Ql2£om
Ameri
omovi m
vi'/i/i' ei ■	ho fwi f
AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 3, 1950
LETO LII —VOL. LII.
VESTI
I Z S L O V E; 1%) ■ J E
TERORISTIČNO delovanje, j Storilca so drugi dan v gozdu — “Demokracija” Trst, z dne:izsledili in pride pred sodišče. 14. aprila 1950 sporoča sledeče Kakšno je ozadje tega dogodka
vesti z Jugoslavije.
Ljubljansko okrožno sodišče je razpravljalo v Šoštanju v dneh 22., 23. in 24. marca in obsodilo 14 članov skupine, ki si je nadela ima “Križarska vojska Slovenije.”
Po obtožnici se je že leta 1946 pojavil v šoštanjskem okraju mož, ki se je izdajal za “majorja” in voditelja križarske vojske. Pridružili so se mu še drugi n ustanovili teroristično četo v okolici Belih vod, v svojem znaku pa so imeli križ in polu-mesec; tak je bil tudi njihov zig. V načrtu so imeli miniranje prog in viaduktov, napadali so poštene kmete in politične funkcionarje. Na listi so imeli najvidnejše aktiviste in kot prva žrtev je padel aktivist Travni-čkar.
“Majorju” so se pridružili 'Ivan Podrižnik, Franc Požar, bivši partizan in sedanji vodja čete, Alojz Stropnik (ki je šel v Ljubljano iskat zvezo z nekim tujim konzulatom), Ivan šumah, Anton Slovič in Ivan Podrižnik (ki je imel oficirski čin). Aktivno so pa sodelovali še Goršek, Jazbec, Hrastnik, Nahtigal in Medved. Jože Andrejc je dajal Potuho, Ivan Peričnik pa navodila za napade na aktiviste.
Obsojeni so bili: Franc Požar, Miha šumah, Ivan Podrižnik in Ivan Peričnik na smrt z ustrelitvijo, ostali pa na 2 do 18 let ječe.
Kljub vsej brezupnosti ta primer terorističnega delovanja ni osamljen. Zanimivo je, da se med temi skupinami pojavljajo celo bivši partizani, ki so razočara-hi nad svojimi voditelji in po-hianjkanju možnosti za demokratično kritiko in borbo zateka, jo pač k sredstvom, kakršna so v jugoslovanski notranjpi politiki uvedli in zagovarjali njeni sedanji oblastniki.
Konec marca je v bližini Senožeč, na cesti Postojna-Razdrto, komandir ljudske milice iz Se-hožeč Anton Brodelič legitimiral heznanca, ki je pa potegnil sa-hiokres in komandirja ustrelil.
bomo torej šele izvedeli.
Obširen program za časa ¥	* *	*	1
konvencije SDZ LiStUSCllC Sl) 21)110 Z1112lg2ll
SHOWERS
bremenski
prerok
pravi:
Oblačno, lahno deževje im ®°Ij toplo danes im ponoči.
Tri na dan
Saj splošno to ni znano, fakt ka je, da ima ameriški general-bt štab v načrtu, da v slučaju v,°jne oboroži Nemčijo in ustva-1i bazo v Španiji.
* * *
Ali ste že slišali, da so začeli Pošiljati iz Amerike v Jugosla-viJo drva? V G. N. smo čitali bglas neke firme, ki jih pošlje v200 funtov za 20 dolarjev. Pe-
Pa imajo še, peči!
* * *
v Jugoslavijo, kjer je 35% vfe površine v lesu! To se pra-
NOVI GROBOVI
Anton Žagar
V St. Mary’s, Pa., je umrl v visoki starosti 87 let Anton Žagar, znan med Amerikanci kot Schogar. Vso zimo je bil priklenjen na posteljo. Dokler je še lahko videl, je zelo rad či-tal Ameriško Domovino. Ko je pa izgubil vid, mu je pa hči Mary Zore, pri kateri je živel, prečitala vse, od prve do zadnje strani.
Rojen je bil v Prezidu na Hrvatskem. Zapušča hčer Mary Zore, enega vnuka in dve vnukinji. Ena hči je pa redovnica in učiteljica v Punxsu tawney, Pa. Naj bo dobremu očetu lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Pogreb pok. Vrbaniča
Pogreb pokojnega Michael P. Vrbaniča bo z vojaškimi obredi iu se bo vršil jutri (četrtek) zjutraj ob 8:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega iza-voda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 cesti in od tam na Kalvarija pokopališče.
Joseph Gornik, Sr.
Po daljši bolezni je preminul na svojem domu, 15625 Holmes Ave., splošno poznani Joseph Godnik st., star 74 let. Bil je vdovec. Soproga Mary mu je umrla pred |11 leti. Tukaj zapušča 4 sinove, Josepha ml,, Franka, ki je odvetnik, Johna in Alberta, 2 hčeri, Mary in Mrs. Anna Grzybow-ski in veliko sorodnikov. Tukaj ;je bival 50 let in je bil član dr. Mir št. 142 SNPJ. Pred 45 leti je začel krojačnico na E. 61 St. in St. Clair Ave., potem se je preselil na 672 E. 152 iSt. do leta 1938, nato je delal na svojem domu. Bil je jako aktiven na društvenem in kulturnem polju ter je bil delničar Vseh treh iSlovenskih narodnih domov. Rojen je bil v vasi; Gora pri Sodražici, kjer zapušča sestro Jerco Mihelič. Pogreb se vrši v petek z j utra j ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 un in nato na Sv. Pavla pokopališče.
James Kos
Nanagloma je preminul zadet od srčne kapi dobro poznani James Kos st., star 60 let, stanujoč na; 6302 Edna Ave. Bil je vdovec. Soproga Angela mu je umrla pred par leti. Tukaj zapušča sina Jamesa ml., hčere Mrs. Irma Jerse in Alice, ter sestro Mrs. Alice Artač v Waukegan, 111. Rojen je bil na Vrhniki. Tukaj je bil 45 let in je bil član SDZ in dr. Cleveland št. 126 SNPJ. Zadnjih 35 let je bil (zaposlen pri American Steel & Wire Go. Pogreb Se vrši v petek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi (pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in nato na Highland Park pokopališče.
•o
V	pondeljek 8. maja bo pričetek konvencije SDZ v JDND v West Parku. Pripravljalni odbor je pripravil pod vodstvom Jožeta Grdine obširen program za delegacijo in druge goste.
Pričetek programa bo že v nedeljo 7. maja popoldne ob 2. To bo obenem praznovanje srebrnega jubileja društva Valentin Vodnik št. 35 SDlZ. Bodo govori, petje in drugo. Zvečer ob 7 bo pa predstavljena prijetna burka v dveh dejanjih, Trije tički.
V	pondeljek in torek večer bo ples, v sredo večer bo slavnostni banket v počast delegaciji. Gostje izven delegacije, ki bi radi vstopnico za banket, naj se priglasijo pri tajniku JDND za vstopnico do pondeljka večer. V
i
Državni avdilor Ferguson bo kandidat proti senatorju Taftu v novembru
Senator Pepper iz Floride je sijajno pogorel za nominacijo
Včerajšnje volitve so spet po-kazale( da tisti politični preroki, ki imajo izid volitev v mazineu, ne vedo nič.
Danes zjutraj, ko pišemo to poročilo, nimamo na razpolago še kompletnih številk o izidu volitev, ker glasove še vedno štejejo Bilo je toliko kandidatov za razne urade, da gre štetje le počasi od rok.
^____ __ r______________ . Danes zjutraj jo bilo samo to
četrtek in petek bo tudi ples, ako gotovo, da je dobil demokratsko
bo konvencija še zborovala tista dva dni.
Dr. Meršol naznanja spremembe v uradu
Zdravnik dr. Valentin Meršol je nekoliko spremenil or-dinacijske ure in bo v bodoče sprejemal bolnike v uradu na 6127 St. Clair Ave., sledeče:
V	pondeljek, petek in soboto od 1 do 4 ure popoldne ter od 7 do 9 zvečer.
V	torek od 10 do 12 dopoldne.
V	četrtek od 10 do 12 dopoldne ter od 1 do 4 popoldne.
Ob nedeljah od 10 do 12 dopoldne.
Sprejem bolnikov ob drugem času in obiski na domu (tudi ponoči) po dogovoru.
Telefon v uradu: HE 1-3711, stanovanje: EN 1-5432.
Ob torkih zvečer od 6 do 9 in ob sredah od 9 do 12 dopoldne ter od 2 do 5 popoldne sprejme bolnike v Rock Creek v hiši Mrs. McClelland (blizu pošte).
LLOYDELL, Pa. — Po dolgi bolezni je umrl Joseph Gerbec, star 74 let, doma iz Poljane, fa-
Gen. MacArthur za prepoved komunizma
Tokio. — General Douglas MacArthur je 2. maja priporočil japonskemu ljudstvu, naj uzakoni prepoved komunistične partije. — Mac Arthur je ob tej priliki izjavili, da so komunisti “pod diktatom tuje sile” in da si prizadevajo “spraviti Japonsko pod kontrolo drugih.” Dalje je dejal, da “s privoljenjem enakih pravic komunistom, bodo postali Japonci orodje svoje lastne destrukcije.”
nominacijo za guvernerja sedanji guverner Frank J. Lausche, republikansko pa njegov državni biagajnk Don Ebright. V novembru si bosta stala torej nasproti boss Lausche in njemu podrejeni blagajnik Ebright.
Gotovo je tudi to, da je dobil demokratsko nominacijo za senatorja državni avditor Joe Ferguson iz Barbertona. Senator Taft, 'republikanec, ni imel opozicije. Jeseni bosta torej tekmovala za zvezni senat Joe Ferguson in Robert A. Taft. Težko, da bi bil Ferguson dovolj “težak” za Tafta.
Kdo bo nominiran za državne senatorja še Me vemo. Iz okraja Cuyahoga jih izvolimo šest. Tam kandidira senator Wm. M. Boyd. Vsaka stranka jih imenuje šest. Danes zjutraj je bil Mr Boyd še na 7. mestu.
Številke za državne poslance niso še na razpolago. Tam imamo Slovenci štiri kandidate. Ju-jtri bomo lahko že več poročali o tem.
