Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Ukaz 0 amnestiji. — Izvršilna naredba poverjenika za pravosodje o amnestiji. — Razglasa deželno vlade za Slovenijo: o določitvi, oziroma povišbi oskrbovalnih taks za žensko javno bolnico v Novem mestu ; o klasifikaciji konj v kranjskem političnem okraju. — Razglasi vojaških oblasti: Delen preklic tiralice. Tiralica. — Razglasi drugih
uradov in oblasti: Prepoved glede bankovcev ogrske sovjetske vlade i. dr. — Razne objave.
Ukaz o amnestiji.
Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander je blagovolil izdati nastopni ukaz:
V imenu
Njegovega Veličanstva
Petra, I.,
Kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
A le k s Ande
prestolonaslednik
na predlog zastopnika Našega ministra za pravosodje, Našega ministra za pripravo ustavotvorne skupščine in izenačitev zakonov smo rešili in rešavamo:
1.	Odpuščamo kazen in ostanek kazni vsem osebam, ki so bile do vštetega dne 29. oktobra 1918. obsojene po civilnih ali vojaških sodiščih zaradi katerihkoli političnih ali vojaških deliktov, ki so se obračali zoper bivšo državo, v kolikor niso bili že po državnem prevratu amnestirani, ter zaradi deliktov zoper javne organe in naprave bivše države, in to:
A.	Brez pridržka v primerih, ki spadajo pod določbe §§ 67., 68. do 80., 89., 92., 220., 222., 279. do 299., 308., 312. do 314. avstrijskega kazenskega zakona ter §§ 306., 313. do 318., 320. do 327., 344. do 357., 366., 531., 538. do 555., 565., 569. do 571, 588. avstrijskega vojaškega kazenskega zakona, pod avstrijski zakon z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 8 ex 1863, o dopolnitvah kazenskega in vojaškega kazenskega zakona, pod društveni in škodni ter koalicijski zakon in pod ces. ukaz z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 155, o kaznovanju motenja javne službe ali javnega obrata in preloma dajatvene dolžnosti.
B.	1.) V primerih javnega nasilstva
a)	s silovitim lotenjem ali nevarnim žuganjem proti oblastvenim osebam v uradnih rečeh po § 81. avstr. k. z. in § 358. avstr. voj. k. z. samo, če obsojenec ni bil zaradi tega zločina že enkrat kaznovan in če kazen ne preseza šest mesecev;
b)	s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine po § 85, lit. b, avstr. k. z. in § 362, lit. b, avstr, voj. k. z. samo, če se je dejanje izvršilo o priliki političnih ali draginjskih demonstracij;
2.	) v primerih javnega poniževanja ali zaničevanja ustanov zakona, rodbine, lastnine ali pohvale nezakonitih ali nenravnih dejanj po § 305. avstr. k. z. in § 562. avstr. voj. k. z. samo, če izvira kaznivo dejanje iz političnih nagibov, ki so merili na to, da so izpodkopavali temelje staremu tujčevemu gospostvu.
Ako se obsodba ni izrekla le glede enega ali več navedenih kaznivih dejanj, odpuščamo kazen, ako so ostala kazniva dejanja razmeroma malenkostna ali pa so bila izvršena iz političnih nagibov.
II.	Odrejamo, da se zaradi kaznivih dejanj, navedenih pod I, pod tam obrazloženimi okol-nostmi kazenski postopek ne uvede, že uvedeni pa ustavi, ako so se dejanja izvršila do vštetega dne 29. oktobra 1918.
III.	Pri civilnih kazenskih sodiščih uvedeni kazenski postopki, ki v zmislu naredbe bivšega avstrijskega pravosodnega ministrstva z dne 26. avgusta 1914, uk. št. 66, začasno počivajo, naj se ustavijo.
IV.	Odpuščamo, kolikor niso že izvršene:
a)	po civilnih kazenskih sodiščih izrečene, dve leti ne presezajoče kazni na prostosti, katerih izvršitev je bila do vštetega dne 29. oktobra 1918. odložena ali prekinjena, ker je obsojenec služil pri vojakih, ali ker je bila njegova delavna moč za narodno gospodarstvo nujno potrebna (§ 1. in 2, št. 1, lit. b, ces. ukaza z dne 7. avgusta 1914, drž. zak. št. 207, in § 1. ces. ukaza z dne 16. junija 1916, drž. zak. št. 183);
b)	po vojaških sodiščih izrečene, dve leti ne presezajoče kazni na prostosti, katerih izvršitev je bila do vštetega dne 28. oktobra 1918. odložena ali prekinjena v zmislu § 480. avstr, voj. k. p. r.
