r
Največji
v Združenih driavtk
Velja za Tse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
dnevnik 1 ah	|
. 26.00 I
i
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I The largest Slovenian Daily in the United States.
a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Riders.
TELEFON: COETTJLltDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t und er the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 8. — &TEV. 8.
—"N
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 10, 1923. — SREDA, 10. JANUARJA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
JUTRI iBODO NAVALILI NA RUHR-OKRAJ
Duesseldorf in Duisberg pričakujeta ponovitev vojnih prizorov. — Vojaški izvedenci izjavljajo, da bo treba 35,000 do 70,000 moi, katere bodo vodili tanki. — Nemčija je morala dovazati premog iz Anglije, samo da je zadostila francoskim zahtevam.
Poroča Ferdinand Tuohy.
Pariz, Francija, 8. januarja. — Jutri se bo proglasilo, da ni dobavila Xeinrija zadostne množino premoga in koksa in v r-etrtek bo postal Essen v Ruhr okraju začasno dol Fram ijo. Onega dne bo ministrski predsednik Poinoare najbrž objavil tozadevno dovršeno dejstvo.
Prva skupina inžinirjev za Kulir okraj jo že odšla ]-reko Duesseldorfa in Pariz kaže simptome i«azpo}oženja, katero je vzbudila mobilizaeija lota 1914.
Xadaljno veliko pustolovstvo se je prieelo. Pravijo, <la so so podali na pot tudi belgijski in italijanski inžinirji, vendar pa je v skrajni meri nevrjotno, da bi odšel kak italijanski inžinir.
Poincare je rekel danes zju-1 raj. da m- bo mobiliziran noben JUa	Nemčiji, da nrisli res-
no, — se je glasilo danes v ofici-jeliiih krogih.
premolar ali vojak, a tej izjavi nasprotuje vest iz Versaillesa, da .je bila /elerniAka transportna pari«, ga nrmadr mobilizirana.
N'adaJjni oddelek frane. inženirjev bo odpotoval danes z\«cer s sfvt-mftjfa kolodvora. da prevzame kontrol« nad rovi v Ruhr okraju pod zaščito vojakov, najbrž v četrtek opoldne. Petintrideset tisoč moi l>o navalilo na dolino, s tanki spredaj ter kavale-rijo zadaj.
<"ile<le nadaljnih podrobnosti pa vlada največja tajnost. Poin-vure j*- posvaril francoske žurna-list«* t«*r jim r»-k«-l, da ne smejo ničesar objavita, če bi kaj izvedeli od strani. V nasprotnem slučaju bodo kaznovani kot v vojnem •'asu.
HERMAN MUELLER 0 FRANCOSKEM NASTOPU
SESTANEK AMERIŠKEGA BRODOVJA PRI PANAMI.
Nanovo ustanovljeno	j.•
Združenih držav. »e-;toječe i?, pacifičnib iti atlanti.skih mornariških sil. s»- bo sestalo dne J9. februar.;.: ».fi Panami. Ob - tej priliki s,- b.eb. vršili veliki zimski manevri. «*i!j bodo postavili staro bojno ladjo "Iowa". r;.,riij:i	nam ka-
že brodovje v Guantanamo zalivu. Na desni je par r iiilttev, ki se pod kritjeon dima pomikajo v določeno smer. •
ZAVEZNIKI SKUSAJO POMIRITI TURKE
Izjavili so, da ni njih namen tiranizirati. — Riza Nur bej se je potolažil. — V Turčijo so baje prišla angleška ojačenja. — Angleške čete bodo ostale v Carigradu, dokler ne bo sklenjen mir. — Vest o separatnem dogovoru ni resnična.
Lausanne, Šviea. S. januarja. — Ko bo sestavljen zavezniški načrt ul«*<le lausannske pogodbe, ga ne bodo predložili zavezniki Turkom ter rekli:Ali hočete podpisati i Da ali ne .'** T<»/so pojasnili danes zavezniški predstavitvi j i pri razpravi j^lede dokumH na, katerega izdelujejo izvedenci.
Precej skrivnosti obdaja ta dokument in pričelo je krožiti poročilo, da jia bodo predložili zavezniki Turkom v par dneh v obliki ultimata. To poročilo je precej razburilo Turke ter jib napravilo bolj odpornim kot j>a so v resnici želeli biti.
Tsto poročilo .i c napotilo K i za Nur fceja. da je v različnih izbruhih ^ na strasten način branil interes* i svoje dežele, kajti Ki/a .Vur pr.*d-j stavija najbolj šovinistično ir.ne-j nje nove angorske narodne skup šcine.
Zavezniki izjavljajo, da bodo
•no pojrodbo. «e bo sama vkoraka- j (la v Ruhr okraj. Mueller, kot nem, 1'oslediea tega je, da so večer- »ki minister /a zunanje zadeve, m listi skoraj prazni in da niso [ je podpisal to pojrodbo v imenu objavili niti poročil pl«\le repa- Nemčije ter je bil pripravljen raeijske komisije, ki je sprejela 1 prevzeti odgovornost za to svoj« nemška poročila jfbMe dobave d^jaujf, potem ko sta to <nlkl(»-|>r»*nioga. K<«ini?>ija je iztlula le nila <rrot" von Rrooktlorff - Rant-bnletiri. ki je sestavljen v glav- zau in kancelar Scheidemann. tie m i/ lolt*«'j»a seznama nemških Mueller je sedaj pred st avitel j imen.	združenih socialističnih strank j
Nemci so vprizorili obupen in v nemškem državnem zboru. ,Zna-! zadnji napor, da preprečijo po- čilno je. da ne daje izraza silne-i sled ice njih nezadostne dobave mu nacionalističnemu stališču na-premoga. Nemci so navedli pred prani francoskemu načrtu, kot komisijo številne podrobnosti in delajo to številni drugi v Nemči-štcvUkc. ki kažejo*, da, je storila 1 ji.
Nemeija vm*, kar je bilo v njeni V pogovoru s poročevalcem uio,-i, da zadosti zahtevam repa- netvvoršjjega časopisa World, je raei^ske komisije glede dobav« rekel:
premoga in koksa tekom leta — — V kolikor sta prizadeti — 1922.	| Francija in Nemčija, bo preneha-
(iluvna točka nemškega argil- U versailLska mirovna pogodba m »in t a je bila, da je Nemčija sama I ohstojati v trenutku, ko bo vpri-
Dr. Mueller, ki je podpisal v imenu Nemčije versaillsko mirovno pogodbo, je izja-
EuhSrSvM0d Pr0tliMLADA PR'CA PROTI
KU KLUX KLANCEM
__prr nP7rDTCD|CV/	MJC TMDMPCDM |C D|| llz,>rstva turških sanitarnih od-	navidezno na strani vpraša-
nemški kancelar, izjavlja, da bo Trinajstletna deklica je VČe-'rCI1 UCitn|tnJtf	mno. I numrouri Jl BILA redb. Med na n«lni svet je dose- nje armenskega narodnega do-
>Wija kršila verske mirov raj ^topila kot priča ^ USTRELJENIH NA IRSKEM OBEŠENA V LONDONU!^"	je precej mučna
preiskavi glede umorov, j	|sebno karantine.	|a boj mr,ra iti naprej. Zakaj bi
i Iliza Nur je izjavil, da noče to vprašanje izpustilo iz te pn-
Berlin, Nemeija, 8. januarja. — J>r. Hermann Mueller, bivši
Izjavlja se. da je napačno poročilo. da koncentrirajo Angleži svoje sile pri Galipolisu v name-nu. da dr/e ožine in tla puš.ajo Frarieo/e in JtaJijarie v farigra
idu. j ^
j London, Anglija, 8. januarja, dovolili prosto razpravo t?lfde Angleški zunanji urad je 4Ja-tr»čk, ki so še vedno sporne, na se- ;Iles	p^ircn-ilo iz I^aussane.
jah p«»1 ne komisije. <la pa je j»o- da so sklenili Angleži separaten telilo toliko časa tekom ilebat v dogovor glede Mosula. n a teme-perukomisijah, da je potrebno po- katerega bo dobila Turčija spsUii delo ter predložiti doku- v«Hno mosulskega vilajeta. domeni v tako popolni obliki kut	1,odo obdržali Angleži finan-le mogoče. interes pri produkciji petro-
Ta zagotovila, ki so takoj olaj-i šala napetost, .so najbrž napoti-' I^usannc, fcvica. 8. januarja, j la Rizo Nur beja, da je sprejel — Aronian, načelnik armens-danes bolj spravljivo stališče ple- ke delegacije na konferenei. je j de vprašanja mednarodnega nad-1 vža-loščen, ker je konferenca t»u-
katere so izvršili Ku Klux	- , . , ,
Klanci	iPet ubežnikov iz armade °besi]l so JO, ker se je udele-	.
žila umora svojega moia.inJe-°va d,'žela vež kar je eodbe? Je v Sevrski pogodbi
Njen ljubimec je bil obe šen ob skoro istem času.
Bastrop, La.. 9. januarja. -Thelma l);jde. trinajstletna uečsj-kinja F. Watt Daniela. kater ^a <o obenem s Thomas Kichardsom mučili in nato umorili zakrinkani možje predstavljajoči tolpo petnajstih do pet in dvajsetih, je med nekako ducat pričami, kate re je poklicala država, da pričaj' danes pri javnem zaslišanju ple de krvavejra dofro«lka v Mei Kouge.
Tlielina je bila j»riča od vedenja petih mož na cesti prt»ti Mei H o upe izven Bastr<»pa in dva teb mož. Daniel in Richards, sta bil; l»ozneje umorjena.
J. L. Daniel, oče umorjenega Daniela, ki je bil tudi med zuje-
proste države so ustrelili v Dublinu, potem ko so jih ujeli boreče se na stran, ustašev.
potrebovala toliko k<hksu in pre- j rorila Francija neodvisno akcijo h i"". pričal, <la je čul svojo
m o ga, da ga je morala uvažati iz proti Nemčiji. To pa seveda še ne Anplije.	: vključuje konca te pogodbe. O-
l>nn.s llarthou, predsednik in' semidvajset nadaljnih dežel je francoski član komisije ter sir poleg Francije podpisalo to po-•Jobn ltra<lbury, angleški član, podho in napram'tem hodo ostale sta večkrat prekinila izvajanja z nemške obligacije pravomočne. \ prašanji.	— To je zadnja karta, kater
Paril, Francija, 8. januarja. —
ima v rokah ministrski predsed
Zavezniška reparacijska kotnisi-jnik Poincare. On navaja kot izja je danes popoldne zaslišala; govor za direktno akcijo, da hoče nemške izvedence in to zaslišanje | s tem pomagati nemškemu naro-je trajalo skoro tri ure. Komisija du v njegovem boju proti siti ve-i»e je nato odgodila do jutri zju- likih industrijalcev. Lraj.	I — Če misli Poincare, da bo na-
unukinjo klicati: O. stric, Watt, stric Watt! — ko je se<iel zvezan ter z obvezanimi očmi poleg cVste ter izvedel na 1 a način, da so markirani prijeli tudi njegovega sina. Bil je prevzet od terorja. k< je razmišljal o možni usodi svojega sina in tinukinje.	1
Država upa položiti tekom današnjega zaslišanja temelj za uve-Ijavljenje dejstev, tikajočih se odvedenja, zločina, ki je dovedel konečno do bičanja starejšega Danielsa in W. Andrewsa ter do
Na jutrajinji »eji bo čula komd-1 praMil nemškemu narodu uslugr umora Watt Daniela ter Ki
sija argument nemških rudarskih z napadom na nemške indu»trJ
jalce, se grdo moti. Razen dej stva. da napada Poncare Nemčija kot celoto, škoduje direktno tud nemškim delavcem, kajti vmeša-
izvedencer.
Dr. Fischer, načelnik nemške komisije glede vojnega dolga, je izjavil tekom svojih izvajanj: — Francija onemogoča Nemčiji izvedenje mirovne pogodbe.
Nemški poslanik v Parizu, dr. Maver, je naprosil ministrskega predsednika Poincare ja. naj sprej me v avdijenci Hugo Stinnesa, — nejnškega magnata. da se razgo- — Socialistične stranke, ki za-
ehardsa.
Sidney White, ki je vozil avtomobil, iz katerega so vzeli Watt Daniela in Rip Eckels ter dr. Wiley iz Mer Rouge, ki sta se vozi-
ami
vanje v produkcijo in dobavo j ja v jsti karif so med pričami, ki premoga bo vplivalo na industri-1 so bile pozvane danes. Izprašani jo po celi Nemčiji. Tvornice bod^ prisiljene zapreti svoja vrata za radi pomanjkanja premoga in posledica tega bo nezaposlenost.
bodo glede vseh posameznosti odveden j a.
vorita glede položaja. To prošnjo pa je Poincare odklonil z izjavo, da ne bi imela taka konferenca
Dublin, Irska. januarja. — Včeraj je bilo ustreljenih v Dublinu na povelje vlade proste Irke države pet vojakov, ki so bi-i spoznani krivim dezervije i/, larodne armade.
Dva izmeni ustreljenih sta bila korporaln. trije pa navadni vo-ia k i.
