*&S GL4 Osrednja knjižnica Srečka Vilharha Brolo 1 6000 Koper Poštnina plačana pri pošti Ne bodi zavisten. Zavist je vir mnogih nesreč. H.Jackson Brown jr. Star pregovor pravi, da včasih tudi slabe stvari sprožijo koristne učinke. Tako se, denimo, lahko za zmeraj otresete vsiljivega znanca, če mu posodite nekaj tisočakov; ne bo ga več blizu! Tudi zavisten podjetnik je lahko kaj koristen, če postane zavist gibalo, ki ga požene v zmagovit boj s konkurenco. Ker pa človek ne more zmeraj vedeti vnaprej, v kaj se bodo izcimili dogodki, se je slabih stvari najbolje ogibati kot mačka vode. Žal pa dostikrat ni na razpolago dovolj manevrskega prostora za varen umik: kadar smo zaradi dela ali drugih okoliščin vezani na določeno okolje ter ljudi, se strategija bežanja s prizorišča kaj rada klavrno izjalovi. Na področjih, s katerih je v večini primerov nemogoče pobegniti pred sitnostmi, se najpogosteje znajdemo v letih službovanja. Ko sprejmemo delovno mesto, smo običajno že vnaprej dobro poučeni o nadrejenih, o času za malico ter prostih dnevih v tekočem letu, o svojih pravicah in o kotičku, kjer kuhajo kavo; nekaj vemo tudi o svojem delu. Ničesar pa ne vemo o željah, stremljenjih in skrbeh sodelavcev in o tem, kako se bodo z njimi prepletale naše lastne skrbi, ambicije in vse drugo, kar človeka včasih obsede. Še sanja se nam ne, kako se bomo odzivali na nove dogodke, uspehe ali krivice. In potem lepega dne ugotovimo, da so nas v šoli pozabili naučiti pomembno stvar: kako preživeti ob slabo prikrivani antipatiji, kako potlačiti privoščljivost, krotiti izbruhe nestrpnosti in kako včasih utišati nepotrebne očitke vesti. Tako se začne naš dolgoletni študij ob delu - šola za življenje. Težko je reči, kateri predmeti tega študija so eminentnega pomena (morda je to še najbolj odvisno od naših ciljev in sanj), najbrž pa ne bo šlo brez tistih, ki naredijo bivanje v naši bližini znosno: da se znamo veseliti uspeha drugih; da znamo prisluhniti; da znamo tudi kaj preslišati; da z zavistjo in ščuvanjem ne zasejemo strupenega semena nezadovoljstva; da ne sodimo po prvem vtisu; da ne dovolimo svojemu slabemu razpoloženju imeti prve in zadnje besede. Če dodamo še merico vljudnosti in prizanesljivosti do svoje okolice, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da smo izbrali smer, ki nam bo vsak dan prinesla kakšno drobno zadovoljstvo. In - kar je najvažnejše - s tem smo se tudi uspešno zavarovali pred večino neprijetnosti, ki tako rade najdejo pot v delovna okolja. Sonja Požar SKUPINA DROGA (Nadaljevanje iz prejšnje številke in konec) DROGA SE OPAZNO VEČA... ...in se širi. V zadnjem letu dni se je Drogina družina precej povečala in si z nakupi pridobila kar nekaj novih podjetij v tujini - Droga Priština, makedonsko podjetje Agroimpeks in formalno še Drogo Sombor. Ker se je število podjetij tako povečalo, je uprava družbe v začetku oktobra organizirala poslovno konferenco povezanih podjetij, na kateri so pregledali dosedanje rezultate poslovanja in zastavili načrte za prihodnje leto. Zal se poslovne konference zaradi tehničnih težav s prihodom nista udeležila direktor Droge Sombor gospod Stevan Terbec in direktor Droge Priština gospod Fatmir Krasniqi. Sem pa zato do potankosti "obdelala” vse ostale udeležence. DROGA d.0.0. SKOPJE Gospa Ružiča Radojevič 0 zaostrenih razmerah v Makedoniji sem se pogovarjala z našo staro znanko, direktorico podjetja gospo Ružico Radojevič. Kaj se je spremenilo v vašem podjetju od našega lanskoletnega intervjuja? Ste zadovoljni z doseženim? Začela se je vojna, ki je zajela velik del Makedonije, področje,ki meji s Srbijo in Kosovom. V takih vojnih razmerah pa je težko ugotoviti, kaj je s prodajo. Pričakovala sem, da bo leto 2000 leto prihoda in pozicioniranja na tem tržišču in da bo v letu 2001 narejena selekcija kateri izdelki so zanimivi za ta trg - predvsem mislim tu na kavo, čaje in začimbe. Neke stvari pa so bile tudi pozitivne, predvsem na področju Argete. Ko so se meje zaradi vojne zaprle, smo opazili, da prodaja Argete v Makedoniji narašča. Kupci, ki jih prej nismo poznali, so prihajali po blago. Tako smo šele zdaj videli, koliko je “šverca” s Kosova, ki je bil in še vedno je. Prave slike o stanju Argete pa še dolgo ne bomo imeli. Prodajate pri Argeti samo standardno kokošjo pašteto ali tudi nove okuse? Nove okuse smo dobili šele septembra in to je daleč od tega, kar smo planirali. Naša realizacija pri pašteti ni v skladu s planom. Od selitve proizvodnje paštete v novo tovarno smo imeli težave z zagotavljanjem količin, zgodilo se je, da smo bili tudi po 14 dni brez izdelka. Droga bi nas lahko bolje oskrbovala - vse pa se odraža na prodaji in na rezultatih. Kakšno pa je stanje pri drugih izdelkih? Kljub situaciji prodaja v primerjavi z letom 2000 raste. Pri kavi, ki je bila tik pred iztekom roka, smo se odločili in šli v akcijsko prodajo. Kava se je začela prodajati, seveda pa je zdaj težko popraviti ceno na dejansko. O ceni kave pa smo v poslovnem načrtu napisali, da bo naša cena v primerjavi s konkurenco višja za 20%, v resnici pa smo dražji za 60 do 100%. Tukaj se lahko primerjamo z domačimi proizvajalci, ki so naša konkurenca, medtem ko Franck npr. sploh ne prodaja 100 g kave in je primerjava nemogoča. Kakšna je situacija na tržišču glede začimb? Z začimbami smo prisotni, a tudi tukaj doživljamo veliko cenovno konkurenco. Na primeru cimeta smo lahko videli, kaj pomeni konkurenca. Cimet se je prodajal SKUPINA DROGA odlično, povsod so ga iskali, kar naenkrat pa se je prodaja ustavila. Ugotovili smo, da je grška veriga Vera prodajala cimet pol ceneje kot mi. Za kupca je pomembna cena, ne kvaliteta. Kako je s kupno močjo prebivalcev? Kupna moč je še slabša kot lani, skoraj vsak dan gre kakšno podjetje v stečaj, na cesto gre 500, 600 ljudi. Uradna statistika ni realna. Mislim, da je nezaposlenih približno 400.000 ljudi. Kljub težkim razmeram imate gotovo tudi načrte za naprej? V Makedoniji bomo začeli proizvajati Barcaffe. Makedonija ima velik deficit pri izvozu in vse bolj stiska pri uvozu, zato morajo podjetja razmišljati o lastni proizvodnji. Najprimernejši za to bi bil del programa iz Gosada, saj je tu velika surovinska baza. Kljub temu, da to vsako leto pišemo v poslovne načrte, do izvedbe še ni prišlo. Ste v preteklem letu izvedli kakšne marketinške akcije za naše izdelke? Vsaka reklama nekaj pomeni, nekaj ljudi več izve za Drogo in za naše izdelke. A na splošno bi rekla, da za vsak izdelek, ki ga hočeš prodajati, potrebuješ tri leta. Pred pretekom treh let ne moreš resno govoriti o tem, ali je potrošnik izdelek sprejel. Raziskave marsikdaj niso realne. Potrošniki se velikokrat zlažejo, rečejo, da kupujejo praženo kavo, a jo v resnici pražijo sami doma. Pomembno je, da s prodajo določenih izdelkov pridobiš lastne izkušnje, za to pa je potreben minimalni čas treh let. To smo opazili tudi na primeru začimb, ki bi jih lahko prodali, če bi imele daljši rok uporabe. Ali opažate, da se predpisi glede kakovosti v Makedoniji zaostrujejo? V glavnem so v veljavi predpisi, povzeti iz stare Jugoslavije, a kontrole so mnogo ostrejše, kot so bile. AGROIMPEKS Simpatična in hudomušna predstavnika Drogine najnovejše pridobitve - podjetja AGROIMPEKS iz Makedonije sta Oliver Bojkovski in Vladimir Stojanovski. Za začetek je seveda prav, da se nam predstavite. Kdo ste, kakšno je podjetje Agroimpeks? Midva sva stara lastnika Agroimpeksa. Droga je prevzela najino podjetje in postala 100% lastnik. Imela sva 6 mesecev časa, da se odločiva, ali ostaneva v podjetju. Ko sva spoznala organizacijo in moč Droge, sva se Gospod Vladimir Stojanovski odločila, da ostaneva. Uradno smo Drogina last od l.maja, trenutno pa se prilagajamo standardom in organizaciji, ki jo od nas zahteva Droga. Smo torej v obdobju prilagajanja. S čim se ukvarja Agroimpeks? Imamo proizvodnjo in prodajo-lastno potniško mrežo s 25 avtomobili. Imamo zaokrožen sistem prodaje do maloprodajne mreže in kontaktiramo direktno s kupci, tako da nismo odvisni od grosistov. Naš promet znaša približno 10 milijonov mark letno, ustvarimo ga s 30 zaposlenimi. Podjetje se je razvilo iz skupine maloprodajnih objektov, ki sva jih imela v lasti. Začela sva z malo pražarno, ki je opremljena z italijansko tehnologijo in ustreza vsem evropskim standardom. Proizvajamo širok asortiman izdelkov - v glavnem so to različne vrste kave. To, kar imamo mi in nima Droga, je capuccino in topla čokolada.Topla čokolada je izdelek, ki je zaradi nizke cene dostopen širokemu krogu potrošnikov. Pod kakšno blagovno znamko prodajate svoje izdelke? Imamo lastno blagovno znamko, to je Capuccino GOLD, SKUPINA DROGA Kakšni so vaši načrti za bližnjo prihodnost? Začetek proizvodnje Barcaffe je planiran za 1.1.2002. Nameravamo pražiti in pakirati mešanico, ki bi jo dobili od Droge. Dosedanja cena Barcaffe v Makedoniji je bila visoka zaradi visokih uvoznih dajatev. Sedaj se bomo temu izognili in pričakujemo dobre rezultate. ki ima seveda različne okuse. Je naš lastni izdelek. (Pred kratkim so se Američani zanimali, da bi od nas odkupili licenco, a se zaradi trenutne situacije nismo odločili za to, je bil Vladov šaljivi odgovor na moje vprašanje, ali izdelujejo capuccino