Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvi) 4(1 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za • inozemstvo 120 Din llreduištvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SEOVESEC Telefoni uredništva: dnevna služba 205« — nočna 2996, 2994 in 205« Ček. račun: Ljub-I in nn št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 3V.0II, Praga-Dunuj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Usodepotn dan za Evropo Deset let zbliževanja med kapitalistično Evropo in sovjetsko Rusijo Pakti, ki jih \e Rusija že sklenila Belgrad, 28. nov. 1. Zvezu sovjetskih republik je do sedaj sklenila z evropskimi državami celo vrsto pogodb, na katere je treba, ob priliki najvažnejše med njimi vsemi, to je fran-cosko-ruske,*ki sc bo podpisala jutri v Parizu, obrniti pozornost. Ako izvzamemo rapallsko pogodbo z Nemčijo 1921 in nekatere sedaj že zastarele pogodbe, ki jili jc Busija sklenila z •uznimi državami Azije, moramo začeti z rusko-turško pogodbo, ki je bila podpisana decembra 1925 v Ankari in ki predstavlja tip vseh bodočih prijateljskih paktov o nenapadanju, obvezni arbitraži in nevtralnosti. Z Afganistanom je Rusija podpisala slično pogodilo uprila 1926, z Litvo septembra 1926, s Poljsko oktobra 1927. Ko je bil 1928 podpisan v Parizu Brinnd-Kcl- logov mirovni pakt med Nemčijo in velesilami, kateremu so se pridružile še druge države, je sovjetska Rusija, ua prošnjo velesil pristala na to, du podpiše iste obveznosti z Romunijo, Poljsko in vsemi baltiškimi državami v posebni pogodbi februarju I92<>, ne da bi bila vezana spoštovati iste obveznosti napram drugim državam, ki so |x>dpisalc Uriniul-Kollogovo pogodbo. Januarja 1932 je podpisala arbitražno pogodbo z Kinsko, nadalje marcu 1932 z Estonsko in Letonsko. Poljsku je podpisala 25. juliju 1932 »ličen pakt, jutri se pridruži še Francija. Z drugimi državami, kot so Italija, Anglija, Grčija, Češkoslovaško, ima sovjetska Rusija trgovinske dogovore, ki pa še nimajo političnega značaja paktov, o knterih tukaj govorimo. Zgodovina zadnjih mesecev nam je še vsem v spominu. Besedilo poljskega pakta je bilo izde-I lano in parafirano. Rusko-romunska pogajanja so tekla gladko, ako izvzamemo manjše nesporazume, ki so povzročili, da so se delegati preselili iz Rige v Varšavo in izgledalo je, da bo pred novim letom evropski politični trikot Francija-Poljska-Romunija sklenil kolektivno pogodbo o nenapadanju in obveznem poravnavanju ter protokol o nevtralnosti s sovjetskimi republikami. Toda meseca junija se čuti neka tuja roka, ki napredovanje zadržuje. Pilsudski potuje v Bukarešto, polkovnik Beck se poda na dolgo pot v Ankaro, ima mučne sestanke na Mar-tnari. se pojavlja v Bukarešti. Francoski denarni krogi tudi izvajajo pritisk na Romunijo in Ristovo poročilo o finančnem položaju je naravnost porazno. Tudi kapital in posebno kapital dela svetovno politiko! Šele oktobra 1932 postaja jasno, kaj se je zgodilo. Tista tuja roka je politični trikot razbila in skušala onemogočiti sporazum z Rusijo sploh. Romunija se je izneverila. Nato pride senzacija za senzacijo. Poljski zunanji minister Zaleski je odstranjen in na njegovo mesto pride Beck, tajna osebnost, ki je že dolgo časa delovala za kulisami vzhodne evropske politike. V romunsko zunanje Polkovnik Beck, poljski -upanji minister, nositelj politike za zbližanje z Rusijo. Ljubljana, 29. novembra. Deset let so trajala pogajanja za pogodbo, katero bosta danes v Parizu podpisala Herriot kot francoski ministrski predsednik in zunanji minister in Dovgalevski kot veleposlanik sovjetske Rusije. Prvi poskus je bil narejen po rapalskih pogodbah med Rusijo in Nemčijo ob priliki prvega pojava sovjetskih komisarjev v Ženevi. Utonil je v enodušnem protestu ogorčenja proti »nemoralno-sti kapitala, ki bi zopet rad tržil s sovražniki Človeštva . Zatem je prišla majnika 1924 zmaga levičarskega bloka v Franciji, ki je poklicala Ilerriota na čelo Irancoske vlade. Takrat so bile obnovljene zveze s sovjetsko Rusijo in v Parizju se je naselil prvi sovjetski veleposlanik. Majhna komisija, ki ji je načeloval de Monzie, katerega najdemo zopet v sedanji vladi Ilerriota, je bila imenovana in je dobila nalogo, naj poskuša rešiti vsa sporna vprašanja z Rusijo. Komisija je brez dvoma delala, toda javnosti ni nikdar bilo izročeno, do kakšnih zaključkov je prišla Le toliko je znano, da so takrat odpotovale prve trgovske in industrijske skupine v Rusijo in začele tržiti. Nato je sledil mir do 1920, ko je sovjetska Rusija pozvala Poljsko, da naj sklene pakt o nenapadanju. Takrat je bil Cičerin na čelu moskovskega zunanjega komisarijata. Z letom 1926 se pričenja torej politična faza sovjetskih pogajanj z zapadnimi državami, kjer so se kapitalistični interesi na eni in marksistični na drugi — kako lepa sloga! — potrudili, da pripravijo teren na gospodarskem in idejnem polju. 