Krivim jih je spoznalo vojno i sodišče v Kibnainan ječi dne 12 decembra in sicer na temelju ob-lolžitev — prvič, izdajstva dne 1. decembra, ko so pomaprali \ Deixlip gotovim oboroženim osebam uporabo sile proti narodnim četam in drugič, radi izdajalskih informacij ter posvetovanj z imev. novanimi rfborožcnimi osebami. Tekom spopada v T^eixlip dne ileee-nibra. tekom katerejra je '»il ubit <-n vojak narodne armade ter sta bila dva nadaljna ra njena, so ujele čete proste irske države dva in dvajset nasprotnikov. Med njimi je bila tudi peto riea ubežnikov, ki so. bili včeraj usmrčeni.
Soglasno z obvestilom glavne-nega stana so najbrž dezeriirali iz svojih vrst tekom boja. Imeli so pri sebi orožje in munieijo. ko so bili ujeti. "
To je prvi slučaj, da so bili člani narodne armade nsmrčeni iz kateregakoli vzroka.
London, Anglija. 0. januarja.
.Mrs. Edith Thompson je bila obe-s. jia danes zjutraj v Halloway jetnišniei radi soudeležb«* pri u-moru njenejra moža dne 4. oktobra preteklcira leta. Kila je prva
rurčija v polni meri zmožna o-'in sedaJ pravijo, da so tukaj, da pravi jat i svoje lastne sanitarne | i° modificirajo. Radi tega pa ne regulacije, vendar pa je sprejel bomo obupali. Strašen udar-e je v principu napravo mednarodne • bil 7a 71 ^ čuti. da so na.s pustili komisije, kateri bi načeloval tur- na strani.
ški predsednik in katera naj bi :	—-
nadzorovala sanitarne regulacije1
Dardane.l in Bospora.	, SKLICANJE PREMO0ARSKE
Negotovost, če bo konferenca	KONFERENCE.
žen-ska. ki je bila usmrčena v An-	Bližnjega iztoka uspela ali
gliji v teku zadnjih trideset let j ne> povzroča stalno sel j en je Gr-01) istem času bil obešen I Armencev in drugih iz Ca-
Indianapolis, Ind., 9. januarja. John Lewis, jiredsednik 1'nitcd
i Frederick Kywaters v lVA-tonville ! rigrada. soglasno s poročili, kate- Mine Workers of America in Fi-i etnišnici kot sokrivec ženske. | By waters je zabodel Thompsona ter povzročil s tem njegovo smrt.
Zagovornik Mrs. Thompson je vprizoril zadnji dramatični po--kiLs. da ri-^ njeno življenje, ko je pohitel preko Anglije z vlakom
ZDRAVSTVENO STANJE LENINA POVZROČA VELIKO SKRB.
AMERIŠKE ČETE BODO OSTALE OB RENU.
sporazum s Francijo, pa je zadala Francija sama udarec in njen vpliv izgublja na moči. — Ce bo Poincare izvedel svoj
stopajo interese delavcev, bodo trpele radi dejanja Poineareja.
ker vzbuja ž njimi nacionalistic- i načrt glede Ruhr okraja, bo s nobenega haska. Namignil pa je, I ni odpor, ki je prvi korak k mi-1 tem igral v roke militaristov na da bo pripravljen govoriti s. litarizmu. proti kateremu smo se'eni strani nemškega življenja ter
Stinnesom in drugimi nemškimi industrijalci po casedenjti Ruhr okraja. .
— Fmy.ija bo sla a svojo akcijo t Raje okraju k tek odalet,
vedno borili in o katerem smo u-pali, da je končno premagan.
— Dragi strani, republikanskemu in liberalnemu duhu v Nemčiji, ki jo vedno, skušala najti
v roke komunistov na drugi strani. Republikanski boj v Nemčiji, ki se je vršil zadnja štiri leta, je dobil udarec, ki bo mogoče uso-depoln.
London, Anglija. 0. januarja. Zdravstveno stanje Lenina povzroča v Moskvi največjo skrb. — sojrlasno z nekim poročilom na "Times", ki je prišlo iz Riije.
Washington, D. C.. 9. jan. —
Administracija predsednika Ilard-injra bo za enkrat pustila ameriške čete ob Renu, neglede na resolucijo senatorja Reeda, ki je bila sprejeta v senatu in ki zahteva umaknitev čet. 'fako se je izvedelo danes tuk'aj z avtoritativne strani. Vlada Združenih držav-
re so dobili zavezniki.	i lip -Henna iz Terre Haute, za-
Ceprav je resnično, da je gene-, stopnik delodajalcev, sta sklicala ral Ilarrinfrton pripravljen unwk- na dan 1>». jaiuuarja sestanek pre-niti angleške čete spričo bližajo- mojjarskih delodajalcev in premo-eega se miru, je bila Associated | ga rje v centralnega kom pat it i vne-Press vendar informirana, da bo-1 ga polja. Sestanek se bo vršil v lo r»stale angleške čete v ('ari- New Yorku ter je njegov namen in avtomobilom na dom ministra j gradu, dokler ne bo mir dejanski j pogajati se glede plačilnega kon-
za notranje zadeve, da predloži j sklenjen.____trakta._
nove dokaze, kot jih je imenoval on. *
Ti dokazi obstajajo baje iz priznanja Frederieka Kywaters, njenega mladega ljubimca, ki je na prigovarjanje ženske izvršil pravi umor. <!la>i se. da je By waters, ko je čul. da l»o Mrs. Thompson, obešena, prisegel, da ni ona kri- i va. in da ni vedela, da bo on za- ' bodel njenega moža. Mati Bywa-tersa, kateri je sin baje to pri- j znal. pa zaniki^je to vest. (O preil-zgodovini tragedije, ki se je za-! ključila danes, bomo poročali v eni prihodnjih številk.)
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
■o potom naio banko txrrinjsjo sanssljiTO, hitro in po nialdh
NSlk.
▼taraj m Ml«
JnfoalaTlJa:
Baspoiilja na ssdnje pofits ln IzplsAiJe "Er. poitnl Cekornl a rad la "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagreba, Beograda. Kranja. Celja. Maribora. Dubrovniku. Splita. Sarajeva Sil drufod. kjer J« pafi u hitro kplifllo naj ugodne j a
300 K = D. 75 = $ 1.05 1,000 K = D. 250 = $ 3.20 400 K = D. 100 = $ 1.40 5,000 K = l). 1250 = $15.50 500 K — D. 125 = $ 1.75 10,000 K = D. 2500 = $30.00 Italija in srna edino osamijo: ■aspomja na aadaja polt* te IsplaloJa "Jadranska baaka" ▼ Trsta. Opatiji ln Zadra.
500 lir____$27.00
1000 lir .... $53.00
50 lir 100 lir 300 lir
paHlJatva. U
iorolJuJecM pa
$ 3.10 t 5.80 $16.50
ivajacttlsst
fta
Mr
Važna konsultacija ruskih in inozemskih psibo-nevralog je bi-, noče umakniti čet v spričo okoli-
Vrednost kronam, dinarjem ln liram sedsj nI stalna, menja se večkrat te nepričakovano; la tega razloga nam nI mogoče podati natančne cen* iprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam doape poslani denar * rok«
ispla^il w ameriških dolarjih glejta
s tem Hitu.
la odrejena za tekoči teden. Glasi se. da vključuje zbor take od-ličnjake kot so doktorji Foer-
ščin. ki bi lahko vzbudile mnenje. 1 da se je postavila Amerika v evropskem sporu na to ali ono
ster, Voight. Klemperer in Baum- stran. Tako se je glasilo danes v j L ke iz Nemčije.	državnem department«!.	[
Denar nam Je poalatl najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft
FRANK 8AKSEB STATE BANK 83 Cortlandt Btroot	Now York, N. Y.
Glavno zastopništvo Jadransko Banko.
v
(Mn
■U
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
GLAS NARODA. 10. JAN. 1923
Iz Slovenije.
Owned and Published by
ISlovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK SAKSCR. Pi nWlM__LOUIS BENEDIK, Trcuurar
Place of Buaineaa of the Corporation S2 Cortlandt Street. Borough
"GLAS NARODA'
and Addrcuet of Above Officer«:
of Manhattan, New York City. N. Y.
Pod voz je padel.
Al idr. Trtirik. posestnik iz Dvora, je peljal težko naložen voz s steljo domov. Na ovinku se mu je v« z prekucnil in ga pod se pokopal. Trtnik je zadobil več poškodb ter si zlonvil desno nogo.
fvoic« of th« People)
'	Issued Every Day Except Sunday« and Holiday.__
Zm celo leto velja list u Ameriko	Za New York za celo leto
in Canado ,—.
Za pol leta ..........
Za Četrt leta .........
$6.00	za pol leta ............
$3.00 Za inozemstvo za celo leto $1.50	za pol teta	.....
Zborovanje v korist mariborske mladine.
V Mariboru se je vršil ustanov-Društ v
tanje revne
S7.00, .
.... $3.50 ni oiwrni .... $7X0 .... $3.50
Peter Zgaga
V* Angliji so včeraj zjutraj o-
prevzeli svoja posestva in jih vzeli ubogim najemnikom. Nekateri siromaki. se vedno pod vplivom tisočletnega retbstva, so bili celo ta ; belili devetindvajsetletno žensko, ko preplašeni, da so se začeli bati I ki je s pomočjo svojega ljubimca celo za svoja lastna posestva. In ! spravila s sveta svojega moža. to kljub temu, da so.se že opeto-; Časopisje poroča. da je bila vano izkazale vse take prerokbe j pred smrtjo jako histerična. da madžarskih demagogov kot lažni-j j,. j0ka]a in kričala .ter prosila ve in dasi kljub vsem njihovim mji0Sfj napovedim .še vedno niso mogli . za .podpi- priti madžarski magnatje do svo-j •a-n-
UugnfiUnumaka 4 k luitm. 3teitanta
—...k-«-i iona lil	V Inkorporirana 1. 190»
Ustanovljena 1. 1898
GLAVNI URAD v ELY. MJNN.
Subscription Veariy 16 00
Advertisement on Agreement.
"Giaa Naroda'* t«raja vsakt dan nvzemši nedel] in praznikov._
L "plat bres podpisa In o?*-l>no?<tl ce ne priobfujejo. Densr naj a« blaffovoll po-
po )|onty Ord-r. i'ri f)Tcm»-mbi kraja naročnikov, prosimo, da aa Ham tudi prrjfirje blvaJif«* nair.ani, da hitreje najdemo naslovnik^_
"G L A « N A R O D A" $C Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York. N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876

teljstva ter zastopnikov uradov, karitatrlvnih korporaeij in staršev, j^ vodila in otvorila z izpodbtula-,7« «'• im go voi-oni ra vn.it >-'>ji«ra u<>^pa Stupca. Poudarjala je, da kiič Kima k nadaljevanju človekoljubnega podpiranja revne šolske de-*-e, za kar so Mariborčani ustanovili že leta 1K74. po<< bno podp<*r-no dhilštvo, kateretra člani >o bili tudi slovenski rodoljubi dr. Ser-■nee in drugi. Društvo je z majli-' ni trii odmori do preobrata zelo I/. Loiii>i;nu' prihajajo poročila, katerim hi Movek sko-.imar,jift<> delovalo, v času neznos-
t* vi'jt'1.	' ne draginje šolskih potrebščin, ko
Y bližini majhnega kraja, ]>o imenu Bastrop, so na-,-bo tw^ba že ob v>t<-*pu otroka v mljeiii in zakrinkani lopovi, najbrž pripadajoči "naj- P™ ^^	najmanj
ljudsko- in ni* sčan-| je zemlje. Naj bo povedano tem' sko-tš«»l>ike mladine. Sestanek. ki j madžarskim hujskačem enkrat za je bal lepo obiskan .s strani uči-{vselej. Krvav«* žrtve je doprinesel
naš narodza svojo svobodo in s krvavo glavo bo plačati vsakdo po-
DIVJANJE KU KLUX KLANCEV
|rni nt zaKiniKani lopovi, j«-im" razn^loiii, zajeli )><-t mož.
Tri so bičali ter pre- 100 k™ in v P™	mf^"'au-
....	. , , . --	^	•»• ske sole vsaj 400 kron, moramo
it-pli. dva pa so „,ue,h na pekU-nski iia.-in, ju nato umorih delovanje tega dnifttva< ki je žl
1« r vi -11 trupi;« v nek.. v Idizini nahajajoče se jezero.	dobilo novopotrjena pravila od
Sfdaj se vi-ši uvodna preiskava, in prišle so na dan vlade, takoj intenzivno obnoviti,
M Vali. Vs]<ri«*«i katerill se ježi.jo elovekll lasje lia j^lavi. an *sieer za vso revno šolsko deco
1 >v;i zdravnika, vseučiliška ]irofesorja, sta izpoveda- h rex ovira na vero ali narodnost.
la. da so našemi ienei najbrž mučili oba umoriena z. nalašč okrajni glavar dr. LajnŽič je
.	.. ,	..	i____-1: _______ pxlal v kratkem nagovoru stvar-
liatnavheiuin mueiinim orodjem, da so una polomili vse 1 .	?