po kakšni licenci.) Kako poteka sodelovanje s tehnologi? Pravkar prihajava s sestanka s tehnologoma Dušanom in Klementom. To so naši “strašni momci” in zelo smo zadovoljni s sodelovanjem z njima. Naš cilj je, da zagotovimo tako proizvodnjo, da ne bo odstopala od kvalitete Barcaffeja. Kakšen okus kave je všeč Makedoncem? Kvaliteta in okus kave v Sloveniji bi ustrezala tudi nam. Makedonci v glavnem še vedno pijejo turško kavo, v gostilnah pa espresso. Pri Agroimpeksu pričakujemo menjavo generacij, zato tudi izbor izdelkov prilagajamo novim časom. Poleg turške kave imamo tudi druge izdelke. Pravkar pripravljamo instant kavo. Za najmlajšo generacijo imamo toplo čokolado. Vsi predstavniki Droge, ki so jo pokusili, so rekli, da je dobra. Zanimiva je tudi za gostinstvo. Imamo torej izdelke za vse generacije. Kakšni pa so vaši dolgoročni načrti? Tega pa ne bi radi odkrivali vnaprej, saj so nam na sestanku pravkar povedali, da se bo vsako leto sprejelo samo tri do pet novih projektov in ne bi želeli, da nam kdo ukrade naše načrte. (Spet smeh !!!) Nove tehnologije bomo uvajali v skladu z Droginim razvojnim oddelkom. Trenutno planiramo, da bi v sklopu našega obstoječega objekta dogradili dodatni objekt, v katerega bi postavili vso tehnologijo, ki jo Droga zahteva za potrebe razvoja novih izdelkov. Katera tržišča pa boste, poleg makedonskega, oskrbovali s svojimi izdelki ? Možno bi bilo, da bi z Barcaffejem iz naše pražarne oskrbovali še Drogo Priština, saj ima Sombor svojo pražarno za potrebe Srbije. Sicer pa so se za capuccino in čokolado že prej zanimali hrvaški kupci, pravkar pa smo se na poslovni konferenci dogovarjali o uvedbi capuccina in čokolade na bosansko in kosovsko tržišče. Gospod Oliver Bojkovski Kako ste do sedaj zadovoljni z Drogo? Velik sistem ima svoje prednosti in slabosti. Trenutno smo bolj zadovoljni kot nezadovoljni. Slabih izkušenj pa do sedaj nimamo. Imate kakšno sporočilo za bralce Našega glasa? Če bi bila to izjava za TV, bi pozdravil “mamu i tatu”. Tako pa lahko rečem samo to, da nama je žal, da sva zamudila otvoritev Drogine nove tovarne, kjer bi lahko spoznala svoje nove sodelavce. Vabljena torej na Drogino novoletno zabavo! DROGA d.0.0 Buje Zadnje Drogino podjetje, ki ga predstavljam, je Droga Buje, moj sogovornik pa je bil direktor podjetja gospod Danilo Konjevič. V lanskoletnem intervjuju je bil novinec v Drogi, zdaj je že utrjen drogovec in gotovo z drugačnimi očmi ocenjuje položaj podjetja. Kako ste zadovoljni po enem letu v Drogi? Kaj se je v tem času spremenilo? SKUPINA DROGA Največja sprememba je na področju pražarne. Za izboljšanje kvalitete kave je bilo v to pražarno treba vložiti veliko denarja za to, da smo zaokrožili tehnološki proces. Prav zato smo tudi začeli razmišljeti o tem, da bi odkupili 51% delež v pražarni. Pogovori o tem so v zaključni fazi. V kratkem načrtujemo tudi druge spremembe, ki pa jih uprava še ni potrdila, tako da bi to rajši prihranil za naslednjo številko Našega glasa. V lanskoletnem pogovoru ste omenili vaše velike načrte v zvezi s prodajo kave. Ali ste na tem področju uspeli? Kakšne vrste kave prodajate? Trenutno imamo 9 vrst kave in to je osnova, s katero bomo dosegli naše plane. Kako gre prodaja drugih Droginih izdelkov? Nekaj izpadov je bilo pri začimbah - v glavnem zaradi strožjih kakovostnih predpisov - in pri namenskih čajih. Ali lahko na Hrvaškem namenske čaje še vedno prodajate po trgovinah? Da, do 1.7. prihodnje leto. V tem času pričakujemo, da bo Hrvaška sprejela nov Zakon o živilskih izdelkih. Ta zakon bi že moral biti sprejet, a ni bil še niti v prvem branju. Pri namenskih čajih pričakujemo določene spremembe, a zahteve verjetno ne bodo tako stroge kot v Sloveniji, kjer lahko čaje prodajate samo v lekarnah. Sicer pa bo Droga te stvari uredila že zaradi slovenskih predpisov, tako da tukaj ne pričakujemo težav. A počakajmo na zakon. Ali boste v letošnjem letu dosegli načrtovane prihodke in ali je uspešna hrvaška turistična sezona kaj vplivala na rast prodaje? Prihodki bodo v mejah planiranih. Turistična sezona pa na našo prodajo ni imela vpliva. V tem času se pač dogajajo selitve prebivalstva - kontinentalci se preselijo na morje in v bistvu porabijo iste količine izdelkov. Hoteli pa od nas ne kupujejo, saj je konkurenca prehuda, največja ovira pa so močni lobiji. Ali se je kupna moč izboljšala? Očitno je, da je kupna moč padla in predvidevamo, da bo še manjša. Tudi nakupov živilskih izdelkov v tujini je vse manj, glavni razlog pa je pomanjkanje denarja. Gospod Danilo Konjevič Kako ocenjujete domačo - hrvaško živilsko industrijo (Franck, Podravka)? Hrvaška živilska industrija se muči, da ohranja pridobljene položaje. Pojavlja se konkurenca, ki na tržišče pošilja poceni blago slabe kvalitete - npr. razni makedonski izdelki. Podravka vlaga velika marketinška sredstva samo za to, da obdrži pridobljen položaj na trgu. Koliko pa vi vlagate v marketing? Imeli smo TV spot za novo kavo, ki pa zaradi nekaterih tehničnih težav ni obrodil željenih sadov. Trenutno pripravljamo degustacije predvsem v gostinstvu. Ali je prišlo do sprememb pri pogojih poslovanja (carine, prelevmani)? Ne, vse je isto. Pašteta ima še vedno uvozne dajatve v višini 52% in tudi zaradi tega na tem področju ne moremo računati z večjo prodajo. Tekst in slike Manuela Ferenčič Meden Uspelo nam je, da smo zaustavili padec prodaje. Sedaj pričakujemo rast. Na področju gostinstva smo začeli delati junija letos, potem smo v poletnem času akcijo nekaj časa prekinili. Sedaj imamo v svojem okrilju 75 “kafičev” na področju Zagreba, Čakovca, Rijeke, Istre. Začeli smo na področju Splita. Širimo se. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI Kakovost v Evropi Predani kakovosti tudi v novem stoletju O O rsj CD _Q E CD > O d I L/S C CD > _o LT) > '-P LTi O > O ro .V d CD "D CD -t—’ Q_ O Organizira Slovensko združenje za kakovost - SZK v imenu Komisije evropske skupnosti i/i ter na pobudo Evropske platforme kakovosti (Evropske organizacije za kakovost - EOQ in Evropske fundacije za management kakovosti - EFQM) oblikovanje FOCUS Kommunikations Design AG Založba slovenske izdaje Slovensko združenje za kakovost - SZK CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI EVROPSKI TEDEN KAKOVOSTI OD 5. -11. NOVEMBRA Prav bi bilo, ako se čimveč posameznikov jasno zavedalo pomena kakovosti in prizadevanj za izboljšanje kakovosti, zato Slovensko združenje za kakovost že deseto leto zaporedoma organizira Evropski teden kakovosti v Sloveniji. Letos je ta teden potekal od 5. do 11. novembra. Tako se v tem tednu odvijajo različne aktivnosti na temo kakovosti. Razne organizacije, podjetja, društva, inštituti in drugi organizirajo okrogle mize, objavljajo članke v revijah in časopisih, pripravljajo ankete ter tudi na druge načine poudarjajo pomen kakovosti v poslovnem in vsakdanjem življenju. V Drogi je bil v tednu kakovosti kolegiju uprave ponovno predstavljen model poslovne odličnosti, kar je uvod v samooceno z vprašalniki. V skupnih službah so se izobraževali na temo ravnanja z okoljem. Konferenca Slovenskega združenja za kakovost (7. in 8. novembra v Portorožu), je bila letos že deseta po vrsti. Potekala bo pod naslovom “PREDANI KAKOVOSTI TUDI V NOVEM STOLETJU”. Namen konference je že od samega začetka jasen - izobraževanje, izmenjava izkušenj ter strokovno in družabno srečanje vseh, ki delujejo na področju kakovosti. Damjana Poberaj (V prejšnji številki glasila nam jo je zagodel računaniški tiskarski škrat. “Podtaknil ” nam je plakat izpred treh let. Tokrat objavljamo letošnjega in se bralcem opravičujemo zaradi pomote.) fMA€ STKO^i danes kuha mae&trc 10. JUBILEJNA LETNA KONFERENCA SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA KAKOVOST 7. in 8. novembra je v Portorožu potekala dvodnevna jubilejna letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost (SZK) z naslovom "PREDANI KAKOVOSTI TUDI V NOVEM STOLETJU". Konferenca Slovenskega združenja za kakovost je bila organizirana v okviru evropskega tedna za kakovost, ki je bil letos od 5. do 11. novembra. Letos mineva deset let, odkar so na ustanovnem občnem zboru SZK sprejeli sklep o ustanovitvi združenja. Njihovo poslanstvo naj bi bilo predvsem vgrajevanje filozofije kakovosti in njenega uresničevanja v prakso v vse družbene sfere in v vsakega posameznika. Na letošnjo konferenco so bili povabljeni strokovnjaki z različnih področij - gospodarstva in negospodarstva, ki so z referati predstavili dosežke, prizadevanja, znanje in izkušnje s področja kakovosti. Z uvodnim govorom na plenarnem delu je konferenco odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik SZK g. Jožko Čuk, s pozdravnim nagovorom je nadaljeval minister za zdravje RS dr. Dušan Keber, o kakovosti življenja v najširšem smislu te besede nam je predaval sodnik evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič in kot zadnji nas je v prvem delu plenarnega dela kot pokrovitelj pozdravil direktor Slovenskega združenja za kakovost (SIQ) g. Igor Likar. Nadaljeval je minister za zdravje z referatom Kakovost v zdravju - vsebina in ne fasada ter ugledni gost iz BASF -Group dr. Walter Ludvvig z referatom Odličnost zahteva hitrost, spremembe