.' ,.v

AM€RICAN IN SPIRIT
FORCIGN IN IIANGUAG€ ONLY berving Cnieago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
z

:;.'v '	L.
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€ft
Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Spring*, «11 Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. REBRUARY 11, 1980
PoisHcna napetost v Iranu med skrajneži in Bani-Sadrom raste
TEHERAN, Iran. — V zadnjih tednih je opažati v iranskem političnem življenju dve jasni težnji, okoli katerih se zbirajo razni posamezniki in skupine. Na eni strani je novoizvoljeni predsednik A-bolhasan-Sadr, ki uživa sedaj popolno podporo ajatole Homeinija, bolnega, 79-letnega voditelja, ki se sedaj nahaja v bolnišnici in o katerega zdravju je slišati, da se vidno slabša.
Bani-Sadr predstavlja zmernejšo strujo v iranski politiki in vsi dosedanji znaki kažejo, da je pripravljen odpraviti krizo z ZDA in povrniti Iran v normalno stanje. Politični opazovalci v Teheranu imajo občutek, da Bani-Sadr krepi svoj položaj v državi in da je spreten politik.
Drugo stran iranske politične slike predstavljajo študen-ti-skrajneži v ameriškem poslaništvu in njihovi podporniki, ki so večinoma tudi univerzitetni študentje. V svojih najnovejših izjavah in zahtevah. ki jih podajajo tujim novinarjem ob vsaki priliki, kažejo študentje svojo pripravljenost, vztrajati pri svojih stališčih in nasprotovati prizadevanjem Bani-Sadr a. vzpostaviti red v državi. , Pred dnevi sta prišla na o-bisk v poslaništvo Homeinijev sin Ahmad in pravoslavni škof Hilarion Kapudži, ki so ga pred leti zaprli Izraelci zaradi škofovega sodelovanja s Palesti nsko osvobodilno fronto. Škof je namreč tihotapil orožje iz Libanona v Izrael in ga nato izročil PLO.
Oba obiskovalca sta izjavila po obisku, da so vsi talci zdravi in v zadovoljivem stanju. Ahmad Homeini je dodal, da soglaša s stališčem, študentov glede izročitve šaha Iranu in da o izpustitvi talcev ne more biti govora, dokler ni Pahlevi zopet v državi. Ako pomeni Ahmadova izjava nekak prelom z očetom zaenkrat ni znano.
Nasprotujoča si poročila iz Irana niso več nobena novost. --------------o-----
Sovjeti so baje nezadovoljni z Babrakom Karmelam
MOSKVA, ZSSR. — V zadnjih dneh se širijo govorice v Moskvi, da so sovjetski voditelji razočarani z afganistanskim voditeljem Babrakom Karmelom, katerega so sami postavili na čelo tamkajšnje vlade 27. decembra lam. Vzrok tega nezadovoljstva je menda Karmelova nesposobnost pri ustanovitvi vlade, ki bi si pridobila podporo vsaj dela afganistanskega ljudstva.
Ker mu to ni uspelo in ker nič ne kaže, da mu bo uspelo v bodoče, govorijo zaupni viri v sovjetskem glavnem mestu, da so se Sovjeti odločili, Karmela odstraniti. Kdaj se bo to zgodilo, zaenkrat še ni napovedano.
Naj novejša poročila iz Afganistana trdijo, da Sovjeti zbirajo divizije ob svoji meji s to državo in da jih nameravajo poslati v kratkem v Af-. ganietah.
Novi grobovi
Frances Fortuna
V	San Bernardino, Kalifor-nia je umrla 84 let stara Frances Fortuna, ki je pred leti bivala na 19212 Kevyanee Avenue, pred 13 leti se je preselila v Fontano, Kalifor-nia, pred tremi leti pa v San Bernardino, kjer biva njen sin Louis. Pokojna je bila rojena Frančiška Zbačnik v Ljubljani, Slovenija, od koder je prišla v Ameriko leta 1920, vdova po leta 1958 umrlem možu Louisu, mati Louisa ml. in Dorothy Swank (Plano, Tex.), 6-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Franka Zabacnik (Kan.), članica SŽZ št. 14. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 14. februarja, ob 8.45 zjutraj, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo v sredo, 13. februarja, od 3. do 5. popoldne in zvečer od 7. do 9.
Rose Marie Sindelar
V	Suburban Community bolnišnici je umrla Rose Marie Sindelar, rojena Papesh (Papež), žena Leonarda, mati Billy Joe (pok.) in hčer Mary Zupanc. Njen oče Frank Papesh in brat Joseph sta že pokojna. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Lovrenca ob 10. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
J. Carter je imenoval feministko za sodniso apelaoijskega sodišča
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je imenoval spoštovano odvetnico in vneto feministko-aktivistko Ruth Bader Ginzburg za sodnico zveznega apelacijskega sodišča v Washingtonu, D.C. Razen Vrhovnega sodišča samega, smatrajo odvetniki a-pelacijsko sodišče v Washing-; tonu kot najpomembnejše sodišče v ZDA.
Presaditev ledvice je povzročila čuden prepir v Izraelu
JERUZALEM, Izr. — Pred dnevi so presadili zdravniki ledvico nekega od Arabcev u-bitega izraelskega mladeniča v 12-letno deklico arabskega rodu. S tem so deklici rešili življenje.
Prepir je nastal nato, ko so desničarski politiki v Izraelu zvedeli, da je omenjena deklica nasprotnica Izraela, da zagovarja PLO ter da odobrava terorizem te organizacije napram izraelskim državljanom. Da bi prav ta deklica dobila ledvice ubitega, 23-let-nega Jehošua Sloma, je nekaj povsem neverjetnega, trdijo ‘ desničarji. Slomo so neznanci ustrelili dvakrat v glavo, ko je šel peš skozi arabski trg v mestu Hebron. Kljub prizadevanju zdravnikov je Sloma umrl nekaj dni kasneje.
Zdravniki so njegovo smrt pričakovali in so ugotovili, da je ena njegovih ledvic primerna za 12-letno Amiro A-bukasah. Niti pomislili niso na možnost politične opredelitve deklice. Operacija je bila uspešna in pacientka okreva normalno.
Pripadniki izraelskih desničarskih strank so ogorčeni zaradi vsega tega. Nekateri sicer nasprotujejo vsaki presaditvi čldveških organov trdeč.' da je to v nasprotju z judovsko vero. Drugi so pa razjarjeni zato, ker je ledvico prejela prav Amira Abukasah. Član izraelskega parlamenta Menahem Porač je rekel, da je Amira kljub svoji mladosti stalno govorila proti Judom in Izraelu. “V tem primeru so Arabci ubili fanta. Da bi presadili njegovo ledvico v deklico, ki sovraži Jude, to je res preveč!”
Porač in drugi Izraelci zahtevajo uradno preiskavo o okoliščinah v zvezi s to zadevo.
Zopet nove, resnejše
zdravstvene težave za Josipa Tita
BEOGRAD, SFRJ. — Po dvotedenskem normalnem o-kr e van ju j u g o s 1 ovanskega predsednika Josipa Broza Tita po odstranitvi njegove leve noge, so sporočili njegovi zdravniki včeraj, da so nastale nove zdravstvene težave.
Tokrat ima 87 let stari Tito težave s prebavo ter motnje v delovanju ledvic. Drugih podrobnosti zdravniško poročilo ni navedlo. Vsa dosedanja poročila so poudarjala neverjetno hitrost predsednikovega okrevanja.
TEVAL
države eaa Višinama
Poravnajte naročnino
pravočasno
BANGKOK, Taj. — Razen manjših izjem ni bilo v vodstvu komunistične s t r a n ke Vietnama nobene temeljitejše čistke v zadnjih 35 letih. Spremembe v vodstvu stranke in kasneje v vietnamski vladi so se vršile zato, ker so posamezni voditelji umrli ali se upokojili.
Pretekli teden je pa vietnamska vlada sporočila nekaj važnih sprememb v vodstvu., Dolgoletni obrambni minister Vo Ngujen Giap, ki je vodil upor proti Franciji v letih 1945-1954 in kasneje proti ZDA, je bil razrešen svojih dolžnosti, čeprav menda ostane kot eden podpredsednikov vlade. Novi obrambni minister je 62 let stari Van Tien Dung, ki je vodil vietnamske sile v takratnem Južnem Vietnamu in si tudi priboril popolno zmago leta 1975. Gen. Giap je star 67 let.
Druga pomembna sprememba je v zunanjem ministrstvu, kjer je prevzel te dolžnosti 57-letni Ngujen Co Thach. Thach se je udeležil pogajanj med ZDA in Severnim Vietnamom v letih pred padcem Južnega Vietnama.
Jimmy Carter
WASHINGTON, D.C. — V petek je predsednik Carter podrobneje obrazložil podrobnosti svojega načrta o registriranju mladih moških in žensk za morebitni vpoklic v obvezno vojaško službo. Te misli je predsednik prvič o-menjai v svojem govoru o stanju Unije pred tremi tečni. Takrat je rejkel, da se še ni odločil glede registracije žensk.
Začetek tega programa naj bi bil julija letos, je sporočil Carter, in bi se registrirali vsi moški in ženske, ki so 19 in 20 let stari. Vladni strokovnjaki računajo, da je 4 milijone moških in prav tako 4 milijone žensk v teh dveh letih starosti v ZDA. S 1. januarjem 1981 bi se začeli registrirati moški in ženske takoj po 18. rojstnem dnevu.
Kljub temu, da bi se prvič v ameriški zgodovini registrirale ženske, bo, Carter predlagal kongresu, naj le-ta sprejme posebne zakone ,ki bodo prepovedali vsako možnost, da bi pošiljali ženske v redne vojaške enote, kjer bi se mc-
Jugoslovansko gospodarstvo pod samoupravo
i.