1	. *'	1	na jn koristna navodila za delova
kosi i m sieer vsako kost na treh mestih.	UJ>	ter je izriizi] želi<}j da
IV mnenju dr. Duvala s*o enemu odrezali pri živem te- najde to najnovejše človekoljubno
Jesii spolovila.	d**lo čim največ razumevanja med
Oba >ia umrla p<» strašni mukali vsled izgube krvi ill j mariborsko javnostjo, zlasti vpre-
Z i v« ne o a pretresa ali <4,ka	možnejSih krogih. Za predsednico
Ostali bičani, katere so našemi jenei izpustili, so tudi'* P^^gal nadučitelj g. .... ,	.... ., . ,,	.V, .	i *	• v abic ravnat eijieo eo. Stupeo, kar
prieali, da so bili naibiz Ku Klu Klanci na delu. Pozi-;. ,h ~ ■
1	je buo z. navdušenjem sprejeto,
tivno T i o II seveda niso hoteli izjaviti, ker SC pOVSem	stnpea je iz^la tudi vse pri-
lavno boje teroristične osvete te tajne organizacije.	? pravijalne posle za osnovanje dru-
1'oilrobuejše poi'očilo o obravnavi bomo jutri objavili.jčtva. Soglasno je bil izvoljen tudi Sedaj pa se pojavlja vprašanj«*.	. ^ tali odbor: gospe prof. Matkova.
\ katerim času živimo.' V Srednjem veku, na Span-1 Wegererjeva in dr. Zakrajškova
ter g:g. dr. Kerševan. dr. Novak, ravnatelj Sku
HH ^H^^H	_________ ____naduč. Vabič
veree . ali pa živimo v dvajsetem stoletju, v prosvitljem,
napredni in svobodni Ameriki, ki tako rada povdarja, da S transportom bivših vjetnikov iz
voditeljiea sveta v vseh stvareli napredka in eivilizacije i	Rusije
Ali res mogoče, pojmljivo, <la je v t< j deželi svobo- J> prispel v Maribor tudi 131etni
do in bratstva taka zločinska tajna organizacija	vli^] deček Vladislav Izmanow
Ali je res luo-oče. <Ia Se nikdo ,,e Z-aiie, niti zvezne, ^^kt s. je^iotapil v transport . . . .	. . .... . .	. . . .	v Varšavi. I)»?cek trdi. da » mu
Mt, državne blast,, da b, stri -lavo te kaee, ki se je za-	ubiii	ni
jvdila v liedrijih bo-inje piostosti.'	,nima nikogar, ki bi skrbel zanj.
S« nioatam vprizori kak slaboten }»oskus, da se pri- Zato se je na slepo srečo podal v
de stvari na dno. O tem nam priča kongresna jneiskava, ^vet. Dečka so oddali Zaščiti, de-
tekom katere je nastopil tudi vrhovni "eopernik" ter s e€- d<»kier se ne ugotovi njegova
krokodilskin.i solzami v oeeh.izjavil, da je njegova orSa-idonK>vklwka ofcKVrna-
nizaei ja < i>ta kot solnee in da nima nobenega dru^ei»a na- „ .. . . , ... ...
,	,	•	. Mariborski vlomilci na delu.
mena kot zavarovat, stoodstotno protestantovsko amen- V Mariboru v zadnjem času ne
kanstvo, eepiav zagotavlja ustava Združenih držav vsem mine mddje. da bi ne zaznamo-
]»rostosti vere in naziranj. br<-z ozira na izvor ali pleme, vali kakega vloma ali roparskega
Vsem je še v živem spominu, kako je potekla ta pre- napada. Neko nedeljo je bilo zo-
iskava. Izginila je v jn-srk, kot izgine vreleV a* puseavij**3* vlom]j^no v pi>*a»*io odvetni-
Arizone.	^ Bfištjančiča na zelo pro-
-1 - i-.--. ■» •	nepo-
ln "i >m.->i i » i i i /. i i i 11 MI / ii i iin >">i' .t \ fi i\vi i	i • i i... - ,. ...
"	. UPMIIVI 111 I71IVI iIVnllAil£>l7a otai
enkrat zanimal«
skem. ko je divial tam ponoreli kutar Torquemada, ki je ,r	'
.... .. ,	, , , -	. .	. dr. Keisman. bane. i
mueil m sezidal na grmadah Mavre, Zide 111 razne krivo- ^ t ^ Sp-rl
izrkii.s. -da -bi nam iztrsral sadove svobode.	Slovene i do-
brosrčni nar< d. toda ne tako, da bi zanemarjali interese svoje svo-t>ode. I>ovolj pa smo tudi močni, da kaznujemo vsakogitr, ki .se do-'71in, jnavdnikom.
To vse skupaj ni nič pomagalo.
Kabel j ji je zategnil zanjko, ona je pa izbnljila oči ter pokazala dol«; jezik celemu svetu.
S tem j<*. bila končana traee-fli.jn.
* * *
Y Ameriki .i»* drugače. Žen^ke-tnorilke svojih mož. posebno če so petične oziroma milijonarke, kažejo jezik sodnikom in držav-
takm- naših narodnih interesov.
Xaj pazijo madžarski magnatje in Kolena, lepo nogo v svilenih no-
njih hlappi. da jih sploh ne i-zže-nemo iz dežele. (V smo bili danes še popustljivi, ker vsled dela s konsididaeijo države nismo imeli eysa. <la se bavimo z vsakim hujskačem. p«»tem l>omo kasneje dovršili obračun z vsemi, ki so proti
Porotnikom pokažejo no«jo do
•ravieah. in usmiljenim očaneem se tako otaja srce. da ne najdejo na morilki niti madeža t«'r jo o-proste.
* . *
Ravno včeraj je bil v listih na
nam. Kar še ni storjeno, ni pozab ! I^rvi strani pomemben naslov: ije.no, kajti tudi naši miinj melje- Miljonarka se je zakrohotala. jo počasi, a sigurno. To je i/ku- ko ji je sodnik rekel, da je imio-;-lla avstro-ogrska monarhija. Te' rila svojega moža. besede veljajo tinli za bivšo ®rro-1	* * *
fieo Kniestino liatthlanvi na Po- j T)o tf.„a krohota k bila npra-
heneili. Hivšo grofico, ker v Jugo-i v;,-.t.na. v tistem tr^nut-k.. ii j.. slavij, ne poznamo prav ndbenili | ^ iilsno <la s, lm obravnava grotov. kat»*re smo vrgli v staro šaro. E m ost in a Batthianyi jt prevzela od nekdaj ulogfj strašila, ki je napovedoval vsak hip konec "I'1 "s,''*na-agrarne reforme. Njenim napove- 1,1 T,> dandanašnji za ž. dim se sicer smeje vse, toda čas je, j j/ t'dcozvane visoke družb.- pravi da se te hujskarije nehajo, po-ii'^*"1-
sebno pa zategadelj, ker ima tudi; Zato so tudi umori na dnevnem zastopstvo za posestvo pobeglega ! Ve»ln.
Bele Batthianvija. vsled česar ima Eno samo naj pošljejo v Ssini; vseeno vpLiv na ljudstvo. Pri tej ^iiif* na električni stolee. pa se {iriiiki htwli pr>vedano na naslov bo vsaka tako bala revolverja kot
Glavni odborniki. Predsednik* RUDOLP PERDAN, »31 E. 185th Bt., CleTtUHd. O Podpredsednik. LOUIS BALAXT, Box 1M Peaxl At*.. Lanla, O. Tajnik: JOSEPH P18HLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BKOZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERS, «11 — lita At«. Duluth. Mlnn.
•
Vrhovni sdravnlk • Dr. JOB. V. ORAHEK. MS ■ Ohio Street. N. Ptttabursk. F«.
Nadzorni odbor: ANTON SBaSNIK. Room tO« Bakewell Bid«., mor. Dlanotd
Streets, Plttsburgb, Pa. IfOHOR MLADIC', 1334 W. 18 Street. Chlcaco. 111.
frank SKRABEC, H27 Washington Street, Denver, Celo.
Porotni odbor.
LEONARD 6LABODNIK, Bos 480, Ely, Mlnn. GREGOR J. PO RENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH, tSl? St. Clair Av«., Cleveland. O.
Zdrulcvalnl odbor.
VALENTIN PIRC. "80 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 538 Market Str»-*-t. Waufcegrm. III.
U« Orut
JednotJno uradno glasilo; "Glas Naroda*'.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne polltjatve naj poSOjaJo na glavnega fajnika. Vse pritožbe naj	po«tlJa na predsednika porotnega' odbora. Profinje ra sprejem novih	Članov ln bololika splCevala naj se poftilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor "eli postati flan te orRanizcclJe, naj se zzlael tajnik« blltnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev ae pa obrnite na gl. tajnika. Novo druBtvo se lahko vstanovl s I člani ali Članicami.
Jugoslavia irredenta.
Nesreča.
Prane Ivn«->.. star "><> let, dom:t 17.
Mati in sin — cba nepoštenjaka.
jasno.
<l(»l<ro vlekla, da bo vsak dan njena slika v listih iti «la bo končno
•nsko
Oskar (iobfm, lastnik ti'tfovkne
Kerpeniee. ki je usluibeu pri neki T	v TrsU*> "^vljal v
tvrdki v Bovcu, je peljal voz žita, h6041"!"11 da nm .^uevajo
i -	- _ i - i	- i v- trjroviue hu!v nino/.u«' smerfe. I «»-
Kr s**, je nahajalo v vrečah. .Na' ^	. .....
. -	-iii	- i stal ie j oazi jiv in je tak«> pri-
»t i .j« zapazil, da bo ena izm»*d	•	J 1	. .	.
- ' ii . .i -m t. i. :	tatu na	I Ji! je t>> njegov
\ I've pan ta na tla. Mfdtein. ko .je
* i. i i i: : i « i ..	uslužbence Ivan f'ost jam-ič. stiir
voz tekel dalje, je liotel popraviti
-.ekcije za sekvester v Ljubljani. Ja zalitevamo z vso odločnostjo, da bo dosedanji sekvester Klimek akoj fnlpokLican. Ljudi, ki trobijo v r<»j? veleposestnikov in sicer takih, ki so.notorično med proti-državninii elementi, absolutno ne 'rpimo na meji. Izvajali bomo vse posledice, ee se to ne zgodi. Tudi v Mariboru so v marsikaterem u- j * radu razmere slabe. Toda da bi sc
.se naprimer ee>na boji.
* %
*
Viflel sem vabilo na srbsko zabavo v New Yorku.
Vabilo je okusno napravljeno na štirih straneh.	i
Na pr\*i strani je rečeno, da ni :' nobene predpisane vstopnin*-.
k je vesel, če <"-ita kaj ta-
vrečo na voz. t»*la v tem mn je prišla nojra p>«J k'»l<» in le pamet Him konjem .se ima zahvaliti, da se :ii zgodila hujša nesreča, ki so ^ takoj ustavili, ko je zavpil *iad njimi. Na lcli»- so prihiteli ljudje, ki so bili v bližini, in takoj \>o magali ponesrečenemu Knezu ter
l'J let. stanuj««* v uliei Moliuo a vapor«- št. Poliwja ga je aretirala.. Priznal je tatvino. Aretirana j** bila i njegorvjt mati Antonija.
m
Radi krščenega žganja.
ljudje, ki >j>v šli J>o uliei S. Maf-eo v Trstu, s > imeli ttitii pod '/*>-
Ta stara je bolna, ta mlada leži'*...
moglo to trpeti, da ima Emestmai Batthianvi med temi krogi dobre
Toda na zadnji strani je blagohotno opozorilo, da je vsak dol-
p,, i; i«__ , , . . ^ .. , . t	, . met ni Al«k^iandn*vi eesti v
I udi državno nlilasti v liiziuli dr/avah se vce koti , • - .......
... . , ..	i sredin bltzim ipolie.ijske stražnice.
za to stvar, a nikdar niso ukrenilo mre-,vlomilec je hotel imeti pred vsem s;ir ] m »ZiM vi ie ^ a. (nlhn-ne^a.	denar, ker'je odprl vse omare in
Histerija Ku Klux Klanstva se je razpasla tudi že ]x> miziee, ni se pa dotaknil knjig, pi-za]»a*lnili državali ter se pri]>ravlja sedaj, da za vojn je iz- ^»ih potrebšern in pisalnega toe ne državo.	stroja. K sireei pisarni ni bilo ni-
Xaro<l, takozvani zavedni ameriški narcul. iia molei, kake?ra.	** lioštjanei^ je
...... i. , i	i - i	•	.. ..	.... zv sest.i mariborski odvetnik, ki so
VUix kot je mvleal veasu komu je Par fanatikov Tsililojjih leU 1922 cbiskah vIomilei
jnoliihieijo. Mimo trju, da maskiram zloemei. — kajti' p^d mesecem so podnevi odnesli i ie druiiej-a	— odvajajo ljudi, jih pretepajo, bičajo dr. Rosini nov pisalni stroj,
ali more, ker slučajno niso ]io okusu tajne organizacije.