in sveže ideje - pozabite na “dobre stare čase”. Na koncu plenarnega dela je predsednik SZK podelil priznanja ustanoviteljem SZK, med katerimi je bil tudi zunanji presojevalec certi- fikacijske hiše BVQI g. Danilo Brun. Popoldan so se zvrstili strokovni referati znanih in pomembnih slovenskih vodstvenih delavcev. Sistem kakovosti kot orodje najboljšega soseda za izvajanje poslanstva nam je predstavil predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator g. Zoran Jankovič, sledili so mu generalni direktor Cometa g. Marjan Lorger, ki je govoril o prenovi koncerna Comet, direktor družbe Viator&Vektor g. Zdenko Pavček na temo logističnega procesa in generalni direktor Cankarjevega doma g. Mitja Rotovnik, ki se je osredotočil na ovire na poti za doseganje boljše kakovosti in odličnosti Cankarjevega doma. V drugem delu popoldanskih strokov- CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI nih referatov sta bila predstavljena še dva referata na temo kakovosti iz bančništva oz. borze. Kot zanimivost, ki pa je v zadnjih letih postala kar tradicija z vedno večjim številom udeležencev, naj omenim akcijo “Ugriz morskega psa”, ki jo je uvedel in jo učinkovito reklamira g. Jožko Čuk ter zajema jutranje kopanje v morju ob zvokih trobente. Na začetku je bilo samo nekaj moških navdušencev, letos pa se jim je prvič pridružila tudi udeleženka iz SIQ. Drugi dan konference je delo potekalo v štirih skupinah oz. sekcijah, ki so se ukvarjale s sistemi kakovosti, upravljanjem zanjo in o njej, motivaciji, kakovostjo v zdravstvu, kakovostjo v procesih in s planiranjem kot pomembnim dejavnikom kakovosti. Iz vsebine Zbornika in števila referatov je razvidno, da je bila konferenca vsebinsko bogata, kar je rezultat sodelovanja pokroviteljev, vseh avtorjev referatov in udeležencev konference. Predsednik SZK pa je bil še posebej zadovoljen z dejstvom, da se število udeležencev in število podanih referatov iz leta v leto povečuje. Damjana Poberaj 6.DECEMBER - DROGIN DAN ZAPRTIH VRAT Ne, ne gre za pomoto ali tiskarskega škrata. Prav ste prebrali. Na ta dan se bomo v vseh proizvodnih centrih potrudili, da bomo vsa vrata, ki neposredno ali posredno vodijo v proizvodnjo ali skladišča, za seboj zapirali. Potem pa se bomo trudili še naprej, tako da bomo to počeli prav vsak dan in prav z vsemi vrati. Zakaj? Ničesar novega vas ne morem naučiti. Povem vam lahko že zelo staro resnico, ki je najmanj toliko stara, kot so bile stare tiste najstarejše slike starega “Arga”, ki smo jih videli v prejšnji številki Našega glasu. Ob njih sem postala pozorna na Dragičino misel, ki je opozarjala na delavce v delovnih oblekah in s čepicami na glavi s pripombo, da ni vse od danes. “Od danes” so samo vrata brez kljuk, vrata na gumbe, vrata na senzorje, a tudi ta vrata so nameščena zato, da bi se zapirala. Kakšna je torej ta stara modrost? V živilski industriji je zapiranje vrat eno najpomembnejših in osnovnih pravil dela. Vrata moramo za seboj zapirati zato, da preprečimo vhod mrčesa in glodalcev v prostore z živili. Na oknih in drugih odprtinah pa imamo nameščene zaščitne mreže. Ste kdaj pomislili, koliko strupov je potrebnih, da prostor očistimo insektov in kako težavno se je uspešno znebiti glodalcev? In da nekaj teh strupov na koncu tudi sami pojemo? In da se lahko vsemu temu izognemo s preprostim zapiranjem vrat? 6. decembra in vse naslednje dni bodo vrata v naše tovarne torej zaprta. Naj dodam še opozorilo za tiste, ki po tovarni hodijo že tako rekoč “na pamet”, zatopljeni v svoje misli (priznam, tudi sama sem med njimi): za začetek pazite na svoje nosove! Nataša Gladovič 1001 CVET KONČNO ZELENA LUČ ZA ZDRAVILNE ČAJE! Zdravilne čaje sedaj že kakšno leto pogrešamo na policah trgovin z živili. S spremembo zakona je namreč ta vrsta čajev sedaj razvrščena v skupino zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in v specializiranih prodajalnah. Zdravilne čaje smejo izdelovati le pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo določene zahteve glede osebja, prostorov, opreme, dokumentacije, proizvodnje, kontrole kakovosti, higiene... Izpolnjevanje teh zahtev preverjajo komisije Urada za zdravila. Cilj tega nadzora je zagotoviti tako izdelavo zdravilnih čajev, da bodo hkrati kakovostni, varni in učinkoviti. Glede novega načina prodaje zdravilnih čajev je sprememba za kupca dobrodošla, saj pri prejšnji prodaji v trgovinah z živili ni pridobil ustreznih informacij o čajih, ki vsebujejo določena zdravilna zelišča skupine Z. V skupino Z spadajo zdravilna zelišča, ki imajo, poleg zdravilnega učinka na človeško telo, tudi neželene stranske učinke. Stranski učinki pridejo do izraza posebno pri dolgotrajni in nepravilni uporabi zdravilnega čaja. Pri izdajanju zdravilnih čajev v lekarnah in specializiranih prodajalnah bo kupec lahko dobil strokovno mnenje, ki mu bo v pomoč pri pravilni uporabi določenega čaja. V juniju je Droga na Urad za zdravila odposlala vlogo za pridobitev dovoljenja za izdelavo zdravilnih čajev. Ob nastopu na novo delovno mesto sem se vključila v priprave na prihod že omenjene komisije. Zahvaljujoč vsem udeležencem v projektu smo v nekaj kratkih mesecih pripravili vso potrebno dokumentacijo in vnesli večje in manjše spremembe v proizvodne prostore na programu čajev. Natančno smo upoštevali načela in smernice dobre proizvodne, dobre skladiščne in dobre laboratorijske prakse, ki so v primerjavi z zahtevami živilske industrije v tem primeru precej strožje. Pregled komisije, katere naloga je ocenjevanje izpolnjevanja pogojev za izdelavo zdravilnih čajev, je bil napovedan za tisto nepozabno soparno sredo, 10. oktobra letos. Že zjutraj smo v pisarni direktorja PC-ja sprejeli tričlansko komisijo v sestavi: Rozeta Hafner, mag.farm., mr.sc.,Roman Dobrovoljc, mag.farm., spec., in Špela Podržaj, univ.dipl. inž. Člani komisije so določili vrstni red obiska. Začeli smo s približno enournim sestankom, na katerem sta g. Robert Ferko in ga. Maruška Lenarčič predstavila družbo in sistem vodenja kakovosti in okolja. Sestanku je sledil natančen ogled skladiščnih, proizvodnih in laboratorijskih prostorov. Ljubica Nagy, Peter Metlika in jaz smo članom komisije predstavili našo zamisel proizvodnje zdravilnih čajev. Člani komisije so imeli veliko vprašanj, na katera smo pridno odgovarjali. Okrog treh popoldan smo zaključili s pregledom. V veliko veselje vseh udeleženih v projektu so nam člani komisije še isti dan sporočili, da po njihovi strokovni oceni izpolnjujemo pogoje za izdelavo zdravilnih čajev, zato nam bodo v kratkem izdali dovoljenje za izdelavo le-teh. Za Drogo je to še en pomemben dosežen cilj! S poplačanim trudom smo si že napolnili baterije in se lotili naslednjega dela projekta. Sedaj moramo čimprej pridobiti dovoljenje za promet za posamezne zdravilne čaje. Motivacija je velika, pa tudi dela sploh ne primanjkuje. Asja Petretič CAJ /alklwi^in isiasss; VARSTVO PRI DELU VARUJMO SAMI SEBE! Kadar delo postane navada, nas manj obremenjuje, zalo je napetost našega živčnega sistema manjša. Obremenitve tega sistema so odvisne od: • moči vtisov, ki smo jih primorani sprejeti, • količine novih vtisov, informacij, ki jih sprejemamo, • od pogostnosti prisile sprejemanja novosti. Izrednega pomena je tudi, ali smo na novosti - spremembe pripravljeni. Na selitev v novo tovarno smo bili pripravljeni. Ne moremo pa z gotovostjo trditi, da smo bili na sprejemanje številnih novosti dovolj pripravljeni tudi psihofizično. To pisanje je posledica vaših sporočil o slabostih, pomanjkljivostih, skratka težavah, s katerimi se dnevno srečujete oziroma se srečujemo v novem delovnem okolju. Pred kratkim smo v NAŠEM GLASU zapisali osnovna navodila o ravnanju ob nezgodah pri delu, na poti z dela ali na delo. Objavili smo tudi imena zadolženih oseb za varstvo pri delu. Pomembno vlogo pri tem imajo vsi vodje, ki so dolžni prisluhniti vsaki pripombi glede zdravega in varnega dela vseh delavcev. Prisluhniti, dati svoje mnenje in tudi ukrepati. oziroma predloga bo na ta način hitreje razumel in ukrepal. Vsak takšen predlog lahko posredujete tudi kot koristen predlog ali inovacijo. Pomembno je tudi, da vztrajate. Marsikdaj ne bo dovolj le enkrat opomniti na kakšno zadevo in marsikdaj ne bo vse takoj narejeno. Če bi vsi prišli prvič na delo v novo tovarno, bi ne bilo nobenih težav, oziroma bi te bile lažje sprejemljive, od nas bi terjale manj psihofizičnega napora. Tako se nam je zgodilo, da moramo že močno utečene navade spremeniti, kar je bolj zahtevno kot izoblikovati nove navade. Optimalne, primerne navade nam zagotovijo maksimalno fizično in psihično učinkovitost pri delu. Prav je zatorej, da razmislimo, ali niso nekatere težave zgolj problem časa, ki ga potrebujemo za sprejem novega in prilagoditev nanj. Takoj slišim vaše besede - češ, na boljše se lahko prilagodimo, tudi če je novo -a vseeno vztrajam: skrbimo zase -bodisi da stvari spreminjamo ali se nanje enostavno - navajamo. Dragica MEKIŠ Foto Jaka Jeraša Kot je zapisano v naslovu, pa lahko zase vedno, največ in najbolje naredimo sami. Imamo več možnosti, vsaka pa od nas terja aktivnosti. Vse zaznambe škodljivih vplivov na varno in zdravo delo moramo posredovati naprej. Kot že