Pod naslovom “The Yugoslav Economy under self-management” je londonska založba The Macmillan Press izdala 27. avgusta 1979 najnovejšo študijo dr. Ljuba Sirca o j u g o s 1 ovanskem “samoupravnem” sistemu. Knjiga obsega 270 strani.
Da omogočimo približno predstavo obsežnega dela, ki ga je dr. Sire s to knjigo o-pravil, naj navedemo le glavno razdelitev vse snovi. Poleg uvoda in zaključkov obsega študija štiri dele, ki obdelujejo različna obdobja komunističnega gospodarstva v Jugoslaviji. Prvi del zajema čas med leti 1953-1960. Takrat se je pričenjal opažati “razkroj centralne planifikacije”, ki je bila vzor komunistične uprave prva leta po revoluciji. Posledica tega razkroja je nihanje med dogmatizmom in gospodarsko realnostjo, ki stoji pred bivšimi revolucijami — po prelomu s Sovjetsko zvezo — kakor nerešljiva ciganka. V drugem delu, ki ob-
sega leta 1961-1965, opisuje dr. Sire, na podlagi citatov in tabel, kako je potekalo med vrhovi jugoslovanskega komunizma “iskanje gospodarskih mehanizmov za samoupravo”. Tretji del je posvečen reformam leta 1965 in “osnovnim problemom”, kakor so inflacija, finančna disciplina, nezaposlenost itd. Četrti del govori o “novih u-stavnih spremembah” po letu 1970.
Če kdo, je profesor dr. Ljubo Sire usposobljen in upravičen, da poda svetovni javnosti nepristransko sliko o gospodarskem in družbenem poskusu, ki ga izvaja komunistična stranka v Jugoslaviji pod imenom “samouprava”.
Kot profesor mednarodne ekonomije na glasgowski univerzi, nadaljuje dr. Sire z a-nalizo jugoslovanskega gospodarstva — to je z delom, ki ga vrši skoraj nepretrgoma, odkar je leta 1955 ušel izpod Titove diktature — v Italijo. Potem ko je leta I960 doktoriral na univerzi v Friburgu
in skozi leta docentstva na univerzah v Dacca, St. Andrews in Glasgow, je naš rojak spremljal svoje splošne e-konomske šthdije s sistematičnim zasledovanjem gospodarskega dogajanja v domovini. In tega dogajanja, kakor vemo, ni bilo malo, saj je jugoslovanska zgodovina zadnjih 30 let eno'samo nepretrgano iskanje 'formule, ki naj bi u s k 1 a d ila gospodarsko stvarnost z marksistično utopijo.
Knjiga “Jugoslovansko gospodarstvo pod samoupravo” je sad dolgoletnega zbiranja podatkov, opazovanja in presojanja dogodkov v južnoslovanskih deželah, ki jih že četrto desetletje diktatorsko vlada komunistična stranka.
Posebno vrednost daje dr. Sirčevim spisom o Jugoslaviji dejstvo, da je avtor živel do svojega 27. leta v domovini in spremljal nrvih deset let komunističnih eksperimentov iz središča procesa samega — čeprav ne dolgo kot
svoboden državljan.
*
Knjiga sama priča, da je delo gospodarskega strokovnjaka, vendar kljub strogo znanstveni metodi in tematiki, ki nikdar ne zdrsne s strokovne višine in omenjenega področja “The Yugoslav Economy under self- management” -— le ni zgolj knjiga o gospodarstvu. Res da je vsaka gospodarska knjiga v neki meri tudi zgodovinska — v kolikor opisuje del zgodovinskega dogajanja,1 a v primeru te dr. Sirčeve knjige ni dvoma, da stojimo pred izredno pomembno zgodovinsko študijo. Ne pozabimo namreč, da je za tvorce jugoslovanske komunistične države — ki so dogmatični marksisti — gospodarsko izhodišče in temelj vsemu družbenemu življenju. Ni čudno torej, če kritika jugoslovanskega gospodar-sko-socialnega sistema postane neizbežno oris celotnega političnega razvoja državo.
S. S.
(Dalje prihodnjič)
rale vključevati v boje s sovražniki in s tem priti neposredno pod sovražnikov o-genj. Kaj takega Carterjeva administracija ne želi, je rekel Carterjev svetovalec za notranjo politiko Stuart Ei-zenstat.
Ako pa veruje 'predsednik v enakopravnost žensk z moškimi, je vprašal nek novinar, zakaj vendar izključuje Carter ženske iz bojnih vojaških enot? To in slična vprašanja navzočih novinarjev so spravila Eizenstata v zadrego in je mogel odgovoriti le, da vodilni častniki ameriške vojske nočejo, da bi bile ženske v takih enotah.
Odgovor so novinarji smatrali za nezadosten in nekdo med njimi je nadalje vprašal, ali ni predsednik Carter vrhovni poveljnik vseh ameriških vojaških sil? “Da,” jc rekel Eizenstat, “ampak vrhovni poveljnik mora spoštovati nasvete svojih generalov.”
Kongresniki nejevoljni
Voditelji obeh domov kongresa so povedali novinarjem, da skoraj ni nobene možnosti, da bi kongresniki sprejeli zakon o registriranju žensk. Politični opazovalci, ki so blizu Bele hiše, priznavajo, da je to res. Dodajo pa, da se tega zaveda tudi Carter in da mu je to dejansko vseeno.
Predsednik je baje imel v mislih dva cilja: Prvič, je hotel dokazati znova svojo podporo ideji o enakopravnosti žensk v vseh panogah ameriške družbe. Drugič, Carter je vnaprej vedel, da kongresniki ne bodo odobrili predlog o registriranju žensk. Računal pa je, da bodo kongresniki zaradi svojega odklona tega predloga bolj p r i p r avl j eni sprejeti: druge dele Carterjevega programa, predvsem o registriranju moških.
Proces registriranja bi bil zelo enostaven:	na vsakem
poštnem uradu bi imeli posebne obrazce, ki jih bi moral izpolniti posameznik. Regi-striranec bi napisal svoje ime, naslov, datum rojstva in svojo številko v sistemu Socialnega zavarovanja. Registri-ranec bi se tudi obvezal, sporočiti zvezni vladi, ako bi spremenil naslov bivališča.
Carterjeva a d m inistracija poudarja, da ne bi klasificirali registrirancev ali jih poklicali na zdravstvene preglede. Tisti Amerikanci, ki nasprotujejo vojaški službi zaradi naukov svoje vere, bi se tudi morali registrirati.
Veljavni zakoni predvidevajo stroge kazni za tiste, ki odklanjajo registracijo.
VREME
Pretežno oblačno, vetrovno in hladno danes z možnostjo naletavanja snega do enega inča. Najvišja temperatura okoli 27 F. Delno oblačno jutri z naj višjo temperaturo okoli 25 F.
Iz Clevelanda in okolice
Zahvala Slovenske šole pri Sv. Vidu—
G. in ga. Karl Bojc sta darovala Slovenski šoli pri Sv. Vidu $12 v spomin ge. Pavie Arnež.
Društvo Novi dom št. 7 ADZ je tudi darovalo Slovenski šoli $13.
Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu se jim iskreno zahvaljuje.
Trideseti dan—
V	četrtek, 14. februarja cb 7h zvečer bo pri Sv. Vidu sv. maša za rajno sestro Afro Gabriel (sestro ge. Rozalije Zupančič s 60. ceste), ki se je v 94 letu starosti preselila k svojemu Bogu 12. januarja 1.1. v Gradcu v Avstriji.
Rojstni dan—
Danes obhaja svoj 84. rojstni dan ga. Julia Kamber z 5925 St. Clair Ave. Čestitajo in ji želijo vse najboljše njena družina in številni prijatelji!
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 AM-LA ima svojo sejo v sredo,
13.	februarja, ob 7.30 zvečer v običajnem prostoru. Po seji zabava.
Dar tiskovnemu skladu—
Rojakinja Paula Pustotnik, Geneva, Ohio je darovala $22 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Hvala lepa!
Velika popustila prodaja—
V	znani Anzlovar’s trgovini na 6214 St. Clair Ave. imajo veliko popustno prodajo, ki bo trajala do 16. februarja. Cene vsemu blagu so znižane za 20 odstotkov. Poslu žite se te nakupovalne ugodnosti! Maškaradni ples—
Dramatsko društvo Lilija priredi maškaradni ples v soboto, 16. februarja, ob 7.JO zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Ples bo v zgornji dvorani. Igral bo Alpski sekstet. Za vstopnice lahko pokličite Terri Jarem na 481-3969.
------o-----
Zadnje vesti
•	Augusta, Me. — Predsednik Carter je zmagal v,tukajšnjih primarnih volitvah na~ pram sen. Kennedyju. Carter je dobil 44'J vseh oddanih demokratskih glasov, Kennec. • pa 39C . Kalifornijski guverner Brown je dobil 15/1. Carter in Kennedy trdita oba. da sta zmagala.
•	Salisbury, Rod. — Voditelj Patriotične fronte Robert Mugabe je zopet ušel smrti, ko je eksplodirala močna tempirana bomba na cesti, po kateri se je peljal včeraj. To je bil že drugi poskus atentata na Mugabeja v enem tednu. Opazovalci menijo, da bi smrt Mugabeja pomenila takojšen konec premirja v Rodeziji.