0:1 1 leta 1926 izhaja Iudi zahteva zapadne Evrope, pri čemur mislimo v prvi vrsti na Francijo in njene zaveznice, da je ideja pakta sprejemljiva samo v kolektivni obliki, to se pravi, da nobena teh držav ne bo podpisovala sama, ampak da bodo te države skupno in sporazumno pripravljale pakte s sovjeti, ki se bodo potem istočasno podpisali, čičerinovn ponudba Poljski je bila baš zaardi tega pogoja odbita. Toda želja po trženju In pohlep po denarju, ki karakterizirata kapitalizem in ki sta v svoji čisti blngovesti tako močni, da mirno pogazita vsako etično načelo, nista mirovali, tako da je Rusija svojo ponudbo ponovila 1927, a topot ne Poljski ampak že Franciji, kajti Francija je bila v prvi vrsti tista država, katero je sovjetska diplomacija hotela zavojevati. Francija je na ponudbo reagirala zelo hladno. Zepat je oživela de Monziejeva komisija, ki je izračunala, da Rusija dolguje še na carskih dolgovih 12 milijard zlalih frankov in končno ugotovila, da zaenkrat ni mogoče ustreči z novimi posojili. Pogajanja so se nato vlekla v daljavo, počivala, se zopet predramila, popolnoma zaspala in nenadoma zopet vzklila, kakor je pač zahtevala splošna evropska politika. Začetkom 1930 pa so se vršila, sicer v polni tajnosti, a na široki podlagi. Pojavilo se je namreč novo dejstvo na evropskem političnem zemljevidu: nevarnost nemškega nacionalizma. Avgusta 1931 se je vedelo, da je besedilo francosko-sovjetskega pakta gotovo! Ko je francosko zunanje ministrstvo 27 decembra 1931 objavilo, da je fran-eosko-sovjetski pakt celo parafiran, se je dvignil v francoskem tisku vihar protesta. Vsebina pnkla je bila raztrgana na drobno, vsak posamezni člen je našel svoje kritike in polagoma se je nagromu-dila trora razlotrov. zakaj francoski narod ae more Titulescu, romunski zunanji minister, glavni nasprotnik približevanja sovjetom. in ne sme sprejeti tako absurdne pogodbe, ki ne nudi ničesar, a ki podpira boljševiški režim in njegove socialne in kulturne krivice. Naslanjajoč se na ta val ogorčenja, ki se je podil čez nacionalno misleče patrijotične kroge, je francoska vlada namignila sovjetom, da pakt nima nobenega izgleda, da bo kdaj podpisan, ako Rusija ne pristane na že: 4 leta staro zahtevo, da se istočasno podpišejo tudi enakovredni pakti s Poljsko, Romunijo in baltiškimi sosedami sovjetske republike. Nastopil je čas za diplomate, da izkoristijo položaj in pritisnejo z vsemi razpoložljivimi silami za uresničitev široko zasnovanega političnega načrta, namreč da se vse vzhodno ozadje Nemčije nevtralizira za slučaj, da bi si Francija in Nemčija vnovič stali nasproti med strelskimi jarki. A prišel je tudi čas za gospodarstvenike, ki so vse leto nazaj neprestano delali, kovali, pritiskali, grozili in rotili, da sežejo po praznih ruskih trgih, ki čakajo kramarjev iz zapada. In res, dekreti, ki so bili naperjeni proti uvozu sovjetskega blaga, padajo in izza varnega zatišja takoimenovanih gospodarskih interesov je diplomacija s pristno preciznostjo latinskega duha slednjič izvojevala svojo politično zmago. Rusija je v teku dveh tednov pristala na zamisel kolektivnega pakta o nenapadanju, ki bo obsegal že tolikokrat imenovani evropski politični trikot Francija-Poljska-Romunija. Nepričakovano je namreč prišla izjava komisarja Molotova, da »bo sovjetska zunanja politika krenila na pot praktičnih uresničenj«, in zunanji komisar Litvinov se je odpeljal v Ankaro, da prosi za turško posredovanje pri Romunih. Kakšni so bili prav za prav vzroki, ki so premagali dosedanje trdovratno sovjetsko stališče, da se bo pogajala le s posameznimi državami neodvisno in ločeno, še ni znano, toda