zapisano, imajo pri tem osnovno vlogo vodje, vedno pa lahko s tem seznanite sindikalnega zaupnika v vaši delovni sredini. Zelo dobro je, da skušate obenem z ugotovitvijo podati svoj predlog za odpravo problema. Prejemnik vaše pritožbe BORZNI KOMENTAR OHLADITVE PRIHAJAJO, CERTIFIKATI ODHAJAJO V času, ko centralne banke druga za drugo nižajo svoje obrestne mere in ko se trgi aktivno ukvarjajo s predvidevanjem posledic njihovih ukrepov za realno gospodarstvo, indeksi nihajo sicer manj kot neposredno po 11. septembru, a še vedno nepredvidljivo. Tudi nadaljevanje zdaj že svetovnega boja proti terorizmu ne bo ravno povečevalo stabilnosti finančnih trgov, pa če ohlajanje pomembnih svetovnih gospodarstev pustimo zaenkrat še ob strani. Za naše gospodarsko zdravje je sicer pomembno predvsem zdravstveno stanje gospodarstev držav Evropske zveze - še posebej Nemčije, vendar ta odvisnost ni kritična, saj znajo v prihodnje ohranjati naše gospodarstvo ogreto na delovno temperaturo predvsem trgi bivše Jugoslavije, pa tudi srednja in vzhodna Evropa ter Ruska federacija. Seveda selekcija med podjetji bo, saj so pod največjim recesijskim pritiskom izvozniki na zahodne trge in proizvajalci investicijskih dobrin, medtem ko so proizvajalci potrošnih dobrin (hrana, obleka) pod manjšim pritiskom. Droga bo lahko kot pomemben proizvajalec prehrambenih izdelkov zaradi narave svoje dejavnosti in zaradi strukture prodajnih trgov s poslovnimi rezultati dlje časa uspešno kljubovala prihajajoči recesiji kot podjetja iz drugih panog. Seveda pa bo slovenska prehrambena panoga izpostavljena dodatnim pritiskom domačih trgovcev, ki bodo možen recesijski upad prometa želeli nadomestiti z večjo razliko v ceni, kajti drugače bodo zelo težko ohranili svoj dosedanji tempo rasti dobička. Droga ima pri tem zaradi tržne moči svoje blagovne znamke zopet boljši položaj kot ostali tekmeci. Omenjeno razmišljanje pa potrjuje tudi borzna cena Droge, ki ostaja kot ena redkih delnic na svojih predterorističnih nivojih, čeprav njena prometnost ni preveč zavidljiva. Vendar to ne velja zgolj za delnico Droge, ampak za celotni oktobrski borzni trg. Delnice 3.9.01 5.10.01 8.11.01 Lek 46.019 42.117 41.112 Krka 27.888 26.163 26.385 Petrol 22.333 22.307 22.314 Intereuropa 3.278 3.152 3-395 Droga 38,933 38.611 39-499 SBI 1.989,88 1.980,37 2.023,58 PIX 1.492,81 1.531.87 1.530,18 Čeprav je indeks SBI v tem času za malenkost zrasel in presegel mejo 2.000 točk, gre večji del njegove rasti na račun zunanjih (prevzemnih) dejavnikov v obeh pivovarnah in v Banki Koper, katere skorajšnja prodaja pred- stavlja tečajno sidro delnic primorskega trojčka. V oktobru se je namreč odvil najpomembnejši pogajalski del okoli prodaje Banke Koper, katere večinsko lastništvo bo zelo verjetno prevzela italijanska banka, medtem ko so pozicije na relaciji Union - Interbrevv - Laško zaradi nedorečenosti končnega izida še vedno deležene pogoste medijske pozornosti. Prav tako javnost zavzema proces delne privatizacije NLB in NKBM. V začetku prihodnjega leta naj bi zanju izbrali najprimernejšega kupca. In letošnje leto bo v borzne anale prišlo ne le zaradi 11. septembra, ampak tudi zaradi sedaj že razvpite zgodbe o privatizacijski luknji, ki bo zapolnjena še letos. S tem se bomo tudi za vedno poslovili od certifikatov, ki so nas spremljali vse od začetka naše samostojne države in s katerimi so na žalost naše glave polnili uspešneje kot pa naše denarnice. Uroš Janževlč, finančni analitik PFC Interfin Koper NOVE ARGO JUHE V Drogi smo se odločili, da obogatimo ponudbo izdelkov pod BZ Argo in tako na trg ponovno uvedemo našim kupcem dobro poznane “argo juhe”, ki jih zdaj izdeluje italijanski proizvajalec, dobro poznan tudi na italijanskem trgu. Juhe so narejene iz najkvalitetnejših surovin in po recepturah, ki so prilagojene našim okusom. Pri razvoju juh je bil upoštevan tudi razvoj trendov v Sloveniji in drugod. Ze nekaj časa je namreč opazen trend naraščanja že pripravljene hrane, ki je v največji meri posledica spremembe prehranskih navad, zlasti pri zaposlenih, ki jim je prosti čas zaradi podaljševanja delavnika vedno večja vrednota. kRGQ flRGOj T^®*Gobo»a •emnajffi Foto Jaka Jeraša V naš prodajni program smo tako uvrstili šest novih kremnih juh oziroma minešter v vrečkah, ki so pripravljene za serviranje treh krožnikov juhe. Tako se z imenom Argo predstavlja asortiman visoko kvalitetnih in praktičnih juh, ki pa še vedno puščajo dovolj prostora vaši kreativnosti. Spomladanska juha je juha, ki zelo spominja na “domačo” mineštro, saj je v njej veliko različne zelenjave. Naš nasvet pri serviranju: juho lahko dodatno oplemenitite s testeninami ali rižem. Ob koncu kuhanja lahko po želji dodate olivno olje, košček masla, smetano ali riban sir in jo na koncu oplemenitite z drobnjakom. Domača juha s testeninami spominja na pravo domačo juho, ki je pripravljena za serviranje v petih minutah. Ob koncu kuhanja lahko po želji dodate svežo baziliko, olivno olje ali nariban sir. Porova juha s kus-kusom je juha za sladokusce in poznavalce dobre kuhinje. Ob koncu kuhanja jo lahko oplemenitite z olivnim oljem, koščkom masla ali s smetano. ječmenova mineštra je juha iz katere lahko pripravimo “ričet v 15 minutah”. Dodatno jo lahko izboljšate z mesom in oplemenitite s svežim peteršiljem Fižolova mineštra vas bo presenetila z zelo bogatim okusom. Svetujemo vam, da jo dodatno oplemenitite z mesom, na koncu kuhanja pa ji po želji dodajte olivno olje in mleti črni poper. Gobova kremna juha z jurčki je pravi vrhunec naše ponudbe. Poskusite, juha je zelo okusna, z dodanimi blanširanimi gobami, kislo smetano in rumenjakom pa boste navdušili še tako izbirčne goste. Prepričani smo, da vam bodo naše nove juhe ugajale, saj vam ponujajo vse tisto, kar od njih pričakujete: odličen okus domačnosti, hitro in enostavno pripravo, praktičnost uporabe kjer koli in kadar koli ter številne možnosti sprememb, ki vas ne bodo pustile ravnodušne. Sandra Kregar Brus @rgsi SEJMI DROGA NA SVETOVNEM ZEMLJEVIDU: SEJEM ANUGA Anuga velja z več kot 6000 razstavljalci iz 95 držav za enega najpomembnejših in največjih prehrambenih sejmov na svetu. Je največji sejem za informacije in naročila v prehranskem gospodarstvu. Anuga ni pomembna le zaradi svoje velikosti, ampak je tudi priložnost za sočasno predstavitev vseh strok, ki sodelujejo v prehrani, od osnovnih živil in surovin do trgovinske tehnike za graditev trgovin in predstavitev blaga ter tehnike za gastronomijo. Med proizvajalci, trgovci in dobavitelji surovin velja, da se mora vsakdo, ki želi trgovati, pojaviti na kolnskem sejmu v Nemčiji. Dobrih osem tisočakov za parkirišče in prav toliko za dnevno vstopnico pa sta dovolj omejevalna ukrepa, da na Anugo prihaja le strokovna javnost. Letošnji sejem v Kolnu je potekal od 13. do 17. oktobra. Lično urejene vitrine pritegnejo pozornost Letošnja Drogina zasedba je bila dokaj interdisciplinarna. Sestavljali so jo direktor Nove tovarne g. Ferko, vodja razvoja g. Poberaj in vodja blagovne znamke Argeta. Na Anugi naj bi si predvsem ogledali novosti in trende vodilnih svetovnih proizvajalcev hrane in pijače. Poskušali smo in mislim, da nam je uspelo zajeti različna znanja in izkušnje in skozi pregled celovite in pestre ponudbe najti potencialne novosti in trende za aplikacijo v Drogi in na slovenskem tržišču. In kakšne so skupne končne ugotovitve? Ugotovitve v okviru obstoječih Droginih programov: • Na področju kave je opazen velik porast aromatiziranih instant kavnih napitkov. • Pri čajih ni bilo večjih novosti, pojavili pa so se BIO čaji. • Na področju mesnega programa se pojavlja vse več proizvajalcev, ki imajo v svoji ponudbi halal izdelke ali pa se ukvarjajo in tržijo izključno halal izdelke. • Številni razstavljalci začimb so se predstavili z velikim spektrom raznovrstnih začimb in mešanic začimb, pakiranih v večjih in manjših stekleničkah, plastičnih škatlicah in različnih vrečkah. Veliko kozarčkom začimb je bil dodan mlinček. Izdelkom naravne soli iz Francije se je pridružila naravna sol iz Portugalske, pridelana na stari način iz solin, ki so del naravnega parka. Pri predstavitvi izdelka so izpostavili omenjeno prednost in prednost zmanjšane vsebnosti natrijevega klorida. • Predelane zelenjave v različnih embalažah, predvsem stekleni, je bilo veliko. Zelenjava je bila Sadni raj in paštete na prizorišču svetovne prehrambene elite. Sadni ~ 2000 ***'' ■' -MM SEJMI Utrinek s poslovnega razgovora večinoma konzervirana v kozarcih - v kisu ali olju, posamezne zelenjave ali mešanice so bile pečene z veliko količino grobo mletih začimb in izredno dekorativno zložene. Tudi na področju žitaric velikih novosti ni bilo opaziti, velika pa je bila ponudba žitaric za zajtrk. Pa še nekaj splošnih ugotovitev: • Vloga prehranske industrije v globalizacijskih procesih je posebej pomembna, ko gre za standarde za pridelavo in prodajo živil. Kupci imajo pravico do dobre in zdravju nenevarne hrane. In take je, če sodimo po ponudbi na svetovni tržnici, v izobilju. • Med izdelki klasične ponudbe čedalje bolj izstopajo bio živila (pecivo, meso in klobase, siri, začimbe, kečap, pivo,...), ki predstavljajo priložnost predvsem za velike in male