Hoj Ku Klux Klancev se obraba proti črncem, Židom	I« Prekmurja.
in katolikom, iti ta program ie v direktnem nasprotju z Iz iIursk<? Sdbote .se porora: ustavo Združenih držav.	'	' »Madžarski poslamk v Parizu grof
Kako je mojcla dobiti ta tajna organizacija -arter v j	I^X^iTm^
različnih dr/avali, je uganka, ki presega naso razsodno Bko sol>oto, da pogleda svoje po-moe. Tu ravno raditega, ker izjavljajo Ku Klux Klanci, j seatvo. Orof Sz^>ary se je vedel da imajo carter in vsled tejja tudi dovoljenje, da poslujejo, med nami povsem* simpatično in f*o tako pj edrzni. nestrpni in rovarski.	kot diplomat je pazil, da ni moglo
Gorje naroflu. kojeera usode vodijo tajne organizacije. 11J>2:ovo bivaT1J> mfld nami povzro-' _ '	jčiti prav nobenih posledic. Niso se
pa ravnali po njegr»vem vzgledu
D#	: razni tukajšnji demagogn, ki »o
Oni S«	storili vse, da bi uporabili njegov
__j prihod koit. a>gi taci jo proti Jugo
__. _____ i s]av[ji_
St. Jo*eph, Valley, W&ah.
VcHelo in »r»s'-no novo leto i**-lim vjtem. mktuo ho že bolj pozno.
Sneg nam je zapadel koncem norvembriL. Sredi decembra smo imeli Irnd -mraz. V toplomeru je |>adalo živo srebro rtkoro več kot t«*len <lni od S do 32 ntopinj. Ta-!k(nra še.n« p<»nmi v tem času »ime. Vtfcrog Božiča smo pa imeli južno deževno vreme', da je sneg ►reeej pobmAo. No, pa opravimo: nam l>o Je 6e «apodel, naj je 3
Začeli so naokoli trositi Mrs. Andrew Kt^rshinar je ^lo'vest, da je sedaj agrarna reforma
nevarno -obolela, a sedaj se ji je obrnilo nH l>olj«<^. Želimo ji zdravja, ker ima .šele polletnega sinka, ki je sedaj v oskrbi pri družini Tony Erbežnak.
pokopana in da pridejo v kratkem na svoja posestva tudi ostali ma-džai^ki magnatje, ki bodo znpet
| Bledu. Zapušča ženo -in precejšnje Mr. Barnie Peternell, sini naše- število otrok. Star je bil 60 let.
iza.siombo, pa je nezaslišano. Tiste ^»n <lati kak prostovoljni prispe-
in form at or je in skrhne prijatelje! vek in sicer ne manj kot petdeset
•lar.ih narodnih nasprotnikov br i centov.
treba pač zgrabiti enkrat s trdo	* * *
roko.	kot kronisti moramo; jlltrj l)m]0 začeli Francozi pro-
^ zabeležiti, da je seveda tudi po- <iiraTi v ruJirski okra h
•Janec župnik Klekl na strani Er- Xa t bodo laU 5tirideset-
nestme Batthianvi. Zagotavljamo I isor; svojih vojakm% par sto lam,
la bomo dosti posnetih v A v- , -	. , ,
*	I kov in par st© zrakoplovov.
Po mojem mnenju ni sedaj pripraven čas za tako prodiranje.
Odlikovanja v področju trgovin-!	niso F™ncozi storili te-
skega ministrstva.	; ga med leti 1934 in 1918? Takrat
Na predlog minist?»a za trgoviaio Je	7J1 prodiranje in jnna-
ii industrijo so bili odlikovani: Z štvo. Toda tedaj se jim je mudilo redom sv. Save IV. razreda med j ravno v nasprotno smer. lrugiani dr. Pran Ratej, sepeijsiki1	* # *
o ga -prepeljali v l>olnišnieo ustni- jleznšffluini liKKtom prOi-ko opazo-ijcTtih bratov v Gorico. Nogo ima J vati neko kmetieo in nekega <le-zlomljeno. Zdraviti se 1k> moral j lavea. ki ->ta se prepirala, da j*-dva meseca, da bo zopet količkaj bilo j.»j. Nenadoma je ]>a delavee spc«ol>eii za delo.	pi'i^olil kiuetiei jnav gorko zanp.-
,1 Liei> ill l^ko M- j«' vnel Jiif-d obeliui liud [nete]>. Končal pn s.- je le j tedaj. k«» >.ta p<»segla vnie-» dva Lenart Koeevar v Trstu ima pri j kraljova stiVžnika ter vprašala
Idši <1 ve ženski, ženo in taščo, toda |,:m"n<""- /a ku> f1'- Kmetaei m
flaki na t<« vpra.šiinje odjuv r,i.
Pa<* pa j«- otlg«»voril nameslo nje.
ki je na dolgo Ln šir"<-ko pove<lal.
' jfl SJ>1-1 s km*'rie.o. Sel je
po tej ulici, ko se mu p i i -
gijeve hleve, ki so v Prek mu r ju n pa tirdi v Mariboru.
n-etnik v Ljubljani; dr. Ludovrk 3ohm, ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani; Ivan Šubie. ravnatelj srednje tehnične šole v j Ljubljani; Ivan Vogelnik, ravna-j te] j centralnega zavoda za žensko i lomačo obrt v Ljubljani; .Josip j Gogola, nadzornik obrtnih šol vi
Obravnava proti, štrajkarjem v Ilerrimi še sedaj ni končana. Vleče se že nad pet tednov.
To je jasen dokaz, da štrajkar-ji niso krivi.
Ce bi bil na njih le madež kri-vice, bi jih ameriška pravica ob-
Ljubljani. Z redom sv. Save V.[smlila I>rvi tliln-razreda: Matej Dolenc, ra\matel j :	* *
rrgovske Šole v Mariboru; Fi*fUi Največja napaka pri vsakem Marinček, raraatelj trgovske šole človeku je ta, da ima dosti malih
v Celju, in Jarosdav Porster. pro-fesor v Ljubljani.
napak.
Promcviran je bil
Ljudi se ceni po zaslugi. Mar-
, sikdo bi bil pa presneto razoča-na zagrebški univerzi za doktorja)ran w y^hy}U t/>likf) kolikor
prava naš i-oiak Anton Krzuank, > ,
73 SlUZl
finančni jHxltajnik pri finančni de-legaeiji v Sarajevu, ki je tudi član uklruženja dobrovoljcetv. Za dok-to^-ja bogoslovja je bil istočasno rudi v Zagrebu pr.omoviran p. Re-galat 1'ebulj, i'rančLškan.Hki g\ ar- i' dijan v I^jiibljani.
z»*iiski, /eno m tasc
kljub te.mu si mora redno \-aki'j
jiii.ro, pr«-iliio gre na delo, >an j
•ikuhati kavo. T<tš'*-a — "ta sta- •
i
i*a" — je namreč bolna; žena — "ta mlada".— pa le/i v mehki, gor k i postelji tja do poldne. Le na it. je dalj ea.su potr|)ežljivo pre-našid ta običaj, s ^ismu .jj- pa i/.-prvivitUd, da ne sni*- i:i n«- more iti tako dalj**. Zat<* je naredil konee kontodmosti svojih /♦-n-.k. Xajprvo je opr*zoril "ta staro", naj vstane ter luij mu skuha kavo. |>otem pa "ta mlad<»". Prva se mu je potožila, da je bolna ter da.ne more vstati, druga pa mu je obljubila, fla bo kmalu vstala, samo 7iaj j** {»utrri še en hip<"ek poležati. Mehke tfre-e Lenart-ovo jo je pustilo pole žati še tisti hipček. ZgfxliJo pa se je tako, da je minul tisti hipček in še mnogo, mnogo drugih. Lenart. je postal nervozen in še več: razjarjen. Nenadoma pa je vzel v roke metlo, m te<la.j so začele pa-<Lit.i batine en ias po hrbtu ,;ta i stare", en čas pa ppo hrbtu "L* ; mlade". Po stanovanju je odmeval vik m krik; na uliei so se zbirali ljudje ter ugibali. Po dolgem času. ko je krik že utihnil, sta prisopihala v stanovanje dva mastna stražnika ter se informirala o dogodku. Pozneje je bilo zabeleženr
I Kakaj i nature
bliža ta kmetiea ter ga ^"prašjt. ku])i n«-k*>lik<» pristnega žganja. In ri-s. brl ,i<- pHprsivljen, «L t Iki kupil žganj*-. I Vedno j,- pa sklenil kup-'eijfi, j.- poskusil žganje in pri tej j>i'i>rki j** ugotovil, da je žganje "krščeno". Zato je rzrek**l -.v*»j*-mnenje. To iiuienj«- pa ni bilo ;»<• I v<»lji kmetiei. zato out je rekla kar lak** iz lmrvatle, da je *" v»-lik o-'-l".
tfnl prepir, zaušnica itd. Kme-t:*-a je dobila prvo porm*č na rešilni ji' staji. Imenuje Marija Sti-bilj. stara 40 let. i/. Kopra. Delav ca so vzeli stražniki na zapisnik !za slučaj., če ga bo kmetiea "kli-eata najvrej*'.
Tatvina smodnika.
IVi gradnji hudournika v ll<»-hinjski Smlnji vasi je bilo ukra-denega -Vi kg črnega snifcinika in k'unadov vžigalnih kapie.
ga staroste Andrew Petarnell^, ki je 22. novembra obhajali 801etnico Hvojega rojstva, je bolan že kake 4 tedne. Zdravje se mu le počasi Vrača na boljše.
Na Blue Creek, WaA., je umrl SRovenee George Komar, doma t vw Me\»kuš, fara Z g. Gorje pri
T)rngo je pač vse po starem. Delo »» lahko dobi. ker so žage pričele delati, itd. Draginja je tudi nekoliko pojenjala.
Pozdrav vsem hralcwi in bralkam lista Glas Naroda.
Mr*. Marie Omeje.
doma m Zf. Gorij pri Bledu.
* '
'.-. i
Jadranska banka v Celju
zitla lastno tronadstropno hišo v bližini kolodvora; hišo bo kmalu pod streho. Upravičeno pričakuje, da se bo takoj preselilo v novo j hišo več strank, predvsem usluž-, l>eaici banke, ki bodo napravili! prostor drugim. Na dovršenem zi-do»vju vihra J^jove.nska zastava, ki naj bi izbrisala prav britek občutek za celjske Slovence, da se je od nameščencev stavbenega podjetja ves čas naravnost izzivajoče nemfiicutarilo.

Veliki lliziikon
Pratika
(s trni alatiti.)
Cena s poštnino .	SOe
35 pratik ......	$3.75
50 pratik__________6JW
100 pratik .......	13.00
ulUVNMi HIUmHi Ui
12 CtftuifStMt HvYirk
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniin srcem naznanjam vsem
,	... prijateljem in znancem po širni
i na zapisniku na reš.ln, postaji j Arm.riki žalcjsfaio	da je p„
Evgemja Kočevar. stara 29 let, ;knitki	za ywlno ^ na-
i stanujoča v ulici della Tesa. ve<* . pHju})i siar.ek .
bunk na -lavi. modre lise na hrb-	JANEZEK STIMEC
I tu; Barbara Raffaeli, stara 60 let, v	l:, In^ev. i>„, 5. ja-
! stanujoča istotani, več bunk na nual.ja smo J>tA<^iVl k v^-nemu
I glavi, mo<lre lise na hrbtu. Zadeva ;
j bo imela svoj epilog na sodišču. Prav srčno zahvalim njego-
■ vim lKitrom Evi in Matiji Ožbolt Kdor sna, zna.	Ka lep venec, ki sta mu pode-
Alojcdj Stokovac je pro<lal pred lila v zadnji pozdrav, kakor tudi nedo&gim časom svojo gostilno za tolažbo v teh bridkih urah. ; "Alia Galina bianca'' v ul. Tin- Hnena livala tudi Petru Bukovcu, tore v Trstu nekemu neznanemu ki nam je bil v tolažbo, človeku. Prodano gostilno je pa še l*f*li ti. dragi sinek, lahka ani"-enkrat prodal nekemu Angelu Te-' riška zemlja in da bi za nas BAga rariju za samih 2,000 lir. Revež, i prosil, da se bomo videli gori nad misleč, da je sedaj gostilna nje-1 ^'eadami pri Očetu nebeškem in
gova, je nakupa v ta namen zajMateri	?If.riJL
., ,	Žalujoči ostali:
4.000 br kuhinjske posode za kup- JqU ^ Ana BthneCf irl mati..
Ijeno (gostilno. Končno je pa prišel	Jože in Anton, brata.
ssadevi do dna ter je naznanil sle- J	10105 Reno Avenue S. E.,
parijo pofliciji. Policija je Stokov-1	Cleveland, Ohio.
ea prijela hi odvedla v zapor.

\
t


GUMS EVROPA, 10. JAN. 1923
a n e s e n i.
Milan Pugelj.
i*
Avskultantu *se je pri zadnji
besedi zaletelo. Sedel je, tiščal črnoobrobljmi rob«* na usta in kašljaJ. Predsednik je pokazal z dolgim svinčnikom na obtoženca in ga opozoril nko» nos, naj govori s«m očisrto resnico. Obtožene«- je vstal in pričel.
