Te d ni je na Gorenjskem zacvetela ajda, naša najbolj pozna žitarica. Žal pa kmetje ajdo vse manj sejejo, ker rada pozebe in je vsaka setev negotova. Zato naši mlini meljejo vse manj domače ajde in vse več uvožene. Poznavalci pravijo, da so najboljši žganci iz ajde, ki je rasla v Braziliji. Foto: F. Perdan Leto XXXII. Številka 66 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glaa Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 21. 8. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V viharju rojen Gorenjski glas -21. avgusta 1944 Satanko danes, v torek, 21. avgusta 1979, poteka 35 let, kar je prva številka glasila Osvobodilne fronte na Gorenjskem - Go-enjski glas. Tiskan, resda ilegalno, v partizanih, je bil Gorenjski glas že tal i časopis, približno takega formata, kakšen je današnji Glas. (Va šestih tiskanih straneh. Zanimiva je že uvodna beseda: »Gorenjski glas stopa s prvo itmlko v javnost kot glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki h post ečeno še posebej našim gorenjskim razmeram in ki naj oostane tolmač in zrcalo naših gorenjskih prilik ter vodnik našega gorenjskega ljudstva.« • Tudi zaključek uvodnika je neposreden, partizansko udaren: ()h 'gledanju na prilike doma in v svetu se morajo še poslednjemu i nevednežu in zaslepljencu odpreti oči. Upoznati mora pravo pot, $pr,znati, kaj zahteva od njega poštenje in narodna zavest, hkrati te tudi njegova lastna usoda. Spoznati mora, kaj zahteva danes domoiinn od vsakega poštenega, zavednega Slovenca. Izpolniti mom si ojo sveto dolžnost in vstopiti med junaške borce za svobodo, v vrste naše Narodnoosvobodilne vojske.« Malokateri pokrajinski list ima tako častno rojstvo kot naš Glas. Znu, bi bilo najbrž bolj prav, če bi v začelje časopisa napisali, daje k le XXXV. leto izhajanja, ne pa le XXXII. letnik, kot je zapisano tedaj. Tudi prvotno ime bi kazalo našemu Glasu vrniti — torej Gorenjski glas! Če je bilo to ime v časo osvobodilnega boja ravno prm knje, zakaj ne bi bilo tudi danes ustrezno^ mm m G L A P OSVOBODILNE P K O N T & N A G O B N { S K E M (J v o d * o beseda _^ M ***** 6fctM- ,Mi^i>">»r —irr-fc" ---- •v- , „__-----.....— , 2 IIMUMM ■ -A ,:" '••> ,•■.,,:••.:'>■>■ >.-o-iC.-m:.: "if.'^ \*}\' >■(•* Ar m -rtv.;'..- •" ■• ::).:■ i/, v.-a -vAk-a-v.-.:- '*.v,. * >Mi-;t;t *■■>::.:;■:<> ■■ - : •9*6 i Sosiane^ CburchtH — fito hm nt Novo invazija v FfORCfj Trčenje tovornih vlakov V nedeljo zjutraj sta se sto metrov pred železniško postajo v SkofjiLoki zaletela tovorni vlak, kije peljal iz Ljubljane proti Jesenicam in premikalm vlak. Več o tem na .9. strani. - Foto: F. Perdafi 29. Gorenjski sejem Še ena uspešna prireditev Včeraj zvečer se je z žrebanjem vstopnic in z zaključno prireditvijo zaprl 29. mednarodni Gorenjski sejem — Preko 200 tisoč gostov, od tega 6 tisoč iz sosednje Avstrije — Želje in pripombe obiskovalcev bodo upoštevali na prihodnji sejemski prireditvi VABILO Vse OK ZSMS na Gorenjskem vabijo vse skojevce in predsednike mladine po vojni na proslavo ob 60-letnici S koja, ki bo na Mali Planini pri Kamniku v nedeljo, 26.8. 