pridelovalce, ki se ne morejo kosati z velikimi ponudniki že pripravljene hrane. • Logična posledica razsežnosti svetovnega prehrambenega trga in samoumevne kakovosti izdelka je po kakovosti, funkcji in videzu všečna embalaža: ta je tista, ki v veliki meri prodaja izdelek. • Če sta bili do včeraj kakovost in varnost živil strateška opredelitev proizvajalcev hrane, je danes to življenjska nuja. Kakovost izdelkov in kakovost poslovanja sta torej v Evropi in Ameriki nekaj povsem samoumevnega, zato tega ne razglašajo in dokazujejo s certifikati. Na sejmu se je predstavila tudi srčika slovenske prehrambene industrije, kamor spadamo tudi mi. Iz Slovenije se je preko GZS predstavilo 15 slovenskih proizvajalcev. Sejem obišče večinoma strokovna javnost, zato predstavlja priložnost za iskanje novih prodajnih poti in kupcev in povečanje prodaje dosedanjim kupcem. Droga se je letos predstavila z dvema blagovnima znamkama, Argeto in Maestrom (Začinka). Po informacijah sodelavca iz izvoza, g. Romana Prijatelja, končnih ocen o vzpostavljenih stikih in poslih z novimi kupci še ne moremo podati. Potencialni novi kupci so bili usmerjeni na naša povezana podjetja in sicer: za skandinavske države na Drogo Švedska, za ostale evropske trge pa na avstrijskega uvoznika Kreis. Poleg tega je sejem za Drogo predstavljal priložnost za srečanje s poslovnimi partnerji, ki tržijo naše izdelke na evropskem trgu, in priložnost za pregled dosedanjega poslovanja, ocenitev tržnega potenciala za naprej in na tej osnovi za oblikovanje planov za prihodnja leta (količine, marketinške aktivnosti...). S predstavitvijo slovenskih izdelkov se je potrdilo, da se slovenska prehrambena industrija s svojo ponudbo doma in v tujini lahko postavi ob bok trendovski ponudbi veliko večjih in že uveljavljenih konkurentov. Evropski trg predstavlja za slovensko gospodarstvo pomemben trg. K rasti slovenskega izvoza naj bi svoj delež prispevala tudi živilska industrija. Ker imamo dobre in kakovostne izdelke, imamo veliko možnosti za uspeh. Tudi Drogini dosedanji prodajni rezultati in ambiciozni plani pričajo, da smo tudi mi našli svoj prostor na zelo zahtevnem evropskem trgu. Skupni napori pa morajo biti usmerjeni v še boljše rezutate. Sodelovanje vseh služb bo torej v prihodnje še bolj prihajalo v ospredje kot pomembno in nujno. Tekst in slike Jana Alič [ma€S ZDRAVO Z NARAVO: ZLATO POLJE NA SEJMU NARAVA - ZDRAVJE Načini sodelovanja s partnerji so lahko številni : izvirni, običajni, kupoprodajni, uspešni, manj uspešni; vse je odvisno od želje in volje vseh sodelujočih. V Drogi se zelo radi potrudimo in poskušamo s poslovnim partnerjem vzpostaviti kar najboljši odnos. Drogina poslovna odločitev, da na sejmu Narava - zdravje ne sodelujemo, ni prekinila stikov z našimi najdragocenejšimi partnerji-potrošniki. Zato smo bili zelo veseli povabila Dita centra za promocijo zdrave prehrane, da na sejmu Narava-zdravje, od 16. do 21. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sodelujemo v okviru njihovega prvega diabetičnega bazarja. Bazar je bil namenjen diabetikom in vsem, ki želijo zdravo živeti. Organizatorji so na njem (poleg pripomočkov in medicinskih preparatov za diabetike) predstavili hrano, pijačo in prehranske dodatke, primerne za diabetike in tiste, ki se želijo zdravo prehranjevati. Dita center je poleg Droge d.d. povabil k sodelovanju tudi druge svoje partnerje. I si& Tople barve Droginih mlevskih izdelkov v objemu lesa Na sejmu je Droga predstavila izdelke blagovne znamke Zlato polje. V sodelovanju z restavracijo Maestro smo tri popoldneve organizirali pokušino jedi iz kaš. Največ navdušenja so požele ajdove kocke (z ajdovo kašo). Bran Flakes, še ne dovolj poznane, a okusne polnovredne žitarice za zajtrk, pa so obiskovalci sejma okušali vse dne- ve. Najbolj je razveseljivo dejstvo, da so bili nad Bran Flakesi še posebej navdušeni mladi. Velika večina je žitarice použila z jogurtom, všeč jim je bilo, da niso tako sladke. Takoj so vprašali, kje bi to lahko kupili, saj tak izdelek v množici konkurentov na prodajnih policah v trgovinah po krivici ostane neopažen. SEJMI Tudi pri predstavitvi posameznih izdelkov oz. jedi smo opozarjali na njihove vsebnosti, ki imajo v zdravi prehrani posebno vlogo. Tako nismo pozabili omeniti visokega odstotka (18%) vlaknin, ki jih vsebujejo Bran flakes, lahke prebavljivosti kus kusa in na splošno vseh dobrih lastnosti žitaric, ki predstavljajo temelj zdrave prehrane. Živila, bogata z vlakninami so v prehrani diabetikov namreč ključnega pomena, saj vlaknine preprečujejo hiter dvig glukoze v krvi. Obenem pa smo tudi dlje časa siti in tako umsko kot fizično aktivnejši. Predstavitev na sejmu je bila uspešna, saj so se predstavljeni izdelki prodajali vzporedno z degustacijo. Obiskovalci so bili radovedni in navdušeni: mlajši so se spominjali babičinih jedi, starejši so obujali spomine na mladost in prehranske običaje, veliko pa je bilo takih, ki so naše izdelke kupili. Bilo je zanimivo in spodbudno. Majda Vlačič Tjaša Ulčar-Jeslh Na zgornji sliki gospa pokuša Drogino kašo. Očitno ji je zelo ugajala, saj smo jo kasneje zasačili, da jo je tudi kupila (spodnja slika). sviuoi Obiskovalci sejma so izdelke, iz katerih so bile jedi pripravljene, lahko tudi kupili. Organizatorka, ga. Darja Lovšin, je bila nad prodajo več kot navdušena, saj je bilo potrebno izdelke Zlato polje med prodajo ponovno naročiti; Bran Flakesi in ječmenova kaša pa so zadnji dan celo pošli. Situacijo je reševal tudi sodelavec Dragan Spremo, ki je zaradi polnih kamionov (Drogini kamioni, namenjeni v Ljubljano) iz Izole pripeljal Bran Flakse kar z avtomobilom. Če tega ne bi storil, bi morali zaustaviti degustacijo, saj je bilo za obiskovalce pomembno, da so izdelke lahko kupili takoj. Da bi bili izdelki predstavljeni celovito, smo za to priložnost v Drogi pripravili brošuro z naslovom “Zdrave jedi iz kuhinje Zlatega polja”, v kateri so recepti za jedi iz kaš in kus kusa prilagojeni prehranskim navadam diabetikov. Slika Jaka Jeraša KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V OKTOBRU 2001 31.10.2001 je bilo zaposlenih 643 delavcev, od tega 302 moška in 341 žensk. V DROGA d.0.0. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.0.0. pa 20 delavcev. Prihodi delavcev: V oktobru smo sprejeli 1 novega sodelavca za nedoločen čas, sodelavca, ki se je vrnil s služenja vojaškega roka, in 4 sodelavce za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v oktobru prenehalo 5 sodelavcem. Razlogi prenehanja so bili potek delovnega razmerja za določen čas, prenehanje delovnega razmerja kot presežek, starostna upokojitev in odpoved. Pripravništvo: Krešimir Marin, pripravnik v PC Nova tovarna, je 21.9.2001 uspešno opravil pripravniški izpit. Čestitamo! V NOVEMBRU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 20 - letniki Radmila DURDEVIČ iz PC Zlato polje 30- letniki Ljuba MAHNE iz PC Zlato polje Zoran JANOŠKOVIČ iz PC Zlato polje Marjan GORELA iz PC Nova tovarna -logistika NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovska služba SPONZORSTVO MEN* SE ROLA! Akcija Men’ se rola je del širše zastavljenega projekta Zavoda za šport, oziroma programov Zlati sonček in Krpan, katerih namen je športno "opismenjevanje" otrok in predstavljata naslednici legendarne športne značke, globoko zasidrane v slovenskem športnem prostoru. V ta projekt so vključeni otroci med 4. in 12. letom starosti iz vrtcev in osnovnih šol. Kljub dejstvu, da je Droga znana kot pokrovitelj zimskih športov, smo se tokrat odločili, da pristopimo na pomoč našim najmlajšim pri športu, ki ni vezan na letne čase in je osvojil tako otroke kot starejše. Gre za enega najbolj popularnih in trenutno najbolj priljubljenih športov na svetu - rolanje. prebijejo s pomočjo tega nadvse priljubljenega športnega rekvizita. Prireditev je bila prežeta z zabavnim animacijskim programom, ki je pritegnil zanimanje mladih razigranih glav. Droga se je predstavila s paštetko Argeto Junior in čaji 1001 cvet. Junior pa priteče... Glavno vodilo akcije je bilo torej lo okoli 1300 otrok, ponudila pa je rolanje, celotna akcija pa je bila roko vsem tistim, ki še niso izpeljana v sodelovanju z Zavodom poskusili čudežnega sveta kolešč- za šport in ob organizacijski podpori kov, in dodatno nagovorila in podjetja Agens. Akcije se je udeleži- usmerila tiste, ki svoj prosti čas že To je bila priložnost, da svojo ciljno skupino nagovorimo z novo pašteto in čaji, namenjenimi prav njim. Da bi bilo dogajanje še bolj pestro in da otroci ne bi rolali lačni, so Argeto Junior na degustacijah lahko poskusili in se prepričali o tem, da se izplača po njej večkrat poseči. Da bi jih še bolj razveselili, smo jim pripravili nagradno igro in najboljše obdarili z drobnimi darili, povezanimi z Argeto Junior. V celotnem dogajanju je bil v veliko pomoč in hkrati tudi najbolj atraktiven dobro-voljni racman junior, ki je s svojo g^mcr ga T skuštrana- J/ ...in vse na tla pomeče! SPONZORSTVO Naj ne bo v zdravem telesu le zdrav duh, ampak tudi prijetno poln želodec zdrave hrane in pijače. Jana Alič Droga poskrbi za zabavo, pa tudi za okrepčilo. igrivostjo in velikostjo vzbujal prav posebno pozornost. Mislim, da smo z našim prispevkom