Pozno t noe sem s*del sam v -.tran-ki izbi manjše gostilne. i akal N« m na natakarico. In ko tako sam K^dian in prerivam po nu/i pnsndo gork^ga piva, prileze /p<t<l beb*ga prta sosednje mize \: ok. mlad človek, ves umazan.
ponj in ga zaprli. Zvečer včasih, ko ga je pregnala od doma gospodinja, je prišel pijan v popolnoma neznano stanovanje, kjer so sedeli domačini za mizo in večerjali. Pozdravil je, zasmejal se in prekucnil na posteljo. Tam je nenadoma zaspal. Neko noč je prinesel od nekod vrv. jo privezal na mostno ograjo, se spustil [m» njej in se krepko kusral ne visoko nad vodo. $ekel je. da se mora ohladiti. Ker že ni bilo dolgu vetra, si ga bo napravil sam. Mahoma ga zagledali nekega
n
Več kot delo enega dne
— napravi uspeh v produkciji Borden o vega Grade 'A' Mleka. Leta pionirskega dela in le ta nadzorovanja Vam omogočijo ta kakovostni izdelek.
/.mršen. bro/. kravate, brez man t(l,ie- k,> j** stopal hrabro po najvišji strehi. Kaj dela, kam gre? so kričali ljudje.
—	Hogu bliže, je odgovarjal on, i-el do <lemena ter ga mirno za jahal.
Bil pa je izobražen. Čemu stregle glavo, gospod državni pravd-nik? Tudi to vam moram povedati, če vaš hočem prepričati o resničnosti Tepa. kar pride. Spo- j min je imel izbore«. V popolni pi- j janosti se jp pritoževal, kako je< njegova jjlava polna nepotrebnih neumnosti. Toliko nerabne šare in navlake tiči v njej iz šolskih let. On ve na primer, da imajo v genet ivn plnralis izjemno končnico um nekateri samostalniki. Iz poslušalcev j^ bušil smeh.
—	To je neumnost, je zaklical predsednik m zvonil. Opozarjam
• '-t in se mi naivno smehlja. Xa-i nkrat ktnkne 7. glavo enkrat. —» dvakrat, trikrat. Pomežiknc mi, dvigne raztrgan čevelj in pomiga z rjavim blatnim palcem, ki je gledal i/ u>nja.
Da st mi zdrav, spoštovani
pab-e. pravi* Koliko ,je ze t»*ga. o kolika, kar se nisva videla! Ali vidim, da ne trpiš na ^ebi spon iti ljubi« svobodo kakor tvoj oče Janez Piškur. Veseli se luči.
Zae«4 se smejati pridušeno in sunkoma, liilo je, kakor hi hu-kala neznana ptica z bnrbnnjočira enoličnim glasom. Premislil sem ime. Takrat sem bil v mestu še neznan. Niti umetniških krogov nisem poznal. Bilo bi mi ljubše, da bi se ne bil nikoli seznanrt z njimi. Iz ust bi rad pljunil spomin nanje. .laneza Piškurja sem poznal po imenu. Pisal je neke cinične pesmi, turove novele in ja-ko osebne kritike.
Torej ti si. sem rekel in mu povedal svoje ime. Bil je izredno pijan. Dopoldne je dobil nekaj nekaj denarja in do večera je vse z.apil. Obraz je imel izmučen, tr-p»<- in holno zaripljen. da je bil tak kakor sveti Jernej, ko so ftiu potegnili kožo s telesa. Ko je bil v mraku <»m. si j* pripravil posteljo. Poravnal je na mizi prt. potegnil g 1 oboe je k tlom oba konca. obrnjena po sobi, razvrstil pravilno vse stole in zlezel mednje pod mizo. Spal je od mraka pa do enajst«* ure ponoči. Motil ga ni nihče.
' >zlovoijil s.« je n.tiadoma. Ozrl st> j.- šrše. e okoli sebe. nabral listne v šobo in udaril s pestjo po iin/i. Pričel je govoriti skozi nos in zatezati nagl:t£ene samoglasnike.
Ali ste vi Evropejce, gospod t
—	Gotovo! Zakaj vprašate?
—	Zdelo se mi je, da ste prebivalec mrzle Sibirije, ko ste tako dolgočasni.
Do zdaj je govoril počasi, a zdaj naenkrat hitro in kricaje.
—	/akaj pa me ne kratkočasite, zakaj me pa ne povabite k mizi, če niste Samo jedec ?
Ko je sedel pri meni. je povedal tiho, zamišljeno skozi nos:
—	Vsako bitje najde svojo kljukico, na katero se obesi. Samo enkrat pa je živel tak mladenič ,ki je trpel rajši lakoto kakor ljubezen. In ko je prišla neko no* k njemu mlada deklica, se je prebudil in prekrižal in poklical na pomoč Boga in vse svetnike. Prišli so tak«»j, in Bog je vzel deklico med kolena ter jo tako pretepel, da se ji še danes pozna. Po kratkem molku je pokazal z roko, kakor bi se nama nasproti razmaknila stena in bi videla v Čudovito daljo, in rekel skozi nos zavlečeno, nežno: Glejte daljavo, glejte srebrno cesto, po njej pa prihaja moja nevestiea s kragulj-čkom za vraitom. Ali ne slišite, kako zvončkljaf In nato je vsekal važno: Povejte mi nekaj o ljudeh, ki žive na Marsu.
Državni pravdnik, prileten sur hec, je udaril po mizi in rekel:
—	T« komponira novele. Prekinite ga. gospod predsednik!
—	Pri meni je vse novela. Tudi »noje življenje je novela. Boste videli !
—	Ne tratite časa! je vzklFknil debeli predsednik. Povejte le tisk*, kar spada k stvari!
—	O tem človeku vam moram redi ie par bmed. Kdo bi me drugače prav razumel? Vidite, ta moj znanec je zlezel opoldne na
polica-
BORDENS
Farm Products Co, Inc.
Franklin 1423 M
Boljši in lepši spol.
Pravijo, da je moški spol boljši in da je ženski spol lepši. Henrik Plecher pa piše:
Ne! Lepota je ravno tako relativen, od presojevalca odvisen pojm, kakor tisoč drugih. V vpra-
Zveri v svobodi in robstvu.
Pariški zoološki vrt se je nedavno obogatil z novim; divjimi eksemplarji. Ob tej priliki je ne
ka revija prinesla sledeče zani *
m i ve podatke o dolgosti življenja kaserniranih zveri. Samo po
MORILNI VAL OGROŽA CIVILIZACIJO.
tMfijawe Sokom Ožino.
Komu je znano to ime? In vendar je Šoknm prvi odkril zlate poljane ob reki Klondike v Alas-ki. Navadno imenujejo Carnacka kot prvega odkritelja. a to ni natančno; pač pa je bil zraven, za ženo je imel sestro Šok um a. Av-f gusta leta 1896. se je mudil Car-I naek s svojima dvema svakoma v Alaski. ob "Reki kuncev". Nekega večera se odstrani Aok mm I iz taborišča, šel je ribe lovit v bli-i žnjo reko. Zapazil je, da ima pesek reke izredne množine zlata v i sebi; to je bil začetek. Reko kun-! cev so prekrstili v Bonanza reko. j kar pomeni toliko kot nahajali-1 šče ali skladišče dragih kovin. J
Potovalna družba je ostala Tržaški Italijani iščejo Ober- i stale kriminalce, ki so že davno kar tam in začela nabirati zlato, j d an ko vo truplo. Pokopan je bil nameravali vprizoriti napade. Na Ni dolgo trajalo, in Sokum ga je|0berdank baje čisto na tihem t0 Pa sp P°javi neustavljiv val. imel več stotov. Postal je najbo- J ponoči, tako da je vedelo za kraj hnta oh mdovje civilizacije ter gatejši Indijanec cele Severne > kjer leži. samo par tujih ljudi, daje detektivom mnogo dela. Amerike, kmalu je bilo njegovo ; Tržačani pa ne. Po podatkih, dob- — Izkušnje so naučile nemške
ljemh v zadnjem času, so Italija- i oblasti in izvedence, da zasledil-
Cigarete
Oberdankovo truplo.
Berlin, Nemčija. S. januarja. — Moril ni vali od časa do časa ter v rednih presledkih ogrožajo civilizirani svet, — je izjavil Leo Heller, neki nemški izvedenec jrle-de kriminalne prihoze v nekem berlinskem listu.
— Včasih poteče cel četrt leta, ' ne da bi bil izvršen kak umor, a naenkrat, kot da je neka stvar podrla psihološko seč v duhovih kriminalcev, plane na dan brutal-■ nost. ki išče svojih žrtev. Nekje ; s,- završi umor, navidezno jvivsem slučajno. To pa je signal za spo-radične izbrulie po celi deželi, prav kot tla je deloval prvi umor j kot impulz sugestivne sile na o-
ski spol. nismo objektivni. Ako pa bi vprašali kakega slona za vas strogo, povorite stvarno! Ti-J njegovo mnenje, bi se bržčas iz-ho, poslušalci! Tu ni gledališče!
šanju, kdo je lepši, moški ali žen- manjkanje svobode in drugih živ-
Ijenskih pogojev krajša v znatni meri življenje ujetim zverem. — Mnoge pa poginjajo enostavno
ime znano po vsej Uniji in Kanadi. V Alasko se je vlil cel tok zlatokopov: mnogobrojne čete so drle tja, vsak je hotel čez noč o-bogateti. — Primerjaj Kalifornijo ali pa Avstralijo, kjer so ušli celo policisti iz službe, tako da so ostala avstralska mesta brez vsake straže.
ni izkopali v nekem kotu vojaš- ! *«* valove zelo pozrono in mar
<ieer dam izprazniti dvorano. — Poznal je filozofe vseh na-
rekel za moški spol. Tako bi sodil moški in ženski slon. Objek-tivDo resnično je, da narava upo-
rodov. citiral jih je v največji pi- rablja veG M	telesno op-
janosti za kratek čas. Bil je ge- remo	opremo žensk. —
uijalen človek.
Jaz pa sem bil takrat zaljubljen. Že preko deset let je tekla
ljubil sem se vanjo, ko sem bil star petnajst let in od tedaj teko leta do današnjega dne; vse se prenavlja, moje čustvo se ne.
—	V koga ste bili zaljubi jeni ? j** vprašal plešasti sodnik na desni in pokazal na okroglo stvar, pregmjeno z belim prtom. Ali v to tukaj?
—	V tisto, da! Vsak je svoje <reče kovač, pravi pregovor, ki je jako enostranski. To velja za
Griva levova, rogovje jelenovo, perje pavovo, živejse barve pri večini moških metuljev, greben
tistih časih moja "ljubezen! Za"- in r<*P Pelinov in sploh toliko
lspih zunanjosti, ki jih imajo
moške živali, dokazujejo, da je narava moškemu spolu posebno naklonjena. Tudi brke in brada moškega spola spadajo brez dvoma k lepotam narave. (Vkani slo-novi. divjega mrjasca in nilskega konja, klešče rogačeve in drugo orožje, ki ga ženske živali nimajo. kažejo zopet, da možje niso le l*pši. nego tudi močnejši. Kar je Hepše in močnejše, pa je tudi boljše.
ljudi, k« žiye kakor stroji. Naprej j pa tnA{ du-a je ra7jifna moa :iaprej se pehajo, za službami, za spo]nTna. Za moško bitje so zna-iigodmm življenjem. Razum je fUni pogumj prisotnost duha, od-njih gospodar, a ne srce. Jaz pa I lo£nostf	voljp; sn??estivnost
-m prišel drugačen na svet. ^ urnust v ukrepih. Nasprotno Moja duša je kakor struna v vet- j pa jo treba priznavati, da imajo ru. Vsak gibljaj ozračja jo stre- j ženske ve- zmisla za lfvp0t0t dob. se. ona drhti, poje. koprni. Kako roto pravi6nost, za spoznavanje m koval svojo srečo brez nje. ki j duševnostl da so njihove slutnje -m jo hotel imeti za vsako ceno ? j uteme] da imaj(> fut za m0m \ se se je izprevrglo. Vloge so se ra]o jn fakt ter da si vobge lažjc zamende. kakor bi se preobrnili | zaponmijo številke in dogodke, čolni. Moja sreča je bda ona. Kod j ženska je etično višja od moža. bo koval kovač, ko pa ni sreča j Toda ojrronina veiHna plodnih i-njegova, ko vidi. da je nt v njem,! dej je izSla ^ moških možganov. tem ve*'- <la živi zunaj njegovega
življenskega kroga! Bil sem nesrečen človek. A o tem pozneje.
Nekega dne stopi pred me gospod Piškur, ves prepit. tresoč se po vsem životu in reče z jokavim glasom :
—	IVijatelj, usmili se me!
—	Kaj ti je? vprašam.
—	Zaljubil sem se!
Gledam ga z debelimi očmi.
—	Ali si od mrtvih vstal?
To je morda posledica tisočletnega šolanja moškega duha. medtem ko je bila ženska iz šol izključena.
