jmf sem PoStnfoa pfa?ang~v ejolovtnf cenaiu ihrHHnPt§&a, gggIipar večernih CeTia 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 120 Maribor, pondeljek, 26. septembra 1927 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri postnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 Velja mesečno, preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa12Din »JIJTRAP Telefon: U red rt. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c*ata št, 1? Oglasi po tarif« Oglase »pr« jem a tudi oglasni oddelek »Jutra** v Ljubljani, PiiiiraoM ebdi it. 4 Resna beseda es prihodu nemških nov^narj@w Nemštvo in naši Nemci — sovražimo vzgo Maribor, 26. septembra. Danes, ko so prispeli v Maribor zastopniki nemškega tiska iz Nemčije, zastopniki javnega mnenja v velikem stomilijonskem narodu z bogato kulturo, se nam zdi potrebno, da Spregovorimo nekaj besed o zastopnikih tega naroda v naši državi, zlasti, v kolikor sc tiče Slovenije. Ne bomo tu ponavljali starih trditev, da se nemških ostankov po naših mestih in trgih in ostankov umetno naseljenega nemštva v Št. Um in drugod, takozva-nih stldmarkovc.ev, ravno radi njihove sporadične naseljenosti in nekompakt-nosti niti odda'eč ne more smatrati za narodno skupino. Vendar pa tudi tem o Stankom ne odreka država njihovih pravic, ker imajo povsod, kjer so za to dani zakoniti pogoii, svoje nemške šole in se tudi sicer danes lahko neovirano kulturno razvjiaio. Toda - jn tn preidemo, takoj m Jedro stvari — eno zahtevo morajo naši Nemci izpolniti: prelomiti motalo s svojo iz Avstrije podedovano tradicijo 'n menfftlitetom da med naš’m slovenskim ljudstvom iščejo prosehtstva za ' svoio nemško politiko, v, drugimi besedami, da med našim narodom vzgajajo renegafe. Minule volitve so zopet z bengalično tučio posvetile na tn žalosten noiav v našem državnem življenju, pom v, ki Vedno znova meče senco neprijaznega razpoloženja v ogromni večmt našega slovenskega naroda proti nemštvu. Nemški »vodilu« v Mariboru So bili razočarani nad molim številom nemških glasov v Mariboru in govorijo sedaj okrog, da postavka jo »proskrloeij-sko« listo vseh onih mariborskih Nemcev, ki niso šli volit in so baje s tem povzročili poraz dr. Miihleisnu. Nas to dalje ne 7nnhun> ker je to Mihova m-trania zadeva. Toda, nni gg. M tihi-eisen in njegovi kotnponjoni vprašnm svojo vest: Ako so od volitev izostali ^es' kakšni pristni Nemci, ali se jim ne ^di. dn, K0 ie tem gospodom morda vendarle kot pravim In poštenim Nemcem v-astudil način dr. Miihleisnove propagande. Da so videli, kako Miihlelitftn s s'ovenekimi brošurami, lepali in letaki izkopava starega duha rene^atstvn. Štajercilnnstvfl, slovenskih odra div W>V. ki bi uai mn znsignrnM mandat? Ali se no zdi dr c<> pravi”’ in poštenim Nemcem studilo, dn bi nni Ivi Spoštu emo nemški narod, itel;e renegatstva nemški poslanec iz Slovenije izvoljen z glasovi Slovencev, ki so za par nemških jlesetakov prodali svojo slovensko dušo? Ali naj gospodu Mžhleisnu morda navedemo imenoma slučaje, ko so n. pr. v ptujskem in ormoškem kraju dobivali slovenski bajtarji in kočarji po 500 do 1000 Din nagrade, da so lovili slovenske glasove z nemško listo? Če bi danes vprašali zastopnike javnega mnenja v Nemčiji, ali oni odobravajo takšno politiko, ne dvomimo niti najmanj, da bo njihov odgovor popolnoma enak mnenju onih poštenih Nemcev pri nas v Sloveniji, ki iz gnusa nad tako nemoralno politiko nemškega vodstva n!»o hoteli