Tudi za urad okrajnega komisarja se še ne ve kdo bo zmagal. Kot kažejo številke danes zjutraj, Edward Kovačič ne bo nominiran. Zjutraj je bil komaj
Bivša komun, kurirka pojde v Washington
Chicago. — Elizabeth Bentley, bivša kurirka komunističnih vohunov, je odpovedala svojo službo kot učiteljica politične vede, ker bo sprejela “službo v Washingtonu.” —_ Omenjena je pričala leta 1948 pred preiskovalnim odborom, da je med vojno prenašala poročila komunistične vohunske družbe. Partiji je obrnila hrbet leta 1945, ker se ji je zagnusilo njeno delovanje.
Zadušnica za pokojnim Mussolinijem
Rim. — Dne 28. aprila je bila darovana v cerkvi sv. Avguština maša - zadušnica za pokojnim Mussolinijem, ob 5. obletnici njegove smrti. Med 2,500 osebami, ki so se zbrale
.	v x on iti v lesu:	i- u se pici- star 14 iet, uuma *.0 vijemo,	---, ^ ou ^uraie
dokler niso Titovci vse pose- ra Stari trg pri Ložu, v Ameri- v cerkvi, sta bili tudi Mussoli-rr'-~ -	’	'	1	- ki od 1902. Tukaj zapušča bra- nijevi hčeri Edda
ta, v starem kraju pa dva brata.jMarija Mussolini.
Titovi predlogi o Trstu odklonjeni v Italiji
Laški komunisti, ki so pred leti svetovali Titu baranti-jo Gorice za Trst, so danes v veliki zadregi.
Rim. — Zunanji minister C. Sforza je zavrnil predlog premierja Tita, da bi odstopila Italija Jugoslaviji Gorico v zameno za Trst. Sforza je dejal, da italijanska vlada ne more pristati na take predloge, ki so po vsej priliki samo “taktični manevri.”
Italijanski komunisti so v veliki zadregi zaradi predloga maršala Tita, ki hoče zamenjati Gorico za Trst. Tozadevno barantijo je namreč sugeriral Titu sam voditelj laških komunistov Togliatti, ko je bil leta 1846 na obisku pri svojem tovarišu Titu. Takrat je bil med Togliattijem in Titom dosežen sledeči sporazum, ki ni bil sicer nikjer objavljen; i. Italija naj dobi Trst in zono A Svobodnega ozemlja. 2. Jugoslavija naj obdrži zono B. 3, ju_ goslavija naj dobi Gorico v zameno za Trst, ki naj pripade Italiji.
Laški komunisti zdaj v za
na tretjem mestu.
Tudi za urad okrajnega blagajnika nima John M. Novak nobene prilike do nominacije. Sedanji blagajnik Monroe je daleč spredaj.
Najhujši boj je bil v 21. kongresnem okraju, kjer se bori sedanji kongresnik Grosser za obstanek. Danes zjutraj je bil! pred njim za nekaj glasov Emil A. Bartunek. Ampak končne številke bodo pokazale, kako bo.
V 20. okraju bo kandidat jeseni sedanji kongresnik Michael A. Feighan proti republikancu Paul W. Cassidy.
V 22. okraju bo jeseni kandidirala Mrs. Frances P. Bolton, sedanja kongresnica in republikanka proti Chat Patersonu, demokratu, ki je včeraj dobil no-J te lahko štejemo tudi slovenske minacijo.	'kandidate.
Vsa dežela je najbolj napeto čakala na izid volitev za zveznega senatorja v Floridi. Tam je bil že 14 let senator Claude Pep-er, znani levičar, ki je podpiral Henrya Wallaca za predsednika in ki je vedno govoril na shodih levičarjev in tovarišev. (Prosveta v Chicagu je imela vedno najbolj sladko besedo za Pepperja). In včeraj je Pepper-ja strahovito porazil kongresnik Smathers, veteran 2. svetovne vojne. Take vroče kampanje ni bilo v nobeni državi, ker je bil boj med levičarskim in desničarskim elementom. Pepper, ki je bil pred dvema letom za Wallaca, se je zdaj krčevito oprijemal Trumana in hvalil njegov “fair deal,” pa mu ni nič pomagalo. Volivci so si dobro zapomnili, kaj je počenjal v senatu.
Eno smo opazili v okraju Cuyahoga, namreč: da so zmagali v veliki večini le kandidatje, ki so imeli za seboj podporo stranke. Taki, ki so kandidirali na svojo roko niso prišli nikamor. Med
AMERIKANEC SLIKA PRAVO PODOBO JUGOSLAVIJE
Najslabše oblečeno ljudstvo Evrope. — Za penicillin ni denarja, dovolj pa ga je za stroje in luksuzne avtomobile Titovih trabantov. — Amerika je sokriva za zatiranje jugoslovanskega ljudstva.
Ogromni kontrasti v moderni tovarni. — Če bi ne
bilo pomoči od Zapada, se petletka nemudoma
razsuje. — Leta 1962 bo tam “Nova Pennsvlva-
• •
mja.
Poroča MORLEY CASSIDY — Philadelphia Bulletin
(Nadaljevanje poročila o Jugoslaviji)
Caj narodno zdravstvo in penicillin, — mašina je glavna stvar!
“Zapadnjaki se zgražajo nad hladnokrvnostjo tega programa in nad nečloveško vnemo, s katero ga izvajajo. Oni ne morejo razumeti režima, « noče importiraii penicillina samo za to, ker mora iti ves denar za nakup tovarniške opreme, toda ni pa škoda denarja za nakup Buickov in Cadil-lacov, v katerih se vozijo okoli Titovi oprode. . .
Amerika nosi del krivde “Mi pomagamo Titu toliko, kolikor zahtevajo minimalne potrebe, da se popolnoma ne razsuje njegova grandiozna petletka. Toda s tem mu obenem pomagamo, da lahko trdneje pritrdi jarem komunizma na tilnik ljudstva, ki komunizma noče in bi storilo vse, da se tega jarma reši!
‘Boljši on kot Rusija!’
Ako Tito zleti, bi moglo to
“Tega pa vendar ne bi želeli?’ ’sem rekel.
“Jaz sanjam o tem,” je odgovoril in se nasmehnil. “In o tem sanja 90 odstotkov naših ljudi.”
Ampak celo 90 odstotkov preneha za hip s preklinjanjem Tita in njegovega režima, da lahko izreče: “Bolji je on kot Rusija!”
Jasno je, da Tito dobiva svojo vojno s Kremljem. Toda kaj izgubljajo pri tem njegovi ljudje, to je pa druga stvar.” * * *
Železnik, Jugoslavija, 1. maja. — V ogromni Lola Ribar tovarni sem opazoval velike stroje, ki so izgotavljali težke kose železa za lokomotive. Tovarna bi delala kredit Philadelphiji; ko sem vprav to premišljeval, je nekdo zavpil, naj se umaknem. Ko sem pogledal, kaj je, sem videl kakega pol tucata volovskih vpreg, s katerimi so pri-
1	Razne drobne novice iz j Clevelanda in te j
2	okolice	j
Ponovitev operete—
Na splošno željo občinstva Glasbena matica ponovi opereto “Gospodična Nituš” v nedeljo 28. maja ob 7:30 zvečer. “Triglav” vabi—
Pevski zbor.. “Triglav” vabi na koncert v nedeljo 7. maja ob 4 popoldne. ..Koncert bo v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po koncertu bo Pa vesela domača zabava v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave., kar tam čez cesto. Bo prav prijetno in kdor le more, naj gre v nedeljo pogledat k veselim Tri-glavanom.
Vrnitev iz Floride_
Danes bosta nastopila pot proti domu Mr. Anton Grdina in njegov nečak Matt J. Grdina. V petek bosta že doma. Kar težko se ločita od prijetnih krajev tam doli, pišeta.
Konvencija zdravnikov__
V Columbusu, Ohio, se vrši državna zdravniška konvencija. Kot deiegatinja iz Clevelanda je tudi zdravnica dr. A. Prosen.
Iz holnišnce—
Mrs. Josephine Kromar iz 1119 E. 71 St. se je povrnila iz bolnišnice. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Sedemdnevnica smrti___
Juhi, v četrtek, 4. maja, bo ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida darovana maša za pokojnega Josepha Dolenc Jr., ob sedem-dnevnici njegove smrti.
Darovi za begunce
............. ^	u Ufe void v‘JU J c OčtlilU tJUU
dregi trdijo, da so bile takrat upanje,” je rekel neki zagre-pač drugačne prilike, ki danes njeni Srb. “To ja še ena vojna, ne prihajajo več v poštev. |v kateri bi Zapad strl Rusijo.”
i peljali novo železo.—Sredi naj imeti samo eno posledico. Sov- modernejše mašinerije — vo-jetska lutka bi zavzela njM&u-i jonske vprege
vo mesto in Jugoslavija bi se	,	,	. v T
Toda temu se m čuditi. Jugoslavija hoče preko noči preskočiti od volovskih vpreg in lesenih plugov do ogromnih to-varen, lokomotiv, tovornih avtov, parnih valjarjev itd. “Zakaj ne?” je rekel moj vodnik. “Imamo železo in premog, aluminij in svinec, baker in vodno silo. V preteklosti so velesile jemale od nas vse to in obogatele. Zdaj bomo sami izdelovali vse to. Jugoslavija bo postala 'Halie n« 3. strani.)
naglo vrnila k svoji stari, določeni ji vlogi in nalogi, da postane navadna kolonija, ki bi zalagala ruske tovarne s potrebnimi surovinami.
“In celo Titovi najhujši sovražniki se bolj boje te možnosti kot se boje Tita in njegove OZNE.
Za Jugoslavijo je samo eno
Za slovenske begunce ozir. za Katoliško ligo so poslali na naš urad sledeči:
Mrs. Rose Lamsek iz Renton, Washington, je poslala $10.
Msgr. V. Hribar je poslal $7 in sicer je on daroval $5, Mrs. Jennie Koželj iz 687 E. 156. St. pa $2.
Po $3: Mike Hrovat, Maple Heights, O. in Mary Vidmar.
Marija Prebelič iz So. Range, Midi. je poslala $2.70, John Simončič iz 6404 je daroval $2.
Po $1.50 so darovali: Frank Furlan, Gates Mills, O., George Hrvatin, Cleveland, O., Ivana Šinkovec, Indianapolis, Ind., Johanna Logar, Enumclaw, Wash., Mrs. I. Stuller, Milwaukee, Wis., Ignace Babich, Greane, Minn., Mary Lavretich, Milwaukee, Wis., Rose Česnik, Indianapolis, Tnd.