V.	Vsem onim osebam, ki so bile do vštetega dne 29. oktobra 1918. obsojene po kakem civilnem ali vojaškem sodišču na šest mesecev ne presezajočo kazen na prostosti ali na 5000 kron ne presezajočo denarno kazen, odpuščamo kazen brez ozira na) to, ali se je poleg kazni na prostosti naložila tudi še 5000 kron ne presezajoča denarna kazen, ako ta oseba še ni bila kaznovana zaradi kateregakoli zločina ali zaradi kaznivega dejanja iz koristoljubja, pri čemer seveda deliktov, ki se odpuščajo pod L, ni vpo-števati.
Izvzete so le kazni zaradi kaznivih dejanj zoper varnost lastnine, izvršenih po železniških ali poštnih uslužbencih na predmetih, ki so izročeni železnici ali pošti za prevoz ali pošiljatev.
VI.	Odpuščamo kazen in ostanek kazni, ki so bile do dne tega ukaza izrečene po civilnih ali vojaških sodiščih zaradi kateregakoli kaznivega dejanja, ki ne spada pod točke I. do V. ali je tam izVzeto, ako se je to zgodilo:
a)	iz bede ali
b)	iz mladostne nepremišljenosti ali
c)	vsled razburjenja zaradi vojnih razmer ali č) iz političnih nagibov ali
d)	če je bil obsojenec v vojni hudo prizadet vsled izgube rodbinskih članov ali na premoženju.
VII.	Odpuščamo kazen in ostanek kazni vsem železniškim uslužbencem, ki so bili do dne tega ukaza'po civilnih ali vojaških sodiščih obsojeni zaradi kaznivih dejanj, izvršenih do vštetega dne 29. oktobra 1918. zoper telesno varnost ali varnost življenja (§§ 337, 432, 433. avstr, k. z. in §§ 601, 703, 704. avstr. voj. k. z.).
Zaradi takih kaznivih dejanj naj se kazenski postopek ne uvede, že uvedeni pa ustavi.
VIII.	Osebam, katerim prihajajo gorenje naredbe v prilog, odpuščamo tudi vse posledice kazenske obsodbe, in sicer, ako se je kaznivo dejanje izvršilo izza dne 1. avgusta 1914, tudi, če je kazen že izvršena.
Pričakujemo predloge tudi za ostale osvobojene in ujedinjene dele Našega kraljestva, ker hočemo tudi njim nakloniti ugodnosti, ki jih upravičujejo njih prilike.
Naš minister za pravosodje naj odredi vse, kar je potrebno, da se ta ukaz izvrši.
V	Bel gradu, dne 5. junija 1919,
št. 8555.
Aleksander s. r.
Zastopnik ministra za pravosodje, minister za pripravo ustavotvorne skupščine in izenačitev zakonov:
dr. Albert Kramer s. r.
Ta Naj višji ukaz razglašam po naročilu ministra za pravosodje.
V	Ljubljani, dne il.junija 1919.
Poverjenik za pravosodje:
dr. Ravnihar s. r.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
526.
Naredba poverjenika za pravosodje o izvršitvi amnestije, zaukazane z Najvišjtm ukazom z dne 5. junija 1919.
Po poverilu ministrstva za pravosodje in v sporazumu z oddelkom za narodno hrambo deželne vlad^za Slovenijo v Ljubljani odrejam v izvršitev amnestije, zaukazane z Najvišjim ukazom z 'dn N junija 1919.:
1.	) Amnestija velja:
a)	za vse osebe, ki 1 •> bile obsojene po kakem civilnem ali sta. e m vojaškem sodišču v območju deželne vlade za Slovenijo;
b)	za vse one osebe, ki so pristojne v kako občino v območju deželne vlade za Slovenijo in imajo sedaj v Sloveniji svoje redno bivališče, pa so bile do vštetega dne 29. oktobra 1918. obsojene po kakem civilnem sodišču izvun mej kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa po kateremkoli vojaškem sodišču bivše avstro-ogrske monarhije;
c)	za vse one kaznjence, ki so v kaznilnicah, jetnišnicah in zaporih v območju deželne vlade za Slovenijo, pa so bili obsojeni po kakem civilnem sodišču izvun mej kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali pa po kateremkoli vojaškem sodišču bivše avstro-ogrske monarhije.
2.	) Amnestijski ukaz velja tudi za kazni, označene v točkah I, IV, V, VI, VIL, ako te kazni nalagajoče sodbe dne 29. oktobra 1918. (točka I, IV, V, VIL), odnosno do dne 5. junija 1919, to je do dne amnestijskega ukaza (točka VI.), še niso bile pravomoćno prisojene, a jih je sodišče prve stopnje že izreklo.
Vendar je treba pravne leke po zakonu rešiti, preden se postopa v zmislu amnestijskega ukaza.