iti volit. Za ozdravljenje naših medsebojnih odnošajev v Sloveniji ie nujna in prva potreba, da naši Nemci revidiralo svoie tozadevno stališče in se zanapre’ odrečejo raznarodovalne pol'tike, ki je danes sicer ne morejo več uganjati s pomoč’ > državnva awa-ta; kakor so to mogli v Avstriji, pač pa jo vodilo še vedno s pomoč>o svojega kapitala, s pritiskom v gospodarskem pogledu in z najostudnejšim kupovanjem duš. To je pred nogo-j. Slclkoprei stojimo na stališču, da spoštujemo prave Nemce in jim priznavamo nMhove ara vice. da pa sovražimo ■•enegatstvo in vso one, lri ga vzgamo na ta ali oni način. Prepričani smo, da scvrl n jo s tem 7. nami tudi zasWn?ki velikega nemškega naroda, ki so danes med nami. Pod težkim sumom, da le umoril očeta Pretresi iv a rodbinska tragedija pred mariborsko poroto — Skrivnostna smrt starega možaka S koroškim vlakom ob 13. uri prispele nemške novinarje so na kolodvo ru ob precejšnji udeležbi občinstva po zdravili v slovenskem in nemškem ieziku: vladni svetnik dr. Ipavec v imenu velikega župana, župan dr. Leskovar v imenu mestne občine, u-rednik Kasper pa v imenu mariborskega novinarskega kluba. Vsi so izražali željo, da bi dobili gostje na svojem potovairiu najboljše vtise. Zahvalil se je dr. Rudolf Pcchel (»Deutsche Rundschau 1 z zagotovilom, da je o najboljših vtisih prepričan. Gosti so se nato z avtomobili odpeljali v mesto na obed katerega iim 'o priredilo nem ško meščanstvo. Popoldne so sc nem-* ki novinarji v spremstvu mariborskih tovarišev odprdial) v Falo zvečer pa im priredi občina v hotelu »Pri zamorcu« banket. Maribor, 26. sept. Jesensko zasedanje mariborskega porotnega sodišča je bilo otvorjeno danes dopoldne z zanimivo razpravo proti Josipu Silaku, kočarjevemu sinu iz Trnovcev pri Ormožu, ki je bil obtožen. da je umoril svojega lastnega očeta, 63letnega vdovca Tomaža. Tomaž. Silak je imel tri sinove, s katerimi je živel v precej napetem raz merju, ker se je baje hotel zopet poročiti, a nobenemu ni hotel izročiti svojega posestva, oziroma ie hotel imeti previsok prevžitek. I udi oče ni imel posebne ljubezni do sinov, zlasti z Jožetom se nista mogla, ker mu je oče očital, da se je izpridil. Hotel je, da bi se izučil v trgovski obrti, toda sin se je kmalu povrnil domov in moral končno služiti za hlapca, ker ga oče ni trpel doma. Ko se je Tomaž Silak dne 15. maja lanskega leta okrog pol 21. ure odprav ljal spat. je naenkrat skozi okno počil strel in Tomaž Silak se je zgrudil na tla. zadet v desne prsi. Naslednji dan so ga spravili v bolnico v Ormož, kjer je zdravnik primarij dr. Horvat ugotovil. da je bil ustreljen Silak iz lovske puške. Silak je okreval in se povrnil zopet domov. Orožniki pri Sv. Tomažu so iskali storilca, a ugotovili so le, da si je postavil zločinec k hiši lestvo, da je lahko streljal skozi okno. Sinova Lovrenc in Jože sta vsako krivdo zanikala. Jože je samo toliko priznal, da je slišal strel, za katerega pa se ni zanimal, misleč, da kdo iz šale strelja, Orožnikom pa se je ^vendar zdelo čudno, da se Jože ni nič brigal za strel, čeprav ga ie slišal. Tekom preiskave so ugotovili tudi sovražno razmerje med očetom in Jožetom, vendar pa to ni zadostovalo za obtožbo in zadeva je zaspala. Dne 27. decembra 1926, so pri Tomažu Silaku pozno v noč luščili bučno seme. V lxi so bili: sinova Franc in Lovrenc Silak in še sedem sosedov. Tomaž Silak je sedel pri oknu. Proti 23. uri ponoči pa ie naenkrat počil sko zi