Vinko Fortuna je poslal 1 angleški funt šterling, neimenovan iz Johnstown, Pa. je poslal $1 in Katarina Fristopec iz Stauton, 111. je darovala 50c.
Iskrena zahvala vsem tem dobrim srcem, ki so darovali za naj večje slovenske reveže. Priporočamo še drugim, da bi o priliki kaj darovali.
Zamorski zdravniki pri štabu bolnišnice
Atlantic City. — Vodstvo Atlantic City bolnišnice je naznanilo, da bo poslej sprejemalo k zdravnškemu štabu bolnišnice tudi zdravnike črnce in zamorske bolničarke.
Vlak ubil šoferja s'
in šest šolarjev
Campus, 111. — Tukaj so bili ubiti voznik taksija in šest šolarjev, ko je vlak Wabash železnice, ki je brzel 70 milj na uro, na nekem križišču zadel taksi s šolarji.

Ameriška Domovi ima
ZiJtSJ
Ea«ie/% i%t—>«o/var

(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA ■
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
če je, so mesečne točke za nakup blaga tako majhne, da z vsemi točkami, ki so določene za eno tromesečje, lahko kupiš v mestu samo eno stvar, ali plašč ali obleko itd. če je seveda roba v zalogi.
Maščobe na karte se ne dobi, mila tudi ne, skratka, ljudje so prisiljeni, da kupujejo na prostem trgu. To dela vedno večje nezadovoljstvo.
_____MAV M50
SUN MON TbE W»THU FR1
SAT
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMareh 3rd 1879.
No. 87 Wed., May 3> 1950
Nove Titove overture
Pod naslovom “Tito’s New Overtures” objavlja “New York Times,” ki je največji svetovni list, članek, katerega na tem mestu objavljamo v prevodu. Mi nočemo trditi, da se v celoti strinjamo ž njim, toda objavljamo ga z namenom, da naši ljudje vidijo, s kakšnim očesom gleda ameriško javno mnenje na zadnje Titove overture, o katerih smo že tudi v našem listu poročali med dnevnimi svetovnimi vestmi Dotični članek v NYT slove;
.“Nato, ko so skrbno izbrani poslanci ob otvoritvi nove jugoslovanske skupščine soglasno ponovno izvolili Tita za predsednika vlade, je imel slednji govor, ki je značilen za njegove nadaljnje overture napram Zapadu in za naglaša-nje njegovih diferenc, ki jih ima s svojim bivšim mentorjem in partijskim šefom, generalisimom Stalinom. Z jasnimi in nedvoumnimi besedami, kakršnih se ni posluževal še nikoli doslej, je maršal Tito izrazil hvoje želje za izbolj šanje tako političnih kakor trgovinskih odnošajev z vsemi zapadnimi državami, ne samo z Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo, temveč tudi z Italijo, Grčijo in Avstrijo, s katerimi je imel in ma še danes politične kakor tudi teritorialne nesporazume. V kontrastu s temi nazori in željami pa je naglasil, da se njegovi odnošaji s Sovjetsko zvezo in “tako zvanimi ljudskimi' demokracijami” (ljudske demokracije je torej imenoval ‘tako zvane,’ na kar mi naše čitatelje izrecno opozarjamo. Ured. A. D.), zaostrujejo, in sicer zaradi njihovega trdovratnega sovražnega zadržanja napram Jugoslaviji. In kakor že često poprej, je tudi zdaj spet obtožil kominformske države, da imajo imperialistične ambicije in da hočejo podminirati politično ter ekonomsko neodvisnost drugih narodov in držav.
To se čudno sliši iz ust Tita, ki je bil svoječasno junak komunističnega sveta, ki je rjovel proti zapadnemu svetu, ki je dal sestreliti ameriška letala, ki je podpiral grške geril-ce ter se hotel polastiti Trsta in Koroške. Ampak zaradi te njegove nove orientacije ga ne bomo smatrali za demokrata; njegov režim je še vedno tako brezobzirna diktatura kakor katera koli diktatura na svetu. Toda ker je bil prisiljen prelomiti s Stalinom, ki se poslužuje zdaj vse politične in ekonomske moči, kolikor mu je je na razpolago, da stare tega heretika (krivoverca), Tito nima zdaj nobene druge alternative, kakor da se zateče k Zapadu, ako se hoče zoperstaviti kominformski blokadi. Zato ni nobenega vzroka, da mu ne bi prišel Zapad do polovice pota naproti, kakor je tudi storil.
Kot nasprotnik sovjetskega komunizma Tito dobro služi ne samo stvari Zapada, temveč tudi stvari miru. Ko se komunisti takole spro, svet marsikaj izve o komunističnih metodah in mahinacijah. In ker se Tito ne more več vrniti v Stalinovo naročje, ne da bi pri tem riskiral svoje glave, so njegove overture vredne tehtnega premisleka glede njihovih kontribucij za izboljšanje balkanskega položaja.”
Vsi
za enega, eden za vse
P. Bernard Ambrožič
Mišljenje ljudi v Jugoslaviji
S svojim sporom z Moskvo si je Tito pridobil precej simpatij po mestih, kjer ni življenje tako težko, kot za kmeta, vendar pa je potem to izvodenelo, ker so judje videli, da bi Tito postal rad drugi Stalin, država pa je ostala naprej v ekonomski revščini in pomanjkanju in da so prilike še slabše. Ves režim postaja z dneva v dan hujši kot je bil pod Hitlerjem. Ljudje žive v strahu pred zaporom, prisilnim delom, mučenji itd.
Vse “prostovoljne” akcije so v bistvu splošno prisilno delo. Moraš se obvezati, da napraviš toliko in toliko prostovoljnih delovnih ur, v nasprotnem slučaju pride kazen. Ali pa najdejo kako malo pogreške, kličejo te k zaslišanju, nato sledi kazen — prisilno delo.
Pri ministrstvu za delo je ustanovljen plan delavne sile, po Okrajnih, Mestnih in drugih ljudskih odborih pa Uprave za delovno silo.
Službe ne more nikdo nastopiti, kjer bi hotel. Vsak se mora javiti na to upravo delovne sile in ona ga potem dodeli, kjer je potreba (kot to imenujejo). Tako pride človek redkokdaj tja. kamor je mislil.
Delovni urnik znaša 12 ur na dan. Ljudje delajo, pa sami ne vedo, kaj. Nikjer ni nobenega uspeha. Povsod prekoračujejo normo za 200V , potrošniki-ljudje pa imajo manj kupiti kot takrat, ko ni bilo ne norm in ne plana. Ekonom ski položaj je po štirih letih slabši kot je bil ob koncu vojne. Temu se ljudje čudijo in ne morejo razumeti.
Ljudi pitajo z raznimi razstavami o dvigu proizvodnje, ko pa greš v trgovino, zijajo v tebe prazne police. Kar je v prosti prodaji je pa tako drago, da ne moreš kupiti, če človek pomisli, da je povprečna plača 2.500 — 3.500 din čistega mesečno, pa da so stvari, ki so v prodaji brez nakaznic - kov-čeg 10,000 din., čevlji 4.000 — 7.500 din, volnena jopica 5.000 din, moška srajca 800 — 1.200 din., nogavice 600 din. da jV mast na trgu 800 dm. za kg, maslo 500 din, klobase 80 IzO din. itd, potem se lahko računa, koliko je vredna plača. Vedeti je treba, da na nakaznice ni vedno blaga in.
(Nadaljevanje in konec)
Take zapuščene kraje v buf-falski škofiji je izbral škof, da pošilja tja mlade duhovnike in jih trenira na način, kot smo brali v prejšnjem poglavju. Tako naj bi prišla vera in življenje po njej tja, kjer je malo tega. To so kraji, ki so vse bolj misijonski kot katoliški. In o takih duhovnikih je upanje, da bodo pozneje kot kaplani in župniki posvetili več pozornosti takim katoličanom, ki so bolj na robu, kot onim, ki se zanje ni bati. In še to je pričakovati od njih, da bodo bolj gledali na pridobi vanje novih vernikov, nego na to, da bi obdržali dosedanje pri cerkvi.
Tako delujejo duhovniki, ki so člani škofijskega Apostolst-va, v krajih, ki nimajo še nič katoliške cerkve. Vrhu tega izroča škof v oskrbo tem duhovnikom tudi manjše že obstoječe župnije po kmetih, da izvedejo v njih duhovno obnovo.
Pri tem velikem delu pa škofijska centrala ne prepušča teh duhovnikov samim sebi, da vsak po svoji gorečnosti stori, kar največ more. V teku teh desetih let, odkar obstoji škofijsko Apostdlstvo, je centrala izdelala enoten program, po katerem naj deluje vsak duhovnik. Vsako leto se ta program revidira in izpopolni. Ta program razlaga predsednik škofijskega Apostolstva starejšim bogoslovcem že pred posvetitvijo v mašnike. Ko postanejo duhovniki, jim je ta program do podrobnost znan.
Razume se, da je ta program ves v skladu s starodavno pastoralno teologijo, ki je od nekdaj veljavna v katoliški cerkvi. Upošteva pa kajpada nove razmere današnjih časov, posebej je pa prilagoden krajevnim potrebam.
dinal Newman je ipravilimo zapisal : “Naravno je, da pričakujemo velikih uspehov od svojega trdega dela. Tudi grešno to ni. Ne smemo pa pozabiti, da nam to pričakovanje raste iz naše neizkušenosti. Zunanji uspeh še ni uspeh. Naša naloga ni lahka — gre za to, da ljudem premaredimo srce in jim uklonimo voljo.”
Kljub kardinalovi zelo veljavni besedi pa vendar hočeš nočeš tudi uspehe v dušnem pastirstvu presojamo po |zuna-njih znakih. Če ti znaki nekaj pomenijo, ne bo napačno, ako jih vržemo na papir — v spodbudo in za dober zgled.