Bržčas imajo najbolj prav oni, ki smatrajo vsako bitje za zvezo moških in ženskih enot in lastnosti. Ženskemu značaju ni prijeten boj ter ji je v poseben užitek kadar je poražena. Biti premagana in končno odnehati, spada v
žensko bistvo. Mož se bori in ust-— Ne šali se, prosim, in ne ža-; varja, ženska ohranja, množi in li me. Človek sem. ne zameri mi,' uporablja. Za oba poklica je tre-da se slačim pred tabo. Zaljub- ba duha in srca. Kultura pa je 1 jen sem v Rozo. pomagaj mi! j tem večja, čim bolj je oddaljena
To. goapoda. je bila njena sestra. Kako bi mu ne pomagal? Grem in se menim. Niti mislil nisem na uspeh. Poznala ga je z u-lice in po njegovih povestih. Premišljevala je en dan. dva dneva, tri in nekega dne je prišla sama k meni <in je jokala. Ljubila ga je. No, dobro. Nekaterim ljudem gre vse gladko v življenju. Če so vsemu svetu napoti, tistim ndso, ki jih hočejo zase. Naj se imata rada, sem si mislil. Piškur ji je prisegel, da ne bo več pil. AJi že dru-
od nature. Človeštvu sta zato o-ba spola, enako važna, enako dobra in enako lepa.
Angleški kraljici Viktoriji je pisal vnuček, naj mu vendar po-ilje kako malo "napitnino", nima nič denar j*. Star« mati sede in mu napiše lepo pismo, polno dobrih naukov, kako naj bo varčen in da ona nima toliko denar« ja. Čez par dni dobi kraljica od-
gi dan sem ga videl oddaleč, ka- — Ljuba stara mati! Tvoje do-
ko se je opotekal okoli nje po uli-j bro pisemce prejel. Hvala za na-ci. Vihtel je klobuk4in pel. Vsa jej uke. Nikar ne misli, da sem hud. gorela v obraz od sramote, ali se i Sel sem k nekemu gospodu, ki na-bolj rada ga je imela. In da bi se i bira pisma visokih oseb, posebno zavzela ie bolj zanj, je iskala pri! se se Au je dopadla vsebina, m meni pomoči.	> dal mi je za pismo štiri fante in
■ ■	j petnajst šilingov. Hvala lepa ta
(Konec prihodnjič.)	to napitnino. .
zato, ker se ne hranijo z živim plenom. katerega* so navajene. Roparske zveri imajo poseben borbeni občutek, kadar davijo svojo žrtev, in ta občutek se v kletki ne da nadomestiti na nikak umeten način, kar vsekakor vpliva na odpornost organizma. Panter, tiger, lev prestanejo pet, šest do sedem let robstva, medtem ko dočakajo v svobodi tudi trideset let. Interesantno pa je, da levi potujočih menežarij in cirkusov vendarle doživijo do 15 let, menda zato, ker se vsled večjega premikanja ne dolgočasijo tako. kakor jetniki zooloških vrtov. Medved živi v kletki le osem let, medtem ko mu je v ledeni domovini sojeno tudi do petdeset, let. Hijena se v robstvu naveliča življenja že ▼ štirih ali petih letih, v svobodi pa je gibčna še s tridesetimi leti. — Slon dočaka v svobodni naravi častitljivo starost l."»0 let. v človekovi službi pa mu že s 25. leti klone rilec in pogine.
—«-:-
LEDENI SEVERNI TEČAJ SE POMIKA PROTI JUGU.
London, Anglija, 5. januarja. Zemeljska os se maje in krivi, soglasno s polkovnikom P. Jense-nom, danskim znanstvenikom, ki se je ravnokar vrnil s svoje ek-spedicije v Grenlandijo. Sporočil je, da se pomika Grenlandija proti zapadu in sicer z naglico dvajsetih jardov v enem letu. To vsekakor potrjuje poročila, ki so bila objavljena pred kratkim in v katerih se opisuje presenetljive klimatične izpremembe na Severnem tečaju.
Ugotovljeno je sedaj, da se pe-rijodično izpreminja širina Severnega tečaja. To gibanje je težko zaslediti radi majhnega ozemlja, katero zavzema Severni tečaj. Nekatere avtoritete izjavljajo, da izpreminjata oba tečaja počasi svojo pozicijo in da bo ta iz-prememba v zemeljski osi s časom pasnenjala, da bodo postala sedaj oledenela-ozemlja gorka ter pripravna za obljuden je.
8 BISEROV V ENI OČTRIGL
kega pokopališča truplo, o kate- -»kateri zločin bi bilo mogoče rem sodijo, da utegne biti Ober- preprečiti f>otom še večje pazlji-dankovo. Vrši se sedaj natančna ' vosti. ki hi videla prihod rala preiskava. Truplo je brez glave. ■ vnaprej.
Govorilo sc je svojčas. da je bila ITp»tovilo *c je. da bi bilo glava poslana ■ na Dunaj ali pa mogoče iim^re v Berlinu grupi-mogoče v Gradec, toda drugi tr- rati in da ni bil v presledkih Carnack, njegova žena. Sok um de. da je bila dolgo časa spravlj'e- m<lfl temi vali zvršen noben večjim hi drugi Indijanec Cultusj na v prostorih vojaških uradov,1 ji zločin.
Carlio so imeli sedaj dosti in so pozneje pa pokopana. Laški listi -----
se napotili z nabranim bogastvom j menijo, da so raziskovalci na pra-	. VABILO.
v mesto Seattle. Prvič v življenju | vem potu. da se ugotovi identi-	Hlovence v New
• ■»i t i • *	* r. 1-1.1	'	, _ i orku in okolici, na predpustno
sta videla Indijanca mesto belih j teta Oberdankovega trupi*. 0-, zabavo in igro> kati.ro ^^ t,ni_
ljudi, povsod so zijali vanju kot j berdanku postavijo velik sporne-Utvo sv. Frančiška št. 4H KSKJ. v odkritelja zlata ob reki Klon-j nik pred vojašnico, ki nosi sedaj v nedeljo dne 14. januarja na dike. Zato je napravilo to mesto1 njegovo ime in kjer je bil od A v- St. Mark's Place, New York City, nanju velikanski vt-is. Spoznala strijeev obešen. Oberdank je bil Vspored je sledeči: t. S vira Slov. sta tudi vrednost zlata, kupila sta vse, ne oziraje se na visokost cene, obleko, meso, žganje, sladkarije itd. Cim bolj sta kupovala,
tem večje veselje sta imela v z j AMERIŠKI VETERAN 0BS0-pravljanju. Slednjič sta dobesed- JEN NA PVA MESECA JEČE.
no metala s polnimi rokami denar!	-
z okna prvega hotela v Seattlu. London, Anglija. 8. januarja.— Sokum je vsakega obiskovalca j Neki Walter Benjamin Bir>. pr -j-po knežje pogostil, in teh ni ma-Unji vojak v ameriški armadi, je njkalo.	j bil obsojen na dva meseca trdega
A zakladi so začeli giniti, s či- dela in na deportacijo v Združe-j sto majhnim zneskom je odšel v ne države, ko bo končal svojo ka- na plesno veselico, ki jo prired svojo domovino. Zadnja leta je j zen.	društvo Slovenski Dom štev. s*;
pa tako ubožal, da je moral škof j — To si ravno želim. — je re- i ^v nedeljo 21. januarja t. I. Mompas skrbeti zanj. sicer bi bi kel, ko je bila proglašena ob-(v
nezakonski sin Slovenke Ober-dankove iz S^nipasa blizu Gorice.
godba: koračniea; '2. sf\-ira S|<»v. godha: valček; '.i. igra "Crnošo-lec'po igri prosta zabava in
jrles. Pričetek o)» f>. uri popol«lne. K'-r ta iirra k«* nik^lar ni bila i*rrana tukaj na slov«»nskem odru ter je obenem jako zanimiva, naj niliee*ie izostajie gori ^»menjenega dne. Za obilen obisk se priporoča O<lbor
dr. sv. Frančiška št. 40 KSKJ. (Sx 4,ft.l0—1)
VABILO
zašel v največjo bedo. Ne vemo. sodba.
,če mu je sploh kdo hvaležen ; Birs je bil obtožen, da je za-</dkritje zlata, kajti tako bogast- ostal za $175 v alimentih. katere vo navadno ne prinese sreče." tnora plačevati svoji ženi in da —————— *	se ni registriral pri policiji, ko
! je izpremenil svoje bivališče, kot ČETE STRAŽUO GROB MOR-! zahteva angleška
NARJA.	; inozemj-e.v. Bi! je v ameriški ar-
New York, 6. januarja. —Jfed^ madj 0(j 1910 (lo ter je pr^el ne čete Združenih držav so o-	1914 v Anglijo,
pravljale v pretekli noči službo j Njegova žena, ki je povzročila na Narodnem pokopališču na j aretacijo, ga je iskala dolgo časa. Cypress Hills, da preprečijo van-1 potem ko jo je bil zapustil. Slučajno ga je .srečala v Whitehall
h oran i na 1 fi:{b C!y-boum Ave., Chicago, 111. Začetek "b "J. uri ^►poldne. Vljudno s> vabljeni v-i rojaki in rojakinje i/ bližnje in dalnje f»kolice. da nas blagovolijo pos^^titi. Na tej plesni veselici se nudi lepa prilik.1 naj-( boljšim .plesaVem in pbv^ilkam do-postava glede j nagrado, katero plača društvo (v zlatu. IVva nagrada je -KM«*, druga	in tretja ■sl'.-'O. Torej,
plesalci, ne pozabile na dan lil. januarja! Za vse udeleženec bo najboljše preskrbljeno. Na veselo svidenje! vam kliče odbor.
dalske čine nad grobom mornarja James Jonesa. v kojega krsti se baje nahajajo ruske kronske dragocenosti, ki so b:Jc vti-hotapljene v deželo na ta način. Tihotapec ni mogel odstraniti teh draguljev, predno so truplo mornarja pokopali.
Polkovnik Edwin Wagner, poveljnik forta Hamilton, ki je poslal tri navadne vojake, dva podčastnika in enega poročnika na pokopališče, ni hotel priznati, da ima njegova akcija kak stik s povestjo o ruskih kronskih zakladih.
Rekel je. da je nastopil enostavno na temelju povelj, katera je dobil od brigadnega generala Bullarda, ki mu je naročil, naj odpošilje oddelek na pokopališče, kjer naj se javi poročniku Busch-manu ,superintendentu, za straž-no službo. Možje bodo ostali na pokopališču, dokler ne bodo odpoklicani.
in aretacija je sledila.
CELI SVET SE BLIŽA POGINU, — PRAVI KARDINAL.
Cincinnati, O., 9. januarja. — Kolektor notranje carine Združenih držav, Charles Dean, bo najbrž moral vprašati za svet kakega izvedenca, predno bo plačal svoj dohodninski davek m sicer raditega, ker je jedel danes ostrige. Ravno je pričel jesti, ko je zadel na neki trd predmet ter našel biser. Pre iskal je ostrigo ter našel drugi in tretji biser. Še boljše si je ogledal stvar ter našel.v celem osem biserov, ki so vsi precej veliki.
Dm deset.
Hči lorda Maeclesfielda, žena grofa Haddingtona. se je včasih malo bolj čudno oblekla. Nekoč je prišla v znamenito prodajalno šalov Howell in James; slišala je slučajno, kako so si mimoidoči nastavljene i šepetali: — dve deset, — kot nekako geslo. Na vsak način je hotela izvedeti^ kaj to pomeni. Toliko časa je silila ▼ gospo Jamesovo, da ji je povedala, in aieer to-le: — Besedici sta namenjeni za osebe sumljive zunanjosti dn pravita: Pazi s tvojima dvema očemaa na njenih deset
Boston, Mass., S. januarja. — Kardinal O'Connell je izjavil danes v nekem govoru v katedrali, da drvi celi svet očividno v svo jo propast pod vodstvom velikega skopuštva, ponosa, prevare ter bedastega in napačnega nacijo-nalizma, ki noče priznati človeške ga bratstva vseh ljudi in vseh narodov, ne leV Rusiji, temveč tudi drugod.
—	Če so bile te napačne teorije komunizma ter napačnega in pretiranega sofcijalizma evangelij, katerega so vsiljevali narodu njih voditelji, — je rekel, — ali se moremo potem čuditi, če so se pojavile povsem logične posledice?
Kardinal O'Connell je trdil, da ne pomenjajc postave ničesar, če ni vere v srcih državljanov te ali one dežele.	* -
—	Ko izgine vera, — je rekel, — mpre slediti povsem logično le ,ena stvar, — bajonet.
» ^
PURANI PO 4 CENTE PUNT — LETA 18M.
Iz Pomeroy-a v Ohiju poročajo: — Pred osem in dvajsetimi leti so prodajali . tukaj pu rane po štiri cente fdkit. Svinjina je stala tri cente in pol. Zajci so bili po deset centov komad, ali pa še manj.	)
Ne trpite vsled Revmatizma,
živčnega trganja, bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAIN-EXPELLER
1
na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-ExpeUer nosi SIDRO varstveno znamko.
Knjiga za dolge zimske večere.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti.
Cena §amo 40 centov.
NaroČite ga še danes.
SLO VS NIC PUBLISH (NO CO. 92 Certlandt St* N«w York
W Dob« m tudi pri saatopnlklb W Olu Narod«.

GT/AS \*A*OT>A. 10. .TAN. IfMSt
KAPITAN BLOOD
IJiaOVA ODIIfJA,
8phi Eafaal
Sa "01m Naroda" yrml Q. p.

Iz Jugoslavije.
93
Ureditev ddtTMp čaa » obrt.