morali so biti ravno tako močni, kakor oni, ki so prisilili Francijo, da je par mesecev preje tako odločno sprejela zamisel pakta s sovjeti. Govori se, da je igralo mandžursko vprašanje veliko vlogo in da je tudi možnost novih kreditov omehčala načelno nasprotstvo sovjetov proti kapitalu in državam kapitalističnega obeležja. Saj je v vsej tej dolgi verigi pogajanj zanimivo opazovati, kako zapadni kapital trmoglavo sili v komunistično državo in kako komunizem neutrudljivo išče pomoči v kapitalistični družbi. Mogoče je p?, tudi, da je zmaga konservativcev v Angliji predo-čila sovjetom nevarnost imeti proti sebi obe najmočnejši državi na svetu. Kratko, sovjeti so sprejeli francoski predlog o kolektivnem paktu in naslednje mesece so se pogajanja vršila v Parizu, v Varšavi in v Rigi s hvalevredno ekspeditivnostjo. Da bi pa ne izgledalo preočito, da je Rusija pristala tudi na francoske politične linije in da pomeni sporazum s Francijo in njenimi zaveznicami tudi prelom s prejšnjimi prijateljicami Rusije, jc sovjetska vlada poslala v Berlin pomirjevalni aspirin v obliki novega gospodarskega sporazuma, ki sta ga v Berlinu v januarju 1932 podpisala nemški gospodarski minister dr. Warmbold in sovjetski poslanih tlinčuk, med tem ko sc je nemški pisatelj Emil Ludvvig vrnil iz Rusije s slovitim razgovorom z diktatorjem Rusije Stalinom v žeou. Stalin podčrtava staro prijateljstvo z Nemci in^zatrjuje, da novi pakti ne bodo ničesar spremenili na odnošajih, ki so bili započeti v Rapallu med čičeriuom in ur. Raihenauom. ministrstvo naravnost vdere TVescu, velik prijatelj angleškega kapitala in s tetn se je zlomila cela fronta od Baltiškega morja do Donave. Deset let trudapolnih pogajanj je poteklo navidezno brez uspehov. Brez uspehov? Danes podpisuje Irartcija pakt s sovjeti 25. julija ga je podpisala Poljska. Torej izpad Romunije iz prvotno zamišljenega načrta ni prav nič oviral obeh držav, da nadaljujeta svojo politiko nemoteno, četudi osamljene. To bi pomenilo novo politično senzacijo, ki pa šele čaka razodetja, namreč, da se je v francoski zunanji politiki izvršila revolucionarna sprememba, ki na sodelovanje nekaterih držav ne računa več. Razpad prvotnega načrta predstavlja obstoj novega. Brezbrižnost zaradi izdajstva Romunije dokazuje, da ima sedanja francoska politika — in to zaradi nekaterih razočaranj — z Rusijo druge namene, kot pa jih je imela še decembra 1931. Ljubimkanje z Italijo kaže v isto smer. Nam se zdi — pravih dokazov za to nimamo, a instinktivno prihaja ta misel — da se z današnjo ceremonijo podpisovanja sovjetskega pakta v Parizu, ustvarja v vzhodni Evropi neka vrzel, za katero bo v bodoče Francija imela hote manj zanimanja kakor preje. Zakaj? Čakajmo na dogodke! Posledica pariškega pakta na Ba hanu Naši odnošaji z Rusijo Belgrad, 28. nov. I. V navndno dobro informiranih zasebnih krogih se žc ves teden vzdržuje vest, da je naš poslanik v Berlinu dr. Ba-lugdžič prišel v Belgrad, da poroča vladi o poteku pogajanj Poljske in Francije s sov. Rusijo in o vplivu, ki ga bo imela nova politična linija Francije in Poljske na zunanjo politiko Nemčije v srednji in vzhodni Evropi. S tem v /vezi so nastala rnzlična rnzniotrivanja političnega in gospodarskega značaja in nehote se vriva v spomin izjava, ki jo je ob priliki zasedanja konferenco držav Mnle antnnte v Belgradu preteklega maja podal bivši naš zunanji minister dr. Marinkovič o vprašanju odnošajev do sovjetske Rusije. »Seveda bomo tudi o tem vprašanju govorili, ker posamezni gospodje bodo prinesli vsak svoje mnenje, katera bomo potem primerjali.« Političen položaj se jc od takrat oči-vidno izpreincnil, kajti naša zaveznica Romunija se je šele sedaj okrcnila in izšla iz zunanjepolitičnega območja Francije, kateri v ruski politiki ni hotela slediti, kljub mnogim pritiskom. Romunijo bodo oblegali sedaj drugi prijatelji, z vsakim izmed knterih pa mi ne mogli niti hoteli navezati prisrčnih odnosov. Tako recimo italijanski ali angleški vplivi v Romuniji, ki bi šli zoper interesi' Francije in zoper naše. bi mini nn noben nučin ne mogli biti simpatični, četudi jc Romunija naša zu veznica. S tem je. tnko menijo nekateri, tudi zn nas odprlo vprašanje našega bodočega razmerju do sovjetske Rusije, razmerja