3.	) O tem, v katerem primeru so dani pogoji pomilostitve, in sicer tudi pogoji točke VI. amnestijskega ukaza, odločuje sodišče, ki je razsodilo v prvi stopnji, odnosno, če se. sodba še ni izrekla, sodišča, pri katerih teče kazenski postopek) ako poslujejo ta sodišča v območju deželne vlade za Slovenijo.
Za vse vojaške kazenske stvari je pristojno vojaško1 sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Ako gre za kazenske stvari kakega civilnega sodišča, ki je izvun kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, je pristojno enakovrstno sodišče, v čigar okolišu je obsojenec pristojen in kjer ima svoje redno bivališče, ali v čigar okolišu je v zaporu.
Sodišča odločajo v vseh primerih po poprejšnjem zaslišanju javnega obtožitelja.
Zoper njih odločbe so dopustne pritožbe prav tako kakor zoper sodne sklepe izvun glavnih razprav po veljavnem kazenskopravdnem redu, odnosno po vojaškem kazenskopravdnem redu.
4.	) Glede oseb pod točkama 1. a) in c) te naredbe naj se postopa uradoma, glede oseb pod točko l.b) pa samo na predlog bodisi javnega obtožitelja, bodisi obsojenca ali pa oseb, ki so upravičene zanj vložiti pravne leke.
Vsekakor morajo sodišča uradoma vpošte-vati amnestijski ukaz, čim jim pridejo kazenske stvari, na katere se le-ta nanaša, v vednost.
Osebe, katerim velja ta amnestija, a so v kakršnihkoli sodnih zaporih, naj se nemudoma izpuste na svobodo.
5.	) Za nekaznovane v zmislu amnestijskega ukaza (točka V.) veljajo tudi one osebe, glede katerih so podani pogoji za izbris obsodbe v zmi-slu zakona z dne 21. marca 1918., drž. zak. št. 108, o izbrisu obsodbe, čeprav se izbris še ni izvršil.
Določila navedenega zakona naj se pri presoji o vpoštevanju prejšnjih kaznovanj zmislo-ma uporabljajo tudi za sodbe vojaških sodišč.
6.	) Od amnestije pod točko VI. amnestijskega ukaza niso izključeni v točki V. navedeni železniški in poštni uslužbenci, a to samo, če je nedvomno podan kateri izmed pogojev, navedenih v točki VI.
V Ljubljani, dne 11.junija 1919.
Dr. Ravnihar s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
St. 3H8/zdr.
Razglas.
Dogovorno s komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani so oskrbovalne takse v občni javni ženski bolnici v Novem mestu izza dne 15. junija 1919. do nadaljnjega ukrepa zvišane za osebo in dan, in sicer: za	III. oskrbovalni	razred	na	.	.	.	7 K,
za	II. oskrbovalni	razred	na	.	.	.	16 K,
za	L oskrbovalni	razred	na	.	.	.	22 K.
To se daje z ozirom na razglas deželne vlade za Slovenijo z dne 15. aprila 1919., št. 1705/zdr. (Uradni list LXXXIV) na občno znanje.
V	Ljubljani, dne 9. junija 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za zdravstvo.
Za predsednika: dr. Verstovšek s. r.
Razglas.
V	zmislu naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 21. februarja 1919., št. 382 Ur. 1., se razglaša, da se bo vršila v kranjskem političnem okraju klasifikacija konj po nastopnem sporedu:
Občina	Vasi, oziroma do vštete tekoče številke izkaza o klasifikaciji konj	Dan in ura	Klasi- fika- cijski kraj
Žiri	Brekovicc, Breznica, Do-bračeva, Goropeke, Hle-višče, Izgorje, Jarčja dolina, Lavrovec, Ledinica, Nova vas, Opale, Osoj-nica, Podklanec, Račeva, Ravne, Sovra do tekoče št. 80	17./6. 8.	Prostor določi j županstvo j (skupnoj za oba j
	Ostali del, izvzemši vas Žirovski vrh, če še ni ugasnila epidemija	18./6. 8.	dni)
Cerklje	Poženik, Šcnturška gora Sidraš	’	20./6. 14.	Cerklje, pred cerkvijo
Kdor ne prižene konj ob določenem času, bo v zmislu naredbe kaznovan (globa do 5000 kron).
Deželna vlada za Slovenijo.
Pregledna komisija za konje št. 1.
Razglasi vcjaškfh oblasti.
S. 956/19.
Delen preklic tiralice.
Tusodna tiralica z dne 28. maja 1919. zoper topničarja Nikolaja Tomc a, četovodjo Karla F 1 a j n i k a, strelca Ivana Stegneta in strelca Franca Glaca se glede zadnjih treh preklicuje, ker so vsi trije že prijeti, glede topničarja Nikolaja Tomca pa se vzdržuje še nadalje.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 8. junija 1919.
s. 802/19.	Tiralica.
