jo jc mešan zbor zapel pod vodstvom g. župnika, je sledil slavnostni govor. — Govornik nam je na kratko obrazložil velikopotezno organizatorično delo dr. Kreka na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju. Zlasti je naglašal nesebično ljubezen, ki je vodila dr. Kreka pri vsem njegovem delovanju. — Društvo je priredilo tudi dramatično sliko dr. J. Lavrenčiča: »Vstajenje«. Ljudem je tako ugajala, da so jo morali ponoviti. — Zaključilo jc vso slavnost igra »Sv. Cita«. — Oder je dičila velika z zelenjem in trobojnicami okrašena slika dr. Kreka. — Udeležba je bila kljub grdemu vremenu zelo obilna, tako, da je bila dvorana nabito polr.a. — Prihodnji sestanek dunajskih Slovencev bo v soboto, dne 6. aprila v restavraciji Kaiserhof. — Kusmanek odlikovan. Cesar je generalnega polkovnika Hermana Kusmane-ka imenova! za tajnega svetnika. — Umrl je v Celovcu 29. marca aka-demični kipar g. Alojzij Progar, star 60 let. — Umrl je v Zagrebu redni vseučiliški profesor dr. Fr. Jos. Spevec, star 63 let. Pokojnik je bil dalj časa tudi hrvatski poslanec in pristaš mažaronov. — Stavka v Donavicu. V noči od 29, na 30. marca je v tovarni Donavic izbruhnila stavka radi pomanjkanja živil, Vrše se pogajanja. Tovarna je zastražena z vojaštvom. — Moka samo za največje siromake v Plznu. Mestna aprovizacija v Plznu javlja: Vsled pomanjkanja moke za kruh se bo od 18. do 23. t. m. delila moka samo še najrevnejšim slojem proti dotični izkaznici. Kdaj se bo zopet pravilno delil kruh, se bo razglasilo. — Dvojni samomor. Na Dunaju sta se v svojem stanovanju z veronalom zastrupila ministrski tajnik Ivan Bullva in njegova soproga Marija, Bullva je mrtev, soprogo so pa nezavestno prepeljali v bolnišnico. — Hilsner pomiloščen. Na smrt obsojenemu in pozneje v dosmrtno ječo pomi-loščenemu Leopoldu Hilsnerju je cesar odpusti! ostanek kazni. Hilsnerja so že izpustili in takoj postavili pred naborno komisijo. Hilsner je bil 1. 1899. obtožen, da je iz situaln:h or.irov umoril deklo Hruza, in jo ga porotniki v Kutni Hori spoznali za krivega. — Žrebčarna na Selu, Poroča se nam, da se je oddelek žrebčarne zopet preselil na Selo, na kar se opozarjajo konjerejci. Deklaracija, jugoslovanski klub in S. L S. Za majniško deklaracijo se je izjavil občinski odbor na Jezerskem na Koroškem. Jugoslovanski klub je prejel podpise za deklaracijo iz Št. Jakoba v Rožu 1001 podpis, iz Sveč 347 podpisov, iz Sc! 137 mož in mla-deničev in 311 žen in deklet; iz cbčinc Blato vasi Dob, Brege, Vidrnovas in Kotncl 280 podpisov, iz vasi Cirokovče in Nončavas 74 podpisov in male fare Vogrče 215 podpisov, sku-caj 569 podpisov. Vse na Koroškem. i mir meča na vzhodu in zahtevajo, da se bo-! doči splošni mir brezpogojno skleni na podlagi sporazuma med narodi; avstro-ogrsko vlado pozivajo, naj konča vojno z Italijo potom sporazuma in uveljavi svoj vpliv tudi na Nemškem, da se doseže sporazumni mir na zapadu. Zbor pošilja svoje pozdrave ženstvu celega sveta in ga poziva, naj na mednarodnem ženskem kongresu demonstrira proti nadaljevanju vojne. Končno zahteva resolucija splošno in enako žensko volilno pravico za vse zakonodajne in upravne zastope. g Prodaja avstrijskih ladij. »Osterr. Schiffartzeitung« poroča, da bo prodanih j zopet 22 avstrijskih trgovskih ladij, zasidranih v španskih lukah s 77.618 bruto tonami. r '-9* ž Ženrko zborovanje na Dunaju, Socialno demokratično ženstvo je priredilo dne 24. t. m. v ljudski dvorani rove mestne hiše na Dunaju veliko zborovanje za žensko volilno pravico in mir, Vdeležba je bila ogromna in ogorčenje proti vojni je prekipevalo, Prvi je govoril posl. dr. Ellenbo-gen, ki je rekel, da je veleizdaja'ec državnih interesov