. Washington, D.C. — Bivši prvak v boksanju Muhamed Ali, ki ga je predsednik Carter poslal v nekatere države Azije in Afrike kot svojegft posebnega odposlanca, se j<i vrnil v ZDA. Ali je hotei prepričati voditelje teh držav o pravičnosti Carterpeve zahteve za premestitev olimpijskih iger iz Moskve. Na wash in gtonskem letališču je Ali izjavil, da je bilo njegovo potovanje 75'V uspešno.
phffi Ameriška Domovina
X—»«<» \tl -
wSSSUSW	mMOLm	•*“
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weekj
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per y^ar; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
-rifil-’p. S3	No. 17 Monday, Feb. 11, 1980
Jugoslavija - kam?
Do zadnjih časov trdno zdravje starega jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza-Tita se je začelo nevarno krhati. Mož je v visokih letih (87), kar njegovo o-zdravljenje znatno otežuje. Svet ugotavlja, da stoli Jugoslavija na pragu v novo dobo — po Titu. Staro- ponovno sproženo vprašanje je z vso silo udarilo na dan;
; Kam in kako?
, Titova zapuščina, tako v zunanji kakor notranji politiki kljub vsem fanfaram znotraj Jugoslavije in v zunanjem svetu je zelo daleč od tega, da bi bila občudovanja vredna, čeprav je bil 85 let absoluten gospodar dežele in samodržen oblikovalec vse politike in vsega drugega — brez opozicije, ki je ni trpel in jo vedno v kali zadušil. Zapuščina je prav zaradi takega način ; vladanja privedla državo in njene narode v sedanjo o-žino velike krize. Svetovno časopisno mnenje sicer to resnico nalahko in pritajeno omenja, a raje posveča svoje kolone proslavljanju Tita kot svetovnega državnika. Nestvarno napihuje skoraj do smešnosti pomen Titovega spora s Stalinom 1. 1048, češ. da je “inficiral komuniste v obeh polovicah Evrope” (in našteva vstaje v Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem in Češkoslovaškem), in da se “komunisti v zanadni Evropi niso • mogli izogniti te infekcije” (N.Y. Times, 28. januarja 1980). Če bi bila res infekcija, v kar dvomimo, koliko dobrega je dosegla za osvoboditev prizadetih narodov? Ali ie ruski satelitski sistem danes mam' trden, kot je bil pred ‘.‘infekcijo”? Samo stvarno pozitiven odgovor na ta vprašania bi opravičil slavo, ki jo svobodni svet prepeva titoizmu v svetovnonolitičnem razvoju. Ker takega odgovora ni, je vsa stvar pristransko neresna.
A nam ne gre za svetovni učinek titoizma, mi gledamo nanj s perspektive zunanjepolitičnega in notra niepob'ličnega stanja naše stare domovine v obdobni niene krize. Ali bo Titov odhod zapustil Jugoslavijo zunanje in notranje trdno in varno?
Nai na to vprašanei odgovori Milovan Diilas, nekdanji nredestinirani Titov naslednik, vodilni partizan, ki ie titoizem obsodil pred 25 leti in 7a «voie bol jše prepričanje mnogo hudega prestal po ječah; kako on presoja noložai v Jugoslaviji. On živi na licu mesta in opazuje razmere na lastne oči. Kaj nravi on?
“Titovo vladanje ie označeno z ostrim, monoli-tičnim sistemom, pa-tudi z dinamizmom v gotovih vejah: ekonomih', kulturi, upravni decentralizaciji. Tako so pod Titom bile že začete spremembe, četudi na široko v negativni zvezi — se pravi, kot posledica kriz, ne pa kot reforme. Kriza je vidna v zunanjih odnosih Jugoslavije. prav taka kot je vidna v notranjem življenju dežele. Zunanja noziciia Jugoslavije, je bila oslabljena zlasti v zadnjih dveh letih, najbolj zaradi razcepljenosti in nebogljenosti gibania neuvrščenih narodov, katerih najvažnejši ustanovitelj je Jugoslavija, in v katere ie stavila naj večje upe ... Nerealno zanašanje na neuvrščeno gibanje je Jugoslavijo osamilo (izoliralo) v Evropi, kier so njene zgodovinske in vitalne korenine. To zanašanje je privedlo do zmotnih, nevarnih kalkulacij. kajti Jugoslavija ie mislila, da svetovna napetost. izhaja od spora med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo... in ne od resničnega vzroka — globalnega širienja (ekspanzivizma) sovjetske države.”
Yr notranjem življenju vidi Djilas največjo krizo v ekonomiji, inflaciji (27Č )• stalni deficit v plačilni bilanci, visoko zadolženost (20 bilijonov dolarjev) in največjo brezoselnost v Evropi (12A ); kljub 1 milijonu delavcev v zapadni Evropi. Dobesedno pravi: “Jugoslavija trpi na šibkosti svojega socialnega in ekonomskega tkiva:	obremenjujejo jo neučinkovite oblike
lastništva in upravljanja, nizka storilnost, zanemarjen surovi material, neprimerna uporaba mašinerije in o-čitno prednjačenje partijskih članov. Vladajoči krogi ne vuliio te strani krize, ali jo pa nočejo videti.”
Djilas potem navaja, da se ti zunanji in notranji problemi izžarevajo na odnose med jugoslovanskimi narodi, povzročajoč izolacijo reuublik in niih zaverovanost v lastne (ekonomske) zadeve, namesto da bi u-noštevali skupno določene cil je. Očito ie nasprotje med političnim centralizmom partije in silami decentralizacije v gospodarstvu, upravljanju in kulturi, kar vodi
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY II, 1980
tudi v težnjo politične neodvisnosti republik. Postavlja vprašanje, ali je Liga komunistov (partija) sploh še sposobna, po vseh notranjih čistkah, soočiti se z novimi težavami in nevarnostmi. Danes je partija masovna organizacija (skoraj 2 milijona članov) in je neučinkovita, razdrobljena v trde konservativce in bolj liberalno orientirane pripadnike.
Svojo stvarno analizo položaja zaključuje Djilas tako: “Monopol partije in politični centralizem dejansko razdvaja državljane, pospešuje boj republike zoper republiko in je z izključno naslonitvijo na neuvrščene države izoliral Jugoslavijo od ostalega sveta. V predvidevani prihodnosti ima omejene izbire: ali poglobljeno zmedo in izolacijo ter s tem povečano ranljivost za sovjetsko invazijo — ali pa postopno demokratizacijo ter povezavo svoje neodvisnosti z zapadno Evropo. Jugoslavija se bo morala notranje osvoboditi in se na ven odpreti Zapadu, kajti to so pogoji — edini pogoji — za notranjo utrditev in njeno ohranitev kot neodvisna država. Tako Djilas.
To niso smeri Titove politične zapuščine. Ali je njih uresničenje mogoče? Če ni, so Jugoslaviji dnevi njene neodvisnosti od Moskve šteti.
L. P.
Beseda iz naroda...
Pomoč koroškim študentom
CLEVELAND, O. — Mesec februar je. posvečen katoliškemu tisku. Še vedno je pisana in tiskana beseda velesila. čeprav jo dandanes televizija izpodriva. Prizor na te-lezivijskem zaslonu nenehno drsi mimo gledalčevih oči, komaj ga zazna, že je mimo; k zapisanemu stavku pa se vedno lahko povrnemo, če ga nismo povsem razumeli.
In kdo je večji glasnik slovenskega katoliškega tiska, kot Mohorjeva družba? Nad sto let nam ga nudi s svojimi ! rednimi letnimi knjižnimi darovi. Podpirajmo jo pri tem velikem kulturnem delu, pa tudi pri dodatni nalogi, ki si jo je nadela: nuditi nadarjenim fantom in dekletom iz slovenskega koroškega podeželja krščansko vzgojo v Mohorjevih dijaških domovih za najnižjo možno vzdrževalni-no. Da bi to zmogla v čim večji meri, ji požrtvovalno pomagajo dobrotniki po svojih močeh.
Odbor za pomoč revnim koroškim študentom je od zadnje objave do danes hvaležno prejel naslednje darove: Burgar Vinko, N.Y.,	$30;
Kuhar Mirko, $30; Leskovar Ludvik v spornih Marjana Jakopiča $25; Gospodarič Angela v spomin s. Gonzage $25; Zorc Štefan $15; Janez Mrzli-kar $10; Vida Sfiligoj v spomin Karla Mauserja $10, Henrik Kremžar $15.
Po Slovenski pisarni so darovali :
Frances Borman $59; N.N. $50; N.N. $15; Anton Meglič $10; Rozi Lužar $10 in Zupančič Rozalija $10.
Po g. Janezu Prosenu pa: John Sivec $100; N.N., fara MaLje Vnebovzete, $50; Ivan Hauptman $28; N.N., fara Marije Vnebovzete, $25; Rozi Jaklič $22; Anton Vegel $20; Marija Vavpotič $14; Iva Za-jac $10; Anton Nemec $10; Frances Zakrajšek $11); Matt Tekavec $10. poleg že objavljenih spominskih darov v "Skupnem znesku $355.
Odbor se vsem najlepše zahvaljuje za vsak dar in se še priporoča dobrim srcem. Bog ne bo nikomur ostal dolžnik! Darove sprejemajo: '
Jožica Jakopič, 29424 Armadale, Wickliffe, O. 44092; Janez Prosen, 16211 Trafalgar, Cleveland. O. 44110; Marija Mauser, 1085 E. 72 St.. Cleveland, Ohio 44103.
Odbor za pomoč revnim ' koroškim študentom
ISKRICE
So ljudje, ki spregovore minuto prej, preden pomislijo.