Franc Železnik, rojen leta 1898. na Viču pri Ljubljani, pristojen v Ljubljano, rimskokatoliški, samski, pešec ljubljanskega pehotnega polka, se zasleduje po podpisanem sodišču zaradi hudodelstva razboja in pobega.
Franc Železnik naj se izsledi in privede v vojaški zapor šentpetrske vojaščnice v Ljubljani.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 11. junija 1919.
Razglasi drugih uradov in oblasti,
Št. 2413/pr. ex 1919.	1348
Objava delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani o prepovedi uvoza bankovcev po 5 K in 10 K, ki jih izdaja ogrska sovjetska vlada, in prometa s temi bankovci.
Po naredbi gospoda finančnega ministra I. br. 1472 z dne 30. maja 1919. sta prepovedana
nvoz zgoraj navedenih bankovcev na ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in prejemanje takega denarja za plačilno sredstvo v privatnem in javnem prometu.
V Ljubljani, dne 11.junija 1919.
Delegat: dr. Savnik s. r.
T 96/19—4.	1294
Razicflas.
Pavel Ribič, rojen dne 4. januarja 1896. na Desnu, samski, posestnik istotam št. 9, občina Drtija pri Moravčah, je služil pri domobranskem pehotnem polku št. 27, 8. stotniji. Zadnji dve dopisnici je pisal dne 9. septembra 1916. in dne 11. oktobra 1916.; bil je takrat baje pri Doberdobu. Od tega časa ni nobenega sledu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove matere Jere Ribičeve na Desnu št. 9 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Pavel Ribič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali u)u da kako drugače na znanje, da še živi.
Po,15. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 30. maja 1919.
'I' 68/19—6.	1295
Ra. z grla, s.
Jožef Trpin, rojen dne 19. februarja 1872., posestnik iz Smolevega št. 38, občina Selce, je ob začetku vojne odšel kot vojak trdnjavske artiljerije, oddelek 6/3, v trdnjavo Przemysl. Odtod je pisal zadnjič meseca avgusta 1914. Potem ni nobenega sledu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Mine Trpinove v Smolevem št. 38 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa zagovorniku zakonske vezi, gospodu Urbanu Jelencu, posestniku v Smolevem št. 39, kar bi vedel o imenovancu.
Jožef Trpin se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 30. maja 1919.
T 119/19—3.	~	1330
Rsazjgflas.
Alojzij Bambič, rojen dne 27. septembra 1889., oženjen, posestnik v Želimljah št. 2, je ob splošni mobilizaciji odšel k domobranskemu pehotnemu polku št. 27 in avgusta meseca 1914, na rusko fronto, kjer je po izpovedbah Janeza Primca, žagarja v Smerjenih, od krogel zadet, padel in umrl.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Bambičeve v Želimljah št. 2 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospodu Janezu Primcu, žagarju v Smer-jenih št. 17 pri Želimljah, kar bi vedel o imenovancu.
Alojzij Bambič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 5. junija 1919.
T 81/19—4.	~	1314
Uvedba postopanja, da se proglasi za
mrtvega Alojzij Kramberger.
Alojzij Kramberger, rojen dne 27. maja 1885. v Lukovcih, mlinarski pomočnik v Studencih pri Mariboru, je okoli novega leta 1915. prišel mr gališko bojišče, kjer je služil pri 7. lovskem bataljonu, 1. stotniji, 2. vodu, vojna pošta št. 32. Zadnjo dopisnico je pisal ženi dne 30. avgusta 1915. Od tedaj ni več glasu o njem. Njegov tovariš Vinko Weber pravi, da je videl Alojzija Krambergerja nekoč leta 1915. mrtvega ležati pri nekem obronku.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Krambergerjeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Fr. Irgoliču, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Alojzij Kramberger se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 2. junija 1919.
T 75/19—5.	1315
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Vrbnjak.
h'rane Vrbnjak, posestnik v Drakovcih, občina Mala Nedelja, rojen dne 30. decembra 1878. v Kuršencih, občina Radislavci, okraj ljutomerski, tja pristojen, je začetkom mobilizacije s 26. domobranskim pehotnim polkom, 5. stotnijo, odšel v Galicijo in se izza dne 18. marca 1915. pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Vrhnjakove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Fr. Irgoliču, odvetniku v Mariboru, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o po-grešancu.
Franc Vrbnjak se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 2. junija 1919.
T 89/19—4.	1316
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Weber.