ki ga hi bilo dobro spraviti v obliko pakta, stičnega, kot sla ga podpisali sedaj Poljska iu Francija. Zanimivo je pri tem. da so |M>-ebno nekateri gospodarski krogi glasni zagovorniki takšne nove usmeritve, češ. da bi tudi nnš izvoz pri tem prišel nn svoj račun. Lesni izvozniki na primer mislijo, da bi se dnlo s posebnimi pogodbami zavarovali gotove inozemske trge pred dunipin-gom sovjet. lesa. kar bi našemu lesu prišlo v dobro. Drugi zopet se vdajajo iluzijam, du bi se naše izscljcnstvo dalo n-meriti v drugem praven. ko so prekooccanskc in tudi evropske držo-ve izseljevanje tnko omejile, du naravnost onemogočile. Ker nn merodajnih mestih k temu vprašanjem še niso zavzeli nobenega stališča, smatram, da so neresno postavljena, akoravno jc nn drugi strnili precej gotovo, dn bodo zadnje prekucije v evropski politiki sčasoma tudi od nns zahtevale novih rešitev. Potjsko-ruska pogodba ratificirana ___ oo _______u- s____j , j , , . . . Varšava, 28. novembra, tg. Še pred podpisom francosko-ruskega pakta v torek je predsednik pol jske republike včeraj ratificiral poljsko - rusko pogodbo in zraven spadajoči poravnalni dngnvnr. Zunanji minister polkovnik Rerk je ta državni akt iz Ženeve poslal v Moskvo s prijateljsko izjavo, s katero izraža upanje, da sc bodo prijateljski sosedni odnošaji med obema vzhodno - evropskima državama še bolj poglobili. Kot prvo posledico upa Poljska doseči trgovinsko pogodbo z Rusijo, za katero se je doslej brezuspešno prizadevala. Moskva, 28. novembra, tg. Ratifikacija poljsko-ruske pogodbe in skorajšnji podpis francosko-ruske pogodbe povzroča tukaj veliko zadovoljstvo tudi zaradi poročil iz Pariza, da sc tam končno govori o eri boljših francosko-ruskih odnošajev. Naglasa se, da je do zaključitvc teh pogodb trajalo tako dolgo zato, ker sta Francija in Poljska zastonj čakali na uspeh romunsko-niskili pogajanj. Pariška poročila ruskih listov naglašajo, da se bodo v bližnji bodočnosti začela pogajanja o trgovinski pogodbi v Rovoiucionarji v izgnanstvu bolj prijateljskem duhu in i. drugimi metodami, kakor pri prvih Poinearcjevih poskusih. Mcrodajna francoska mesta bodo pri sklepanju trgovinske pogodbe obračala posebno pozornost na mobilizacijo kreditov. Lefonska — Rušita Riga, 28. novembra. AA. Ker niso letonsko sovjetska pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe, ki je potekla 7. t. m. obrodila nikakih rezultatov, je več letonskih industrijalcev sklenilo odpotovati v Moskvo, da stopijo v neposredne razgovore s sovjetskimi ustanovami, da dobe tako novih naročil za letonsko industrijo. V zadnjem času so Sovjeti naročili veliko ko ličino blaga iz Finske in Poljske ter se kažejo nasproti letonskim tvrdkam zelo rezervirane, brez dvoma zato, da jim pokažejo svoje nezadovoljstvo z zadržanjem Letonske, ki pri pogajanjih v Me skvi ni hotela pristati na sovjetske pogoje. Trocki o Rušili Kodanj. 28. nov. AA. Snoči je imel Trockij napovedano predavanje, ki se jc izvršilo v popolnem miru. Govorji je nemško. V uvodu jc izjavil, du hoče podati znanstveno sliko ruske revolucije, češ, da so dogodki pred revolucijo Ic malo znani. O revoluciji sami je dejal: Velika buržuazija sc jc bila razvila, ni pu pognala korenin v narodu. V ruskem narodu so bili delavci prednja straža revolucijo. Nato je govornik kritikoval nepravično razdelitev zemlje, ki jc po njegovem privedla letu 1917 do kmetske vstnjc. Buržuazija, jc rekel Trockij, ni mogln izvršiti ngrurnc reforme, zato so se kmetje pridružili proletorskim delavcem, ki so postali njihovi gospodarji. Tnko je prišlo 4 milijone industrijskih delavcev na čelo 100 milijonov kmetov. Kmetje so bili rezerva za revolucijo, zatirani narodi pu druga rezerva, /nknj v Rusiji živi 70 milijonov Veliko Rusov, peleg tega pa tudi 90 milijonov zatiranih narodov. Mnogi so se vprašali, je nadaljeval Trocki; ali bo delo, ki ga je revolucija opravila ostalo trajno. Revolucija pu je preizkušnjo prestala. Glede njenih žrtev je govornik naglasih Kapi. talizem je trajal celu stolet ja in on jc privedel do svetovne vojne. Znto, jc izvajal Trockij, se ne more zahtevati od revolucije, da bi v 10 letih napravila raj na zemlji. Pri tej priliki jc govornik opozoril nn ameriško secesijsko vojno. Tudi tam, jc dejal, so sc