—LaBruyere
Zahvala
Cleveland, o. — Lepo
uspeli družabni večer je za nami. Odbor Društva slovenskih protikomunističnih borcev si šteje v prijetno dolžnost, da se vsem udeležence!-i lepo- zahvali za obisk. Enako pa je dolžan zahvalo tudi vsem, ki so s svojim delom ta večer omogočili, naj si bo s pripravljanjem in serviranjem okusne večerje ali v prizidku z gašenjem žeje, kakor tudi godbenikom za domačo godbo, ki je večala razpoloženje in nudila priliko za ples. Pa še dosti drobnega dela zahteva vsaka prireditev, ki ga poznajo le prireditelji sami. Prav za vse lep Bog plačaj! Z dobičkom, ki je bil kar razveseljiv, bomo lahko povečali invalidski fond, da bo mogel poslati “pirhe” našim podpirancem, deloma pa ho omogočil, da bomo s svojim glasi lom lahko nadaljevali poslanstvo.
Odbor DSPB Cleveland
-----o------
Bližata $« nam Baragova dneva v Jolielu
CLEVELAND. O. — Ze smo oživeli v letu 1980, dobro in zadovoljno se počutimo in se Bogu zahvaljujemo za vse prejete dobrote. V Clevelandu do sedaj nismo imeli hude zime. Bližamo se že pomladi in novemu življenju. Najbolj zaželjeni prazniki za nas katoličane so velikonočni. U-pamo, da jih bomo srečno in zadovoljno dočakali. Potem bo sledilo vse drugo, česar si želimo v tekočem letu.
Mi Slovenci smo majhen narod in bi bdi v svetu nepoznani, če ne bi med nami zrastli veliki možje, kateri so po svojih dobrih delih in znanju postali poznani in slavni po vsem svetu. Tu se imamo zahvaliti naši katoliški Cerkvi, iz katere so izšli visoko izobraženi in v vsem zaželjeni misijonarji.
Zlasti pridejo tu v poštev slovenski misijonarji, ki so prišli v to našo blagoslovljeno Ameriko oznanjat sveti e-vangelij Indijancem. Med prvimi je bil naš škof Friderik Baraga. Že kot kaplan v Sloveniji je začutil v svoji duši poklic misijonarja. Imel je vedno iskreno in popolno molitev do Boga in je prejemal od Boga vse milosti, potrebn _■ za njegovo težko misijonsko službo med našimi zapuščenimi Indijanci.
Vsi Indijanci, med katerimi je misijonaril, so ga: ljubili in visoko cenili, ker jim je bil v svojih delih vedno najbližji. Največjo srečo pa je Baraga pripravil Indijancem, ko jih je iz teme pripeljal do
prave luči, da so postali otroci božji.
Za vsa ta velika dobra dela, ki jih je Baraga storil za Indijance, ga je rimsko-katoli-ška Cerkev imenovala za svetniškega kandidata. Kako dolgo bomo še čakali, predno bomo imeli škofa Barago na oltarju, še ne vemo. Prepričan pa sem, da se ba to zgodilo v naši bližnji bodočnosti. Srečnega se bom počutil, ako bom to dočakal.
Po vsem svetu je naš svetniški kandidat F. Baraga med našimi katoličani že poznan, zlasti pa v Sloveniji in Ameriki, v kateri živimo. Znano mi je, da se ga v molitvi po-gostoma spominjajo slovenski misijonarji, razkropljeni po vsem svetu.
Kako bi mi stali ob strani, ko se -imamo za verne katoličane, ki vidimo na svoje lastne oči, kako se brezštevilni škofje, duhovniki in lajiki z vsemogočimi sredstvi prizadevajo, da bi imeli našega škofa Friderika Barago čim-preje za svetnika.
Letos bosta v Jolietu dva Baragova dneva: v soboto, 23., in v nedeljo, 27. julija. Mnogo je že med nami Slovencev, ki težko čakajo omenjena Baragova dneva v Jolietu, kjer se bomo sestali Slovenci in skupno molili z našimi Škoti in drugimi duhovniki za beatifikacijo Friderika Barage.
Pisec tega dopisa se vsako leto udeležujem omenjenih Baragovih dni, od leta 1966 dalje in se zato čutim srečnega. Na moje prvo Baragovo romanje sem šel kot bolnik v Marquette z željo, da bi ozdravel. To se je tudi čudežno zgodilo in zato Baragovih dnevov ne bom iz nemarnosti nikoli opustil, ne-oziraje se, kje se bodo vršili. Danej obljube ne smem prelomili.
Joliet je za Slovence zaže-Ijen kraj za Baragova dneva. Tam je krasna slovenska farna čerkev sv. Jožefa in fara lastuje lep in primeren park, ki nam bo služil v soboto, 26. julija, za skupne molitve ter vse, kar bo primerno in zaže-Ijeno za ta prvi Baragov dan. (Spored še ni določen.)
Drugi dan, v nedeljo, se fco vršila slovesna sv. maša v tamkajšnji stolnici. Več o tem bom še poročal. Znano pa mi je, da bo pri tej sv. maši sodelovalo več škofov in duhovnikov.
Mnogo je Slovencev med nami, ki bi se radi udeležili teh Baragovih dnevov, toda jim iz raznih vzrokov ne bo možno. Zato bi bilo primerno, da bi se jih v molitvi spomnili, ko se bomo nahajali v Jolietu.
Priprave za naše romanje iz Clevelanda v Joliet so že v teku. Potrebno bo veliko dela. Čeprav vse podrobnosti o potovanju še niso določene, se bomo verjetno med obiskom v Jolietu peljali tudi v Lemon t, kjer se nahaja naša Brezjanska Marija. Gotovo bomo prenočevali v Jolietu dve noči. Glede vseh teh zadev bomo še pisali.
Kmalu se bodo pričele seje Baragove zveze pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Te seje bodo zelo važne, ker se bo na njih razpravljalo o pripravah za udeležbo zavednih katoliških Slovencev Velikega Clevelanda na letošnjih Baragovih dnevih v Jolietu. Sproti nameravamo objavljati točna poročila o vseh pripravah v Ameriški Domovini. Vsi ste vljudno na te seje vabljeni!
Za potrebne informacije o romanju v Joliet lahko tudi pokličete č. g. Viktorja Tomca na 761-7740 ali pa podpisanega na 251-2117.
Jože Vrtačnik
Kalifornijski poročevalski koš
STOCKTON, Kal. — Stari naseljenci mesta Stockton zatrjujejo, da je bil prvič v tem predelu kalifornijske države močan potresni sunek letos 18. januarja okoli 11. ure dopoldne. Njegov izvor je bil blizu mesta Livermore v globini 20 km z jačino 5.5 in 6 + na takozvani Richterjevi lestvici.
Škoda ni občutna, raken v napravah Livermorskega a-tomskega instituta. Bilo je nekaj desetin ranjencev, toda ne resno ranjenih. Sledili so. še štirje sunki v približno isti jačini. Izvedenci napovedujejo nove sunke še nekaj tednov naprej. Preplah je velik. Nek ‘rančer’ je izjavil, da je bila njegova živina na pašniku pred prvim potresnim sunkom zelo nemirna. Prav tako so tudi ugotovili v Kitajski pred leti nekaj sličnega, da živina občuti nevarnost.	I
*
Rojaki, med priprtimi talci v Iranu je tudi mlad slovenski fant. Gibanje, da se jih izpusti, zajema ves svet. Pristopimo na pomoč, saj smo člani te velike države. Ajatola Homeini je kršil mednarodni zakon o zaščiti človečanskih pravic in uničil vrednost človeškega življenja. Pišite protestna pisma na:
Charge d’affaires Hassan Estessam,
Embassy of Iran 3005 Massachusetts Ave. N.W. Washington, D.C.
20008
Mi imamo svoje privilegije, imamo pa tudi dolžnosti in to je ena izmed slednjih.
*
Čudno vreme imamo letos Kalifornijčani. Ni dolgo tega, ko smo prosili “mokrote”, sedaj jo imamo preveč! Stalno deževje, sneg, vse te naravne dobrine nas obiskujejo dan za dnem. Komaj se je vreme vsaj za silo ustalilo, nas je pa obiskala gosta megla, z njo pa se kosa tudi dnevna in nočna temperatura, katera se giblje med 45 in 55 stopinjami. Poplave so napravile obširno škodo, tako so v našem srezu kar pogoltnile dva razmeroma dolga in široka nasipa.
Živinorejci so precej prizadeti in poročila navajajo, da je po skromno izračunanih podatkih utonilo do okoli 2000 krav in telet. Do časa poročila je ocenjena škoda presegla 17,000,000 dolarjev. Med človeškimi žrtvami pogrešajo samo eno osebo. Tudi na privatni imovini je škoda občutna, sedaj pa se pojavlja tudi polzenje in drsenje ilovice, katera ogroža v raznih naseljih premikanje gorskih hišic.
Narava sama kaže prezgodnje poganjke, če bo temu čudnemu vremenu sledila še slana, bo škoda še večja. Prav gotovo brez nje ne bomo, in če gledamo leta nazaj, je tudi napravila precejšnjo škodo na povrtnini in sadnih drevesih in s tem bila sodelavka pri naraščujočih cenah.
*
Ga. Deborah Ghillarducd, hčerka Bože Drnovšek-Dildi-ne, je s svojo enoletno hčerko Drezden Amalijo odpotovala k svojemu možu v Frankfurt, Nemčija. Mož David je v službi ameriške tankovske divizije. Želimo ji srečno pot, prijetno bivanje in zdrav povratek.
Njena mlajša sestra Sharon je točasno na college v Sacra-mentu in je bila za pridno ličenje in napredek v šoli v zadnjih dveh šolskih letih štirikrat odlikovana s posebmmi priznanji. Čestitamo! Želela bi v bodočnosti dobiti potrebno prakso in službo na krimi-
nalnem policijskem oddelku. Biva s svojimi starši v Sacra-mentu.
Maks Simončič -----o-----
RAZNE ZANIMIVOSTI
(Piše rojak iz Kalifornije.)