Janez Weber, rojen dne 18. januarja 1886. v Celju, pristojen/v občino Veliko Pirešico, je bil kot črnovojnik dne 1. februarja 1915. vpoklican k 87. pehotnemu polku. Z 11. stotnijo tega polka je začetkom meseca aprila 1918. odšel na gališko bojišče, odkoder je pisal svoji ženi Mariji Weberjevi zadnjikrat dopisnico z dne 18. junija J915. Od tega časa ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Weberjeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Fr. Irgoliču, odvetniku v Mariboj-u, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o pogrešan cu.
Janez Weber se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 2. junija 1919.
T 56/19—5.	1269
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Zadnik.
Franc Zadnik, rojen leta 1891., posestničin sin iz Otavic pri Ribnici, tja pristojen, je začetkom mobilizacije s 17. pehotnim polkom odšel na rusko fronto, kjer je zbolel. Nato je prišel v bolnico v Homonni na severnem Ogrskem, odkoder je pisal zadnjikrat dne 21. septembra 1914. Po poročilu matičnega urada v Homonni je Zadnik dne 26. septembra 1914. umrl v tamošnji bolnici.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove sestre Frančiške Mračetove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Ignacu Šmalcu v Otavicah, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
I' rane Zadnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 30. decembru L919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 24. maja 1919.
T 64/19—4.	1270
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Kunič.
Janez Kunič, rojen 1< ta 1888., posestnikov sin z Belčjega vrha pri Črnomlju, je meseca decembra 1915. s 7. lovskim bataljonom odrinil na italijansko bojišče. Po izpovedbi njegovih tovarišev ga je meseca decembra 1915. pri nekem napadu v strelskem jarku pri Doberdobu raztrgala sovražna granata. Od tedaj tudi ni več poročila o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegovega očeta Petra Kuniča postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa očetu Petru Kuniču na Belčjem vrhu, kar bi vedel o pogrešancu.
Ivan Kunič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 31. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 27. maja 1919.
T 30/19—5.	1271
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Ivan Žiberna.
Ivan Žiberna, rojen leta 1884., oženjen, posestnik v Malkovcu pri Mokronogu, pristojen v Brusnice, je leta 1915. odrinil k vojakom, bil dodeljen III. stotniji 2. gorskega strelskega polka ter se je leta 1916. udeležil ofenzive na tirolski fronti. Zadnjikrat je pisal svoji ženi dne 22. maja 1916., od tedaj pa ni več sledu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Frančiške Zibernove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Josipu Livku v Malkovcu, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu. ■
Ivan Žiberna se pozivlje, naj se Zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 30. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega in o predlogu, da se izreče zakon za razvezanega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 27. maja 1919.
T 40/19—6.	1287
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Josip Zalokar.
Josip Zalokar, rojen leta 1874., oženjen, posestnik v Škocjanu, okraj krški, je ob splošni mobilizaciji s 27. črnovojniškim pehotnim polkom odrinil na srbsko bojišče ter je začetkom meseca decembra 1914. po poročilih njegovih tovarišev padel na nekem patruljskem pohodu blizu Uvca. Od tedaj tudi ni nobenega poročila več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Antonu Cinkoletu, županu v Do-bruški vasi, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Josip Zalokar se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 31. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 1. junija 1919.
T 52/19—6.	1311
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Leopold Košorok.
Leopold Košorok, rojen ieta 1886., oženjen, posestnik v Ravnem dolu pri Sodražici, je avgusta meseca 1915. z 2. stotnijo strojnih pušk gorskega strelskega polka št. 2 odšel na soško fronto, kjer ga je po izpovedbi tovarišev dne 26. oktobra 1917. v neki kaverni blizu Mirne zasula sovražna granata. Od tedaj ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Jožefe Košorokove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Janezu Miheliču v Kotu pri Novi Štifti, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Leopold Košorok se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 31. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega in o predlogu, da se izreče zakon za razvezanega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 4. junija 1919.
Firm. 57/19, zadr. II 134/6.	1312
Ra.as glsts
V zadružnem vpisniku so se pri firmi: Živinorejska zadruga v Sodražici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
izbrisali odstopivši člani načelništva: Franc Mikolič, Ivan Kovačič, Rajko Mežan in Ivan Arko, vsi v Sodražici, Ivan Vesel v Gori, Anton Mihelič v Gorenjih Lazih, Rudolf Fajdiga v Novi Štifti in Franc Marolt na Pustem hribu; vpisali pa so se novoizvoljeni člani Jožef Oberstar v Sodražici št. 47, Jakob Levstek v Sodražici št. 15, Franc Traven, župnik v Sodražici, Ivan Levstek v Sodražici št. 105, Franc Cvar v Jelovcu in Franc Brimšek v Zamostecu.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 4. junija 1919.
Firma 65/19, zadr. I 21/69.	1321
Rtu. z, grl ».s.