vpraševali, nli jc biln vojna vredna tolikih žrtev. Verjetno je, da bi lastniki sužnjev nn to vprnšanje odgovorili z nc, toda vsi drugi bi bili nasprotnega mnenja. Trockij je nato razlagal gospodurski razvoj sovjetske unije in dejal: Če bi produkcijo letu 1913 zaznamovali z indeksom HH>. bi znnšnln zn leto 1920 samo 25, zn 1925. Ic«> 74. zn l<)_><). leto 200 in zn 1930. leto 300. Svoje predavanje je Trockij zaključil z željo, naj hi sc razvila nova socialistična družba, katere prva etapa so Sovieti. Slovenska drama ali nemško gledališče? Nedeljska protestna manifestacija v slovenski drami. Ljubljana, 28. novembra. Letos mineva 24 let, ko so Nemci s slovenskim denarjem Kranjske hranilnice in s podporo cesarja Franca Jožefa zgradili v L)ubl|ani svo,e čisto nemško gledaliiče. tako prehaiamo pravzaprav že v 25 letnico tistih dogodkov, ki so od nemške strani imeli užgati slovenski Ljubi,ani nemški kulturni pečat. Na tem nemškem odru, ki nanj ni imela dostopa slovenska beseda tn slovenska misel, so daiali moralnemu nastroju svojih obiskovalcev primerno plehko nemško blago iz nemških šlagerskih fabrik. Ta nemški šund ,e bilo kulturno blago za tedanje nemško, nemikut.rsko in tudi slovensko napredno občinstvo, la nemvki šund je uničil v tedanjih .izobraženih, jJj.janskih krogih vsako resnično kulturno stremite, tudi v velikem delu takozvane slovenske napredne javnosti, ki si je štela v neprimerno večjo čast sedeti večer za vec.-rom preJ nemško smiro. kakor pa podpirati kulturne naloge slovenske lalue. Ta nemška šmira je kakor slana pomorila slovensko gledališko kulturo. Sicer moramo reci, da ta nemški oder tedaj res še ni delil tako velikih kosov mesene naturnosti, kakor so ]ih v istem poslopju začeli ponujati te dni. Pač pa |e to nemško gledališče za zaprtimi vrati ncmško-slovenski napredni« eliti začelo prireiati takozvane »lepotne večere«, za katere je dajal živi matemal del nemškega gledališkega osebja. Ta kult poltenosU in naturnosli je v bratski slogi združeval oboževalce nemškega in slovenskega jezika. 1 akrat pa lakozvana kultura takim početjem še ni bila za figovo pero. , , I.etos torej prehajamo v 25 letnico teh dogodkov na nekdaj nemškem odru. S Kranjsko hranilnico je ob prevratu tudi to poslopje prešlo v last slovenskega naroda, ki je i njegovimi denarii bi o zgrajeno proti njemu. Iz nemške šmire je nasta.a — slovenska drama, katera je v teku enega desetletja zbrala okrog sebe res dobre dramske igralce, ki so sposobni na odru ustvarjati prvovrstne umetnin« — v ča*t slovenski kulturi. Ampak zdi se, da duh nemškega šunda, ki se je pred 25 leti pojavil na tem odru, še živi. Zdi se celo, da se je kar nekam razraste!. Te dni pa slavi trium.e, kakršnih ni doživljal niti ob času najoolj natura-liitičnih »Schonheitsabendov za zaprtimi vrati. Iz nemške literature se je pojavil moralni šund v obliki Veselega vinograda , ki je kar neutegoma dobil dostop na — ta slovenski oder! Zdi se tudi, kakor da bi -e bila sedanja gledališka uprava zarekla, da hoče slovenskemu občinstvu za vsako ceno diktatorično vsiliti duha te kulturne sramote in moralne nesnage. Javni protesti v časopisju niso nič zalegli. V nedeljo zvečer je zato poštena slovenska javnost, ki še misli in čuti slovensko narodno in kulturno, v gledaišču samem povedala svoj protest v brk sedanjim »kulturnim diklator-iem«. V nedeljo zvečer ie poslopje slovenske drame doživelo prizore, kakršnih ni še doživelo nobeno gledališče na Slovenskem in morda tudi nobeno nikjer drugod po svetu še ne. Točno ob 8 je bila dvorana nabito polna; gledališče do zadnjega kotička razprodano. Ko ?e je dvignil zastor, je v parterju vstal mož, ki je g|»sno protestiral proti nameravani igri. In ves parteT, stojišče, lože in balkon in galerija je udari^ v gromovit plosk, ki je potrdil in podkrepil govorniliove protestne besede. Od vseh strani so so dvigali ogorčeni protesti: Proč z nemškim šun-dom!« »Proč z gnojem! -Sramota za slovensko gledališče!