Predsednik italijanske republike in Slovenci
Predsednik Pertini je obsedel pod fašizmom dolgo dobo let v ječi. Slučaj je nanesel, da so bili njegovi sojetniki goriški Slovenci, in sicer Viktor Birsa iz Branika, Valentin Klanjšček iz Nove Gorice in Ivo Simšič iz Bukovice. V zaporu so se prav dobro razumeli s predsednikom. Pomagali so si drug drugemu, da je isti lahko tihotapil korespondenco s svojimi somišljeniki. Posebno Birsa, po poklicu mizar, je bil neizčrpljiv v zvijačah. Pripravljal je votle palice, šahovske škatle z dvojnim dnom itd. v nedogled. Korespondenca je vedno prišla na cilj. Po zlomu so bili Pertini in naši Slovenci v korespondenci, katere on ni pretrgal tudi, ko je postal predsednik. Vsi, ki so bili z njim v ječi, ga opisujejo kot poštenega, šegavega in odkritosrčnega moža, ki je znal vedno pomiriti jetnike, tudi če je prišlo tu in tam do kakega nesporazuma.
O	priliki obiska v Jugoslaviji je Pertini izrazil željo, da bi pozdravil nekdanje sojetnike. Sestanek je bil v Dubrovniku in je bil zelo prisrčen. Pertini je tedaj izjavil. “Bili smo in ostanemo tovariši, zato se moramo tudi naprej tikati.” Povabil jih je. naj ga obiščejo v Rimu, kjer bodo imeli več časa za pogovore.
Novogoriški javni lokali
Ne more se reči, da se novogoriške restavracije in gostilne odlikujejo po čistoči in dobri postrežbi. Na mnogoštevilne pritožbe gostov se je končno higijenski urad odločil za inšpekcijo. Prišel je do poraznih zaključkov, ki so ga prisilili, da je nemarne gostilničarje treba kaznovati. V malem mestu so bili že obsojeni od sodišča zaradi prekrškov proti higijeni štirje o-brati, drugi pa še čakajo, da pridejo na vrsto. Gostilna ob mejnem prehodu v Rožni dolini je bila obtožena, da so imeli v hladilniku 15 kg sluzastih, plesnjivih in smrdljivih klobas. Nameravali so z njimi postreči gostom, če bi jih inšpektor ne prehitel. Pri pregledu so ugotovili, da v gostilni uporabljajo večje število posod, ki so tako poškodovane, da jih ni mogoče več čistiti. Gostilna je last Družbene zadruge. Poslovodja je bil obsojen na 3000 din kazni. V gostilni Živinapromet so s hrano, ki se je pokvarila v kuhinji zaradi nesnage, postregli gostom, od- katerih je zbolelo 37. Inšpektor je ugotovil, da je bila kuhinja izredno nehigijenska; umazano je bilo vse — od loncev do nožev in žlic. Tudi tu je dobil poslovodja kazni 3000 din Gostilna Mark je pripravila delavcem miranskega Istoka polpete v omaki in krompir. Ker so bili polpeti smrdljivi in krompir nekuhan, so gostje slučaj prijavili higijenske-mu uradu in se tako rešili smrdeče hrane. Jasno je, da ti vzorni lokali, podržavljeni in privatni, niso preveč priporočljivi ljudem, ki se bojijo zastrupljenih želodcev, zdravnikov in bolnice.
-	Č). P.
(Dalje na 3. strani)
SMERTŠKTA tSOMOVTNS, ~ REBRUAR? IT, 1585
j
ALOJZIJ BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
Za konec
To so moji osebni spomini na moja leta v mariborskem bogoslovju. Spomini so nepopolni, ker je že precej let poteklo od tistih let in ker nimam nobenih zapiskov. To so res osebni spomini.
Lahko pa mirno zapišem, da so za mene tista leta bila lepa leta. Bil sem mlad, bil sem zdrav, učenje mi ni povzročalo težav. Seveda smo bogoslovci imeli svoje križe in težave in smo morali narediti važno osebno odločitev: ali postati duhovnik ali pa se vrniti nazaj v svet in se odločiti za kak drug poklic in se prej ali slej poročiti. Saj so bili slučaji, da se je bogoslovec odločil za drugo pot, posebno v prvem letniku. Ako se je odločil za drugo pot, zakon ni bil vedno edini vzrok za to odločitev. Včasih je bil glavni vzrok v počasi dozorevajočem prepričanju, da ga Bog ni klical v duhovniški stan. Ako je bil odkrit samemu sebi, se je v obeh slučajih (zakon, poklic) pač odločil, včasih po hudih notranjih bojih, za vrnitev nazaj v svet, in je ostal v prijateljskih od-nošajih s sošolci iz bogoslovja in duhovniki. In mi, ki smo ostali v bogoslovju, smo spoštovali njegovo odločitev in smo nadaljevali s prijateljstvom. Tudi bogoslovno vodstvo je take odločitve spoštovalo, ker je v nas gledalo odrasle mlade ljudi, ki so biii sami odgovorni za tako važno odločitev.
Bili smo zdravi; bili smo zaposleni; točno smo vedeli, kaj se je od nas pričakovalo in kaj nam je bilo prepovedano. Avtoriteta nam ni bila poseben problem; vedeli smo. da je potrebna, kjer več ljudi živi skupaj pod isto streho. Seveda smo včasih godrnjali, grajali odločitve, se jezili na ravnatelja, si domišljali, da bi mi na njegovem položaju drugače ravnali. Nismo se pa upirali. Vedeli smo, da smo bili pred stalno izbiro:	ali
sprejeti način bogoslovskega življenja ali pa zapustiti bogoslovje. Smo tudi vedeli, da bo tisti, ki je ostajal v bogoslovju iz kakšnih sebičnih razlogov in nagibov (“gosposko” življenje, zasigurana služba, zgolj zadovoljiti starše), dobil prej ali slej sporočilo:	“gospod, vodstvo Vam
svetuje, da se prihodnje šolsko leto več ne vrnete v bogoslovje” (consilium abeun-di); ali pa je dobil odlok, da naj zapusti bogoslovje v nekaj dnevih (izključitev). In taka sporočila so bila navadno d o k o n čna; posredovanje staršev, domačega župnika, prijateljev ni veliko pomagalo.
Razmerje med vodstvom in nami je bilo izraz medsebojnega spoštovanja. Vodstvo nas je smatralo za qdraslc ljudi,/ki so odgovorni za svoja dejanja in odločanje. Fant je ob vstopu bil navadno 20 let star in je bil navajen na samostojno odločanje in red že iz gimnazijskih let.
Strokovno znanje se nam je širilo; poglabljanje v razlagi veroizpovedi, zapovedi in zakramentov (dogmatika, sveto pismo, filozofija,, zgodovina, moralka). Podrobna navodila, kako živeti in delovati med ljudmi (pastirna, liturgika, cerkveno pravo). In napotila za osebno duhovno življenje in rast.
Ob koncu petega letnika je bilo mašniško posvečenje (za mene po šestem letu); ako je bogoslovec bil pripravljen in
voljan, in ako ga je vodstvo smatralo za vrednega duhovniške službe. Mašniško posvečenje je pomenilo prelomnico: “do sedaj sem bil pod varstvom bogoslovnega vodstva in dnevnega reda, od sedaj naprej pa bom več ali manj na svoje, v službi Boga. Cerkve in ljudi.
Zadnji odstavek teh spominov: 'iskrena zahvala za pomoč, ki sem jo dobil od Lojzeta Kozarja v domovini, od Poldeta Miheliča, Viktorja Breznikarja in Jožeta Verov-ška (posebno za dnevno življenje v jugoslovanski armadi) v Severni Ameriki.
(Konec)
D0MA~iifP0SVETU
Sovjetski poslanik v Teheranu Vinogradov je po napadu na sovjetsko poslaništvo, ki so ga iranske varnostne straže zavrnile, iranskemu vodniku Homeiniju, kot poročajo zanesljivi islamski viri, trdo dejal: Sedaj je ura tri, čez 45 minut Irana ne bo več! Homeini je te besede dobro razumel; svarilo je zaleglo! Svojetsko poslaništvo v Teheranu Homeinijeve straže pazljivo čuvajo.
❖
Naše narodno gospodarstvo v preteklem četrtletju še ni prešlo popolnoma v zastoj, je še vedno nekaj rastlo. Tako vsaj trdijo uradni podatki, v kolikor so bili objavljeni. Vsi med tem trdijo, da bo zastoj nastopil z vso očitnostjo v tem in naslednjih mesecih. Pri tem ne kažejo samo na avtomobilsko industrijo in na pojemajočo gradnjo domov ter stanovanj, zastoj sega že tudi v druge gospodarske panoge.
Narodno gospodarstvo naše dežele naj bi po napovedih večine gospodarskih strokovnjakov nazadovalo v prvi polovici letošnjega leta na letni ravni 4%, nato pa bi naj nazadovanje začelo popuščati in bi naj še pred koncem leta znova prešlo v rast.
Manjšina je prepričana, da bo zastoj trajal preko konca letošnjega leta tja do druge polovice prihodnjega.
Padanje gospodarske dejavnosti naj bi povečalo brezposelnost do konca letošnjega leta za okoli 2 milijona na preko 8 milijonov (8%).
*
Boj proti inflaciji, ki ga je začel Federal Reserve Board 6. oktobra lani s povišanjem obrestne mere in omejitvijo rasti denarnega obtoka, ni pokazal doslej nobenih vidnih uspehov. Cene so rastle v enaki meri tudi v zadnjih mesecih leta. Povišanje cen petroleja na mednarodnem trgu pretekli mesec bo potisnilo navzgor znova tudi cene vsega ostalega.