*	*	c
Škofijsko Apostolstvo je doseglo, da je dobra petina vseh duhovnikov buffalske škofije neko dobo delovalo v podeželskih krajih, kjer so katoličani v veliki manjšini. Duhovnikovo delo v (takih krajih se v marsičem zelo razlikuje od dela v mestih, kjer je na tisoče katoličanov tik ob župnijski cerkvi. Na kmetih se duhovnik iz lastne izkušnje seznani z vsemi mogočimi problemi, in, tudi nauči se, kako jih je treba reševati. Lnt res, v zadnjih desetih letih se je zelo' dvignilo tudi število spreobrnjencev in takih, ki so se po več let odpada vrnili nazaj v Cerkev.
Znano je, da sveti Oče vsako leto spregovori pred začetkom posta zbranim pridigarjem, ki so odločeni za postne pridige v raznih rimskih cerkvah. To je že stara navada. Sedanji papež je zadnjih deset let vsako leto govoril tem pridigarjem tako, da je veljalo za ves svet. Opozarjal je na posebne razmere današnjih časov in dajal temu primerna navodila.	,
Teh navodil se drži tudi škofi j s k i Aposktolat buffalske škofije in jih vključuje v svoj vsakoletni program. Uspehi ne izostajajo. Marsikje so mladi duhovniki, vzgojeni v okviru Apostolstva, dvignili versko življenje na mnogo višjo stopnjo in to v kratkem času. V neki kmečki majhni župniji je bilo število letnih svetih obhajil skoz:’ lelta okoli 400. Prevzel je župnijo duhovnik, član Apo-stolstva, pa je kmalu poskočilo število na 4000 in če|z. V dveh drugih krajih je prihajalo k nedeljski službi božji le kakih 60 ljudi, pa je pod novo upravo kmalu poskočilo
na 120 oziroma na 150.
* * *
Morda bi bilo nekoliko predrzne. če bi že sedaj, ipo kratkih letih, odkar je začelo de-1 avali Škofijsko Apostolstvo v škofiji Buffalo, hoteli zapisati ve:"- uspeh tega delovanja. Saj končno se moramo zavedati, da je ves uspeh znan le Bogu samemu. Poleg tega se prvi uspehi v teku poznejših let kaj rad j zopet poderejo. Kar-j
V mnogih takih krajih, kjer delujejo duhovniki, člani Apo-sitolstva, so nekatoličani že zelo spremenili svoje odnose do katoličanov in njihove cerkve. Poprej velika izagrizenost, izogibamo e,	preziranje vsega,
kar je katoliško. Sedaj že kar v mnogih primerih velika naklonjenost, če že več ne. Pripovedujejo, da je v neki tak kraj prišel katoličan iz mesta na obisk k duhovniku. Ta je bil ravno na tem, da bi šel na obiskovanje raznih družin, pa je obiskovalca kar s seboj vzel.
Ko sta se bila ustavila v mnogih hišah, 'sta se vrnila v župimiišče. Meščan je rekel duhovniku: Zmerom sem slišal, kako malo katoličanov je tu okoli, zd-aj_ pa vidim, da jih imate dosti in prav prijazni so. Duhovnik' je odgovoril; Vse te hiše, ki sva se v njih ustavila, so nekatoliške, toda ljudje so (prijazni. . .
Nekdanja neprijaznost resnično izginja. Nekatoliški ljudje so imeli priliko, da so se seznanili s katoliškim duhovnikom. Videli so, da ni taka pošast, kot so kdaj slišali o njem iz drugih ust. Dobili so že v roke katoliški tisk in spo-znali iz lastnega študija, da katoliška, vera ni karsibodi. Tu pa tam so se udeležili že tudi katoliške službe božje. Nič odbijajočega niso našli na njej. Videli so, da so dobrodošli v katoliški cerkvi. Marsikdo že ran miši j a o tem, da bi se dal pokatoličaniti.
Ni torej čudno, če je na ozemlju, kjer deluje Škofijski Apostolat, v desetih letih poskočilo število !F(Taktičnih katoličanov od nekako 1400 ma 4341. K sveti maši ob nedeljah zahaja nekako 2500. Seveda je udeležba večja poleti kolt pozimi. Poprej jih je prihajalo le kakih 450 na nedeljo.
* * *
Dalje: H katekizmu je hodilo poprej le kakih 200 otrok, zdaj nad 1000.
Letnih sv. obhajil je bilo 2000, zdaj že nad 20,000.
Blizu 500 nekatoličanov tega ozemlja se zanima za katoliško vero. Mnogi med ujmi so družinski poglavarji. Apo-stolstvo jim; vsak mesec (pošilja nad aim j e izvode katoliškga (tiska. Že samo dejstvo, da tega branja ne odklanjajo, je zelo dobro znamenje.
Petindevetdeset odraslih ne-katoličanov pa prav sedaj prejema reden pouk v katoliški veri, ker misMjjo v kratkem prestopiti. Ko bodo krščeni, bo obenem ž njimi krščenih 17
majhnih otrok.
* * *
Rastoče število praktičnih katoličanov seveda kliče tudi po novih cerkvenih zgradbah. In v tem pogledu je najpredek oči-vid.en. Kraj št. 1: Nova cerkev, župnišče in dvorana, poprej ni bilo niti (zasilne cerkve. Kraj št. 2: Nova cerkev. Kraj št. 3: Cerkev, župnišče in dvorana vse pod eno streho. Kraj št. 4: Nova cerkev. Kraj št.
5; Kupili staro hišo in precej sveta, hišo prenaredili v cerkev, župnišče in dvorano. Kraj št. 6: Kupili protestamtovsko cerkev, in jo spremenili v katoliško, dozidali zakristijo in
majhno dvorano. Kraj št. 7: Plačali 11,000 dolarjev dolga in postavili cerkveno dvorano.
Še cela vrsta krajev našteta, pa se povsod precej enako glasi.
* * *
Ne vem, toda mislim si, da je takole branje zanimivo za mas m tudi poučno. Marsikdo od naših ima priliko, da sodeluje pH takšnih naporih ameriške katoliške cerkve, oziroi-ma poedine škofije. Saj ni samo v škofiji Buffalo tako delo na programu. Po takem branju bo lažje razumeti, zakaj je potukajšnjih cerkvah toliko raznih “kolekt” za škofijske namene. Nobena žup-nja ne sme le nase misliti, naročajo škofje. V takem branju je lepa razlaga, zakaj škofje tako pravijo. . .
-------o------
Poročilo ženskega odseka katoliške Lige
____ s
Cleveland, O. — Tukaj vam podajamo račune od prireditve ženskega odseka kat. Lige, ki se je vršila 5. marca:
Dohodkov je bilo $2,931.57.
Stroškov $630.10.
Čisti preostanek $2,301.47.
Glavnemu blagajniku. Mr. Joseph Zalarju je bilo poslano $2,200.00 in na banki pa je ostalo še $101.47. Ker nismo pričakovale tako sijajne udeležbe pri igri, je bilo marsikaj pomanjk Ijivega. Prosimo vas vse, da nam za enkrat oprostite; prihodnjič pa se bomo založile z vsemj da ja ne bo ničesar manjkalo.
Hvala lepa in Bog plačaj vsem! — v prvi vrsti igralcem in igral kam za vse njih delo in trud, ki so ga imeli s tako izborno vpri zorjeno igro “Begunka”; hvala lepa pevcem zbora Ilirija od fare Marije Vnebovzete, “završkim fantom,” telovadcem in sploh vsem, ki so kakor koli kaj sodelovali. Hvala lepa vsem delavcem in delavkam na prireditvi, katerih imen pa ne bomo priobčili, ker bi mogoče koga izpustili, kar bi pa ne bilo prav. In končno pa najlepša hvala cenjenemu občinstvu za tako veliko udeležbo.
Ko smo nabirale oglase, se nam je vrinila neljuba pomota: Mrs. Rose Bizjak iz 58. ceste je dala $5.00 za oglas in Frances Z ul i c Insurance Agency pa $5.00.
Ker je šlo vse od prireditve za reveže, naj bo Bog plačnik vsem skupaj in vsakemu posamezniku. Hvala lepa in Bog plačaj!
Mary Stušek, preds., Mary Otoničar> tajnica, Dorothy Strniša, blagaj.
------o--------
Spomini
Žalostni so nam bili prazniki
Cheboygan, Wi:s. — List mi zelo ugaja, naročnina mi v kratkem poteče, zato pa pošiljam denarno nakaznico za eno leto naprej. Zadnjikrat ga je še moj dobri soprog plačal, a sedaj ga pa že krije črna zemlja. Človek nikdar ne ve dneva ne ure kdaj ga Bog pokliče k sebi, kakor je tudi njega.
Vse je še lepo pripravil za božične praznike, čeprav se je že bolj slabo počutil. Zvečer pred božičem so prišli najini dobri otroci, sin in hčere, kakor to storijo vsako leto in nama prinesli lepa darila. Ob 11 so se poslovili od naju in še prav posebno od očeta, ker so ga spoštovali nadvse na svetu. Ob pol 12 je šel še kot navadno po opravkih v klet, kjer pa je padel zadet od srčne kapi. Hitro sem stopila v klet, a v njem že ni bilo nobenega življenja več. Pihitel je zdravnik, pa ni bilo nobene pomoči več.
Truplo je bilo mrtvo, a njegova duša pa lepo pripravljena za večnost (saj je bil skoraj vsaki dan pri sv. maši in prejel sveto obhajilo). Poslovil se je od nas ravno, ko so zvonovi peli: Sveta noč, blažena noč ... Naj mu bo ohranjen blag spomin. Vas vse pri j atelj sko pozdravi j am,
Mrs. Martin Smith.
Nezadovoljen ženin
— Kaj pa počenja tvoj oče, dušica?
— Ves dan se ukarja s križankami.
— Da ga le sram ni, da tako zapravlja čas. če bi bil pošteno delal in dobro zaslužil, bi sedaj lahko midva po cele dneve reševala križanke.
Brooklyn, N. Y. — Ko se nam-je zopet približal cvetoči maj, ne morem kar tako mimo spominov in časov', ki bili so in več jih ni.
Nekako pred 11 leti je bilo prelepem mesecu maju, med zelenjem ter pomešanim z raznobarvnim cvetjem travnikov in gozdov -se je vila bela cesta od Kranja do Cerkelj na Gorenjskem. Prav mesec maj so si izbrali Crkljani za svojo proslavo — za blagoslovitev novih cerkvenih orgel, katere pa jim ni bilo treba samim praznovati.
Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, nekaj iz radovednosti, drugi radi lepega izleta in majniške pobožnosti ter mnogi pevci s svoj imi organisti, ki so hoteli tu preskusiti svoje glasove ob spremljanju mogočnih orgel. Ob nabito polni cerkvi se je vršila ta velika slovesnost, pri kateri so bučale nove orgle, da je človeka kar nekako omamilo.
Mnogi organisti pa niso bili zadovoljni samo da slišijo prelepe glasove novih orgel, ampak vsak je tudi hotel iste osebno preiskusiti. Po opravljeni slovesnosti so se pričele vrstiti množice po stopnjicah na kor, da si od blizu nasitijo svojo radovednost. Orgle so kar neprenehoma bučale, ko so se drug za drugim vrstili organist^ kajti vsak je hotel na teh orglah pokazati svojo umetnost. Samo prelepe Marijine pesmi so zvenele po cerkvi in prav ko je sedel k orglam organist moje rojstne fare, sem tudi jaz stopila na kor. Tudi on je hotel na teh mogočnih orglah preiskuisiti svojo umtenost in svoj glas in poleg tega pa še v čast božjo. . .
Da, v resnici v čast božjo je zaigral ta organist prelepo, pesem : “Spet kliče nas venčani .maj . . .’ V hipu je bila vsa cerkev zopet napolnjena vernikov in iz stotine grl je donela ta lepa Marijina pesem. Zakaj pa tudi ne bi, saj Slovenci smo vedno bili in bomo ostali zvesti častilci Marijini; saj še pesmica pravi:“.... kar Te prosimo, nam daš o Marija, Ti imaš milostno srce . . .”
Dragi Slovenci begunci in stari slovenski Amerikanci, tudi sedaj, letos in še in še jo prosimo, naj nam izprosi tudi to, da bomo zamogli še kdaj v Cerklje in na naše prelepe slovenske Brezje in še kam drugam na božjo pot, saj je naša Slovenija vsa posejana z mnogimi belimi cerkvicami posvečenimi Materi božji, kar nam priča, de. so bili tudi naši predniki zvesti častilci Marijini. Kar tudi mi ostanimo to, da bomo radi in prav počastili našo Kraljico maja in iz vseh grl zapeli še enkrat v naših slovenskih cerkvicah: “Tebi, Marija, o mati premila, rad bi jaz pesmico Tebi zapel , . .”
Morda se bo kateremu bralcu čudno zdelo ali ga morda dolgočasilo to branje, pa saj je kritika v Ameriki tudi “frej.” Jaz pa nikakor ne morem mimo tega, ker bo ravno v tem mesecu eno leto odkar sem zapustila Koroško in sicer prav na zadnji dan maja smo se poslavljali od Karavank, ki so pa ostale nepremične ob pogledu na naš vlak, ki je brzel proti Salzburgu. Zadnjo majniško pobožnost sem opravila v Beljaku, ko sem ob Ave Mariji prestopila prag mogočne cerkve razsvetljene s stoterimi lučkami. Vsa sem bila zbegana radi potovanja preko širnega oceana z mislijo — še danes oziroma par dni, pa bomo zapustili Evropo, prav radi tega me je še bolj v srce zadela pesem, ki. se je razlega po cerkvi “Zbogom dan’s Marija pravi. . .”
Dragi rojaki in rojakinje, če imate domotožje in mislite z mano, potem se obrnimo k Mariji: Izprosi nam, o Marija, da bomo doživeli čas ter šli zopet nazaj v našo lepo Slovenijo ter tam še dolgo prepevali v čast božjo!
Pozdravljam vse rojake in rojakinje in prav posebno pa še tiste, ki smo skupaj potovali preko oceana s parnikom “General Hershey” in sploh vse čitatelje Ameriške Domovine, ki nam je tako dobra, da njeni sodelavci zaslužijo vso pohvalo, ki nam mnogokrat krajša čas ter nas z mnogimi lepimi članki spomni naše ožje domovine Slovenije, danes tako kruto teptane.
' Julka Mausar. ------o-------
Velikomestni otrok
“Na gorskih vrhovih leži sneg leto za letom.”
“Ampak, oče, ali to 'policija dovoli?”
Če vebJAM^
AL PA NE 1
Matevž ni bil posebno natančen, da bi ločil moje in tvoje ter je večkrat izmaknil kakšno stvar v tej ali oni hiši. Vaščani, so vedeli, da ima Matevž smolo v roki in da se ga rado kaj prime-Pa Matevž je bil zvit kot kozji rog in niso mu mogli dokazati-Nekoč je v neki hiši zmanjkalo kar celo šunko in obdolžili so Matevža, da je bil on zraven, ko se je peselila. On pa da ne in stvar je šla v trg pred krvavo rihto-Matevž j e naj el raztrganega dohtarja, ki naj ga brani.
“Hm,” je rekel odvetnik, “glavno pri tem je, da dobimo za te alibi.”
“Kaj je pa to? Kje ga bomo pa dobil?” bi rad vedel Matevž.
“Alibi pomeni, ako dokažemo, da si bil takrat, ko je bila šunka ukradena nekje drugje kot tam-Torej kdaj je bila šunka ukradena?”
“Pravijo, da okrog enajstih ponoči,” pojasnuje Matevž.
“Kje si bil takrat, v postelji?”
“Takrat že ne, saj sem moral vendar najprej šunko skriti.”
Odvetnik je nato sestavil tako tehten zagovor, da je bil Matevž poponoma opraščen vsake krivde. Ko je sodnik oprostil Matevža, ga je ta-Yes blažen vprašal: “Pa smem zdaj, gospod sodnik, šunko obdržati?”
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
MAKE
Ltl
ONE |a| DAY
Multiple VITAMIN capsules YOUR BUY WORD
When you want vitamins that are Potent—
Guaranteed full potency, as shown °n the label.
Easy and Convenient to take. | Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
-ach capsule contains the full basic daily needs of the five vita-*nins whose requirements in human •*utrition have been established.
| MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana ________
Tako prijazno se niso -poslovili še nikoli. Klemen je z okna gledal za njima. Pri srcu mu je bilo neizrečno lepo. Mirno, tiho, kakor da je vsaka misel našla svoj pravi prostor.
V nedeljo je šel Klemen v “Sibirijo.” e pri Koscu so ga čakali iSernjavskijevi otroci. Moral je naravnost z njimi.
“Naš ata nekaj ima, veste-” je bila vesela Nežika.
Klemen sluti.
Sernjaviški je ves neroden. Sam ne ve, kako bi. Še komaj se Klemen vsede, že stopi k omari. Z roko seže med cunje.
“Križ sem vam izrezljal. Ni lep, za novomašnega ne bo. Toda za spomin.”
Ž (tresočo se roko je postavil križ na mizo.
Zveriženo Kristusovo tei0 ie pripeto na drobno, belo lipovi-no. Roke so nekoliko predolge, toda zmučena prša in trpeči obraz sta živa podoba trpljenja.
Klemen strmi v Križanega. Oči ima kakor Modrišev Ton-četk; ko ga je zaznamovala smrt. Poteze na obrazu so poteze Ja-kopinke.
“Sibirski!” Kritus!
Nič podoben tistim v izložbah s cukremm obralzpm in z mehkimi udi. To je zgarani, obraz predmestnega človeka, trpeča moč 'berača, ki se bori za suho skorjo kruha.
“Lep je,” dihne Klemen.
Sernjavski zmedeno stoji ob mizi. Vsi otroci so okrog njega in vsi strme v križ.
“Lep je,” ponovi Klemen in Vzame križ v roke.
Res,-marskdaj je dleto zašlo, nekatera poteza je okorna- toda bolečina govori iz belega lesa.
“Lepšega mi niste mogli dati, gospod -Sernjavski. V tem Kristusu je vsa bolečina ljudi, ki žive todle. Moj pravi in edini novomašni križ bo to.”
Zdaj se je Sernjavski nasmehnil. Klemenu so se orosile oči. Sernjavskijev obraz je bil v tem hipu podoben Kristusovemu. Suha, upadla lica so zlezla nekam med izobe in ozka, ostra brada se mu je voščeno zasvetila.
“Gospod Sernjavski, naj lepša hvala. Povrnil vam bom to delo, ko pride čas.”
Nato se je sprožil pogovor o novi maši.
Ob slovesu je Sernjavski za-vil križ v star časopis.
“Nimam dragega, oprostite.”
Ko je Klemen -prišel do košatih kostanjev, se je ozrl po vesti. Nikogar ni bilo. Odvil je križ iz papirja in poljubil okorno izrezano Kristusovo obličje. In zdelo se mu je, da je poljubil vso kolonijo, vso be-načijo, vse trpljenje in vso bolečino.
Ta večer je prišel v semenišče resen, kakor da je pravkar opravil dolge duhovne vaje.
Na stopnicah je kakor nalašč srečal Moškaja,
različni,” se Klemen mu
sobo na mi-
“Raj neseš?”
“Novomašni križ.”
Moral mu ga je pokazati.
“Kdo ti ga je napravil? Slabo je izrezan in pravega razmerja nima. Vidiš, da so roke predolge. Tudi kolena so predebela. Mišičevje je preveč poudarjeno. Pridi mojega pogledat. Umetnina!”
“Ta križ- prijatelj, ni napravljen. Ta je doživi j en. Lepšega ne more nihče izrezati.”
“Okusi so pač nasm-eši Moška j. nič ne odgovori.
Križ postavi v i20. Ne more premakniti oči s suhega Kristusovega telesa. Okorno izrezana trnjeva krona je ostro zagrizena v visoko čelo. Ličnice so močne. Vratne žile krčevito napete. Prsi razširjene, z muko love zrak. Napete kite na rokah in nogah so izrazite.
Vse je preprosto-, toda Klemen je srečen ob daru. Moška jev križ je delo spoštovanega umetnika, človeka, ki je vajen dela. Sernjavskijeve roke pa so preproste, grampave in žuljave, toda Sernjavskijevo srce je otroško, s težkim pljunkom na dnu.
Dva dni potlej je dobil zavojček. Klemen se je začudil. Radoveden ga je razvil.
Šatulja.
V	šatulji kelih in patena ter vizitka.
Adolf in Jelka Meglič Klemenu v spomin za novo mašo.
Ob tem darilu je Moška j onemel. Tih je strmel v bleščeči se kelih, ki se je svetil v Klmenovi roki.
“Srečen, si lahko,” ni mogel skritj zav-idljivost.