okno strel in stari Silak je obležal mrtev na tleh. Zadet je bil od krogle v srce in je takoj umrl. Sosedje so hiteli 'ven, a nikogar ni bilo videti. Le nri oknu so zopet našli domačo lestvo, d ie bila poprej pri Silakovi drvarni- dil od hiše in je pač hotel napraviti konec neznosnemu razmerju. Josip Silak je bil že 11. januarja pred poroto in je odločno zanikal vsa* ko krivdo. Razprava je bila takrat v, svrho zaslišanja novih prič prelože* na. / . , Današnji razpravi predseduje predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, votanta sta dss. Lenart in okr. sodnik dr. Travner. Zapisnikar dr. Dev jun. Obtožbo zastopa državni pravdnik g. dr. Hojnik. Zagovarja odvetnik g. dr. Mulej. Razpravi so spočetka prisostvovali in podali svoja izvedeniška mišljenja zdravnika dr. Jurečko, dr. Zorjan in puškar Strnad. Dvorana je bila ob pričetku razprave domala pra zna. Tekom dopoldneva so jo zasedli poslušalci komaj do polovice. Čitanje obtožnice in zasliševanje obtoženca je trajalo do pol 10. »Silak, obtožnico ste slišali, če imate kaj na vesti, dajte si olajšati in* povejte na kratko: Ali ste krivi, da ste 15. maj-nika obstrelili očeta?« — »Prosim, gospod predsednik, nisem krivdne mo rem priznati!« — »Ali ste Jerivi, da ste 27. decembra ustrelili očeta?« —1 »Prosim, gospod predsednik,_ ne«, odgovarja monotono bledikasti obtoženec. — »Torej v obeh slučajih ste nedolžen?« — »Prosim da!« V nadalinem pripoveduje Jože Silak o življenju v domači hiši, kjer so delali in gospodarili sami moški, oče in sinovi, odkar je leta 1922. umrla posestnica Silak. Jože je bil pri več trgovcih kot učenec, pa je bil povsod odpuščen radi predolgih svojih prstov. Po obdolženčevem mišljenju je mogoče, da je ustrelil očeta kak o-sebni sovražnik, ki jih baje ni manjkalo. Proti Jožetu pa govori dejstvo, da ie imel večkrat spravljeno v svojih skrivališčih strelno orožje. Sam pa trdi, da še živ dan ni sprožil nobenega strelnega orožja. Dolgotrajne je bilo zasliševanje 14. prič, ki pa niso prinesle novih momentov. v pojasnitev zadeve. Glede prve obstrelitve sc je izrazil Tomaž Silak napram neki priči, da sumi svojega sina Jožeta kot storilca. Ob pol 13. je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala ob pol 15. Ubol m Maribor, 26. sept. V noči od sobote na nedeljo, okoli dveh zjutraj, so prisil štirje fantje in sicer: brata Polič. Franc Radolič in Avgust Bobič v gostilno Franca Praha v Rošpahu, kjer se je vršila veselica. Cestar Štefan Poleušak, ki je bil v gostilni zaposlen kot pomožni natakar. ie imenovane fante ob pozni uri, ker so bili že precej vinjeni, nagovarjal, tiai gredo spat, nakar so ti v resnici odšli. Bili pa so vsi silno razburjeni. Razkačil jih je Polenšakov Poziv, Polenšak sam jo nato istotako zapustil gostilno in šel približno 200 korakov za fanti, ki so sc nenadoma °hrnili. ustavili Polenšakn m gn no kratkem prepiru pobili z latami na tla. da ie močno krvavel. Imel je več težkih poškodb na glavi in nos skoro popolnoma zdrobljen. Težko ranjenega PoDnšaka so ljudje še ponoči prepeljali v bolnico v Maribor kjer so mu nudili prvo pomoč. Včeraj ob 9 30 dopoldne pa je prišel po Pole n Lik a v bolnico njegov brat in ga odpeljal domov. Nesreča pa je hotela, da ie Poleušak, še predan ga je brat pripeljal domov, podlegel težkim poškodbam. Kdo ic pravzaprav zadal nesrečnemu Lolcnšaku usodne udarec, bo dognala še preiskava. Kakor sc nam po-! ?