Življenjski stroški so v letu 1979 porastli za okoli 13%. Kar je stalo 1. januarja 1979 $100, je stalo 1. januarja 1980 povprečno $113. Kupna moč dolarja je padla doma za povprečno 13%. v tuji tri, zlasti v
Evropi pa še za precej več.
*
Amerikanci smo v letih po drugi svetovni vojni, ko je bil .dolar trden in povsod za-željen, v velikem številu ho dili na obiske'v Evropo in v druge dele sveta. V zadnjih lotih je odhajalo vedno manj ljudi iz ZDA na tuje, povečuje pa se obisk tujcev, zlasti Japoncev in zahodnih Evropejcev v ZDA. Trdijo, da bomo letos prvič po drugi svetovni vojni doživeli, da bo prišlo v ZDA več tujcev iz prekomorskih dežel, kot pa bo odšlo v te na obisk ljudi iz naše dežele.
Iz koledarja Senike iotejeve družie m L
... Do nedavnega je veljala v ZDA tkm. politika “Melting-pot” t.j. topilnika, pritiska za amerikanizacijo priseljencev, v katero naj bi pretopili svoj delež, l, . . so postavili pod vprašaj tisto idealizacijo ame-rištva, ki se je imenovala Melting-pot.. . (Qskar Simčič, Narodnost v luči teologije in Cerkve proti letu 2000)
❖ *•. *
. . . Ko je ob 12.40 prišel sv. oče, ga je z burnim ploskanjem pozdravila vsa dvorana. Papežu se ni prav nič mudilo, da bi dospel do svojega sedeža na odru. Pozdravljal je, se ustavljal in rokoval ... Papež je nato v slovenskem jeziku dejal: Zelo me veseli, da spregovorim v njihovem jeziku tudi slovenskem romarjem, ki prav tako prihajajo iz tržaške škofije . . . (J.M., Tržaški Slovenci pri papežu Janezu Pavlu II.)
* * ❖
Zadnja leta je med našimi ljudmi na območju Plešivega in Krmina prišlo, skoraj bi rekli, do pravcatega kulturnega preporoda. Nekaj let imamo poleg šole tudi slovensko mašo, med katero poje pevski zbor, ki ga požrtvovalno vodi Ferdinand Simčič. (Ivan Prinčič, Na skrajnih obronkih Goriških Brd)
* * *
Njegovi starši so izhajali iz *
Skrb za bodočnost je bila v preteklih tednih posebno vidna v skokih cen zlata na svetovnih trgih. Zlato, ki je veljalo pred desetletjem $35 za unčo, je preseglo v začetku tega leta $650 za unčo. Nekateri napovedujejo, da bo pred koncem tega leta unča zlata stala $1,000 ali celo več. Strah pred novo veliko vojno je ponekod po svetu povzročil pravi preplah.
Stari rek pravi, da nobene juhe ne pojemo tako vroče,, kot je skuhana. To velja tudi za naše življenje na splošno. Z zaupanjem v sebe in v našo deželo, s previdnostjo in skrbnostjo bomo premagali vse težave, preživeli vse stiske in nevarnosti.
^	m
Obresti ha posojila so se dvignile pretekli mesec na novo rekordno višino. Banke zahtevajo 15.25%) za svoje najboljše stranke, dolgoletna posojila na nakup hiš so 12% in čez, če jih je mogoče dobiti.
Ker so dvignili obrestno mero v Švjci, Zahodni Nemčiji in v še nekaterih državah svobodnega sveta s trdnimi valutami, govorijo o možnosti povišanja te tudi pri nas, četudi sodijo nekateri, da so obresti na posojila dosegla že višek ali pa so tik pri njem.
*
Predsednika Carterja boj proti inflaciji je obhajal pretekli mesec prvo obletnico. Ta je bila kaj žalostna. K.o je Carter lani objavil svoj boj proti inflaciji, je bila ta na letni ravni nekaj nad 7.5'%, pretekli mesec pa se je držala na nekaj nad 13%.
Neuspeh Carterjevega boja proti inflaciji je prisilil Federal Reserve Board k lastnim trdim ukrepom pretekli mesec, ki bi naj zavrli inflacijo. Te ukrepe, objavljene 6. oktobra 1979, so pozdravili gospodarski strokovnjaki doma in po svetu. Vsi jim želijo poln uspeh, pa istočasno niso prav prepričani, da ga bodo dosegli.
Bivši zakladni tajnik Michael Blumentahl je izjavil nedavno, da preds. J. Carter stvarno ni imel nikdar jasne politike v pogledu boja proti inflaciji, prenekateri sodijo, da jo še vedno nima. Ko je objavil polno podporo ukrepom Federal Reserve Boarda, je že tudi zagotavljal posameznim gospodarskim panogam izjemo od rfjih.
(Iz Glasa ADZ)
Volč pri Tolminu ... Na Dunaj ga je kot dečka privedla naklonjenost grofa Guida Co-benzla, ki je v njem opazil slikarski talent . . . (Verena Koršič, Franc Kavčič, Ob 150-letnici smrti)
❖ ❖ ❖
Aprila je končno izšel list z naslovom SLA V JANŠKI RODOLJUB . . . Izšel, je na štirih straneh, kakor pozneje vse številke, v eni obliki in enako dvojezično. Datum izida je 29. april 1849 . . . (Martin Jevnikar, 130 let od prvega slovenskega časopisa v Trstu)
* * *
Kongres je pripravila Columbia University iz New Yorka pod pokroviteljstvom Furlanskega filološkega društva iz Vidma. Glavno breme za organizacijo tega srečanja je nosil naš rojak prof. Rado Lenček . . . (M.M., Mednarodni lingvistični kongres ob 50-letnici smrti jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenaya)
* * *
Na obisku pri mons. Ukmarju zvem, da piše Mariologijo.
“Slovenci je nimamo,” pravi.1
Še se ni razodela novica o padcu Aleksandra Rankoviča in tako se v pogovoru dotakneva bivšega policijskega malika, ki mu zdaj Tito očita “španske metode”.
“Ob tem šrtbunku bi se lahko tudi Tito marsikaj naučil”, meni monsinjor. (Alojz Rebula, Moja srečanja z mons. Jakobom Ukmarjem, leto 1966, torek 5. julija)
* * , *
Stanko Premrl je bolj znan kot avtor cerkvenih vokalnih skladb . . . Od njegovih posvetnih pesmi se namreč pri nas poleg Zdravice, V Korotan in nekaj otroških pesmi bolj malo poje. (Zorko Harej, Stoletnica rojstva Stanka Premrla)
* * ❖
V
Kadar so bili otroci premajhni, so jih strašili z “jago” ali “dugo” (divjo) babo, ki da mlade zajaha krog vratu in potem jo mora vsak nesti okrog stanu . . . “Jaga” ali “du-ga” baba ali tudi “štefenajka”
. so pravili visoki oblasti skali, ki se je dobfd odražala na skrajnem pobočju Rdečega roba. Toda že nekaj let je ni več . . . (Jožko Šavli, Iz tolminskega sveta)
❖ * *
Ukovške krave nosijo starinska imena . . . šeka (še-kasta t.j. rdbče-belo lisasta), Cika (cikasta t.j. bela po hrbtu in čez pleča prednjih nog, drugače rdeča) . . . Pravna (ruša t.j. temna bakreno rdeča)
. . . (Osvald Errath, Ukovške planine)
* * *
Šapajo le purši t.j. fantje, ki še niso šli k vojakom . . . V bošku si vrežejo jedlovo brino . . . (Dani ZČlloth, Ša-panje v Ukvah)
* * *
Grivec dobesedno:	... Z
vprašanjem o častnem stiku slovenske preteklosti s sv. Cirilom in Metodom je spojeno še drugo književno-zgodo vi n -sko in bogoslovno vprašanje, namreč Brižinski spomeniki . . . Zveza drugega Brižiiiškega spomenika z govorom Klementa Bolgarskega (Ohridskega) je dokazana ne le glede oblik, ampak tudi glede bogoslovne vsebine . . .
S tem boljševizem uvaja svojstveno pojmovanje zgodovine in zgodovinske znanosti, najodločneje izključuje verske tradicije in versko znanost. Vprašanje o sv. Cirilu in Metodu pa je v jedru versko, bogoslovno. Prof. Grivec (J.Š., Smo Slovenci res samo podložen narod?)
* , 'l-	:!:
Sicer so slovenski pisci že pred prvo svetovno vojno primerjali še nekatere druge slovanske in slovenske izraze, ki se očitno nahajajo v nemščini,
%
•»
*
KOLEDAR
društvenih prireditev
t*++**•*+*+*****++*4*++**+****»*++*+**+**#****t**+****trt*****t*t+++n
FEBRUAR
16.	— Društvo TRIGLAV,
Milwaukee, priredi maške-radno zabavo v dvorani cerkvi sv. Janeza na Cold Spring Rd. Pričetek ob 6. zvečer. Večerja, ples in maske.
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
MAREC
2.	— Klub slov. upokojencev
za Holmes Ave. okrožje priredi vsakoletni banket. Kolik) bo servirano od 4. do 6. zvečer.
9. — Pevski zbor Jadran Pri_
redi koncert in razstavo v počastitev 60-letnice svojega obstoja v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 3.30 pop. Igra orkester Markic-Zag-ger.
16.— Misijonska' Znamkarska
Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Kosilo bo servirano od 11.30 do 1. popoldne.
22.	— Glasbena Matica priredi
svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
23.	— Dramatsko društvo Lilij a poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
29.	—JSaiiucarski klub na Waterloo Rd. in Balincarski krožek Slovenske pristave priredita skupno večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd., začetek ob 7. uri. Igra orkester Dušan Mamič.