Celo semenišče je bilo razgibano. Tovariši novomašnikov so imteli dela čez glavo. Iskali so po deklamacijah, računali in delali načrte. Novom-ašniki so bili že v svojem -svetu. Dnevi so nevzdržno tekli.
Minilo boi leto, bogoslovci bodo oidlšl-i domov, -dijakoni na poslednje duhovne vaje.
Klemen marsikdaj še ob sveči sedi za mizo. Zmanjkuje mu čas. Preklada podobice imi v mislih razdeljuje spominke.
Semendščniki odhajajo. Hodniki so -spet polni veselega smeha in dobre volje.
Tedaj odhajajo tudi dijako-n!i na -duhovne vaje.
Ura največje sreče je pred vrati. Klemeni odhaja skozi portal, ip-o cesti. Z očmi objema nebo in gore. Šest dni v tišini in samoti, nato bo škof s svetim oljem zaznamemoval njegove roke za duhovniško službo.
Majhen je videti v množici, ki se gnete po cesti. Človek med ljudmi, ki ga nihče ne pozna.
Zapro se vrata. Visoka, izrezljana vrata zaprla pot poslednjim mislim na preteklost.
Pogled na gredo cvetja — in Klemen stoji v ozki, čisti sobici. Zdi se mu. da je pod belim stropom (pripeto nebo.
Zvečer sedi z resnim obrazom v kapeli.
Z nfeikim, grmečim glasom zapoje vodite j j duhovnih vaj!
“Pridii, Sdeti Duh . . .!”
Nato se pričenja molk. Vse misli so zgnetene v srcu. Klemen vsako vzame v roke, jo pretehta in jih devlje v stran. Redke so, ki spet najdejo prostor v srcu.
V	Klemenovi sobici dolgo v noč gori luč. Med listi odprtega brevirja leži očnica z Be-gunjščice in murka spod Stola.
(Dalje prihodnjič)
Prijazno vabilo v West Park
Cleveland, O. — Kakor vsako leto bo tudi letos podružnica št 21. SžZ obhajala “Materinski dan’ v počast vsem materam. Zato pa vabimo vse naše stare in mlade prijatelje, da nas pose-tite 6. maja zvečer v naših novih prostorih; začetek ob osmih zvečer.
Zabave bo dovolj za vse. Za plesaželjne bo igral Leo Zupan orkester, potem že veste, da bomo lahko vsi veseli, stari in mladi. Poleg tega pa vam bomo postregle tudi z vsemi drugimi dobrotami po svojih najboljših močeh. Zelo nas bo veselilo, če nas posetite ta večer in nam tako pomagate do lepšega uspeha.
Torej na svidenje v soboto 6. maja zvečer v našem Domu v West Parku. Na svidenje in z naj lepšimi pozdravi,
Pripravlj alni odbor podr. št. 21 SžZ.
POROČILO IZ JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
središče industrije, kakor je vaša Pennsylvanija.
Tukaj sanjajo velike sanje...
Ogromna dovršitev Jugoslavija, poganjana brez prestanka od svojih komunističnih gospodarjev, ne štedi prizadevanji. Vzemimo na primer vprav Lola Ribar tovarno. Njenih osmero velikih poslopij iz jeklenega ogrodja, katerih naj večje je veliko kot igrišče za nogomet, je zgradilo 150 “mladinskih brigad”—12,000 fantov, deklet, mladih mož, žena, ki so prihajali na dvomesečno delo iz vseh krajev Jugoslavije. Delo se je pričelo meseca aprila 1947, nakar so prišli ogromni stroji iz Nemčije na račun nemških reparacij. V januarju leta 1948 se je že pričelo s proizvodnjo, ko je prišel nenaden ekonomski udarec od strani Ko-minforme in so ruski sateliti prenehali dobavljati Jugoslaviji njene potrebščine.
“Danes je v tej tovarni 3,000 delavcev, ki delajo v treh izmenjavah in izdelujejo orodje za zagrebško tovarno lokomotiv in vagonov, plinskih generatorjev, svedrov za vrtanje oljnih polj itd.
Dvoje kontrastov
“V neki tekstilni tovarni v Makedoniji ropotalo stroji in poslovodja je pojasnil, da so delavci veseli, ker lahko obratujejo štiri stroje hkrati mesto samo enega, ‘ker vedo, da delajo zase, ne za bogatega gospodarja.’
“Toda v prostoru, ki je tik za tem, sedi več tucatov deklet primitivnih lesenih
ob
kolovratih,
kjer predejo stotine milj niti, ki bi jo moderni stroj spredel v pol uri.
Fantastični načrti “planarjev”
“Večina zapadnjakov je prepričanih, da so jugoslovanski “planarji” naredili fundamen-talno napačno kalkulacijo. Izdelali so namreč načrte za novo Jugoslavijo, ki naj bi postala druga češkoslovaška ali Penn-sylvaniji. — Jugoslavija naj izdela doma vse, kar potrebuje: od fotografskih aparatov, bucik in zobnih ščetk, pa do ogromnih strojev. Vso proizvonjo bi Jugoslavija leto za letom pomno-ževala: premog za 200 odstotkov, proizvodnjo olja za 4,500, pogonske energije za 300 odstotkov itd. Razvila bo svojo jeklarsko in železarsko industrijo ter pričela tekmovati z ameriško proizvodnjo na svetovnih trgih. Istočasno pa bo dežela z “znanstvenim” kolektivnim kmetijstvom pridelala mnogo več vseh živil in to s številčno manjšimi delovnimi močmi. Zgradila bo nove železnice, ceste, šole, bolnišnice, stanovanjske hiše bo gradila kar v ploskovnih miljah, osuševala bo barja in močvirja, itd., itd. Leta 1982 — Nova Pennsylvanija
To je načrt, po katerem se žrtvuje eno generacijo ljudi za
mož, kateri bi bili vitalno potrebni pri drugih opravilih. Nihče ne ve, koliko je to prispevalo k bremenom jugoslovanskih ljudstev, ve se pa, da je to katastrofalno.
Kaj bi bilo brez pomoči od Zapada
“Jugoslavija — tako sodijo tukajšnji inozemski opazovalci položaja—stoji pred ekonomsko krizo prvega reda. Pomoč Zapada je prispevala ravno toliko, la se ni petletni “plan” doslej zrušil na kup. V zadnjih devetih mesecih je Jugoslavija prejela od Zapada v posojilih in kreditih $74,100,000, in to v obliki strojev, traktorjev, kavčuka, semen in v stotini drugih potrebščin, štirideset milijonov dolarjev je prišlo od Export - Import banke, $2,700,000 od Svetovne banke, $9,000,000 od Mednarodnega denarnega fonda in 8 milijonov funtov šterlingov od Velike Britanije.
“Toda proizvodnja živil v deželi je zmerom manjša; v maju sploh ni bilo tudi na racij ske karte nikakega mesa. Nezadovoljni kmetje so leta 1949 posejali manj akrov zemlje kot leta 1948, in leta 1950 je bodo pose-
jali zopet manj kot so je leta 1949.
Zaslužek enega dneva za — funt mesa
“V vsem Beogradu ne morete kupiti ščetke za zobe, glavnika ali brivne britvice, razen morda od kakega srenečga posameznika, ki ima dvoje teh naštetih stvari. Za ft. mesa mora izda ti povprečen delavec zaslužek enega delavnega dne.
“če bi bila zdaj ustavljena pomoč iz Amerike,” je izjavil nekdo, ki je avtoriteta v tem, “bi bila takojšnja posledica tega — ekonomsko razsulo.” Tega pa si zapad prav tako malo želi kakor Tito, ker ve, da bi zmaga opozicije privedla ruski režim na meje Italije. .
“Zato maršal Tito in njegov režim po vsej priliki lahko še nadalje računata, da bodo inozemski krediti obdržali njihov petletni “plan” na nogah, čeprav na šibkih in majavih in čeprav morajo pomagati volovske vprege, da se obrača kolesje v Novi Pennsylvaniji.”
"Krvava rihla" je oridno na delu za
blagor prihodnje generacije. Ne ^
obljublja drugega kot trpljenje fe^njlJJ HSlOrOill m srage do leta 1962, ko bo —
Nova Pennsylvanija poplavila svoje ljudstvo z vsemi blagoslovi industrijske dobe.
“Inozemci pravijo, da je zelo dvomljivo, da bi bilo mogoče doseči vse to, tudi če bi se Rusija in njeni sateliti odrekli potrebam. svojih lastnih tovaren, da oskrbe Jugoslavijo z vso potrebno mašinerijo. Ta “plan” predvideva izdelavo “svega i svašta”, in to takoj!
“Jugoslavija je bila na potu ekonomskega zastoja — tako mislijo'inozemci—še preden jo je Kominforma izključila iz komunistične družine in jo ekonomsko blokirala.
Blokada — težak udarec “Kominformina blokada je bila le zadnja bilka. Ona je prisilila Titove “planarje,” da popolnoma preorentiraj o vso svojo narodno ekonomijo —^ da poiščejo nove trge in nove zaloge svojih potrebščin na Zapadu, namesto -na Vzhodu.
Ta blokada je povzročila še več. Spravila je v ospredje možnost oborožene invazije od Vzhoda ter naložila na že upognjen hrbet jugoslovanskega ljudstva še potrebo vzdrževanja in opremljen ja armade 400,000
Bukarešta. — Dne 25. aprila se je pričela tukaj obravnava proti petim rumunskim državljanom, ki so bili uposleni pri ameriškem poslaništvu. Vsi so obtoženi vohunstva za Zed. države in druge zapadne dežele.
Praga. — V eni naj večjih masovnih obravnav v češkoslovaški, je bil en obtoženec obsojen na smrt, eden v dosmrtni zapor, 28 ostalih obto1 žencev pa v ječo od osem do dvajset let. ■ ■
London. — Med poljsko vlado in nadškofom Štefanom Wyszynskijem v Varšavi se vrše pogajanja zaradi usode šestih poljskih katoliškh duhovnikov, ki so bili obsojeni na smrt. Vsi so bili obtoženi veleizdaje. Pogajanja so se pričela na temelju morebitnega sporazuma med Cerkvijo in državo. Nadškof se, tudi trudi izposlovati amnestijo za štirideset nadaljnih zaprtih duhovnikov. Katoliški krogi v Varšavi so mnenja, da bi bla vlada precej popustljiva pod pogojem, če cerkvena hierarhija podpre vladno prizadevanje za kolektivizacijo kmetij.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA
Frank Istenič
ki je preminul 3. maja 1949.