° orožniki storilce že izsledili m uh izročili v zapore okrožnega sodi1'' a v Mariboru ci. V sobi so našli v zidu izstreljeno kroglo. Orožniki so takoj ugotovili, da ta večer ni bilo doma sina Jožeta, čeprav ic bil odšel iz Trnovcev, kjer je služil. Jože ic odločno zanikal krivdo in rekel, da je šel iz ’1 rnovcev obis kat kake četrt ure oddaljenega prijatelja. Na potu pa se je premislil in se vrnil domov spat. O umoru je izvedel šole naslednji dan. Orožja sploh nikdar imel ni. Orožniki pa so iskali dalje in res ugotovili, da so imeli Silakovi ob času. ko je bil oče prvič obstreljen, pištolo in dve vojaški puški. Fno teh pušk so našli po očetovi smrti v bližnjem potoku, v njenem naboju pa eno prazno in eno polno pa-trono z enako kroglo, s knkoršno je bil ustreljen stari Silak. Priče so v preiskavi izpovedale, da so takšno orožje videle pri Jožefu Silaku. Ugotov-liupn jr tudi bilo da je bil Jože Silak I : ’ ■ • ' pn Avstrijci žele revizijo trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Avstrijska vlada ie stavila jugoslovanski vladi predlog za revizijo trgovske pogodbe, ki ga jo naša vlada sprejela. Avstrijska vlada želi revizijo pred vsem iz razloga, ker jo tamošnii parlament sklenil zvišanje carin, zlasti ^ na moko, živino in meso, katciega povišanja pa vlada ne more uveljaviti, dokler je vezana na določbe trgovinskih pogodb. Tozadevna pogajanja bodo trajala precei časa. Avstrijci upajo, da bo Jugoslavija za gotove kompenzacije privolila v revizijo trgovinske pogodbe. MATOH CAPABLANCA-ALJEHIN. V soboto sta Capablanca in Aljehin igrala Četrto partijo, ki jo bila po .50. potezli prekinjena. Partija, v kateri stoli svetovni šahovski prvak Capablanca nekoliko bolje od njegovega protivnika, so je nadaljevala v nedello, vendar pa r v i-Jd še r' -- Vapi —— —1 —— Mariborske osnovne iofe ob pričetku šolskega leta 1927-28 2245 gojencev na vseh zavodih — Redno nazadovanje na nemških vsporednicah V Mariboru imamo 4 deške, 4 dekliške osnovne šole, deško vadnico na državnem moškem učiteljišču in dekliško vadnico v učiteljišču šolskih sester, sku pno !pet deških in pet dekliških osnovnih šol. Ob pričetku letošnjega šolskega leta se ie vpisalo v I. deško osnovno šolo v Razlagovi ulici 158 otrok, izmed teh 47 v prvi razred, v II. deško 145 otrok in 70 v nemške paralelke, v III. deško o-snovno šolo ob Ruški cesti 335 otrok izmed teh 88 v prvi razred in v IV. deško v Samostanski ulici 282 otrok, izmed teh 72 v prvi razred. Poseben razvoj zaznamujeta šoli na Ruški cesti in v Samostanski ulici, kar ie pripisovati živahnemu stavbnemu gibanju v teh mest nih okrajih. Šola v Samostanski ulici je že tako natrpano polna, da so morali otvoriti več novih paralelk in radi pomanjkanja učilnic vpeljati v več razredih delien dopoldanski in popoldanski pouk. Čim bodo dozidane stanovanjske hiše v Smetanovi ulici, kjer bo nameščenih okoli 60 strank, večinoma z otroci, bo potrebno to šolo kai kmalu razširiti i« prizidati nove prostore. Poleg teh osnovah šol imamo še štiri razrede na vadnici državnega moškega učiteljišča s 138 učenci. V dekliško osnovno šolo I. v Miklošičevi ulici se je vpisalo pričetkom šolskega leta 229 deklic, izmed teh 58 v prvi razred; v dekliško šolo II. na Ma-gdalenskem trgu 283 učenk, izmed teh 75 za prvi razred; v dekliško šolo III na Zrinjskega trgu, ki je obenem vadnica državnega ženskega učite' "šča, 188 ®fcrok, izmed teh 37 v prvi razred in v dekliško osnovno šolo IV. v Cankarjevi