30.	— Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v svetovidskem avditoriju, od pol dvanajstih do treh popoldne.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
27.—Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave , Maple Hts., O.
MAJ
3.	— Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v, Collinwoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani.
11. — ‘Materinska proslava
Slovenske šole pri sv. Vidu. 16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer -- SDD na 15335 Waterloo Road.
18.	— Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku.
26. — Spominska svečanost
društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek ob U. dopoldne.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripraki pri spo-
tako nemški “Krenn '(od hren), “Kram (od hram), “Kuerschner” (od krznar). “Saebel” (od sablja) . . . (Jožko Šavli, “Govorimo Slovenko, mislimo pa nemško”?)
minski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga.
29.	— Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi.
JULIJ
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20.	— Misijonski piknik s sv. mašo irt kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
27.	— Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
24.	— Športni dan in piknik
društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana. SEPTEMBER
13. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon.
-----o———•
Razne zanimivosti
(Nadaljevanje s 2 strani)
Smola sodnika Halvonika
Halvonik je ugleden sodniK prizivnega sodišča v San Franciscu, Kalifornija, in je bil resen kandidat za sodnika naj višjega sodišča v Sacra-mentu. Le par dni pred imenovanjem na to visoko mesto je imel veliko smolo. On in njegova žena, katera je tudi odvetnica, imata v Oakland-skih hribih, najlepšem delu mesta, luksuzno hišo. Okna so zastrta s težkimi zavesami, tla pokrita z debelimi preprogami in iz vsakega kota duh ti blagostanje. Ni čuda, da je to. le težko prikrito bogastvo, vzbudilo veliko zanimanje nepoklicanih. Ko je žena nekega dne prišla domov, je c-pazila, da so ji tatovi okradli hišo. Prestrašena je poklicala policijo na lice mesta. Pri tam ni nti pomislila, da imata v hiši gotove stvari, za katere ne sme vedeti oko postave. Ko so prišli v hiše organi javne varnosti, se jima je odprl krasen pogled; pred njimi se je razprostrl gozd marihuane. štiristo mladih drevesc, skrbno gojenih v cvetličnih lončkih. Temu je sledil žalosten konec. Sodnik je bil suspendiran in sedaj se morata oba zagovarjati pred kazenskim sodiščem. Četudi hoče ona prevzeti vso odgovornost nase, nič ne pomaga.
Oaklandski Slovenec
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Avi- < K. 68 St. 361-421* IZDAJAMO 7 U / ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČ) DRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 1 bedrm split, acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $89,900. Transferred owner will consider all offers. For appt, Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
_____________________ (X)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
CaU 732-7880
(X)
FURNITURE REFINISHER
A large Furniture Co. requires a finisher for its warehouse operations. The applicant should be competent in all phases of restoration and touch up and be experienced with various furniture finishes. This is a permanent inside position with paid vacations, medical insurance and other benefits. Call Mr. Tyler at 341-3201.
J. L. GOODMAN FURNITURE CO.
3201 HARVARD AVE.
CLEVELAND, OHIO
(16-19)
Wanted
Case making company looking for a few young men to train as a new generation of craftsmen to replace those approaching retirement. Applicants must be reliable and use their hands well. Call Mr. Nosse 621-8447.
(15-17)
STANOVANJE V NAJEM"
4-sobno stanovanje z novo kopalnico s prho oddamo odraslim. F. 63 St. in St. Clair.
Kličite Al na 432-1324
(13-17)
HOUSE FOR SALE
E. 63 St. Single Home.
881-4692
(15-19)
MONEY
I	want to buy wood ice-box or any old furniture.
942-8193
(12-25)
FOR SALE
Lake Shore, Westropp. 2 Family. 5 Rooms down, 6 up.
2	Car garage. For immediate sale. $28,900. Call 951-8530.
FOR SALE
Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2 family, Goller Ave. $12,900. Call 951-8530.
(13-24)
Young Company needs experienced person in machine shop and assembly work. Call 851-8828 from 8 to 5.
(15-17)
’"STANOVANJE V NAJ EM
5 zgoraj, na 15711 Holmes Ave. Kliičte 541-5161.
(17-18)
APARTMENT FOR RENT
Clean, quiet adults only — NO PETS. $30 to $32 per week. — 361-4550.
(17-19)»
House for Sale
3	Bedroom ranch. Separate in-law suite. Barn & lake.
House for Sale
5 Bedroom split. 2 Barns, 5 acres.
Call Madeline Barth 729-1606.
SMYTHE CRAMER CO.
(17-19)
AMERIŠKA DOMOVINA, REBRUARV 11, 1980
Vaclav Benei-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Kralj je bil presenečen; zdelo se je, da nekoga išče in ga ne more najti.
Na očeta Dobrogosta so pozabili popolnoma.
Kraljeva nevesta je bila če nestrpna. Naenkrat ji je prišlo na misel, da morebiti oni starec v posivelem, nekdaj črnem oblačilu ni oče Dobro-gost; in vendar je obljubil, da on sam, — on edini na veke združi pred oltarjem njuno zakonsko zvezo.
Med bodrckimi starosti je postajalo nemirno. Nekoliko se jih je zbralo okoli Gnjevo-ša.
“Oče Dobrogost... Ali si to ti? ... Neizrečeno sem vesela, da te vidim ... Ali me ne poznaš?”
Te besede so se nevesti izvile iz grla z glasom, katerega ni mogoče popisati.
Mož, za katerega se sredi vse te krasote, vsega tega zlata in srebra, ni nikdo zmenil in ki je stal poleg drugih tako skromno, kakor da ne pozna tu žive duše, — je naenkrat stal pred belcem, čistejšim od snega, na katerem je v sedlu, prevlečenem z bar-žunom, sedela danska kraljica; Draguška se je sklonila k njemu, odgrnila si z obraza pblpregledni pajčolan, in oče Dobrogost ji je pritisnil na belo čelo dolg poljub.
“Bog bodi s teboj, duša draga!”
Močno sem te že pogrešal, častiti oče. Draguška se te spominja vsak dan neštetokrat.”
“Bog živi našega dragega blagovestnika!”
Starosta Gnjevoš je takore-koč zagrmel in njegovi tovariši so se mu vsi pridružili.
“Edini Bog živi našega dragega blagovestnika, ki nam je odgojil tako dobro knjegi-njo!”
To klicanje se je gotovo culo do morja in morski valovi so jo nesli na danske
V SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI
LJUBLJENE ŽENE, MAME IN STARE MAME ^
MARIJE ŠUŠTERŠIČ
roj. Kocjan
Dotrpela je in nas zapustila 10. februarja 1977
Ljubili smo Te v življenju, ne bomo Te pozabili v smrti.
Žalujoči: Tomaž — mož; Frank, Tomaž z družino, Joško — sinovi; ter ostalo sorodstvo v Ameriki in v Sloveniji. Berwyn, 111., 11. febr. 1980.
bregove.
In že je bila tu tudi Jitru-ška z materjo Živeno ... Kraljeva nevesta je obe poljubila na lice, in iz polkroga je stopil stari Ljudevit, ki bi bil rad tudi nekaj spregovori!, toda nikakor mu ni hotelo iz grla na jezik.
Valdemar je govoril z Do-brogostom in škofovo obličje je postajalo temnejše in temnejše. Desnica, na kateri je imel rdečo rokavico z zlatimi križi, je stiskala pastirsko palico, kakor da hoče dragoceno kovino zdrobiti.
In že so zopet zvonili zvonovi, vnovič doneli rogovi, zopet pele trobente, kakor bi tekmovale z ropotanjem bobnov in z vsemi temi glasovi se je burnejše in burnejše mešalo vriskanje ljudstva za kraljem in njegovo nevesto, idočima v mesto.
In drugi dan je nad staro Ljubico posvetilo sonce s svojim naj svetlejšim žarom! Od časa, ko so v temnem starem veku postavljali tu ogelni kamen prve koče, ni bilo tukaj takega dneva, in vnuki onih, ki so videli današnji dan, niso videli v mestnih ulicah niti v času naj večjega procvita tako visokih in junaških vitezov, kakor jih je bilo tu tedaj, ko se je ženil danski kralj Valdemar s hčerjo češkega vojvode.
Ulice, vodeče v cerkev, so bile prejrežene z dragocenim rdečim suknom, in kakor da so se spremenile v najrazkošnejše drevorede ... In koliko cvetja je bilo natresenega na pot proti svetišču. Na mnogih mestih so stali slavoloki iz zelenja. Marijanska cerkev je bila znotraj podobna čarobnemu vrtu.
Le ena senca, če je mogoče govoriti o senci, je motila slavnostno soglasje....
Bukovški škof se ni udeležil poročnih obredov. Na ni-kak način ni hotel očetu Do-brogostu dovoliti, da bi blagoslovil kraljevsko zakonsko zvezo, češ, da njemu samemu pripada ta pravica, katere ne prepusti nikomur.
Bukovški škof je bil eden izmed onih, ki bi bili v Bo-drcki deželi naj raj še videli stari red in na mestnih utrdbah brunšviške prapore. Očeta Dobrogosta je sovražil, kakor hitro je izvedel za delovanje tega blagovestnika. Saj bi bili morali Bodrci v svojih vaseh brez njega vnovič staviti križe, vnovič bi bili morali pred njimi uklanjati svoje glave, nedavno pregnanstvo bi bilo prešlo čisto hitro, in če bi ne bilo danske pomoči, bi se bilo brunšviško gospod-stvo v uporni deželi vnovič u-trdilo...
Kralj Valdemar se je vendar premagal. Oče Dobrogost je moral uporabiti vso svojo ' zgovornost. Glede na svojo o-sebo bi bil čisto rad odstopil. Toda kralj je ukazal, in Draguška je prosila. Oče Dobrogost se nato ni več obotavljal.