V .smislu predpdsa ČL 6 zakotui ; o ^aiciti delavstva je minister za socialno politiko dr. Žerjav v sporazumu z fcndnist ram za trgovino : in po zakisanju trgovskih, industrijskih, cibrtniških in delavskih zbornic pripravil naredbo, ki de-feiitivno urejuje vprašanje delavnega časa v obrti. Zakon o zaščiti , delavstva predpi«*uje o**emurni de-I Lavnik za veliko industrijo in za rudnike, kjer dopušča podaljšanje s preživelimi je zadel ob stran Arabelle in p^ ** 0,0 uro v ^dokopih, odnosno prišel najprvo majhen, živahen go^od, ki je'dvc (v	to
(Nadaljevanje.) Dmtindrajacto poglavja.
V SLUŽBI UtALJA VILJEMA
konvencije z Jugoslavijo iu bo lojalno izvedel rapaiiako pogodbo in konvencije iz Sante Marjfherite, četudi te nasprotujejo jadranskim
VELIKONOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO
XA PARNEKU ' AQUITAXIA".
Veliko Slovencev, Srbov m Hrvatov
13 januarja.
Lapland; Cherbourg
iz vseh delov dežele se bo i januarja: odpeljalo dne 20. marca iz New	"»-
... , , , , pristane v tajnem glasovanju stan Imel le suh obrazek . . , .	. * ,
petine delavstva dat urnega obrata
in največ za tri mesece, v malih, predvsem obrtnih in rokodelskih podjetjih |>a je ureditev delavne-f^a časa prepuščena <po zgoraj navedenem postopku ministra za ®o-cialno politiko, tako da sme delavni čas znašati 8 do 10 ur po naravi in teži <poaLa. Ta ureditev je sedaj izvršena. Minister je razdelil male obrate v tri kategorij?«, za katetre je bil na eni strani meroda jen
gospodarski interes delavca in o brtnika. Prva kategorija obsega težke obrate ter ima osemurui delavnik, dniga ima deveturni de-
Etien čolnov lestvici navzgor je prišel najprvo noMl Mik njo iz zeienkasto-rmenega baržuna
ter no«>il mogočno črno la»uljo. Njegova skrajno moderna ter dragocena ohleku ni prav nič trpela vsled s]>opada, ki se je ravnokar zavrnil iu obnašal se je s namozavestjo človeka, ki ve, kak odlie-njak da je.
Povsem jasno je takoj postalo vsem, da ni nikak bnkanir aH pirat. Njemu je sledil človek, ki je predstavljal pravcato telesno nasprotje prvega v vsakem oziru, z izjemo starosti, ki je bil airo-pleč. močan in visok in kojega oči so bile sinje in hudomušne. Njegova obieka je bila vse preje kot frakarska ter kazal, da je mož
a toritete.
Ko jc stopil mladi mož-z lestvice na krov, kjer ga je pričakoval kapitan Blo<*J. so njegove presunljive sive oči z enim pogledom |^	stra^ ^ • remotrile divjo to]|x>, ki je bila zbrana na-krovu Arabelle.
—	Kj»* za hudiča t»em sedaj? — je vprašal razkačeno. — Ali st< Angleži ali kakšni vragi ste?
—	Imam čast biti Iree. gospod moj. Moj« ime je Blood, — kapitan Peter Hlood in ta ladja je Arabella, ki vam je jr vsakem oziru na razpolago.
Blood! — je zakričal mali človek. — Pri moji veri, to ja pi-i .i — Obrnil se je proti kolosu, ki je mu je sledil. — Proklet pirn, Van der Kuvlen. Priali smo z dežja pod kap.
—	Tako? — je rekel kolos ter pomeaknil z enim očesom. Zasmejal se je.
Proklet o. kakien vzrok imate za smeh? — je vzkliknil mali
človek. — I>oma bodo izvedeli lepo povest. Najprvo je admiral Van der Kuylen izgubil svoje brodovje tekom noči, nato je francoski oddelek uničil njegovo zastavno ladjo in konečno ga je zajel pirat. Mislim, da ne najdete v tem nobenega vzroka za smeh.
—	Tukaj obstaja velika zmota in drznem si opozoriti vas nanjo. — je rekel Blood povsem mirno. — Vi niste zajeti gospodja. Rešeni ste. Ko se boste zavedli tega, boste mogo<^ priznali gostoljubnost, katero vam nudim. Mogoče je slaba, a najboljša, s katero razpolagam.	*
Ddločni mali gospod je zrl nanj s presenečenjem.
—	Prokleto, ali hočete biti ironičen? — je rekel karajoče in v namenu, da odstrani vsako tako misel, se je predstavil. — Jaz sem lord VVilloughbv. kralja Viljema generalni governer v Za-padni Indiji in to je admiral Van der Kuvlen, poveljnik brodovja njegovega veličanstva v Zapadni Indiji, ki pa je sedaj izgubljeno nekje na tem prokletem Karibejskem morju.
—	Kralja Viljema? — je rekel Blood in prepričan je bil, da delita Pitt in T)yke. ki sta stala za njim ter stopila sedaj bližje, njegovo začudenje. — Ln kdo je kralj Viljem in kakšni deželi vlada ?
—	Kaj je to? — je rekel lord, ki je bil ravno tak o začuden. Nato pa je rekel: — V mislih imam njegovo veličanstvo, kralja Viljema III.. — Viljema Oranskega, — ki vlada a kraljico Marijo Angliji že dva meseca ali več.
Nastal je trenuten molk, dokler ni spoznal Blood tega, kar ja slišal.
—	Ali mislite, gospod, da so se doma koneeno predramili ter £ve*a frankovoev s bacnili z dežele onega lopova Jamesa in njegovo tolpo prav tako; jjj italjaJUkimi faaisti.
velikih lopovov?
Admiral Van der Kuvlen je sunil njegovo lordstvo v rebra in hudomušno je pomežknil z očesom.
—	Mislim, da je njegova politika zelo adrava, — je rekel.
Njegovo lordstvo se je nasmehnilo in pri tem so se pokazale
na njegovih usnjatih licih globoke gube.
—	Moj Bog. ali niste še čuli tega? Kje za vraga pa ste, tičali t
—	Tekom zadnjih treh mesecev nisem imel nobenega stika • svetom. — je rekel Blood.
—	Vrag naj me vzame. To mora biti resnica. In v trek mesecih se je svet precej izpremenil. — Nakratko je obrazložil te izpre-membe\ Kralj James je pobegnil v Francijo ter Živel pod varstvom francoskega kralja. Iz tega vzroka m drugih se je pridružila Anglija ligi proti Franciji ter napovedala slednji vojno. Zgodilo pa se je, da bila zastavna ladja sisomskega admirala ločena od ostalega brodovja in da jo je zjutraj napadlo brodovje M. de Bivaro-la, iz česar je bflo jasno razvidno, da je moral srečati na svoji vožnji iz Carta gene kako ladjo, ki mu je dala potrebne informacije.
Po fsein tem in s ponovnimi zagotovili, da bodo na krovu te ladje častno postopali z obema, je povedel kapitan Blood lorda in admirala v svojo kabino in med tem čaaom se ja vršilo naprej rose valno delo. Novice, katere j« dobil, šo zmedle kapitanu Bloodu glavo, t e je izgubil kralj James prestol ter bil izgnan, je pomenja-lo to tudi konec njegovega lastnega„ izgnanstva r^di njegovega podtaknjenega mu prejšnjega poskusa, da pripomore k izgonu onega tirana. Mogoče mu bo vrniti se domov ter pričeti z življenjem nanovo pri točki, kjer je bilo na tako nesrečen način prekinjeno pred štirimi leti. Bil je ves zmeden vspričo izgledov, ki so se odprli pred njim. Cela stvar je tako polnila njegovega duha, ga ganila tako globoko, da je moral dati duška svojim čustvom. Ko je storil to. je v večji meri kot si je želel, razkril prekanjenemu malemu lordu svoj značaj.
—	Pojdite domov, če hočete, — je reklo njegovo lordstvo, ko je Blood prenehal. Lahko ste prepričani, da vas ne bo nikdo nadlegoval radi vašega piratstva, če poipi*limo, kaj vas je prignalo do tepa. Zakaj pa se vam tako mudi? Mi smo seveda čuli. o \as ter vemo, česa ste zmožni na morju. Tukaj je velika prilika za vas, ker izjavljate, da ste siti piratstva. Če hočete služiti kralju Viljemu tukaj zunaj tekom te vojne, boste postali vspričo dejstva, da tako dobro poznate Zapadno Indijo koristen služabnik vlade njegovega veličanstva, ki se gotovo ne bo izkazala nehvaležno. Razmišljajte o tem. Ponavljam, to je velika prilika za vas.
—	Katero mi nudi vaše lordstvo. — ga je popravil Blood. — jZelo sem hvaležen. Priznati moram, da ne morem za trenutek razmišljati o nobeni drugi stvari kot o tej veliki novici. Izpremenila bo obliko sveta. Privaditi se moram gledati na izpremembo kot se je izvršila, predno morem določati svoj* lastno mesto
de viri sporazumi v parlamentu ratificirata. Reški iq. dalmatinski fašisti gotovo ne -bodo oponirali, ker <*o ize dobili potrebno navodilo od ministrskega predsednika in uva-tžujejo potrabe po spoštovanju (podpisanih pogodb. Ni pa iaklju-■česno, da bi se z Jugoslavijo ne začela nova pogajanja spričo nastale nove situacije na Balkanu. — List izraža nado, da bo Jugoslavija proti zagotovitvi italjanske pomoči za njeno balkansko pjolitiko pripravljena h gotovim koncesijam, kri bd Musaoliniju olajšale izvršitev sklenjeni/h konvencij.
Nemška stranka v Jugoslaviji.
Dne 17. decembra se je vršilo v Žombolju v Banatu veliko zborovanje Nemcev iz Jugoslavije. Zborovanje je vodil predsednik ba-•natske nemške stranke Mihael Treis, Johann Keks pa je poročal o delovanju pripravljalnega odbora in predlagal, da se posije (kralju pozdravni brzojav, kar je Lavnik, tretja (sem spadajo pred-"skupščina aofclanno sprejela. Kon-
rokodelei s prertrganim
.
aspiramjam Italije. Izvedle se bo-	... „ . . . . , 17. januarja:	,
a * i • i „,i Vm. X. j » i lorka na velikonočni izlet v do-1	. . ____' .
do takoj, kakor hitro bodo toza-	... . , .	F**al«ent Adama. Cherboorc;
morvjno. vozili se bodo z ekspres- ■ Havre.
nim parnikoni Cunamd črte, z " Aqiritanijo". Tekom potovanja bodo dobivali Jugoslovani tipično jugoslovansko hrano. V Cherbour-gu »bodo stopili na vlak, ki jih bo odvedel v domovino. ' Na tem izletu jih bo »quremljal MJr. L. M. Goldsmith, član pittsbiirskega u-rada Cunard črte. To pomeni, da potnikom ne 'bo treba brigati za nobeno stvar, ne za prtljago, ne za carinske določbe in ne za presedanje na vlakih. Izlet bo odprt za vse Jugoslovane. Onemu, ki bo hotel biti član izleta, ne bo treba plačati nobene posebne pri-Ktojibine. To bo prvo pomladno od-pdutje Aquitanije *in družba je prepričana, da se 'bo ž njo vozilo dosti potnikov v vseh razredih.
vsem rokodelci s prwtrgamm m lažjim delom) ipa deseturni delavnik. V prvih dveh* kategorijah je
v	»smislu zakona dopuščeno podaljšanje delavnega časa za I od-nosno 2 uri, toda le na podlagi pismenega oblastem predloženega -tporaeuma med delodajalcem in deiavei. Z novo uredbo bo zadovoljena zahteva obrtništva, ki je Msled oseomitnika prišlo v silne gospodarske težkooe.
Madžarska špijonaša v Beogradu.
Akcija x*robujajočih se Madža-rov je postala v Jugoslaviji zelo intenzivna. Tako je zbudilo veliko >enzacrjo odkritje beograjske po-Ificije, ki je našla špijonsko družbo v hiši Rade Pašiča, sina mini--itrskega predsednika Pašiača. Rade Pašič je imel pri sebi kuharja, kuharico in sobarico, ki so bili ak- • iNeeiiibi naj ne ibo nobene razlike; trivni člani prol>ujajoedh se Madia- j izbolj«anje -ekonomskih razmer; iv»v. Ne da bi Paaič mogel o tem j 9- nemški vojaški _ obvezanci naj kaj opaziti, so vršili pri njem dol- i služijo v svoji domovini; 10. dobri go časa špijonažo. Policija je are- i internacionalni odnošaji z zapad-tirala vse tri ter našla pri preiska- i »imi državami in tngmiai^kii odno-
vi	mnogo dokumentov, bi dokazu- j šaji z njimi; 11. svoibodno odloče-jejo njihovo špijonsko delo. Za-, vanje o svoji nairodnosti; 12& svo-
gires je -sklenil, da naj stranka za enkrat nastopa povsem samostojno, sporoči pa ostalhn strankam svoj program. Jugoslovanski Nemci se bodo potem naslonili na ono politično skupino, ki bo nudila največjo garancijo, da se izpolnijo teinje Nemcev. Predsednik nemške stranke v Sremu dr. Johann •Maser je nato referiral o zahtevah Nemcev, ki so v glavnem sledeče: 1. svoboda tiska; 2. društvena in zborovalna svoboda; & ohranitev pisemske tajnosti; 4. borba proti korupciji, službena pragmatika naj se čimprej sprejme, nastavljajo naj se le kvalificirani uradniki; 5. revizija zakona o zavarovanju delavcev; 6. moderna finančna politika, odprava nezakonitih davčnih predpisov ter olajšava carine; T. med Srbi Ln
radri vaižnosti zaden e se imena teh treh oseb še aie imenujejo, da se ne otežkoči nadaljnja preiskava, ker ima policija zanesljive vesti, da Obsega komplot nuiogo oseb.