Siio leto že minulo je, ko trpljenje Tvoje se končalo, preselil v večne se višave, v grobu počivaš zdaj mimo.
Blag spomin ha Tebe dragi, do konca živel bo med nami, težka res bila je ločitev, a enkrat vesela bo združitev.
Žalujoči ostali:
FRANCES ISTENIČ, soproga; v stari domovini DVA BRATA in DVE SESTRI.
Cleveland, O. 3. maja 1950.
8E PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENUE
__	___FRANK CVELBAR, lastnik.
DELO POilJO
Službo dobijo
strežkinje, nočni klerk, pastry cook, ter dekle za delo v uradu podnevi. Morajo imeti nekaj skušnje in morajo govoriti tudi angleško.
Dalje potrebujemo hišne ter omivalke posode; znanje angleščine ni potrebno. Vzamemo tudi novodošle iz Evrope. Za in formacije pišite angleško ali slovensko na
Dominik Krašovec
Christiana Lodge Edwardsburg, Michigan.
(89)
MALI OGLASI
Iščemo 4 do 5 sob
Zakonski par z 13 let staro hčerjo, Slovenci, bi rad dobil 4 do 5 sob v okolici 185. ceste ali v Collinwoodu. Kdor ima kaj primernega je prošen, da pokliče KE 1-5834.
Hiša naprodaj
Naprodaj je 5 sob zidana hiša, ima 3 spalnice, klet pod vso hišo, cementni dovoz, dvojna garaža; cena je $11,500. Naslov: 1711 E. 291. St. Telefon WIck-liffe 241-W.	(89)
Iščeta stanovanje
Dve odrasli ženski iščeta 3 ali 4 neopremljene sobe. V okolici Superior. Obe delati v uradu. Kdor ima kaj primernega naj pokliče čez dan od 9 do 5 MAin 1-4140, extension 130, vprašajte za Miss Ropar. Po 6 zvečer pokličite UT 1-1416.	(89)
Delo dobi ženska
ki bi opravljala hišno delo in skrbela za invalida; pripravno za tako, ki prebiva v Maple Heights ali Warrensville, da bi hodila zvečer domov. Katero zanima, naj pokliče zvečer med 6 in 8 MOntrose 1598-J. Delo je od 8. zjutraj do 5 popoldne.
(87)
Delo dobi
dekle ali mlada žena, stara nad 21 let; delo je za strežnico v gostilni in restavraciji. Plača po dogovoru. Vprašajte na 5238 St. Clair Ave. ali pokličite EN 1-9529.	—(88)
ženska dobi delo
Da bi prala in čistila; stalno delo. Pokličite IV 1-2460.
___________________(89)
Kuharica dobi delo
Kuharica, ki se razume na domača jedila, dobi delo v restavraciji; delo je od 7 zjutraj do 1 popoldne, 5 dni v tednu. Naslov: 3533 St. Clair Ave. tel. EN-1-9386.	—(89)
Hiša za 2 družini
Naprodaj je velika hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, dobri dohodki, se nahaja na 1447 E. 94. St., se lahko takoj vselite, ima izgotovljeno 3. nadstropje; najemnina spodaj $65, zgorej je prazno. Cena je $12,800. Odprto za ogled v soboto in nedeljo pop. ;od 2 do 5.	(88)
Iščeta stanovanje
Mati in sin, oba zaposlena, želita dobiti stanovanje (4 ali 5 sob) v okolici St. Clair Ave. od 55. do 65. ceste. Kdor ima kaj, naj pokliče HE 1-8452.
—(88)
Furnez naprodaj
Naprodaj je malo rabljen furnez za premog 24”. Vprašajte na 1018 E. 71. St.	—(88)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je pohištvo za spalnico in parlor, dobro ohranjeno, tudi miza in preproga. Pokličite KE 1-2828.	(87)
Družina želi dobiti sobe
Mirna družina 4 odrasli, želi dobiti 4 ali 5 sob od 53. do 67. St. do 10. maja. Kdor bi imel kaj primernega je prošen, da bi poklical UT 1-1079, ali UT 1-3343.	—(88)
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
L. Petrich - IV1-1874
19001 KUDEER AVE.
:uiiiiimiiiiiimiiimmiimiiiimiimiiiiiiiiiimiimiiiimmmmmmiiiimimmiiii^ KADAR NAMERAVATE PRODATI ALI KUPITI POSESTVO ALI TRGOVINO,
pokličite za zanesljivo in točno postrežbo
JOHN ROŽANCE—KE 1-6681
LAKELAND REALTY CO.
REAL ESTATE and BUSINESS BROKERS
— 15604 Waterloo Road	Cieveiana, u. s
mm	»
mimmmimimimiiiitiiimmmiimmmimimimimmmmimiiimiimmmimul
Cleveland, O.
oblak mover
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730

V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE
Katine Hrovat
ki so se za vedno ločili od nas dne 3. maja 1945.
Spomin na Vas, draga mati, s žalostjo obhajamo, predragi, kako smo vsi želeli, da bi še med nami ostali.
Žalujoči ostali:
JOSEPH, sin:
MARY. FRANCES, ANGELA, VERA, JANE, hčere.
Cleveland. O. 3. maja 1950.
PRIHRANILI SI BOSTE DENAR,
ČE POSETITE NAŠO RAZPRODAJO!
Oblak Furniture (o.
6612 ST. CLAIR AVE.
Za vaše počitnice
ste vabljeni, da pridete v
Christiana Lodge
Slovensko letovišče
Hotel ima 30 sob z prsno kopelj zraven. 17 koč ima vsaka svojo prsna kopelj. Centralna obednica, z ameri-ško-slovensko kuho. Vsakovrstni športi — privatno obrežje, vožnja na čolnu in ribolov. Sprejemamo goste za preko noči. 260 milj izven Clevelanda, na U. S. cesti 112. Pišite po informacije .ie	£ ti
CHRISTIANA LODGE
Dominik Krašovec, lastnik
Edwardsburg, Mich.
Tel.: 9126 F 5
Rabimo ledenice!
Pri Norwood Appliance takoj potrebujejo 50 , rabljenih električnih ledenic Zdaj je čas, da zamenjate svojo staro in si izberete novo. še nikoli niste toliko dobili za svojo staro ledenico, kot vam damo mi popusta zanjo pri zamenjavi za novo. Ne odlašajte, ker taka prilika ni vsak dan.
Norwood Appliance and Furniture
6202 St. Clair Ave.
(Apr. 26-28 May 1-3)
Prevarani detektiv
(ROMAN)

l!!!i!i!f!!!!!!!!!l!l!l!lilillilllll!lllllllllllllllll!llllll!!lll!llllllllillllllllll!lllinillllillU vseh njegovih .zločinskih pohodih. Valša sinaha je, ne vem po .kakšnem čudežu, ostala do-sedaj poštena in delovna, in ste jo torej mučili in izkoriščali do take skrajnosti, da so morale oblasti posredovati. Ko je zapustila vašo hišo, ste ji hoteli otroka obdržati—najbrž, da ga vzgojite za zločinca.” “Sedaj,” premišljuje vdova, “je trenutek, da omehčam sodnikovo srce.” Iz žepa potegne svo-j novi robec in začne energično brisati svoje oči, da bi potegnila slozo iz njih. Prej bi dobil človek kapljo vode iz trde skale kot iz teh oči.
“Oh, jaz nesrečnica!” zdihuje vdova Chupin. “Samo pri misli, da bi škodovala mojemu vnuku, mj postaja slabo. Zlofo-nejša bi bila od divjih zveri, če bi nameravala mojo lastno kri .prodati pogubljenju.” Toda vse te lamentacije ni-
Tcda postava narekuje, da mora biti obtoženec naj prvo zasebno zaslišan po preiskovalnem sodniku, kateremu pomaga pisar, toda ob istem času dovoljuje, da so mavlzoči tajni zastopniki policije.
“Dobro!” reče sodnik Seg-muller. “Lahko ste navzoči.” Sodnik pozvoni. Takoj se zglasi sluga.
“Alj so pripeljali vdovo Chupin sem kakor sem naročil?” “Da, gospod: nahaja se na galeriji.”
“Naj vstopi!”
Trenutek pozneje je bila ženska v sodnijski dvorani in se priklanjala na levo in desno.
Te nj bil njen prvi nastop pred sodnijo. Dobro se je zavedala spoštovanja, ki ga je dolžna sodniji.
Pripravila se je .z največjo točnostjo na zaslišanje.
Pcčesala si je z rokami njene bujne, kodraste .sive lase in poravnala kolikor mogoče vse gube ma svoj j obleki. Da, paznika v zaporih je celo pregovorila, da ji je kupil svilen klobuk. Prinesla je s seboj nekaj denarja, ki ga je imela v denarnici ob času, ko je bila ai'etirana. Kupila je tudi dva bela robca, da bi v patetičnem trenutku preplavila svoje oči in si brisala obraz.
Sklenila je, da bo nastopila kot užaljena stara žnska, katero po nedolžnem preganjajo in bo tako vzbudila simpatijo sodnika. Tako pripravljena ni bila prav nič podobna divji krčmarici, ki je vladala v Poi-vriere, in njeni poznanci ki je skoro ne bj mogli poznati. Toda gospod Segmuller je razkrinkal že toliko hinavcev, da ga ženska niti za trenutek ni mogla preslepiti. V tem se je strinjal z Vernier jem, ko sta oba hkrati vzkliknila:
“Kakšna komediantinja!”
V BLAG SPOMIN
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERE IN SESTRE
AGNES ZOBEC
ki je v cvetu življenja za vedno v Bosru zaspala, dne 3. maja 1938.
Draga hčerka in sestra naša, spavaj mirno tam pod zemljo, duša Tvoja naj srečo uživa tam gori v raju blaženo.
V miru božjem sladko spavaj, 'kjer ni trpljenja ne skrbi, lepše sonce Tebi naj sije, in rožice na grobu Cveto.
Žalujoči ostali:
FRANK in AGNES ZOBEC, starši; FRANK, EDWARD, ALPHONSE, bratje.