ulici 156 otrok, od teh %7 za prvi razred in 61 učenk za nemško vsporednico. Poleg teh osnovnih šol imamo še pet razredov na dekliški vadnici učiteljišča samostana šolskih sester v Samostanski ulici z 200 učenkami. Skupno- pohaja letos v vse mariborske osnovne šole 2245 otrok in sicer U28 dečkov in 1117 deklic. Slovenske razrede poseča 2ll4 otrok, nemške vzpo rednice pa 131 otrok. Za 131 nemških otrok se vzdržuje šest razredov, tako, da pride povprečno na 22 nemških otrok en razred odnosno po en učitelj. Nemška manjšina so v tem oziru pač nima pritoževati, ker te številke poveda dosti jasno, kako lepo se v naših krajih skrbi za nemško deco. Radovedni smo, koliko slovenskih razredov odpade v slovenski Koroški na tisoče slovenske dece? Opažati je, da število otrok v slovenskih razredih stalno napreduje, dočim je zaznamovati na nemških vsporednicah redno nazadovanje. Poleg navedenih osnovnih šol imamo še pomožno šolo za mani nadarjeno iti duševno zaostalo deco s petimi razredi. Na vseh osnovnih šolah in deški vadnici samostanske šole je nameščenih 74 učnih moči, izmed teh 28 moških in 46 ženskih. Izmed učiteljev je 25 poročenih in trije samci, izmed učiteljic 28 poročenih, štiri vdove in 14 neporočenih. — Učiteljice so poročene; 11 z učitelji, 6 z državnimi uradniki, 3 z upokojenci, 2 z odvetnikoma in po ena s profesorjem, zdravnikom, oficirjem, zasebnim uradnikom, lekarnarjem in novinarjem. Oddaini radio-aparet v Mariboru Prva slovanska beseda brezžičnim potom na naši severni ,-chenegger, doma iz Pobrežja, si Je v soboto pi i delu poškodoval desno roko-Zdravi se v bolnišnici. _____ Izvošeek v zadregi. Sinoči je izvošeek Rudolf Čohi pr -neljaval po mestu mesarska pomočnika Franca S. in Ivana T tor -»-'-arskeč® pomočnika Josipa K. Nočna eksre^c'^ je trajala nad d v© 1)rj_ procj nPv'o gosti'" no v Kacijarerj<■'••• ulici Jo i^voščok zahteval plačilo 80 Din. Mesto na«rade pa ga ie vj- ‘f n; Ernncc udaril I*> ?1n ‘ in ga hotel potegniti raz kozla, J>T’ itiu ie raztrobi suknjič in m11 Povzročil T00 r) 1 Tl SIR. 100«, ki obsega 142 tisoč kubičnih metrov. Ta ogromna zračna ladja, ki bo že letos izgotovljena, je celo za današnjo, z velikanskim razmahom tehniko obeleženo dobo ka-Kor pZVor Jules VerneieV0 fantazije, j-adjn ima spalno kabine za 100 potni-*ov- ki zadosti najbolj razvajenemu o-kusu j.n sai011 za potnike, kakor ga jma_ fP najudobnejši parniki. Električni radiatorji bodo oskrbovali primerno teni-Poraturo v teh prostorih, radio bo pa 1000 metrov nad morjem potnike za^n-yal z go-’’ o iz Londona m Pariza. Graditelj pravi, da bo ta zračna ladja otvo-rila novp dobo npt"!?Vcga poo-ota. Vse udobnosti modernih parnikov bodo ^tUdi v 7Tn,kn s to prednostjo, da bo i' r ”’ rot brez vsakega nadležne, d irop tanja, Pretresania, prahu 5" soh drugih neprijetnosti, ki so na žc|czmci m parniku neizogibne. Zft stalno zračno progo med Londonom in Nevvvorkom ie že vse preračunano. Voznina bo prišla ua 33tisoč dinarjev. Iz Londom d'Jo bi stalo okroglo 28 tisoč v Avstralijo pa 39 tisoč dinariev. Orad Utrl! je prepričan, da razvoj ne bo 0stal pri zračni ladii »R. 100«, ampak da bo v Par letih nastalo celo brodovjo podobnih zračnih ladij, ki sc bodo dnevno podajale na pota od 5 tisoč in še več kilometrov. najti. Silno težko jc pa od njih dobiti zaželjeno, ker so zelo previdni in nezaupljivi. Neznane ljudi imajo brez izjeme za vohune. Potrebna je cela vrsta priporočil s točnimi