Beograjski list Vreme" je pri-uesel faksimile tajne konvencije med madžarskimi in italjanskimi fašisti ter hrvatsko emigracijo. Tekst je pisan v italjanščini. Delovalo se bo po tej konvenciji za uvel javi jeaije pravičnih italjan-skih narodnih zahtev do Dalmacije in Reke. Hrvatom se seveda osigura pomoč: materialna, moralna in diplomatska. Doseči se mora nezavisnost Hrvatske. Za razširjenje medsebojnih odnošajev se u-stvari na Reki italjansko-hrvatska Liga. Tudi za skupno delo v madžarski kraljevini se sklene poseben dogovor med madžanskimi fašisti in Hrvati. Konvencija se predloži v ratifikacijo tudi izvršilnemu odbora faostov v Rimu. Trajalo bo eno leto. Konvencija je vdelana v petih primerih. Original je italijanski. V slučaju razlike teksta odloča italjansko besedilo. Poleg madžarskega zastopnika je podpisan dr. Ivo Frank za Hrvate, Amadoo Grandi za italjanske fašiste in Vigni za italjan-ske naaiotialiste. Na koncu sledi paKD predsedniStvu '' Probujenih Madžarov", od ko jih pričakuje dr. Frank edinstvene narodne fronte. V sredini pečat z madžarsko krono in madžarskim grbom. fV Beogradu in Zagrebu je vgradila ta objava veliko senzacijo.
Rad bi izvedel za naslov mojega brata ANDREJA ŠUŠTAR, ki baje namerava potovati v stari krcij. Doma je iz Tenpčan pri Ilirski Bistrici. Jaz nameravani tudi v kratkem odpotovati, da 'bomo razdelili tisto bajto. — Anton Šuštar, 5332 "Wickliff, Pittsburgh, Pa.	(»-10—1)
NAZNANILO IN PRIF0K0&L0
Cenjenim naročnikom "Glasa Nfaruda" v državi Ohio naznanja mo, da jih ho obiskal sat potoval ti zastopnik
Mr. ANTON UlfGlČ,
kateri je pooblaščen nabirati na ro{nino za naft list, zatoraj prosi no rojake, da mn bodo koliko* nogo?« naklonjeni.
Slovenic Publishing Co
boden Obisk šol; 13. dovolitev neunškega jezika pri sodiščih in v upravi; 14. vzpostavitev občinskih avtonomij; 15. .splošna tajna vodilna pravica za vse; 16. tudi Nemci naj bodo deležni agrarne reforme. Program je skupščina soglasno odobrila. Nato se je konstituiralo načelstvo stranke: pred-Kedndk dr. latdivig Ker lin g, pred-sednSc banatske stranke Michael Treis, predsednik sremske stranke dr. Moser. Nato se je zborovanje zaključilo.
Jugoalov. poslaništvo v Washington«.
JmgOfdovanski (]>oslanik v Wash-ingtonu dr. Treaic-Pavičač je ministrstvu vnanjih zadev predložil nasvet, naj ihi se za jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu kupilo {primerno poslopje. Poslaništvo je v to svrho že prejelo x>ovoljno ponudbo. Dotiono poslopje je v ulici, kjer se nahaja Bela hJša. — Kakor se iz Beograda poroča, se bodo nakupila primerna poslopja tudi za jugoslovanska poslaništva v Parizu ki Berlinu.
Kaznovan tihotapec.
Carinama v Vraču, ki je izvršila preiskavo proti znanemu tihotapcu, z valuto, Beli Konign, je tega profesionalnega tihotapca ob-sodilana 60,000 Din globe. V pre-iskavi pa se nahajajo še trije njegovi tovarni, ki željno pričakujejo, da se pctfrrae zopet niadžarsdci režim in drzno protestirajo proti zakonu o pobijanju draginje.
Izšla je izvina slovenska knjiga
"IZ ZAPEŠKE GLOBELI"
Spiud Zvonko Novak Cen* knjigi je $1.50
Ifartžlti jtj«U MlltTT
ZVONKO NOVAK
2247 So. Central Faik Ave Chicago, U.
Pans
it januarja: Moagolta, Cbtrboura tn Hambarf ; Ta-
ornjln*, Oanot; Mount Clinton. Baakwa l januarja:
Amtrlca, Cherbourg la Bsara; Olm-
pii. Cherboura: Cont« Homo. Genoa
S3, januarja:
Pittsburgh, Cherbourg ln Bremen.
a«, januarja: Pr««l<«nt Van Burfcn. Chnbourg.
i. januarja:
Mlnnakahda. Cherbourg ln Hamburg. Bayarn. Hamburg. V. Januarja:
Praaldant Harding. Cherbourg ln Br*-Kraoiond. Cherbourg tn Antwerp:
President Wilson, Trat; La Lorraine, .lavre.	#
0.	januarja:
Torek. Hamburg.
•a. januarja«	22. februarja:
Chicago. Havre: Berengarta, Cherbourg., Mongolia. Cherbourg In Hamburg SI. januarja:	*a' Cherbourg in Hamburg.
FY evident rollt. Cherbuorg; Orbita. »•bruarja: Cherbourg in Hamburg: Antonfa. Char-hourg in Hamburg.
1.	februarja:
Mount Clay. Cherbourg In Hamburg, a februarja;
Oaorga Wanhliurten. Cherbourg la Bra«
»n«n: Zeeland. Cherbourg
3. februarja:
Zeeland. Cherbourg in Antwerp: Geo
Washington. Cherbourg in Bremen. «. februarja:
La Bourdonn&ia. Havre.
17. februarja:
| President Garfield, Cherbourg; Amerl-
I- ca. Genoa.
a februarja:
Colombo, Genoa; Manchuria, Cherbourg In Hamburg; Wuertemburg. Cherbourg In Hamburg.
10. februarja:
Olympic. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Finland, Cherbourg ln Antwerp; Noordam. Iloulocne in Rotterdam.
13.	februarja«
Berengaria. Cherbourg: Canopic. Cherbourg in Bremen.
14.	februarja:
Pre«. Monroe. Cherbourg.
15.	februarja:
Mount Carroll. Cherbourg ln Hamburg.
17. februarja:
Prea. Arthur, Cherbourg In Bremen; Glullo Ceaare. Genoa: Xiew Amsterdam. Boulogne In Rotterdam.
20.	februarja: RouaiUon, Havre.
21.	februarja:
France. Havre; Sasonia, Cherbourg In Hamburg: Orduna. Cherbourg in Ham-burg; Pres. Adams. Cherbourg.
Han-
Volendam, Boulogne In Rotterdam:
l^lilanrt, Cherbourg; It". Killinore. Chir-
t hourg In Bremen. 28- februarja •
Cont« H«.H«(>. Genoa; Pres. Van Buren.
Cherbourg.
11 marca:
Minnekahda. Cherbourg In Hamburg. 3. marca:
Kroonland, Cherbourg In Antwerp; Prea. Harding. Cherbourg In Bremen. | 7. marca: ' Paris. Havre.
Jugoslovan4ta vlada Je dovolila, da sme
6,426 Jugoslovanov
dospeti v Ameriko začetkom prihotlnje-kh julija. Cunnnl frta Je najbolj hitra za vaSe rojake, tla pridejo v Ameriko. Izseljenci, ki Imajo !i*ek za Cnnar«l, morejo potovati takoj.ker *ko-ra j vsak dan v mesecu odpluje kak par-nik ft Evrope. Cunard črta ima izvrstno prevozno slufcbo za izseljence iz Jugoslavije. tako da jib spremlja kompanijski zastopnik Jugoslovan, da nimajo sitnosti.
Nobenih posebnih stroSkov za to. Cunard Money Ordrl izplaCIJivi v Jugoslaviji hitro, varno in zanealjivo. Gleda kart ln drugih Informacij vprašajte najbližjega, agen-ia v vaAem meatu aU v okolici.
99
"C O S U LIC H
Direktna aluiba preko ^TflSTA In DUBROVNIK
Kabine 3. razr*-<la m prihodnje odpiutje
"PRESIDENTE WILSONH
87. Januarja -- 3 7, Tretji razred do Trata ali Dubrovnika $102 50 In davek.
Oglasite w pri bližnjem agentu ali pri
PHELPS BK0S. & CO.. C. A. 4 Vmi St.. M. T.
V JUGOSLAVIJO
Red Star Line
la New Yorka. v Cherbourg ln Antwerpen Lapland 13. jan. — SamUnd 17 feb. Zeeland 3. feb. — Lapland 21. feb.
American Line
Ja New Torka v Cherbourg ln Hamburg 'Mongolia 1«. Jan —»Manchuria t. feb. Minnekahda <3. razred) 2S. januarja o Novi proaton tretjega razreda.
White Star Line
Is New lorka v Cherbourg ln 8out~
0	hampton
Olympic 20. Jan.; 10. febr.; 7. aprila Majestic 10 marca: 31. marca: 21. apr.
(Največji parnlk na svetu.) Homeric 14. aprila: S. maja: 23. maja
Dobra hrana. Zaprti proetort. Ugodna votnja v Ameriko ca v a Se prijatelje. Oglasit« m pri krajevnem agentu alt Prt
POTNlftKCM ODDELKU No. 1 Broadway.	New York.
ZASTAVE!
Najnovejie zastave, bandera. regalije izdeluje nad 15 let VaS rojak, pifiite mu po načrte na naslov: IVAN PAJK, 24 Main at., Conemaugh. Pa.
* • . ; > ^
Nora pofajajt s JnfOikTijo.
Rimski list <4MeHsa^ero", ki ima teme zveze z vlado, komentira zunanjepolitično izjavo vlade, pa pravi med drugim: Jugoslaviji gre ta ttenatok za to, da si zagotovi v Satanu svoje prifltanm6e. kalija, ae tema ne protivi, dokler (p 9 aamn ca kaneeaije, ki se tičejo *tiad$r, na vsak način pa bo (irgivila moj veto, te bo flo za teritorialno politiko, kakor ae v to anali in »amfgsvs.1
jg riflMUl ^e^;
Za izvoz sadja in sadnih konaarv ▼ Holandsko.
Kakor poroča jugoslovansko ča-Ibi ae dale v Hoiandsko uvažati pod precej povoljnimi pogoji zlasti rame vrste sadja in warlnih sokov, kakor: sirova jabolka, hruake, eoaplje, maline in gosdai pdodorvi. Pososeno sadje in sadne kcnsebve, slasti suha jabolka, hnrike in čevlje bi ae dale iftotafcd ddbro prodati v Holan-diji. Nadalje ibi bil prikladen izza Hoiandijo maH-
KAVNOKAB JE IZtLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša iluatrovana izdaja Vaebuje 808 strani Cena s poitnino $2.— ^a
8L0VENI0 PUBUBBDia 0O4
83 Cortlandt City,
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom.
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in U palcev široka.
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Ameriko najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi od ameriškega konzulata potrjenga lista za Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 francoskih frankov, to je protivrednost ol približno $200.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od sto.
Frank flakier State Bank, 82 Cortlandt St., New York, K. Y.
I&ČEM SLOVENKO
za srpU-Kna domača <lela v hiši. Jaz «etn vdovec s .petimi otroki 4—IG let starosti. Katero vesoli, naj se oglasi na naslov: Frank Mihčič, Box 276, Aliquippa, Pa.
SH
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! ZaUMto um Pr«i aalaa«nja
N ab«Tit« ai nmjboljfto r»Mito HCEFREtrBA mm MOŠKE Velika tak« 36c. Kit U's) »1 Vri
S«»-Y-Kil D*ptr B 92 NtkMD St.. N«w York Pilite zA ekrvinlco.
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
piSite nam prej za pojasnila, ker Število priseljencev Je omejeno.
Ako nameravate potovati v stari kraj, pišite nam za pojasnila, to 1k> v vašo lastno korist.
KDOR NI AMERltKI DRŽAVLJAN. PA BI RAD iEL NA OBISK V STARO DOMOVINO IN BI BE ZOPET RAD VRNIL. V AMERIKO. NAJ Pl-*E TER MU BOMO DALI VSA TOZADEVNA POJASNILA
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York
ADVERTISE IN "QLAI NARODA*
W W
a
"GLAS NARODA" aSCortkadftSlM
new york ciyy
IN •ibAf
Praktični Računar
Priročna iepna knjllica, U ima tm kar ja y kupčiji potrebno, fte natančno isračnnjeno, kakor tndi a* izračunjenje obreatL
KnliMca Je trdo Yexana, alalia
je trdo
75c
8LOVEHKT FUBUBHDfO 82 OarUandft Street t Mew
GO.
'h

J.. 1 '
.	- L