V zadružnem vpisniku sta se pri firmi: Hranilnica in posojilnica v Metliki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, izbrisala dosedanja člana načelništva Peter Natlačen in Martin Cesar, vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Jernej Dragovan, posestnik v Trnovcu št. 7, in Marko Režek, posestnik na Krašnem vrhu.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 6. junija 1919.
Firm. 66/19, vpisnik A 124/2.	1313
Olclio.
V registru, oddelek A, se je izvršil nastopni vpis:
Sedež firme: K a n d i j a št. 9.
Besedilo firme:
J. Mozetič.
Glavni zavod je kakor doslej v Kandiji št. 9. Obratni predmet doslej: „Trgovina z vinom in žganjem na debelo“,
zdaj: „Trgovina z vinom in žganjem ter vsakovrstnimi deželnimi pridelki na debelo“.
Imetnik kakor doslej: Josip Mozetič, trgovec in posestnik v Kandiji št. 9.
Datum vpisa: dne 7.junija 1919.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 7. junija 1919.
P VIII 47/16—15.	1340
Oklic.
Skrbstvo, ukrenjeno s tusodnim sklepom z dne 11. februarja 1916., opr. št. L VIII 32/15—11, zoper Franca Drešarja, stražnika na Glincah št. 58, zaradi blaznosti, se razveljavlja.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 9. maja 1919.
Nc VII 339/19—2.	1317 3—3
Amortizacija.
Po prošnji Katarine Oslove, rojene Ose-njakove, posestnice v Zupečji vasi št. 27, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prositeljica baje izgubila: „Hranilna knjižica mestne hranilnice v Ptuju št. 43/583 za 2175 K 23 v, glaseča se na ime Terezija Osenjak“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se
sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VII., dne 2. junija 1919.
St. 364.	1342 3—1
Kavcija gospoda notarja drja. Hermana Wiesthalerja v Mariboru.
Notarska zbornica v Celju pozivlje vse tiste, ki trdijo, da smejo po § 25., 1. odstavku, notarskega reda na podstavi svoje zakonite zastavne pravice terjati kaj plačila iz kavcije gospoda notarja drja. Hermana Wiesthalerja v Mariboru, prej v Slovenski Bistrici in v Brežicah, naj svoje zahteve v šestih mesecih naznanijo pri tej zbornici, sicer bi se po tem roku brez ozira na njih terjatve dovolila oprostitev in izdaja vrednosti, položenih za kavcijo.
Notarska zbornica v Celju,
dne 10. junija 1919.
Ministarstvo saobraćaja.
Železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. Ravnateljstvo Ljubljana.
St.753/2—VI—1919.	1347
Avstrijska in bosensko-hercegovska železniška osebna in prtljažna tarifa, del I., veljavna izza dne 1. januarja 1919.
Dopolnitev reglementarnih določb.
Ministarstvo saobraćaja je z odlokom št. 5098 iz leta 1919. z ozirom na izredne obratne razmere odredilo v zmislu § 35. (2.) obratnega pravilnika do preklica, da je višina odškodnine za izgubo, zmanjšavo ali poškodbo prtljage in po-spešnega blaga omejena na največ 30 K za vsak kilogram nedostatka ali poškodbe.
V Ljubljani, dne 6. junija 1919.
St. 21.350/II —19.	1343
O^flas.
V zmislu poštnega reda z dne 22. septembra 1916. (glej poštni in brzojavni naredbenik št. 76 z dne 24. septembra 1916.. odnosno drl. zak. Jt. 317 iz leta 1916.) se objavljajo v meseou maju 1919. nevračljive poštne pošiljatve, ki leže v shranje valnem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Dotični naslovniki, odnosno pošiljatelji naj jih dvignejo v teku enega leta od dne tega oglasa, ker bi se sicer pošiljatve brez vrednostne vsebine uničile, druge pa prodale na javni dražbi. Izkupiček, oziroma gotovina, najdena v pošiljatvah, sta na razpolago stranki še za dobo nadaljnjih treh let in zapadeta po preteku tega roka poštni upravi.
Priporočena pisma.
1.	) Trbovlje, dne 26./2. 1919 , naslov: Anton Gilk, Tro-faiach.
2.	) Maribor, dne 2./5. 1919., n.: Josef Ercker, Sv. Rok.
3.	) Maribor, dne 26/3. 1919., n.: Ivka Gos, Pregrada.
4.	) Kočevje, dne 27./4. 1919., n.: Georg Planka, Ljubljana
5.	) Ljubljana i, dne 20./4. 1919., n.: Luise Ebner, Maribor.
6.	) Ljubljana I, dne ? 1919., n.: Ivica Horvat, Zagreb.
7.	) Ljubljana I, dne 5 1919., n.: Franjo Težak, Ptuj.