gesli, da prodajalec kokaina proda nekaj iz svoje zaloge do tedaj nepoznanemu človeku. V kraljestvu ali svetu kokaina je ravno tako, kakor v svetu politike in financ. Med dobavitelji in razpečevalci so gotove trdne'organizacijske zveze, metode so pa skrivnost vsakega posameznika. Po potrebi so vsi člani kokainske trgovine solidarni, ali pa drug drugemu popolnoma tuji. V splošnem se pa med seboj poznajo samo glavni činitelji nevarne trgovine, do-čim veliko število drugih in nižjih izvršuje samo naloge, katerih izvor je izvršilcu od kraja do konca v največji tajnosti. Teh »malih« polovi policija lepo število. Ne pridobi pa s tem ničesar gotovega za izsleditev glavnih prekupčevalcev, ker mali posredniki ne morejo ničesar izdati, pa če bi to tudi hoteli. Mnogi si oskrbujejo kokain tudi s ponarejevanjem receptov. Slučajno se dobi pristni recept na malo kokainsko količino in s tem receptom se na dobro srečo hodi od lekarne do lekarne. Mnoge lekarne nasedejo raznim izgovorom ter izdajo ponovno malo dozo. Recepte se seveda tudi korigira, radira in ponareja. Človek, ki pride s ponarejenim receptom v lekarno. si že v naprej nabrusi pete. Najhujše, kar se mu lahko zgodi, je to. da stopi lekarnar k telefonu ter pokliče zdravnika, ki je pravilno ali potvorjeno podpisan na receptu. V tem trenutku donosilec recepta že beži iz lekarne. Vseh organizacij in okolnosti, potom katerih se civilizirani svet ugo-nablja s kokainom, ne more odpraviti nobena komisija in konferenca. Celo med člani komisij so lahko kokaini-sti. Način današnjega življenja je trdno zvezan z narkotičnimi sredstvi in strasti premagujejo vse zapreke. Športna foominlajte se (MD Starikav! comlaievalec Voronov i ^ud)ni,')eš(anski risar in novinar Mihael Lorant je razposlal raznim listom karikaturo pomlajevalca Voronova s sledečim pripisom: »Veliko razburjenje v Budimpešti. Voronov je tu. Tovariši ostrijo svinčnike za pisanje in za risanje. Novinarji imajo pomlajevalca v delu in tako mi je uspelo napraviti neopaženo njegovo karikaturo, ro. Obraz jc za karikaturiste kakor nalašč. V dolžino raztegnjena fizio-nomija z velikimi očmi čudne rezi in — kar je prava senzacija za pomlajevalnega apostola — obraz s tisočerimi gubami, če govori, plešejo te gube pravi bojni ples in skušajo enako pan-H,«om sarn°stojno izraziti to, kar “I™1. Profesor razklada. Obraz • , 1° a^solutno zanikanje pomla- nhtvdrnT0 in Slaba reklama za pomlajevalca. To ve tudi sam in zato daje časopisom samo skrbno retuširane fotografije. Ko sem bil z njegovo karikaturo ze skora j gotov, je ra mm nekomu pripovedoval, kako je v Ženevi zavrnil one. ki so ga hoteli narisati ter ni hotel dati na rizbe svojega podpisa V tem trenutku sem mu pa pomolil gotovo karikaturo pod nos. »Sem res tak?« — je dejal — ves presenečen. Podpisal jo jc pa vendarle.« I5SK. Maribor - SK. Viktorija (Zagreb) Včerajšnje gostovanje zagrebške Viktorije, ki je nastopila brez interna-cijonalca Premerla, ie nudila dovelj zanimivo igro, vendar ni izjponilo pričakovanj. Gostje se piredvedii hitro prodorno igro in s hitrim startom spravili domačine popolnoma iz koncepta. V napadu Viktorije sta se odlikovala center In leva zveza. Krilska Amsta ie vzdrževala zvezo med napadom in obrambo, ožja obramba pa je bila edino na mestu in nudila Mariboru trd odpor. Pri domačinih ie zatajilo vse. Napad se spričo hitrih nasprotnikov ni znašel. Naislaiši mož je bil Škrobar v nesigur-nosti in neodločnosti