tisti, ki se upira ženski volilni pravici. Vso javnost mora prevzeti duh ženskih interesov, duh mater in žena, potem bo možnost novih vojska za vedno zatrta, V enakem smislu so izzvenevali vsi nadaljni govori žena, ki so pogumno in neprikrito dale duška svojemu ogorčenju nad brezumnim divjanjem surove sile in zahtevale, naj ima v bodoče v svetu narodov besedo in glas tudi ženska, ki jo vojno gorje in vojne žrtve najgloblje zadevajo. Govorili sta soc. demokratinji Terezija Schlcsinger in Adelajda Popp, v imenu meščanskega ženstva pa Leopoldina Kul-ka. Medkl ici so bili tako viharni, da je vladni zastopnik zagrozil, da bo zbor razpustil. Z navdušenjem je bila sprejeta resolucija, v kateri pošiljajo pozdrave ruskemu proletariatu, bolestno obžalujejo r Pristava za otroke. Socialnodemo-kratično društvo ^Kinderfreundc« je dobilo od države za 50 let v najem državno posestvo Finsterleiten v Dunajskem gozdu. Posestvo meri 25 ha travnikov, njiv in gozda. Najemnina znaša letno 600 K za zemljišča in 80 K za poslopje ter se vseh 50 let ne bo povišala. Društvo ima na posestvu tudi gradbeno pravico. Tu bodo sedaj osnovali letni dom za slabotne — a nc še bolne — dunajske delavske otroke s popolnim lastnim gospodarstvom. Skozi cclo leto bo na posestvu po 100 otrok, vsak po 2 meseca; razen tega bodo za poletne mesece priredili počitniško naselbino, v katero bodo sprejeli v dveh skupinah 1000 otrok, vsako skupino (500 otrok) za 6 tednov. Vsako leto bi se torej okrepčalo na pristavi 1600 otrok. Za enkrat si mislijo pomagati kar s šotori po zgledu stezosledcev; ob dcmobilizaciji upajo dobiti postelj in posteljnine, kuhinjsko orodje in podobno. Stroške za vzdr-žavanje doma, zgradbe in nabave nameravajo pokriti z uvedbo »otroškega vinarja«; to se pravi vsak organizirani delavec bo plačeval 1 vinar od vsake krone svoje plače v ta namen. Na ta način si je tudi delavstvo v Triestingstalu pomagalo in kupilo posestvo Hcrbsthof pri Robrbachu za 57.000 K, kjer jc uredilo pristavo za otroke. r Židje v ruski revoluciji. Glasilo čeških Židov v Pragi, »Roznled«, je objftvilo iz zasebnega pisma naslednjo informacijo o odnosajih Židov v Rusiji napram revoluciji: »Vodstvo boljševikov ima v rokah Žid Trockij-Bronstein Za cesarske vlade in pogromov si je nadel priimek Trockij, ki mu je prav prišel. V trojici Ljenin-Troc-kij-Lunačarski sta važna v istini samo prva dva, zakaj Lunačarski, minister omike, je plemič, rahločuten dekadentski estetik, tako komična prikazen kakor težko katera izmed onih, ki jih je videl gospod Brouček na mesecu. Ljenin je sam sklad, duh, mislec, mojster v logiki, dočim prenaša Trockij teorijo v prakso. On je človek iznajdljive situacije ter si ve pomagati v najbolj kritičnih situacijah. In Trockij ima v službi še druge Žide, nižje sarže, Dočim se oblači Ljenin v plašč cerkvenih dostojanstvenikov, je . Trockij s svojimi posli izvršujoči organ njegove volje. Med njimi so tudi taki značaji, ki se dobrikajo in sladkajo narodu, vojakom in sodrgi. Če pa se govori, da je med boljševiki mnogo plačanih duš, ne misli se v Rusiji nikdar na voditelje, ampak na njih pomočnike. Židje v obližju voditeljev, lehko se reče tudi »židovski dvoriani«, n:so priljubljeni med ljudstvom. Najmanj marajo zanje ostali židje. Bila bi pa velika zmota, smatrati zlo boljševikov za delo Židov. Rusko židovstvo v svoji ccloti je nepobitni nasprotnik boljševikov. Eno slrujo židovsko predstavlja bunt; to je socialistična organizacija židovskih proletarcev iz vseh krajev, kjer žive v skupinah. Buntistje so ne-prijatelji boljševikov in njih prvak Lieber je bil nekoč izmed prvih žrtev Ljeninovih, Drugo organizacijo tvorijo zionisti