pripomogli, da je bila akcija Meni se rola prava športna zabava. Na ta način najmlajše usmerjamo in skupaj gradimo športne in zdrave vrednote ter krepimo zavest o zdravem duhu v zdravem telesu, hkrati pa usmerjamo ciljno skupino k nakupom naših izdelkov in tako pripomoremo k večji uspešnosti Droge. Preverimo, če smo dobili vsi enaka darila... Samo za skuštrane y agk NOKO POBftA PAStSTA NOVICE IZ PC GOSAD SEZONA PREDELAVE VRTNIN ŠE VEDNO TRAJA Ko pišem la članek, je zunaj pravo pozno jesensko vreme. Sneg pada med dežjem. Ko pa se ozrem v proizvodnjo in po ostalih sodelavcih vidim, da je tempo nemogoče hiter. Delavci so “pripeti" za stroje, sodelavci tiščijo glave k računalniku, sodeč po njihovem tempu... sezone predelave vrtnin ne bo tako kmalu konec. Od surovine... Sodelavci, ki so nam pomagali pri predelavi vrtnin, so na dopustih ali pa koristijo ure, ki so si jih nabrali ob vseh delovnih sobotah od junija dalje. V PC so ostale še samo tri sezonske sodelavke in povprašala sem jih, kako se počutijo v naši sredini. Vse so dejale, da so že pred leti delale pri nas, gospa Darinka SKOK je prišla v GOSAD pred sedmimi leti in sedaj je ponovno že drugo sezono pri nas. Vesela je, da je lahko tu, delo se ji ne zdi tako težko, tempo ji je v prvih dneh delal težave. Danes ji ne dela več preglavic. Darinka Skok Gospa Sonja BALAŽIČ je k nam prišla prvič in je bila zadovoljna. Povedala je, da se ji ni bilo težko vklopiti v delo, saj če si že prej delal v proizvodnji, ti je prehod v drugo tovarno lažji. Njeno prejšnje podjetje je šlo v stečaj in tako je več kot 30 žensk ostalo doma. Sonja Balažič Gospa Branka ŽIBER je pri nas že nekaj sezon. Povedala nam je, da tako dolge sezone predelave vrtnin še ni doživela. Dodala je tudi, da se med nami dobro počuti in da bi kar ostala tu. Enakega mnenja sta bili tudi njeni dve sodelavki. “Lepo je biti med prijetnimi sodelavci, “so zaključile naš kratki pogovor. Branka Žiber Danica Kranjc ... do končnega izdelka. NOVICE IZ PC GOSAD PRASTARI OBIČAJI PRIJETNO DRUŽIJO LJUDI POČITNIŠKO DELO - Z ZAMUDO Veseli smo bili, da smo imeli prosto soboto prav na MARTINOVO, ko smo počastili ne le svetnika, ampak tudi vesel dogodek, ko je mošt (to neumno mlado vino) postalo pravo vino. V Središču ob Dravi je ta praznik povezan z mnogimi starimi ljudskimi šegami. Najbolj zanimivo je spremljati sam krst mošta in poslušati, kaj med obredom pove “krstitelj”. Za ta praznik gospodinje spečejo dobre “pogače” in še boljše potice. Pri nas torej novembra in decembra shujševalna kura ne pride v poštev! Pridite prihodnje leto na martinovo k nam! Ne bo vam žal. Danica Kranjc Stalna stiska s prostorom nam jo večkrat zagode in moramo kakšen prisrčen članek spraviti v predal. Tudi danes z zamudo objavljamo razgovor s študentko na počitniškem delu pri nas. No, sicer pa pravijo: bolje pozno kot nikoli... Vanja Bogadi, domačinka, je letos delala pri nas že četrto poletje. Zastavili smo ji nekaj vprašanj in o delu nam je povedala tole: "Vsako leto naletim pri vas na kakšno novost, kolektiv pa ostaja zmeraj enako prijazen in pripravljen pomagati z nasveti. To velja tako za sodelavce kot za nadrejene. Delo v predelavi in pripravi živil zahteva veliko odgovornost in disciplino zaposlenih. Toda dobro vodenje in timsko delo sta garancija za uspeh. Seveda je tudi znanje zelo pomembno, posebno v zadnjem času, ko tehnologije napredujejo z vrtoglavo naglico." O sebi pa je rekla: “Študiram na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor, smer kemijska tehnologija. Po tretje letniku visokošolskega programa se želim vpisati na univerzitetni program, da bi osvojila kar največ znanja. Slovenci moramo kar najbolj skrbeti za izboljšanje že znanega in za odkrivanje novega. V raziskovalno-razvojnem delu sta naša prihodnost in velika priložnost. Poleg študija delujem tudi v Izobraževalnem društvu Svarog, kjer pripravljam projekt Periodni sistem na internetu. V prostem času se rada družim s prijatelji, skupaj potujemo, saj je tudi potovanje način nabiranja znanja.” Tekst in slike Danica Kranjc PRIJETNI DOGODKI V PC-JU so zelo redki, pa zato toliko bolj veseli. p&vp&fvm&t Msffst SsfZČSŠ&Z unča. dcfel. utf. ?e trenutna tut *e).... • Radi bi se pozanimali, kdaj se bomo v Drogu cepili proti gripi . Kliknemo na tipko RAZNO, preidemo na to področje, kjer lahko pregledujemo dokumente, kot so npr.: • Jedilni list za NT Nova tovarna • Ponudba za prodajo rabljenih računalnikov • Cepljenje • Nagradne igre • Kulturni dogodki... • Ko se nam odpre področje RAZNO (Slika 4), torej lahko kliknemo na vrstico informacije z oznako Cepljenje proti gripi. • Če bi želeli priti na osnovno stran, lahko s klikom na napis DROGA d.d. - Intranet prikličemo Sliko 1. Upamo, da vam bo po tem kratkem vodniku za interaktivne oglasne deske uporaba intraneta v podjetju bolj domača. < Nazaj j Naptej> SVET DELAVCEV SINDIKAT OBVESTILA GLASILA POLITIKA' KAKOVOSTI IN OKOLJA KADROVSKE k NOVICE RAZNO .ViVaV. INFORMATIKA Droga d.d. - Intranet GLASILA OBVESTILA I SVET DELAVCEV \ vaju-1.'.; imMP.r SINDIKAT jtm» ‘^Maanam-T POLITIKA KAKOVOSTI IN OKOLJA RAZNO Iid ? \tošnjem letu, le GLASILA Številka 07 - 0 V tej številki Našega Glasuj—■'“Sv 0 politiki kakov^J*-«CXrKt)lja. Predstavljen je nov izdelek - Argeta JuTmrf^Predst^io-seJ>'—J Sarajevo. Preberite si vse o trikih v inforp*' 'C vse o tekmi med prijatelji Podravke in Dro( Prikličemo izbor ) f starejših glasil A IAS DO VAS - glasilo za poslovil. ( npr. Naš Glas \ J C Januar 2001,...) V^MrhiX Julij 2001^^ v r Novi izdelki; Dro&J^^BkJam; Recepti: nOto-tCv^ ^favraciia Maestro in bar Barcaffe CZja- lf Ime izbranega področja Slika 2 V primeru, da se želimo vrniti nazaj na prejšnjo stran kliknemo Tukaj lahko uporabnik z "+" in povečuje oz. zmanjšuje izgled dokumenta Uporabnik se lahko gibu gor in dol po dokumentu tako, da klika na želen segment Možnost direktnega skoka na želeno stran glasila oz. dokument;! INFORMATIKA Radi bi vas še opozorili, da se informacije na intranetu sproti ažurirajo, tako da imamo sedaj vsi možnost slediti informacijam, ki so bile doslej dostopne le na oglasnih deskah, oz. zapisane po različnih internih časopisih, glasilih , itd. Z uvedbo intraneta v podjetju bi radi vsem zaposlenim oz. v bodoče tudi našim obiskovalcem ponudili vse želene informacije, zbrane na enem mestu. Kakor vidite, sedaj poskusno uvajamo oglasno desko na intranetu, uvajamo možnost dostopa do informacij tudi za tiste, ki pri svojem vsakdanjem delu ne uporabljajo računalnika ( uporaba informacijskih točk - kioskov). Vse to uvajamo zato, da bi bili zaposleni čimbolj obveščeni. Vse pripombe oz. predloge za izboljšavo bomo z veseljem obravnavali in vključili v celovito analizo rezultatov, ki bo predvidoma izdelana v začetku leta 2002. Mimogrede, ne pozabite tudi na anketo z nagradno igro, ki jo boste v kratkem prejeli in bo raziskovala vaše brskanje po interaktivni oglasni deski, torej... Vsem zaposlenim želimo veliko veselja in zadovoljstva pri uporabi intraneta! 2. Hiter preklop listkov MS v Excelu Če v Microsoft Excelu urejamo delovni zvezek (vvorkbook) s številnimi listi (sheet), zna biti preklapljanje med listi zelo zamudno, saj na dnu zaslona preprosto zmanjka prostora za številne jezičke. Zato imamo na voljo štiri gumbe, s katerimi lahko premikamo vidne jezičke in tako lažje pridemo do želenega lista. Prav ti gumbi pa ponujajo priročni menu, ki ga dosežemo, če nanje kliknemo z desno tipko miške. V priročnem meniju je prostora za mnogo več nazivov listov, če pa jih Droga d.d. - Intranet OBVESTILA K SVET DELAVCEV J. SINDIKAT ■W U- JUIU- '3Wl /'ajJUW.i4fe.lt Ji?~~BT GLASILA P_QLQIKA KAKOVOSTI 1NOKOUA PROSTI ČAS KAPROVSKE RAZNO Tu lahko zasledimo številne Drogine novice: katere nagradne igre so v teku, kaj se dogaja z Droginimi izdelki in katere nove izdelke imamo, ali smo morda kupili nov stroj, obnovili proizvodno halo v PC in ostale podobne vesti, ki se tičejo našega delovnega okolja^—N RAZNO Novičke od tu in tam • Jedilni list za NT Nova tovarnal Če želimo videti že ostale zanimivosti pod področjem RAZNO kliknemo nadaljevanje preko drsne vrstice INTERNA PRODAJA RABLJENI Ponudba za odkup rabljenih n Prijava za odkup rabljenega ra Seznam rabljenih računalnikov Cepljenje proti grii Cepljenje proti gripi območje Nagradne igre • Pričela se le nagradna Igra "Zlato polje lepih nagrad Novi Izdelki . Parraffo Inctant \/ nnv/i nronhlolri HiSi falrn Irnt \/orlnn INFORMATIKA Microsoft Encel - Zvezek2 Datoteka Urejanje Pogied Vstavljanje Oblika Orodja Podatki Okno Pomoč -115* 1 M □ & H a m o . % s m ® ? Arial CE » ▼ C1 4 5 10 11 12 13 14 15 16 17 Usti List2 List3 List4 ListS List6 List7 ListS List9 List 10 Listll ListlZ List20 List 19 List IB Več listov ... n J^IVTuiMiai / / Lii C D E F G mmmm ■ ■■m _u*i fc^iviraj: List2 List 3 Ust4 List5 ListS List7 List 8 List 9 ListlO Ustil List 12 List20 zi V redu Preklici b / Llst4 / ListS / Ustij ) | < | Pripravljen NUM Slika 5 je kljub temu preveč, je zadnji ukaz menija Več listov.../ More Sheets..., ki prikaže pogovorno okno s seznamom prav vseh listov. Izbira iz menija ali iz seznama nas takoj prestavi na želeni list. In ko že omenjamo delo s številnimi listi v preglednici, si