« Maloštevilni oboževalci te vrste di- | šeče »umetnosti« so skušali reagirati, a jih je plaz splošnega ogorčenja kar zaJušil. Zastor je moral pasti. Demonstracije pa so se nada' evale. Okrog pol 9 se je zastor vnovič dvignil, luči niso pogasili, igralci so začeli igrati ob razsvetljeni dvorani. Toda niti en glas ni prodrl v parter. Vihar ogorčenja je za,el vse gledališče, ko je občinstvo videlo, da gledališka uprava hoče nakljub adločno izraženi zahtevi z. igro nadaljevati. Na oder ]e priletela steklenica amon jaka, ki je s svojim smradom napolnil oder in gledali-šče. Igralci pa so morali igrati — samim sebi. Ves parter se je dvignil kakor en mož, obrnil hrbte odru in stoje začel prepevati slovenske himne. Pridružilo se je zopet stojišče, lože in balkon, l ila je to resna in impozanlna manifestacija slovenskih kidturnih ljudi za čistost slovenske kulture, za dostojnost in »podobnost slovenskega gledališča. »Veseli vinograd« je bil obsojen kakor še nikoli in ž njim gledališka uprava. Obsodba je bila jasna odločna in nedvomna. Uprava slovenskega narodnega gledališča si po tej obsodbi ni znala ved drugače pomagati, . ■>»..'. - -. Zgodilo se je ob pričetku 25 1etn.ee, ko je ml postavben la hram nemškemu šundu v slovenski kulturni prestolnici, da so iz taistega hrama, ki naj bi sedaj služil slovenski kulturi, nemškemu importiranemu šundu na ljubo iz slovenske drame slovenske žene, ki so protestirale proti onečaščenju, slovenske matere, ki so manifestirale za spodobnost in rer-nično kulturo — . . s v ... .. . Ob tem jubileju se |e pod upravni- kovanjem slovenskega pesnika Otona Župančiča zgodilo, * , iz slovenskega kulturnega lirama slovenske moze, delavce in izobražence, med mimi znane slovenske kulturne delavce zato, ker so manifestirali za slovensko kulturo zoper nespodobni in umazani nemški šund. Ponedeljkovo »Jutro« poroča, • i . : >,■ '■■ \ I.'.» • ,• • >. r 1 ■ , r v* . -i1 ' t ' •> .. t j ' .i > / i >t i. , . o ii i ;j al. i j i Dve tretjini občinstva je protestiralo, tretjina občinstva je pa aH molčala ali pa s prsti kazala • s Okiog pol 10 zvečer > ".....•;■•-, *- I I I J l l i 1 j, i . ► v" — , nakar se je »Veseli vinograd« nadaljeval skoro pred praznim gledališčem. Nad občinstvom, ki je ostalo v dvorani, je ležala težka mora, ki je najbolj mastni ocvirki z odra niso mogli več pregnati. Brez odobravanja so morali v skoro prazni dvorani končati svoj nekulturni, a »naturni« opravek. Da bi slovensko gledališko vodstvo upravičilo svoje »kulturno« delo s tem nemškim šundom, se je moralo poslužiti sile in »publike«, katera ji je bila na razpolago. S tem pa so gospodje dostojnemu in impozantnenvu protestu slovenskega kulturnega in res narodnega občinstva dali še večji poudarek. Sedaj je jasno, da >kulturno« delo slovenskega gledališkega vodstva ni le samo v duhu »Veselega vinograda«, ampak tudi .... -■"■«., ki hoče potlačiti svobodno mišljenje kulturnih slovenskih ljudi. V tej ugotovitvi je mogočen uspeh nedeljske protestne manifestacije. S tem pa je tudi za vso bodočnost ugotovljeno, kdo so povzročitelji kulture »Veselega vinograda« in kdo so krivci nedeljskih na- li; nad slovenskimi ženami in možmi. Pribiiemo ra bodočnost: Odgovornost krivde osta- Volitve v Belgiji Zmaga katoliške enotne ironte Bruselj, 28. nov. -d.Včerajšnje volitve so se sa-kljurile s pravo katastrofo za liberalce, ki so jih sami izzvali. Volitve bi se morale vršiti šele maja prihodnjega leta, toda na zahtevo liberalcev se jc koalicija s ka oličani razbila in razpisal so se morale nove volitve. Liberalcem so vzbujali malenkostni uspehi v nekaterih krajih pri septemberskih občinskih volitvah upanje, da bi v tem trenutku uspeli tudi pri parlamentarnih volitvah. Končni podatki o volitvah bodo znani šele jutri, vendar je že danes gotovo, da so se postojanke katoličanov okrepile, in sicer se je po dosedanjih podatkih število njihovih mandatov povišalo od 76 na 78; socialisti so pridobili okoli 8 mandatov (zdaj 78. prej 70), med tem ko so liberalci izgubili okoli 7 mandatov (zdaj 21, prej 26), prav tako so nazadovali flamski nacionalisti (trontisti) od 12 na 7 mandatov, med tem ko so komunisti pridobili 2 mandata (zdaj 8. prej 1). Pomen uspeha hatoVča-ov Uspeh katoličanov je zel« pomemben, saj bi slo njihovim organitai ijam vse priznanje že v primeru. du bi katoličani ohranili dosedanje postojanke. mod tem ko so v resnici še napredovali. Katoličani so namreč v času najhujše gospodarske krize nosili vladno odgovornost ki so jo liberalci skoro v vsakem konkretnem