8.	) Ljubljana 1, dne 10./4. 1919., n.: Dr. Jos. Valjavič, Sarajevo.
9.I Celje, dne 15./4. 1919 , n.: Malka Ledermajcr, Zagreb.
10.) Slovenji gradeč, dne 3,/3. 1919, n.: Roman Mraulak, Frohnleiten.
H.) Slovenji gradeč, dne 4./11. 1918., n.: Milan Bergstcin, Varaždin.
12.	) Škofja Loka, dne f 1918., n.: Milka Razberger, Maribor.
13.	) Podčetrtek, dne f 1918., n.: Ivan Cindrič, Ptuj.
14.	) Maribor, dne 8./5. 1918., n.: Peter Kurnik, Trbovlje.
15.	) Maribor, dne f 1919., n.: Marica Glas, Kožno.
16.	) Ljubljana, dne ? 1919., n.: Stjepan Petrovič, Zagreb
17.	) Ljubljana, dne 2./4. 1919., n.: August Simonitsch, Velikovec.
r8.) Ljubljana, dne ? 1919., n.: Lojzek Seršen, Sinča ves.
19.) Cerknica, dne 27./3. 1919., n.: Ivanka Hofer, Beljak.
Shranjevalni urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, dne 31. maja 1919.
Razne objave.
St. 409/1»—2.	1346
Razglas.
Okrajna bolniška blagajna v Kamniku se je z dnem 1. maja 1919. preosnovala v poslovalnico okrajne bolniške blagajne ljubljanske. Ker so vsled bolezni in poznejše smrti voditelja (ge-renta) okrajne bolniške blagajne v Kamniku
mnoge vknjižbe izostale, deloma pa so netočne, se pozivljejo vsi oni, ki imajo do imenovane blagajne kakršnekoli terjatve, naj stavijo svoje zahtevke pismeno najpozneje do dne 30. junija 1919. pri vodstvu podpisane poslovalniče. Pozneje došli zahtevki se ne bodo vpoštevali.
Poslovalnica okrajne bolniške blagajne ljubljanske v Kamniku,
dne 12. junija 1.919.
Janko Grampovčan s. r., vodja poslovalnice.
Spored za ogledovanje in obdarovanje konj za leto 1919,	1327
I.	plemensko okrožje.
Za vse vrste: plemenjače z žrebeti, mlade kobile, dvoletne in enoletne žrebice mrzlokrvnih in toplokrvnih pasem.
II.	plemensko okrožje.
Za vse vrste: plemenjače z žrebeti, mlade kobile, dvoletne in enoletne žrebice mrzlokrvnih
III.	plemensko okrožje.
Za vse vrste: plemenjače z žrebeti, mlade kobile, enoletne in dvoletne žrebice toplokrvnih pasem.
Delila se bodo državna, okrajna in zasebna darila. Glavni namen ogledovanju pa je, da dobimo jasno sliko o naši konjereji; potrebno je torej, da se konjerejci v obilnem številu s svojimi konji udeleže teh ogledovanj.
Pri vsakem ogledovanju dobi najlepša kobila izmed vseh skupin moder, druga pa rdeč trak.
Pfe~ mensko okrožje j	Kraj in čas obdarovanja	Sodni okraji
r “i	Ttui, dne 3. julija ob osmih		Ptuj
I	Ormož, dne 4. julija ob osmih	Ormož
II	Radinci, dne 5. julija ob devetih	Mrzlokrvni okoliš okraja gornjeradgon-skega in občine Potrina, Zenkovci, Žctinci, Slovenska gorca, Dedonci, okraj Radgona Ljutomer in svetojurski okoliš Gornje Radgone (občine Okoslavci, Kra-Ijcvci, Galošak, Terbe-govci, Stanetinci)
III	Ljutomer, dne 7. julija ob sedmih	
II	Sv. Lenart v Slovenskih goricah, dne 14. julija ob devetih	Sv. Lenart in Maribor, levi breg
I	Spodnja Polskava, dne 15. julija ob devetih	Maribor, desni breg in Slovenska Bistrica
11	Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija ob osmih	Šmarje pri Jelšah, Sevnica, okrožje Sv. Juri ob južni železnici, okraja celjskega
II *	Konjice, dne 17. julija ob osmih	Konjice
III	Brežice, dne 19. julija ob sedmih	Brežice
II	Žalec, dne 21. julija ob osmih	Celje (izvzemši okrožje Sv. Juri), Vransko, Laški trg
II	Velenje, dne 22. julija ob osmih	Šoštanj, Slovenjgradec Gornji grad, Marenberg
Pogoji za obdaritev.
A. Splošne določbe.
Obdariti se morejo le oni konji, kateri ustrezajo značilnemu tipu dotičnega plemenskega okoliša.