oglejmo še en nasvet, povezan s številnimi odprtimi delovnimi zvezki. Če jih želimo na hitro zapreti, bomo imeli kar nekaj dela, saj je treba vsakega zapreti ročno. Na srečo lahko držimo tipko Shift in šele zatem odpremo menu Datoteka / File. V tem primeru bomo v meniju našli še ukaz Zapri vse / Close Ali, ki omogoča zaprtje vseh odprtih zvezkov z eno potezo. Ta nasvet deluje tudi v Wordu, uporaben pa je tudi pri shranjevanju, saj na enak način pridemo tudi do ukaza Shrani vse / Save Ali. HITRI POMIKI V MS EXCELU V razsežnih preglednicah se je včasih težko hitro premakniti v izhodišče. Na srečo nas v celico Ai prestavi kombinacija tipk Ctrl+Home. Kaj pa, če se želimo prestaviti na “konec” preglednice? Kombinacija Ctrl+End nas popelje do oglišča, ki je presečišče skrajno desnega zapolnjenega stolpca in najnižje uporabljene vrstice. Z zaporedjem Ctrl+Home, Shift+Ctrl+ End tako učinkovito označimo najmanjše pravokotno območje, ki obsega vse uporabljene celice Vaši Informatiki Nelson Šorgo Sandi Kosmina Leon Makovec HHHHB ZANIMIVOSTI OD DRUGOD JEDILNIK PO KRVNI SKUPINI “Kaj jesti in česa ne?”, je vprašanje naše dobe. Pogosto slišimo nasvete “jesti vsega po malem”. Kaj je zdravo, in kaj ni, je nehvaležno razglabljanje. Tokrat vam ponujamo v razmislek in pokušino nekaj, kar sta ugotovila ameriška strokovnjaka. Le prebrati morate in takoj boste vedeli, ali ima zapisano kaj skupnega z vašo resnico - zase lahko rečem, da ima. Ali so lahko ljudje s krvno skupino O vseeno vegetarijanci? Ameriška zdravnika, oče in sin D'Adamo, sta na podlagi dolgoletnega spremljanja rezultatov dietnega prehranjevanja v povezavi s krvno skupino pacientov objavila zanimive rezultate. Zapisala sta, da so ljudje z določeno krvno skupino in z dietno hrano, predpisano za njihovo krvno skupino, shujšali bolj, ozdraveli hitreje, postali bolj vitalni in bolj polni energije.... Njihov organizem naj bi se, skratka, uravnovesil hitreje kot organizem tistih, katerih diete niso bile sestavljene po ključu krvne skupine. Sestavila sta spisek hrane, ki naj bi bila bolj primerna za nosilce določenih krvnih skupin: • ljudje s krvno skupino O (to je tudi najpogostejša krvna skupina) dobro prebavljajo meso in mesne izdelke. Njihov prebavni sistem je namreč prilagojen beljakovinam živalskega izvora, ki so tudi v mleku in mlečnih izdelkih, jajcih... • prebavni sistem ljudi s krvno skupino A je prilagojen za presnavljanje žit in zelenjave, med beljakovinskimi živili pa so najbolj priporočljive ribe; • prebavi ljudi s krvno skupino B ustrezajo mleko, mlečni izdelki in meso kopitarjev; • krvna skupina AB je redkost, za ljudi s to krvno skupino pa naj bi bila primerna hrana, navedena za tiste s krvno skupino A ali B. Vegetarijanstvo ni za vse Na podlagi zapisanih ugotovitev sta omenjena raziskovalca odgovorila tudi na vprašanje, zakaj nekateri ljudje zlahka preidejo na prehrano, sestavljeno predvsem iz sadja in zelenjave, drugim pa korenit prestop v vegetarijanstvo bolj škodi kot koristi. Prebavni in presnovni sistem nekaterih naj pač ne bi bila primerna za strogo vegetarijanstvo. (Za vas prirejeno iz ND - priloga ZDRAVO ŽIVLJENJE) Tekst in slike Dragica Mekiš Krvna skupina gor ali dol ■ zelenjava je zdrava za vse! ŠPORT ŠPORT IN TELO Šport uvrščamo med kulturne vrednote in športna kultura je del splošne kulture. Šport je danes -predvsem v razvitem svetu - v samem vrhu človekovih prostočasnih aktivnosti. Predstavlja prijetno, zanimivo in predvsem koristno telesno dejavnost, ki jo v človekovem vsakdanjiku vse bolj primanjkuje. Telesna neaktivnost je vse večji dejavnik tveganja za človekovo zdravje. V športu se prepletajo potreba po gibanju, igri, zabavi, druženju, tekmovanju z drugimi ali s samim seboj, ustvarjanju in izražanju. Pojem športna rekreacija pove, da gre za obliko športne dejavnosti, ki ima rekreativen značaj. Beseda rekreacija izhaja iz latinskega glagola recreare, ki pomeni na novo narediti, obnoviti, osvežiti, okrepiti. Pojem rekreacija je torej razvedrilo, osvežitev in aktivni počitek z različnimi prostočasnimi dejavnostmi po človekovi lastni izbiri, izven poklicnega dela. Ustvarja pozitivna čustva in optimistično razpoloženje. Redno ukvarjanje s športom krepi zdravje in ugodno vpliva na človekovo fizično in psihično počutje. Ob redni zmerni telesni vadbi krepimo imunski sistem, postanemo odpornejši proti okužbam, zlasti proti nadležnim prehladnim obolenji. Povzročitelji teh obolenj so najbolj dejavni v prehodnih letnih obdobjih, zato je obolevanje močno odvisno od odpornosti posameznika. IGRE Z ŽOGO - ODBOJKA Že v starem Egiptu so bile pomembne igre z žogo, ki so bile na prvem mestu pri spretnostnih vajah. Žoge so bile takrat iz usnja ali pa iz ozko mrežaste platnene pletenine, napolnjene so bile s slamo ali z zrezanim bičjem, premera devetih centimetrov. Manjše pa so izdelovali iz opekarske prsti s pisano glazuro. Take krogle so se razbile, zato je bila igra z njimi zelo težka. Predavatelj telesne vzgoje William Morgan iz ZDA je povezal nekatere prvine priljubljenih iger košarke, rokometa in tenisa. Leta 1895 se je rodila odbojka. Oprema je bila enostavna in poceni, igra pa primerna in dostopna za vse starostne kategorije in oba spola. V Evropi se je najprej pojavila v Franciji in Italiji. Francoski vojaki pa so jo leta 1918 prinesli v Jugoslavijo. Na zveznem sokolskem zletu v Ljubljani so leta 1926 odbojko uvrstili v učni program sokolske vadbe. Odbojka je ena izmed najbolj priljubljenih in množičnih športnih iger z žogo na svetu. Celo v okoljih, kjer je medijska pozornost naklonjena drugim športnim panogam, ima veliko privržencev. V ZDA igra odbojko več kot 20 milijonov ljudi. Raziskave javnega mnenja pa jo tudi v Sloveniji uvrščajo v sam vrh priljubljenosti. Odbojko je zaradi nekaterih pravil zelo zahtevna (trenutni odboj žoge brez zadrževanja, dovoljeni trije odboji na strani ekipe, itd.) Igralci morajo obvladati več tehničnih prvin - servis, sprejem servisa, podajo, blok in sprejem udarca. Igralec večinoma skače s sonožnim odrivom z mesta in z zaletom ter še kratko in hitro gibanje v različne smeri. Imeti mora visoko razvito hitro in elastično moč, koordinacijo, hitrost in natančnost. Pri tem pa socialni vidik - medsebojno sodelovanje - predstavlja enega od temeljev uspešne igre. Igra je pa tudi neagresivna, saj so igralci ločeni z mrežo. Odbojko je mogoče igrati tudi na mnogo nižji tehnični, taktični in kondicijski ravni, ki pa prav tako zadovoljuje človekovo potrebo po gibanju in mu omogoča emocionalno izživetje. Zaradi teh karakteristik je zelo priljubljeno sredstvo rekreacije. Igrati jo je mogoče v vseh starostnih obdobjih in je primerna za oba spola. Ko na koncu igre stisnemo nasprotniku roko, pa vedno znova ugotavljamo, da nam je druženje s prijatelji in odbojko ponovno odvrnilo misli od problemov vsakdanjika. Pridružite se nam ob ponedeljkih od 18. do 20.ure v telovadnici ob stadionu v Piranu! Tekst in slika Alenka Kubik BHH POČITNIKOVANJE 9HHHH NEZNANE ZNANE PONUDBE HTP GORENJKA INFORMACIJE V GORENJKI: INFORMACIJE IN REZERVACIJE V KRANJSKA GORA (04) 5884 477, PRODAJA DROGI d.d.: Dragica Mekiš, ZIMA 2001 - 2002 ^L: (05) 663 1 523- Cene so v SIT po osebi na dan v V2 sobi oziroma APP na dan HOTEL 29.12.2001-05.01.2002 15.12.-29.12.2001 05.01.-19.01.2002 09.02.-02.03.2002 01.12.-15.12.2001 19.01.-09.02.2001 02.03.2002-dalje LARIX*** 10.800 SIT 8.300 SIT 6.700 SIT PRISANK 9.200 SIT 7.100 SIT 5.400 SIT APPGARNI APP 2-4 osebe najem/dan 21.600 SIT 15.100 SIT 11.800 SIT APP3~50seb najem 26.900 SIT 18.000 SIT 14.500 SIT UGODNOSTI: Otroci do 2 leta brezplačno Otroci od 2-7 leta 50 % popusta, Od 7-12 leta 30 % popusta DOPLAČILA: Doplačilo za 1/1 sobo 1.600 SIT na dan Doplačilo za penzion 1.600 SIT po osebi/dan POČITNIKOVANJE APARTMAJSKA HIŠA ROGLA NA JURGOVEM *** CENIK ZIMA 2001/2002 5% POPUST ZA DELAVCE DROGE PRI REZERVACIJAH DO 30.11. 2001 Gostom apartmajske hiše Rogla na Jurgovem bodo v zimski sezoni 2001/2002 poleg udobno opremljenih apartmajev (sat TV, telefon) na razpolago še: *sauna * klubski prostor * ponudba domačih jedi in pijač * urejena proga za sankanje in izposoja sani * smučarski poligon za začetnike in najmlajše APARTMA 1/2+2 (najem na teden v SIT) najem na dan v kolikor je mogoče = 15.000 sezona A = 81.000 sezona B = 65.000 NOVO LETO = 109.000 Obvezno doplačilo za čiščenje in posteljnino ob odhodu na Jurgovem 6000 SIT APARTMA 1/2+2 DVOSOBNI (najem na teden v SIT) najem na dan v kolikor je mogoče = 16.000 sezona A = 89.000 sezona B = 73.000 NOVO LETO = 114.000 Obvezno doplačilo za čiščenje in posteljnino ob odhodu na Jurgovem 7000 SIT APARTMA 1/4+2 (najem na teden v SIT) najem na dan v kolikor je mogoče = 18.000 sezona A = 97.000 sezona B = 81.000 NOVO LETO = 127.000 Obvezno doplačilo za čiščenje in posteljnino ob odhodu na Jurgovem 8500 SIT APARTMA 1/6+2 (najem na teden v SIT) najem na dan v kolikor je mogoče = 19.000 sezona A = 113.000 sezona B = 89.000 NOVO LETO = 135.000 Obvezno doplačilo za čiščenje in posteljnino ob odhodu na Jurgovem 9900 SIT SEZONE: A: 05. 01. 2002 -11. 01. 2002 02.02. 2002 - 01. 03. 2002 B: 01.12. 2001 - 28.12. 2001 12. 01. 2002 - 01. 02. 2002 02. 03. 2002 - 058. 04. 