vprašanju, kadar je šlo za nepopularne finančne ukrepe, skušili skrbno otresti, čeprav so bili sami v vladni koaliciji. Tudi veliva« propaganda se je vršila v tem smislu in liberalci so delali za vso finančno in gospodarsko politiko odeovorno katoliško s ranko. Tudi prelom koalicije za časa zadnje vladne krize so zagovarjali prav s tem, da se jim zdi finančna politika Ren-kinove vlade premalo smotrena, Razpis volitev so zahtevali tudi socialisti, ki jim je napredek pri občinskih volitvah obljubljal uspeh ludi pri volitvah v poslansko zbornico. Po dosedanjih vesteh bodo socialisti imeli v zbornici 78 mandatov in bo njihova stranka torej prav tako močna kakor katoliška. S tem so si socialisti popravili poraz, ki jih je dolelel pri volitvah 26. maja 1920 in ko je število njihovih mandatov padlo od 78 na 70. Tudi katoličani so takrat nazadovali za 2 mandata, ki so ju zdaj zopet pridobili. Liberalci so takrat napredovali od 23 mandatov na 28. ined tem ko so zdaj šli zopet nazaj. Prav tako so pri volitvah I. 11)29 napredovali frontisli za 5 mandatov, ki so jih zdaj izgubili. Komunisti so takrat od dveh mandatov izgubili enega, med tem ko imajo 6edaj tri. Ku't'1* o' o na fronta Kato'išk« zmaga je toliko bolj pomembna, ako pomislimo, da so se morali katoličnni boriti pravzaprav proti enotni fronti lilieralrev in socialistov. Obojni so si postavili v volivni program zahtevo, da mora država odtegniti podporo konfesijonnlnim, to se pravi katoliškem šolam. Ze v občinskih svetih se Je v nekiterih krajih osnoval med socialisti in liberalci lako zvani karlel levice. Prav radi tega in tudi radi drugih okolnosti so se širili glasovi, da bo v bo loče prevzela vlado koalicija med liberalci in socialisti. Dejstvo je, da so bili na liberalnih listah potisnjeni v ospredje radikalni libe-| rale.i, ki zagovarjajo zvezo s socialisti, med tem ko I so 6e skrivala imena desnega krila liberalcev, ki I zagovarja koalicijo katoličanov, v ozadju. Prvič edini Položaj katoličanov jo bil težak tudi radi os. pljenja v njihovih vrstah, ki ga je povzročal v prvi vrsli narodnostni probieni. Flumci so prehajali čedalje bolj v ekstrem in zašli v vrste skrajnih nacionalistov, t. j. frontistov. Na drugi strani je bila nevarnost, da katoliška stranka izgubi med Va-lonci prav radi opore, ki jo je dajala flamskemu gibanju. Čeprav je volivna borba trajala komaj dober nve-iec, se je katoličauoin posrečilo postaviti enotno fronto in to menila prvič v zgodovini belgijskega parlamentarizma. K temu je seveda mnogo priponi igel znani pastirski list vseh belgijskih škofov, v katerem so ti priporočili katoličanom enot-n nastop, ker da je nevarnost, ki grozi državi in katolicizmu posebno od marksizma, silno velika. Poleg sedanjega ministrskega predsednika de Brocke-ville ima veliko zaslugo za ta uspeh Van Cauvve-lai r!s, kateremu se je posrečilo razbili vrste flam-skih u 'f;ons'!stov in pritegniti velik del teh revolucionarjev h katoliški flamski ljudtki stranki. Zadnji rezultati Po dosedaj znanih izidih so dobili: Katoličani 80, socialisti 75, liberalci 23, Flumci pa 9 mandatov. Poleg zborničnih volitev so se vršile tudi volitve v senat. Od 159 senatorjev jih je bilo izvoljenih samo 93, ostali pa bodo voljeni iz. druge in tretje kategorije. Splošno mislijo, da bo težko prišlo do sporazuma med katoličani in socialisti ter du bodo morali novo vlado sestaviti katoličani z liberalci. 11 ali'a rovati za naš m hrbtom Nov udarec naši trgovini? Trst, 28. novembra, r. Vest, da je italijanska vlada po svojih predstavnikih v Budimpešti in na Dunaju ponudila madjarski in avstrijski vladi prosto cono v tržaškem pristanišču, se v tukajšnjih gospodarskih krogih potrjuje. Med tem ko so bile prve informacije še meglene, so zdaj znane že po-diobnosti. Avstrija in Madjarska bi dobili v Trstu prosto cono, ki bi bila zvezana t avstrijskim in madjarskim ozadjem po železnicah, ki ne tečejo skozi Jugoslavijo. Dovažanje blaga iz Madjarske bi se vršilo čez Koroško, in sicer po železnici Be-Ijak-Trbii-Trst, tako da bi se železniška zveza povsem izognila jugoslovanskemu ozemlju. Ne gre samo za j^lagovni promet, temveč tudi za tujski. Nekateri tržaški krogi, posebno politični se že vsa povojna leta vdajajo iluziji, da bi se