O slehernem konju, čigar gospodar se poteza za darilo, se mora dokazati, da je potomec bodisi državnega, bodisi licenciranega zasebnega žrebca; za to je treba prinesti legalni spuščalni listek.
Pri obdarovanju je treba predvsem vpošte-vati ono plemensko živino, ki je najbolj sposobna, da izboljša konjerejo dotične pokrajine. Ce je živinče enakovredne kakovosti, se da prednost pri tekmi za darilo onim konjemt, kateri so vpisani v zadružno matično knjigo, oziroma so naravnost potomci takih staršev, prav tako vsem onim konjem toplokrvnih in mrzlokrvnih plemen, pri katerih se more dokazati potomstvo tudi po plemenjači-materi.
Sleherni tekmovalec za^darilo mora biti član Slovenske kmetijske družbe.
Kdor zapusti premovališče pred razdelitvijo daril, izgubi darilo.
B. Posebne določbe.
Za obdaritev posameznih vrst velja to-le:
Plemenjače z žrebeti.
Plemenjačam z žrebeti se prisodijo darila, in sicer pri mrzlokrvnih plemenih od njih četrtega leta, pri toplokrvnih plemenih od njih petega leta nadalje brez omejitve na najvišjo starost, in sicer tako dolgo, dokler so zdrave, krepke in dobro oskrbovane, dokler imajo lastnosti dobrih plemenskih kobil in pri sebi sesajoče ali že odstavljeno žrebe; toda predvsem naj se vpoštevajo ob sicer enaki kakovosti mlajše plemenjače z žrebe,ti, pri teh pa zopet one, ki dokažejo svojo sposobnost za plemenitev z dobrim zarodom.
Darilo se sicer sme priznati samo, če se dokaže s predpisanim spuščalnim listomj, da je žrebe potomec bodisi državnega, bodisi licenciranega zasebnega žrebca.
Mlade kobile.
Triletne, nepripuščene in štiriletne pripu-ščene žrebice kobilarskega plemena.
Triletne pripuščene ali nepripuščene in štiriletne pripuščene žrebice mrzlokrvnih plemen.
Zaskočene morajo biti omenjene žrebice bodisi po državnem, bodisi po licenciranem zasebnem žrebcu, kar je treba dokazati s spuščalnim
listkom.	^
Zrebicke.
Enoletne in dvoletne žrebičke se lahko obdare, ako jih je lastnik dobro zredil in ako je pričakovati, da se bodo nadalje lepo razvijale in dobro razrasle, tako da torej po vsem obetajo postati dobre plemenjače.
C.	Oprema konj.
Kobile in dvoletne žrebice se morajo prignati na trenzi (z uzdo) z le enim sklepom; pri enoletnih žrebičkah zadošča dober povodec.
Poseben opomin.
Po § 8. zakona z dne 6. avgusta 1909., glede odvračanja in zatiranja nalezljivih živinskih bolezni, drž. zak. št. 177, se morajo prinesti za konje, kateri se priženejo na oglede konj (pre-movanje), živinski potni listi, in sicer za vsakega konja posebe (izvzemši sesajoče žrebe) po en živinski potni list.
Torej je treba vzeti za vse konje in žrebice, ki se priženejo na ogled, pri občinskih predstoj-ništvih po predpisu izdane živinske potne liste, da se more z njimi gospodar izkazati.
V Ivanjkoveib, dne 31. maja 1919.
Za spodnještajerski konjerejski odsek Slovenske kmetijske družbe:
predsednik: Lovro Petovar s. r.
13,1	Objavi.
Avstrijsko-ogrsko-ruski železniški spojni promet.
Razveljavitev tarif.
S potekom dne 15. junija 1919. se razveljavijo blagovne tarife, del I. do V., z dodatki vred in vse odredbeno objavljene tarifarične odredbe k tem tarifam in dodatkom, katerih uporaba je bila izključena izza meseca avgusta 1914.
Na' Dunaju, dne 22. maja 1919.; št. 2172/C/1919.
Južna železnica v imenu soudeleženih uprav.
* * *
Avstrijsko-ogrsko-ruski osebni in prtljažni promet.
Rusko-avstrijsko-italijansko-francoski osebni in prtljažni promet preko Dunaju.
Razveljavitev tarif.
S potekom dne 15. junija 1919. se razveljavijo vse tarife z dodatki vred za zgoraj navedene promete in vse odredbeno objavljene tarifarične odredbe k tem tarifam in dodatkom, katerih uporaba je bila izključena izza meseca avgusta 1914.
Na Dunaju, dne 22. maja 1919.; št. 2480/C/1919.
Južna železnica v imenu soudeleženih uprav.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr ft Ped. Bamberg r Ljubljani