2002 Novo leto 2001/2002: 29.12. 2001 04. 01. 2001 TERMINI POSEBNE PONUDBE 6 ZA 7 (plačate 6, bivate 7 dni): 01.12. 2001 - 28.12. 2001 02. 03. 2002 - 05. 04. 2002 1/2+2 = 55.000; 1/2+2 (dvosobni)= 62.000; 1/4+2 = 69.000; 1/6+2 = 76.000 Doplačila: *Otroci do 7 let ne plačajo tur. takse * Za otroke od 7 let -18 let je tur. taksa in zavarovanje 150 SIT po osebi na dan * Za odrasle je tur. taksa in zavarovanje 280 SIT po osebi na dan * Doplačilo za hišne ljubljenčke znaša 2000 SIT/dan * Doplačilo za dodatno osebo, (v kolikor je namestitev mogoča) 2000 SIT/dan + posteljnina * Prijava/odjava 500 SIT/osebo Informacije in rezervacije: tel.: 041655 016 (ponedeljek - petek med 16.00 -19.00 uro) fax: 03 5773 920, e-mail: dandi@dandi.si NAMIG ZA IZLET GREMO V OKOLICO GRAČIŠČA! Jesen je tu. Klici. Pod vasjo črne drnule In hoja. Kako mogočno je v tebi čas, ki si ga nehote podedoval. Nazaj ne boš stopil. Toda poti so in dotikanje postaja bolečina, ki jo sovražim. (Edelman Jurinčič) Ogled vasi Gračišče in prelep sprehod v okolico je pravšnja izbira za poznojesenski čas, še posebej letos, ko se je jesen podaljšala v oktober in november. V Gračišče se pripeljemo po cesti Koper - Buzet mimo Rižane, Mostičja in Kubeda (21 km). Parkiramo pred Zadružnim domom. Od tu se podamo peš do vasi, ki je vredna sprehoda in ogleda. Vas Gračišče (325 m) je gručasto naselje pod hribom Lačna (452 m). V njej še vedno najdemo mnogo elementov značilnega istrskega stavbarstva in stvaritve domačih kamnosekov (portali, vodnjak, baladur), Jesensko razkošje barvitega ruja na vrhu Lačne. NAMIG ZA IZLET V kamnite portale so ujete zgodbe preteklih rodov... kljub temu da je bila vas med 2.svetovno vojno požgana. Cerkev sv. Nikolaja oziroma Miklavža z lepimi slikami na platnu, je bila zgrajena 1/84 in obnovljena 1995. Ob njej je vaški zvonik iz leta 18/6 z napisom v cirilici in glagolici: Žive kličem, za mrtvimi žalujem. V vasi je bila rojena in je živela Marija Franca, ljudska pisateljica. Izdala je tri zbirke šavrinskih zgodb in tako popularizirala Šavrinke in njihov svojstven način boja za preživetje, o čemer smo že pisali tudi v Našem glasu. Iz Gračišča je speljanih več pešpoti za planince in tudi samo za morebitne priložnostne sprehajalce in občudovalce narave. Lepa in primerna prav za vse je markirana pot na Lačno (452 m). Pot se začne v vasi pri hiši števika 37, kjer krenemo levo na flišno stezo, ki se postopno dviga v zavojih skozi mešani kraški gozd. Ko zapustimo gozd, pot postane položnejša. Na obeh straneh poti je rastišče žajblja, ki ga je zasadil domačin -gozdar že kmalu po vojni. Od tod je lep razgled na Gračiško valo (polje). Steza, obdana z značilnimi kamnitimi zidovi, se nadaljuje po borovem gozdu. Po polurni prijetni hoji pris- pemo na vrh Lačne (452 m). Na to nas opozori vpisna skrinjica in kažipot. Od tu sicer ni posebnega razgleda, vendar pot lahko nadalju- jemo po razglednem grebenu proti travnatemu Kuku in v vas Movraž. Do vrha Kuka (498 m) je dobro uro hoda, do Movraža pa še četrt ure spusta. Poti so dobro opremljene z markacijami in napisi. Na vrh Lačne pripeljeta tudi stezi iz Hrastovelj in Kubeda. O teh pristopih pa v naslednji številki. Torej, izbire je veliko. Žal pa moramo misliti na povratek in avto, ki smo ga pustili v Gračišču. Omenjene poti so speljane po izredno zanimivem območju. Tu se stikata apnenčasti in flišni svet,v enem od najbolj slikovitih prehodov s številnimi življenjskimi prostori in zato z izredno pestrim rastlinstvom in živalstvom. V tem času bomo občudovali predvsem barvitost ruja med temno zelenimi bori. Spomladi nas bodo tu navduševali cvetoči grmi drena, črnega trna, rešeljike in poganjki špargljev, na travnikih pa številne kukavičnice. In še bi se kaj našlo. Tekst in slike Maruška Lenarčič Interna izdaja: Droga Portorož, Živilska industrija d. d., Industrijska 21, 6310 Izola, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Tehnična ureditev Sonja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1200 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Hladnemu kamnu je znal domači stavbar vdihniti toplino ljubezni do rodne Istre. PRAZNIKI TEGA MESECA SVETI MARTIN ALI KAJ NAM JE ZGODOVINA ZAMOLČALA Okrog martinovanja je v zadnjih letih na Slovenskem toliko direndaja, da ne manjka prav dosti, ko ga bodo razglasili za dela prost dan. Prav zato smo na straneh tega glasila že nekajkrat razpredali ne le o praznovanju, marveč tudi o že davno pokojnem vinskem patronu, kateremu se v času njegovega misi-jonarjenja in kasnejšega škofovanja še sanjalo ni, kakšne burke bo čez nekaj stoletij v njegovem imenu uprizarjalo pleme veseljakov na sončni strani Alp. Pisali smo o dogodkih iz njegovega življenja in pomenu gosje pečenke, omenili povezavo med poganskim čaščenjem trte in svetnikovim godom ter med drugim ugotovili, da bi vino v vsakem primeru dozorelo tam nekje sredi novembra - s svetim Martinom ali brez njega. Tisto, kar zbega bralca, ki pozorno prebira svetnikov življenjepis, je znan pripetljaj in časa njegove vojaške službe na tleh današnje Francije. Zgodovinski viri pričajo, da je mrzlega jesenskega večera rimski častnik Martin naletel pred mestnimi vrati na prezeblega prosjaka. Bržkone se je siromak ob pogledu na lesketajočo se' vojaško opravo nadejal izdatne miloščine, pa je pričakujoče stegnil roko. Toda rimski imperij je bil že krepko v zatonu in njegovi vojaki niso več tako veselo rožljali s kovanci kot v letih slave in osvajanj, pa je bil tudi Martin onega večera brez prebite pare; če je pred tem denar zaigral ali kako drugače nemarno potrošil, ne bomo nikoli izvedeli. Dejstvo je, da se je Martinu berač zasmilil, saj je po ulicah vlekel mrzel veter, revež pa je bil na pol gol in prezebel do obisti. In je bodoči škof mesta Tours snel z ramen svoj vojaški plašč ter ga z mečem presekal na dvoje. Polovico je poklonil beraču, z drugo polovico pa se je spet ogrnil in odjezdil po svojih opravkih. Ta dogodek je kasneje navdihnil mnoge slikarje, tako da podob s svetim Martinom in beračem kar mrgoli po evropskih cerkvah in zbirkah starih slik. Nenavadno obdarovanje prosjaka naj bi bilo eno od mnogih dobrih del, po katerih je bil svetnik znan še v času svojega življenja. Toda če vprašate mene (naj mi oprostijo zgodovinarji in življenjepisci slavnih oseb!), se možakar tistega mrzlega večera ni posebno lepo izkazal! Takole je to: ako se je rimski častnik v mirnem času vrnil v vojašnico samo s polovico vojaškega plašča (ki mu ga je izročil v varstvo imperij!), se stvar bržkone ni zanj končala posebno gladko. Nadrejenemu je moral poročati, kaj se je zgodilo s plaščem in zakaj je jezdil skozi mesto razcapan, sebi in rimski vojski v sramoto. Ni namreč bilo in nikoli ne bo na tem svetu oficirja, ki bi zamudil priložnost, ko lahko podrejenega zasliši in nahruli zaradi poškodovane uniforme! Vprašanje, ki se nam vsiljuje, je sledeče: če je Martin vedel, da bo moral nositi posledice (ali si vsaj izmisliti zelo verjetno razgalo, zakaj se je vrnil v raztrganem plašču), čemu ni torej beraču podaril celega plašča? Siromaku bi s tem silno pomagal, njega pa bi zastran izgube tako ali tako okrcali po nosu. Če bi se vrnil brez plašča, bi se lahko celo zlagal, češ da mu ga je nenaden piš vetra odnesel v zaraslo globel. On pa gre in ga preseka na dvoje! Seveda je tudi nekaj možnih razlag: 1. da je Martin poznal še kakšnega berača, kateremu je med povratkom v vojašnico poklonil drugo polovico plašča; 2. da je kasneje drugo polovico zakockal, ko je skušal priigrati malo drobiža; 3. da plašč sploh ni bil njegov; 4. da je možakar morda pregloboko pogledal v kupico. Kot vidite, stvari niso tako jasne, kot je videti na prvi pogled. Potrebna bi bila ponovna raziskava zgodovinskih dejstev, analiza pričevanj, starih listin in drugih pisnih ter ustnih izročil. Do takrat pa nam ne preostane drugega, kot da verjamemo vsaj v resnice, ki niso sporne; ena od teh je, da “sv. Martin iz mošta dela vin'”; o tem se lahko prepričamo ob vsakem času, ne da bi morali brskati po starih arhivih! Sonja Požar KDO GA POZNA? V prejšnjem NAŠEM GLASU smo na str. 33 objavili fotografijo gospoda z brki in kravato, z enim samim namenom: zvedeti, kdo je to, ali je med nami - torej še živ, v nasprotnem primeru poiskati njegove dediče in jim izročiti uokvirjeno fotografijo, velikosti približno 50 x 60 cm. Prejeli nismo niti enega odgovora, zatorej - kdo je ta gospod - ostaja še naprej skrivnost, nagradica pa ostaja za naslednje uganke. KJE JE TO? V prejšnjem NAŠEM GLASU smo na isti 33. strani objavili tudi posnetek preurejenega oddelka juh v bivšem ARGU. Prostor je bil preurejen v namene srečanja udeležencev GOLDEN DRUMA. Neverjetno, a resnično je naslednje: prejeli smo le dva odgovora, odgovora dveh gospa, ki nikoli nista delali v ARGU, to pa sta Franka Bonifacio in Silvana Trento. Obedve delata na obračunu plač, sedita pa v upravni stavbi. Po nagradico pridita v vzorčno skladišče! Dragica Mekiš OTELU EMONA 1001 od 19. ure d , stari znanec spresenečenjem večera, ki naj ostane skrivnost j)ode(jena kodo priznanja ojsim DROGINIM inovatorjem NIKAR NE ZAMUDIMO PRIimMISTI, DA SE SKUPAJ POVESELIMO IN DAMO StOVO STAREMU LETU. KRIŽANKA £ <* d * \ *fii un