Okoli oltarja, na katerem, je gorelo morje luči, so se razpostavili danski junaki. Voščene sveče v srebrnih svečnikih so se kalile v lesku c-klepov, verižic, obešenih okoli vratov in biserov na ročajih dragocenih mečev.
V svetišču je bilo dober tisoč ljudi, toda nikdo ni niti dihal, oči vseh so bile uprte v očeta Dobrogosta, katerega glas je zvenel kakor naj čistejša zvonovina in le malo, zelo malo lic je bilo, po katerih niso tekle solze__
VSESLOVENSKI IZSELJENKI M
Na praznik sv. Družine v nedeljo, 80. decembra lanskega leta, so po vseh župnijah vseh treh slovenskih škofij obhajali izseljenski dan. Zakaj ? Zato, da bi vsaj enkrat na leto stopila pred oči vseh vernih slovenskih ljudi vsa velika problematika tako imenovanih slovenskih zdomcev in izseljencev. Slovenskemu zdomstvu kakor tudi izseljenstvu, temu živemu ter izredno akutnemu problemu slovenskega naroda, sta ob lanski vseslovenski izseljenski nedelji posvetila oba današnja vodilna slovenska verska in cerkvena lista mesečnik Ognjišče in tednik Družina, še posebno pozornost, med drugim gotovo tudi zaradi tega, ker imata oba lista tudi med slovenskimi zdomci in izseljenci mnogo naročnikov in še več svojih bralcev. Za to smo jima mi izseljenci a-kor tudi vsi zdomci zelo hvaležni. Pokazala sta, da še mislita na nas, še več, da nam resnično želita vse dobro, duhovno in telesno. Pri tem so sodelovali ne samo uredniki in drugi sodelavci pri Ognjišču in Družini. Zlasti pa so ob tej priložnosti sodelovali s svojimi prispevki tisti naši duhovniki, ki delujejo med našimi zahodno evropskimi zdomci. Kar 34 je le-teh. Že sama ta številka nam pove, kako pomembna zadeva mora biti za slovenski narod njegova zdomska in izseljenska skupnost.
Neka j številk o slovenskih zdomcih po Evropi
Po božični številki Družine, ki je bila v veliki meri posvečena našemu zdomskemu in izseljenskemu vprašanju, podajamo. v naslednjem nekaj statističnih podatkov, zlasti še koliko je slovenskih zdomcev - po podatkih njihovih dušnih pastirjev - po državah Zahodne Evrope: ANGLIJA 800; AVSTRIJA 8.000; BELGIJA 2.000; FRANCIJA 20.000; ITALIJA (brez Julijske krajine in Benečije) 4.000; NEMČIJA 50.000; NIZOZEMSKA 800; ŠVEDSKA 3,500; ŠVICA 5.000.
Po zanesljivih statističnih podatkih se danes vrti število Slovencev v Evropi okrog 90.000, to je morda četrtina ali pa vsaj petina delazmožnih Slovencev povprečne starosti od 20 do 45 let. Med njimi jih je 75 odstotkov poročenih; 66% moških.
Po isti Družini so naši ljudje odhajali v omenjene evropske države v glavnem v štirih valovih. Prvi val v začetku tega stoletja; drugi po zadnji svetovni vojski; tretji po letu 1957; četrti in obenem zadnji doslej po letu 1982; ko so se jim na široka odprla vrata v Zahodno Evropo.
Problematika slovenskega zdomstva
Na vprašanje, ali je bilo našim zdomcem potrebno iti zdoma ali ne, je odgovoril takole izkušen slovenski zdomski dušni pastir in socialni delavec: “Potrebno jim je bilo iti z doma, še potrebneje pa bi jim bilo ostati doma.” Po istem viru je' problematika slovenskega zdomstva zelo različna. Slovenska socialna delavka na Dunaju Ema Murko ve o tem povedati to-le: “Večino je pognala želja po zaslužku. Mnogi si žele urediti domačijo; morda postaviti novo hišo, nabaviti si gospodarske in gospodinjske stroje. Nobenemu ne priporočam, da bi si iskal zaslužka na tujem. Ni vredno. Tujina ni brez pelina. Najbolj pereče pa je materialno bogatenje, katero tujina ponuja; človeka, ki ga je iztrgala iz ožjega domačega okolja in skupnosti tako velikokrat bogato obdarja z duhovno revščino.”
Mnoge sicer novo okolje z visokim standardom a z moralno okuženim ozračjem odtrga od. živega krščanstva. Boleče vprašanje je zakonska zvestoba. Na vsak način naj bi bila oba zakonca skupaj. Narodnostno je premalo žive zavesti. Kar se kulturnega udejstvovanja tiče, je to ponekod na zavidljivi višini; spet drugod pa se zbirajo za cenene užitke pijače in plesa ter za ono, kar je s tem obojnim v zvezi. Problem izra-
bljanja prostega časa spada med najbolj zapletena vprašanja. Premnogi naši ljudje ne vedo kaj početi posebno fantje. To marsikoga zanese v beznice. In kar je s-tem v zvezi, po nemških podatkih, neverjetno zanimivo, je to, da po nemških revijah in filmih prav zaradi tujih delavcev tako cvete pornografija. Prosti čas jih mnogo zapelje tudi v kriminal
“Tujina je in bo ostala mačeha”
Tako je ne samo rekel marveč tudi zapisal ob zadnjem vseslovenskem zdomskem in izseljenskem dnevu izkušen slovenski duhovnik in socialni delavec. So taki, piše, ki vedo, zakaj so prišli v Nemčijo ter koliko časa mislijo ostati tam; nekateri tudi za stalno. Žal pa, da je tudi takih med njimi veliko, ki žive tjavdan; brez cilja. Kdor nima jasnih ciljev pred sabo, tak naj raje ostane doma. Kdor pa je poročen in ima ženo in otroke, pa naj vsaj dvakrat premisli, da se bo prav odločil. Kaj mu koristi morebitni gospodarski dvig, komfort ali morda celo luksus, če pa gre vse to na račun zakona in družinskega življenja. Slovenski zdomski duhovniki in socialni delavci imajo polne roke takega dela. Nemške sociološke razprave, na katere se lahke zanesemo, vedo povedati, da je zakon zdomcev po enem letu zdomstva brez zakonskega druga že resno ogrožen. Tujina je in bo ostala mačeha!
Tisti rojaki in rojakinje, ki so tudi v zdomstvu ostali zvesti svoji veri, ti pa so trdno povezani s svojimi slovenskimi duhovniki, katerim pa je mnogo laže - piše božična Družina - delovati na primer -V Avstraliji kakor pa v Nemčiji, kjer hodijo naši ljudje za vse večje praznike domov. Sicer pa je za ohranitev vere med zdomci velikega pomena zdomski kakor tudi domači slovenski verski tisk in pa redna stalna povezanost, pismena in ustna, s svojimi ožjimi domačimi kakor tudi z dobro domačo druščino.
-----o---—-
Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine!
Ssdšie previdni prš odmetavanju snega
V pričakovanju, da bo zapadlo še precej snega, American Heart Association svari moške in ženske, da naj bodo zelo previdni glede odmetavanja snaga, da se pri delu preveč pe utrudijo.
Heart Association svetuje, da naj ljudje srednje starosti, še bolj pa ostareli, četudi še niso imeli nikakšnih sitnosti s srcem, večkrat pri odmetavanju počivajo in takoj nehajo čim čutijo utrujenost ali premočno utripanje srca. Ljudje, ki že imajo težave s srcem, pa se sploh naj ne dotaknejo lopate, razen če jim njihov zdravnik to dovoli, kar pa je malo verjetno.
Za zdrave in mlade ljudi pa je odmetavanje snega na svežem zraku kar zdravo delo, če je pravilno razdeljeno.
Lepo in prav je, če mladi pomagajo ostarelim sosedom, kadar zapade sneg. Naši stari ljudje so zelo vestni gospodarji in hočejo imeti pred svojo hišo sneg odmetan. Če ni nikogar, ki bi jim pomagal, sami primejo za lopato, a je za marsikoga-to. že bilo usodno. Za mlade pa bi bilo le nekaj minut dela, če jim kdo priskoči na pomoč. Hvaležni vam bodo!
Vesti iz Slovenije
KOPER — V vodnjaku na Prešernovem trgu so Koprčani zajemali vodo več kot 390 let; po izgraditvi koprskega vodovoda pa je vodnjak le še turistična znamenitost. Žal pa Koprčani slabo skrbijo zanj, saj so se v njem nekaj let nabirale samo smeti.
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO


20o DISCOUNT SME
A NI L OVIR'S ^ DEPT. STORI
@214 Sl. Clair Ave.
M\ ffetefa is	At Least 20%
Sale Elis Fek IB
■ ' SME MS0 INCLUDES:
50% OFF m MEN’S AND BOYS SHIRTS, SLAGKS mn SWEATERS
50% IFF ON LAPIS AID GIRLS HOUSES, SHUTS AND SLAGKS
10% OFF mi LADIES DRESSES

_/>
NOVICE- ž nega svsJa
NOVICE- fei |i!i pofrebujele NOVICE- fei jih dobile še mk
MOV ‘E- popolnosti! nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne NO V ICE- ki so zanimive
vam vsak dan pristala v hiio
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
5 |
——MgaBBlglP-
U vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. CJair Aver.ui*
Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: oKrožmce, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in' osmrtnic«'
Najlenea. izdelava - Ps-vowateis papir - Hitra postrežb« NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
'i
TRGOVSKE TISKOVINE PRIVATNE TISKOVINE