pa so mu bili precej enakovredni tudi ostali napadalci. V krilski vrsti je zadovoljil Košenina, dočim je bil Hreščak izpod običajne forme. Branilca, zlasti Pliberšek, sta zakrivila obilo taktičnih napak, dočim vratar na neodločenem rezultatu ne nosi nobene krivde. Potek tekme je bil jako živahen. V prvem polčasu ie hitri tempo Zagrebčanov domačine presenetil. Šele v drugi polovici polčasa, ko so Zagrebčani dosegli radi napake obrambe vodilni! gol, se je napad znašel od trenutka do trenutka in po Vodebu, ki je bil tokrat odločnejši kot običajno, izenačil. Bertoncelj se ni uveljavil niti na zvezi niti na centru; ravnotako Hreščak II. Starc je ^zadovoljil v prvem polčasu. Kmalu nato ie Vodeb z razantnim strelom iz 20 metrov dosegel vodstvo za Maribor. V drugem polčasu ie po tretjem go-alu, ki ga ie lepo plasiral Hreščak, nudila igra žalostno sliko. Maribor je skušal nerazpoloženje moštva dvigniti z izpreminjanjem postave, kar pa je povzročilo še večja nesporazumljenja. Obojestransko so prizadevanja temeljila le na prodorih in poizkusih posameznikov. Pojavi smiselne igre in kombinacijskih potez so izostali in hitrejšim Zagrebčanom je uspelo že zasiguirano zmago Maribora znižati na neodločen rezultat. Glavni vzrok leži gotovo v napadu, ki v vsej sezoni nastopa v različnih postavah. mesto da bi se definitivno določila posameznim igralcem mesta, kar bi v doglednem času toliko dvignilo njih skupno igro, da bi slični neuspehi morali izostati. Sodnik g. Nemec je zadovoljil, ni pa priznal Mariboru regularnega gola, ki ga ie dosegel Bertoncelj. Maribor rez.: Svoboda rez. 3:0 (2:0). Tudi rezerva Maribora je imela včeraj slab dan. V igri ni bilo nikakega sistema. Gole, ki so padli, je bolj pripisati slučaju kot pa rahli premoči, ki spričo raztrgane igre ni prišla do veljave. Jugoslavija: Madžarska 5:1 (2:0). Jugoslovanski tim, o katerem je madžarski tisk pred tekmo zatrjeval, da ne bo kos težki nalogi in s sigurnostjo pripisoval zmago Madžarom, je zasluženo s prvovrstno igro porazil nasprotnike v visokem nepričakovnem razmeiriu 5:1. Jugoslavija je v letošnjih meddržav nih tekmah docela rehabilitirala svoje pozieje v mednarodnem športu. Od petih tekem je državna reprezentanca pod legla samo enkrat v Budimpešti, dočim je tri tekme proti Romuniji, Bolgarski in Madžarski odločila v svojo korist, proti Češkoslovaški pa dosegla remis ' Madžarska;Avstriia 5:3 (2:2). V Budimpešti je prva državna reprezentanca Madžarske porazila Avstrija v razmerju 5:3 (2:2), dočim je medmestna tekma Dunaj:Pešta končala neodločno 2:2. Beograd-Hašk:BSK 3;3 (0:1-. Hifzel porazi ponovno Leyrer]a Zaslužena zmaga boljšega. V včerajšnjem tekmovanju za kup® Marburger Zeitung« je mladi nadebudni Hitzel po krasni igri premagal rutiniranega Leyrerja s 7:5 7:5, 0:6, 9:7. Zrna govalec je prekašal v ostrini in sigurnosti, posebno v igri pri mreži svojega tehnično sicer boljšega nasprotnika. Lcyror je v pričo usnobov izven Maribora neprijetno ra--~ fembo!!, ker ie v celi igri prepuščal inicijativo svojemu nasprotniku, ki je tudi -ukazal razveseljivo samozavest, medtem ko se je ravno od Leyrcrja pričakovalo glede na njegovo rutino mnogo več. Tekmovanju je prisostvovalo nad 100 ljudi1. Po igri, ki ie trajala 2 in četrt ure. sta s kratkimi nagovori predala pokal novemu posestniku šefurednik Udo Kasper v imenu »Marbuger Zeitung« in g. Ra-covan Šepec v imenu ISSK »Maribor«. Prispevajte za spomenik KraljuPeiru