FRANCES, VIDA, EMILY, ESTHER, sestre;
TETA in STRIC.
Cleveland, O., May 3, 1950.
Z migljajem roke posvari Segmuller svojega pisarja, da je pripravljen in začne pisati.
“Vaše ime?” hipoma vpraša sodnik.
“Asipazija Clapar, moj dobri gospod,” odvrne stara ženska. “Vdova Chupin, na poslu. go vam, gospod.”
In stara hinavka se globoko priklone pred sodnikom.
“Postavmia vdova, razumete, gospod ; s seboj imam vse poročne listine, in kar jih nimam seboj, s opa doma spravljeni v skrinji, in če želite koga poslat;—”
“Vaša starost?” je prekine sodnik.
“Štiri-in-petdeset let.”
“Prodajalka pijač v Parizu, blizu ceste des Rentiers, nekaj korakov od vojaških utrdb.
To so bila vprašanja, ki so bila vedimo najprvo stavljna vsakem obtožencu.
Ta vprašanja dajejo tako sodniku kot obtožencu priliko, da eden drugega študirata, 'da preskušata medsebojno moč, predno začneta z resnim bojem.
“In sedaj,’ ’nadaljuje sodnik, “dajmo, da vidimo, kako je z vašo preteklostjo. Ali niste bili že večkrat spoznan} krivim ralzmih zločinov?”
Stara grešniea je preveč dobro pozmiala sodnijsko zaslišanje, da ne bi vedela, da imajo na sodniji vse natančno zapisano. Ce b} zanikala, tedaj bi jo takoj prijeli radi krive prisege.
“Nesrečna sem bila v življenju, moj dobri gospod sodnik,” reče starka z žalostnim glasom. ki je pa bil le navidezen.
“Znano nam je, “reče sodnik, “da ste bili že večkrat kaznovani, Najprvo so vas aretirali m obdolžili, da ste skrivali ukrc demo blago.”
“Toda dokazali so, da sem jaz nedolžna m da je moj značaj bel kot sneg, Moj sirotni ljubi mož je bil ogoljufan in speljan na led od svojih tovarišev, in to je bil vzrok, da so mene aretiral;.’ ’
“Mogoče. Toda d očim je vaš soprog se podal im priznal, ste bil} tudi vi obsojeni, prvič za en mesec izapora, pozneje so vas pa zopet obsodili v tri mesece ječe radi tatvine.”
“Imela sem sovražnike, ki so me hoteli na vsak način pogubiti.”
“In pozneje so vas zopet aretirali, ker ste zapeljali mlada dekleta na napačna in zločinska pota.”
“Dekleta, ha, potepenke, tatice zgubljenke, moj dragi gospod brez srce. in brez vsake vzgoje. Izkaizala sem. jim mnogo dobrot, p otem so me pa v zahvalo zatožile in spravile pred sodnijo. Prav žal mi je, ker sem bila vedno preveč dobra s temi vlačugami.”
Toda lista grehov stare vdove še ni bila izčrpana, vendar je sodnik Segmuller bil mnenja, da omenjeno zaenkrat zadostuje.
“Takšna je vaša preteklost,” nadaljuje sodnik. “In dames je vaša pivnica zbirališče zločincev in! potepuhov. Vaš sin se nahaja že četrtič v zaporih radi vsakovrstnih zločinov. Na sodniji je bilo vselej jasno do-, kazano, da ste mu pomagali
so imele mnogo vpliva na sodnika. Stanka je to takoj dognala, pa je v naglici spremenila svoje obnašanje in se začela opravičevati.
Ne, ni zanikala svoje preteklosti, toda zvračala je vso krivdo na usodo, ki nikdar ni pravična, in ki nekatere bogato obdari, in to največkrat slabe ljudi, d očim drugim ne pokaže nobenega usmiljenja.
Gorje, je jokala pred sodnikom. ona ni nikdar imela prilike v življenju, dasi je bila vedno nedolžna, toda kljub temu preganjana. Glede njenega vnuka, kako naj vendar njo dolžijo? In zopet ta trojni umor, ki je omadeževal njeno pivnico s krvjo? Toda najfinejši prostori v mestu niso nikakor Izvzeti od enakih dogodkov.
Ko se je nahajala preko noči v zaporih je premišlevala im
mislila, pa nikakor ni mogla dognati zakaj so jo prijeli in odpeljali v ječo.
“Čujte,” pravi sedaj sodnik, “obtoženi ste, da ste ovirali postavo pri izverševanju njenih poslov.”
“Moj Bog, ali je to mogoče?”
“In skušali ste pobiti resnico in pravico. S tem ste povzročili enak zločin, kot če bi bila zarotriica pri vsem tem, vdova Chupin. Pazite se torej! Ko je policija prišla v vašo pivnico ,potem ko se je pripetil trojni umor, nikakor niste hoteli odgovarjati na stavljena vprašanja.”
“Povedala sem jim vse, kar sem vedela.”
“Dobro torej, povejte meni vse, kar ste policiji povedali.”
Sonik Segmuller je bil zadovoljen. Končno je pripravil starko, da je prešla v ofenzivo
-—
-MS
Kdo toliko stori za vas, da
se znižajo življenski stroški?
Kje drugje boste našli razne vrste mesa in rib, mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave, grocerije in pecivo? Vseh 171 stojnic v New Con-tral Market nudi največjo izbiro dobrih stvari pod eno streho — vendar je vsaka stojnica popolnoma neodvisna in tekmovalna.
Specialnost na vsaki stojnici, vsak dan
Lastniki stojnic so specialisti, vsak skuša imeti nekaj drugačnega na ponudbo. Nekaj, ki je specielno v tem ali onem oziru. Prihranite denar — ustavite se pri vsaki stojnici in gotovi boste, da boste dobili, kar želite in po ceni, ki jo hočete plačati.
TRŽNI DNEVI:
TOREK - ČETRTEK - PETEK — 7 ZJUTRAJ DO 6 POP.
V SOBOTO 5 ZJUTRAJ DO 7 ZVEČER
Hi
New Central Ma
East 4th at Bolivar
in bo začela torej govoriti. Sodnik je dobil izvrstno točko. Direktna vprašanja bi mogoče to lokavo žensko posvarila, da se varuje kolikor mogoče, torej je bilo potrebno tako vpraševati, da ne more sumiti, da je sodniku že znano v koliko je ona zapletena v to afero.
ISPnik je torej navidez njej prepustil, da sama pripoveduje in zna pri tem priti zrno resnice na dan.
“Oh, vsa zadeva je bila jako priprosta, dobri gospod,” začne stara krčmarica. “V nedeljo zvečer sem sedela sama pri ognjišču v moji pivnici, ko se naenkrat vrata odpro in noter stopijo trije moški in dve ženski.”
Sodnik in Vernier se v istem
trenutku pogledata. Vdova Chupin je torej opazila Vernier;! a, ko je meril stopinje zunaj m sedaj ni hotela zanikati navzočnosti obeh žensk.
“Koliko je bila ura tedaj?” vpraša sodnik.
“Ookol} enajste zvečer je bilo.”
“Pripovedujte!”
“Kakor hitro so se došleci vsedli, so naročili steklenico vina. francoskega, veste. Ne da bi se bahala, lahko mirne vest; rečem, da je moje vino najboljše. Seveda sem jim jaz nosila na mizo, potem sem pa šla navzgor, ker sem morala popraviti suknjič za mojega fanta. Moja soba se nahaja zgorej.”
(Dalje prihodnjič). -
Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
JUTRO
..BREZ
SONCA^i*
A’ 'C ••M’* ^
: F -I
«*!»

gag	
HHj	
	SHH
||9	

IVAN JONTEZ
Kttiinžrs’
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire.
Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko.
Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
Na prodaj tudi pri
GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave.
A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave.
STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave.
V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St.
V Chicagu 8, 111., pri JOHN MLAKARju 1925 W. 22 Place
Nove vrste ledenica je COOLERATOR, ki ima to poseb nost, da je treba manj prostornine za živila in da je v notranjosti povsod enako hladno, naj bo na vrhu, spodaj, spredaj ali zadej. To je edina ledenica, ki je v notranjosti večja, kot pa izgleda od zunaj. Oglejte si jih pri nas in dajte, da vam razložimo, kako ekonomična je.
| CotAe* clVov
Biti	'
THE SPACE-THRIFTY REFRIGERATOR THAT’S MODERN AS TOMORROW
HOLDS MORE FOOD
„	:•	• ■' v. ■■■ -	:
TAKES LESS SPACE ALL SAFE COLD TOP TO BASE AND FRONT TO BACK
It’s the new Coolerator Queen for ’50—the only refrigerator that’s bigger on the inside than it looks on the outside. Only 28 inches wide—yet gives you ; 9% cu. ft. of the most us- ^ able capacity you’ve ever J seen. See the amazing new Coolerator Queen at our store today.
REVOLUTIONARY
NEW KIND OF REFRIGERATOR
j*

L_, . ■	'
The sketch at the left shows you why you get more in and out of a Coolerator. The motor has been taken out of the cabinet, flattened out, and placed, up out of the way, on the back of the refrigerator to free the whole interior for storage. Only Coolerator has the Zerolator on the back with the entire interior safely refrigerated top to base and front to back.

^-
TWO KINDS OF FREEZING COLD
1 —Freezer Cold in the full-width. Freezer Chest safely stores 40 lbs. of frozen food.
2—Quick Chilling Cold in Adjustable Chill-R-Ator Shelf chills
desKp-t' . and beverages in a jiffy.
ii
•	' A
AMPLE MOIST COLD
Storage in the King Size Crisp-O-Lator with exactly the right temperature and humidity for fresh fruits and vegetables. Glass covered—holds over 20 Quarts.
$|g9.95 and up
,-v
JOit COURSB
/rsmemc/
AN ELECTRIC FOOD FREEZER PAYS FOR ITSELF
3
Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00 V torek in petek do 6:00—Zaprto cel dan v sredo
BRODNICK {BROS.
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-15 WATERLOO RD.
IV 1-1900—IV 1-6072
L FFa™^|dii..r»	v SACHSENHEIM DVORANI, 7001 Denison Ave. ob 4. popoldne
ZMOT TRIGLAV	Po koncertu domača zabava
VABILO NA KONCERT
J	,	v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
V nedeljo 7i mejS	Lepo petje in potem splošna vesela zabava