dalo z direkt- Konec nemške krize? i no spojitvijo Avstrije in Madjarske s Trstom rešiti tržaško pristanišče, češ, da zdaj ovira promet 9 Trstom jugoslovanska tarifama politika in carinske šikane. Prav v tej zvezi je nastal načrl za takozvano predilsko železnico, s kalero naj bi Trst dobil neposredno zvezo z Avstrijo; sedanja zveza skozi Trbiž in Videm je neekonomična. Načrl je propadel radi razumljivega odpora Benetk. Da bi si Kalija čimbolj pridobila Avstrijo za svoje načrte, so njeni predstavniki izjavili, da je pripravljena kupiti v Avstriji 7000 do 8000 vagonov rezanega lesa, posebno železniških pragov in brzojavnih drogov. Poleg tega bi dovolila na svojih železnicah 4 lire popusta pri voznini za vsak kubični meter. Ali Schleicher ali Panzn Berlin. 28 novembra, tg. Jutri se pričakuje odločitev v kabinetni krizi, in sicer na ta način, da nastane vprašanje: ali Schleieher ali Papen? Kdor bo mogel dati boljša zrgotovila za z mske mesece, tega bo Hindenburg imenoval. Pri teh zagotovilih gre za to, ali se bo posrečilo, pridobiti industrijske zveze in delavske strokovne organizacije pod gotovimi jamstvi za podpiranje bodoče vlade. Najrajši bi postavili za delovnega min:s'r. kakega strokovnjaka iz strokovnih organizacij. To upanje je pač nekoFko preveč optimistično, vendar pa je tudi važno, da je imel danes vojni minister Schleicher razgovor 7, voditelji socialno-demokrat-skih strokovnih organizacij. Kakor javlja splošna nemška zveza strokovnih organizacij. «o njeni vod'telH pri razgovoru o najnujnejših gospodarsko - političnih vprašanjih označili kot najvažnejšo nnb-go preskrbo deln potom javnrti del. razen tega pa zopetno nkinjen'e mezdno-političnih določb v septemherski zasilni naredbi, končno pa so se zavzemali tudi za naseljevanje, ki naj bi se vodilo po gospodarskih in soei«ln:h vidikih. O nrtjvnžnelšem političnem vprašanju, predvsem o tem. ali bi se mogla dobiti večina v drž. zboru za odgoditev parlamenta, poročilo ne javita ničesar, toda general Sehleieher ima pri sedanjih Obrn' z^or vslaške zreze Zegreb. 28 nov. ž. Občn; zbor Jugoslov. veslaške zveze, ki je bila proti koncu zelo burna, je končala snoči zelo pozno svoje delo Ko je bi! izčrpan dnevni red, je bila izvoljena nova unrava. Dosedanji desetletni predsednik dr. Stalila je bil izvoltan za čnstneg'1 predsednika zveze. Nato so sprožili nekateri člani vprašanje prenosa sedži zveze iz, Splita v Belgrad, kateri predlog pa je bil z 8 proti 6 glasovom zavrnien. Dr. Staliia je bil izvoljen nad-iie tudi za predsednika zveze za leto , 1933. Za sedež zveze v Splitu so gl." so vil i delegati sledečih veslaških klubov: »Gusir«, Split, »Gusar«, Zagreb, B;okova<- iz Maknrske, H. V. IC. iz Zagre-| ba, »Jadran* iz Sušaka, -»Uskok« iz. Zagreba. 1 jub-ljatiski sporlni klub in »Bob« iz Bfigrada. Proti pa so glasovali delegati sledečih klubov: »Pančevo«, .Galeb«, Zemun, »Neptun«. Osijek. »Smederevo-, Belgrad in »Krka«, Šibenik. Sedež glavne zveze ostane torej še nadalje v SoPtu. Nato je bila izvoljena oslala uprava in jo bil med drugimi izvoljen tudi Kilnr iz Ljubljane. ne zapisana do tiskih dob, ko bo la krivda dobila svoje gotovo in zasluženo plačilo, katerega bodo deležni vsi od najnižjega do najvišjega v hramu slovenskega gledališča. Del občinstva, - f. t .<. a » t .* t ■ , je ostal pred poslopjem in nadaljeval protestne manifestacije. Drugi del, sestoječ iz kakih 300 mladih mož vseh stanov, pa je v sprevodu odšel po mestu ter manifestiral proti »kulturni diktaturi« po vsem mestu. Prel Mestnim domom se je sprevod demonstrantov okrog pol 10 končno moral raziti. razgovorih nedvomno ugodnejše stališče kakor von Papen. Prem'rje čez zimo Schleicher je tudi omojočil razgovor s soeialno-demokratskimi strokovnimi organizacijami in je večkrat tudi posredoval pri narodnih socialistih. Glede narodnih socialistov je važno to, da bi se izognili konfliktu in namesto tega čez zimo dosegli premirje Zdi se da narodni socialisti ne bi brezpogojno odiklonili, smatrajo pa očividno za predpogoj, da se iim z določenim rokom da verjetnost za Hitlerjev kabinet ali celo gotovost za tak kabinet. Ta zahteva ofieielne obljube, da bi bila bodoča vlada samo prehoden knbinet za Hitlerjevo vlado, je glavna ovira za rešitev krize. Ju