in tudi ti so nasprotniki boljševikov, dasi ne nastopajo v današnjih dneh boljševiške strahovlade javno proti njim. Židje srednjega in bogatega stanu ne tvorijo lastne organizacije, temuč so člani občanskih političnih strank. Največ jih je bilo in jih je v stranki kadetov, kakor je bilo največ čeških Židov v realistični stranki. S tem je tudi povedano, da ne gredo Ljeninom n Trockim. Boljševiki so tupatam najrazličnejši ljudje. V njih ne najdemo samo skrajnih socialistov in delavcev, temuč tudi vojaške uskoke, delomržno druhaPter zločince. In v tej mešanici ni niti najmanj čmosotcncev, Boljševiki so sprejeli črno-sotence mirno, samo da bi bila stranka velika in številna. Urneje se samo ob sebi, da jc med Židi mnogo zarotnikov, ki delujejo za obnovitev carstva in da imajo bogate podpornike v najvišjih krogih. Ti židje si dovoljujejo zdajpazdaj radost in veselje za poskušnjo. Že zdaj so aranžirali po nekaterih mestih židovske pogrome. Boste že videli, kakšen bo koncc, jaz vam tako povem, da bodo račun židje plačali!« J«*- OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE. Prosim torej, kdor je stroj naročil ali se za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini JOS, PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7. Tovarniška zaloga iivalnih strojev. 299 i rnm i- i. . —.P.W1»|| (■■■»! r Za vse dokaze sočutja ol) prtbridki, nenadni izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda Bogomila Lieske viSje^a nadrornika in prometnega Šefa južne želcznice v p. izrekamo tem potom preč. duhovščini in oo. frančiškanom, nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem kakor tudi darovateljcin kramih vencev in šopkov ter vsem, kateri so predragega rajnkega spremili k večnemu počitku, najtoplejšo zahvalo. V Kimniku, 1. mabga travna 1918. ŽALUJOČI OSTALI. Kli»i Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem, da je naša ljubljena mama, stara mati, gospa soproga t trgovca Antona Pelcrlina ml. dne 30. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil dne 1. aprila ob 5. uri popoldne. Sv. maše se bodo brale v več cerkvah. Preblago pckojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Rob, dne 1. aprila 1018. Ludvik, sin. — Karolina, Mici, Anica, hčere. — Terezija roj. Pelrič, sinaha. Ludvik, vnttk. m Globoko potrtim srcem javljamo v: cm sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest o smrti naše iskreno ljubljene, drage in nepozabne hčere, oziroma sestre, soproge in tete, preblago-rodne gospe „,. si. rojena Polainer n; KaiMrbBrg ki je 28. marca letos ob 7. uri zvečer nenadoma mirno zaspala v Gospodu. Zemski ostanki predrage rajnice so se prepeljali iz Tinjana na pokopališče k sv. Križu in ondi položili v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Sv. zadušna maša se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanenja. Ivan Polainer pl. Konkerburg, c. in kr. polkovnik, oče. — Bogomir pl. Planika, c. in kr. podpolkovnik, soprog. — Ka-milo Polainer pl. Kankerburg, c. in kr. podpolkovnik, brat. — Pavla Pola-ner pl, Kankerburg, svakinja. — Vaada Polainer pl, Kankerburg, vnukinja. Proda se " K z mladim kozličem. LJUBLJANA, Poljanska cesta štev, 27. Invalid, vajen konjem, so sprejme kot Kie, pove uprava »■Slovenca* ped 8tsv. :ko znamka za odgovor. 1088, Proda se dobro ohranjen velik Itlillu Mvlbtf! Več sc poizve pri Franc Dolenz v Kranju. PIANINO skoraj uov, avtomatičen na pero z vmečkom 10 v., so proda. Poizve se pri FR. P. ZAJEC, Ljubljana, 1044 Stari trg St. 9. Kupim več MLADIH PRAŠIČKOV, kravo, dobro mlekarico in več druge <—eje živine za pleme. Ponudbe: Jak, P t, Ljubljana, Marije Terezije cesta i J. kmetskega stanu, ii