v Mariboru Invalid kot pekovski pomočnik in profesor Na Dunaju se rešuje pri razsodiščih — vsekakor visoko stoječih socialnih ustanov — sledeča zanimiva zadeva: Invalid Josip Friedel je bil pred začetkom vojne pekovski pomočnik. V drugem letu vojne je bil tako ranjen, da ni mogel več izvrševati svojega prejšnjega poklica. V bolnišnici in pozneje v invalidskem domu se je pa mladi, inteligentni človek začel ba-viti s študijami, položil je maturo in po štiriletnih univerzitetnih študijah je postal doktor filozofije. Danes ie nekje profesor. Ves Čas. odkar je bii ranjen in pripoznan za invalida, dobiva invalidsko podporo in tudi pri vseh uredbah, ki jih je izdala avstrijska republika glede invalidnine, ni našla komisija za pregled invalidov še nobene spodtike nad tem, da dobiva profesor dr. Friedel isto invalidnino, kot bi jo dobival pekovski pomočnik Friedel. Naenkrat jc pa prišla neka računska državna kontrola z ugotovitvijo, da dr. 1 ricdlu ne pripada invalidska podpora, ki je bila odmerjena še tedaj, ko ie bil la invalid pekov, pomočnik. Dr. Friedel je nato izjavil, da smatra Invalid- sko podporo danes, ko je profesor, v enaki meri za potrebno, ker zasluži v inteligenčnem poklicu manj, kot bi zaslužil v manuelnem, če bi ostal pri istih močeh, s katerimi je odšel v vojno. Sedaj odločujejo razne instance, ali je invalidnina podpora v življenju invalida sploh, ali je pa birokratično vezana na okolnosti, v katerih je bila priznana. Merodajni krogi socialnega skrbstva sc zelo zanimajo za razsodbo. Zanimiva je pa ta zadeva tudi za vse invalidske organizacije. Odločitev bo seveda brezpredmetna za invalide v onih deželah, kjer je invalidnina tako nizka, da ne more pomagati niti intelektualnemu. niti manuelnemu delavcu. Bajni dobički tvornice avtomobilov. Ameriška tovarna avtomobilov »Ge neral Motors Corporation« izkazuje za prvo polletje 1927 nič manj kot 129,250.200 dolarjev ali šest in pol milijarde dinarjev čistega dobička. Po izplačilu običajne Četrtletne dividende za prvenstvene delnice, je preostalo še 124,842.000 dolai\jev, t. j. 14.35 dolarjev na delnico. Od januarja do avgusta je bilo prodanih več kot tričetrt ‘♦milijone, avtomobilov .,. Stran 3. Mariborski VECERNIK Tufra. V Martborn, dnP 26 TT T927. Maksim Gorki: Otroška leta 8 Poslovenil dr. 1. D. »Dam mu dve kopejki,« je rekla babica in me odvedla v hišo. V soboto pred večerjo me je nekdo pripeljal v kuhinjo, tam je bilo temno in tiho. Spominjam se trdno zaklenjenih vrat v veži in kuhinji, za okni pa sive mračnosti jesenskega večera, šumenje dežja. Pred črno pečjo je na široki klopi sedel iezni. samemu sebi nič kai podobni Ciganček: ded je stal v kotu pri vedru za vodo. jemal iz njega tanke šibe. iih primerjal in poskušal in zamahoval z njimi po zraku. Babica ie stala nekje v temini: njuhala tobak in mrmrala: »Kako ie vesel ... ta mučitelj . . .« Jakobov Saša je sedel na sredi kuhinje. si tri oči s pestmi in kakor starikav berač zategoval: »Odpustite, zavoljo Kristusa . . .« Kakor leseni so stali za stolom otroci strica Mihajla. brat in sestra, drug pri drugem. »Ko te nasekam, ti odpustim.« ie rekel ded in potegnil dolgo, mokro šibo skozi pest. — »No. sleci hlače 1« Govoril ie mirno, in ne zvok nie-govega glasu ne premikanje dečkovo na '"krinaiočem stolu ne drsanie babičinih nog — nič ni motilo spomina vredne tišine v kubinivkem somraku pod nizkim zakajenim stropom. Saša ie vstal o'dn<*i kioče. {jk