1979, ob 11. uri. OK ZSMS Kranj, Jesenice, Škofja Loka, Tržič, Radovljica Kranj — Desetdnevna sejemska prireditev, ki jo je obiskalo preko 2(K) tisoč potrošnikov in večerne zabave željnih gostov, se je sinoči zaključila. Potrošniki od vsepovsod — iz vseh naših republik, pa tudi iz sosednjih držav, med drugim iz Avstrije kar b' tisoč - so si ogledali preko 600 razstavljenih artiklov, množičen obisk pa je prinesel skoraj 200 starih milijard bruto dohodka. LetoSnji sejem je dal več poudarka domačemu blagu, predvsem kar se tiče kmetijske mehanizacije. Prireditev je bila obogatena s prisotnostjo vseh jugoslovanskih proizvajalcev traktorjev, na sejmu pa je potekala tudi akcija za zmanjšanje uvoza in stimulacijo domače proizvodnje. Gorenjski sejem se je povezal z Avstrijsko gospodarsko zbornico in se z njo dogovoril za nadaljnje sodelovanje. Pomembna je bila udeležba »Sente«, naše največje proizvajalke prehrane iz Vojvodine, ki je organizirala degustacijo najnovejših prehrambenih proizvodov. Poseben pomen organizatorji sejma pripisujejo obiskom predstavnikom organiracij združenega dela. ki na sejmu še ne sodelujejo, prihodnje leto pa se bodo morda že pridružili razstavljalcem. Tudi kritike na letošnji prireditvi niso izostale. Tako se organizatorji pritožujejo, da so si nekateri razstavljala kmetijske mehanizacije na sejmu privoščili skladiščni status. Se vedno manjka tudi domača turistična ponudba, ki bi »konkurirala« Koroški gospodarski zbornici z zimskim turizmom. Gostinstvo, ki je sicer šibka točka vsake prireditve, se je letos bolje odrezalo. Dalo je kvalitetnejšo ponudbo kot lani, vendar je spet zasebni sektor v zadnjih trenutkih rešil sejemsko gostinstvo. Potrošniki pa so izrazili tudi željo po bančnem servisu, kajti Temeljna banka Gorenjske letos ni ponudila takih uslug kot lani. Ob uspešnem zaključku prireditve organizatorji ugotavljajo, da je kranjska sejemska lokacija s 500 letno tradicijo smiselna in racionalna, z novo investicijo v razširitev prostorskih zmogljivosti pa tudi bolj perspektivna. D.Zlebir 7, STRAN %9i d* NASLOV: O L, AS 2. STRAN TOREK, 21.AVqUSTA~l!r Kme tijskoživilski sejem Na mednarodnem kmetij skoživilskem sejmu v (iornji Radgoni, na katerem razstavljajo sodobno kmetijsko mehanizacijo, je bila v nede Ijo razstava govedi najboljše pasme. O kravah simental kah, ki so bile na ogled strokovnjakom in drugim obiskovalcem, je bilo izrečenih precej pohvalnih besed, enako pa tudi o možnostih za nadaljnji razvoj živinoreje v Sloveniji. Dovolj insulina in penicilina Farmacevtsko kemična to varna Galemka iz Zemuna bo do konca leta oskrbovala jugoslovanski trg z zadostno količino insulina in penicilina v vseh oblikah. Kerjepre eejšno količino penicilina ta tovarna pred dnevi dala na trg, ga je sedaj moč dobiti po vsej državi. Zemunska tovarna je letos proizvedla enako količino insulina in penicilina kot lani. Kljub temu pa ga je letos primanjkovalo. Cene niso vzrok za občasno pomanjkanje, pač pa večja poraba. Nov kontejnerski terminal V začetku prihodnjega meseca bodo v koprski l u ki začeli izkoriščati nov kontejnerski terminal, katerega delovna površina je 15 hektarjev. Terminal ima svojo obalo m sodobno kontejnersko dvigalo domače izdelave. S tem bodo v koprski luki lahko pretovorili 50 tisoč kontejnerjev letno, kar je za 13 tisoč kontejnerjev manj, kot jih je bito lam preloženih tržaški luki, eni največjih evropskih pristanišč. Nove namakalne naprave Tiidi letos je plodno pela-gonijsko kotlino v Makedoniji prizadela suša, zato se bo zmanjšal pridelek sončnic, sladkorne pese in koruze, kar bo kljub rekordni žetvi pšenice precej zmanjšalo skupni prihodek v kmetijstvu. Ker pa je na nekaterih območjih kotline in v njeni okolici dovolj vode, so začeli graditi poseben namakalni sistem. Največ dosedanjih težav v zvezi s pomanjkanjem vode bodo odpravili z zgraditvijo velike namakalne mreže Streževo, za kar bodo porabili 3 milijarde 630 milijonov dinarjev. S tem bodo zagotovili redno namakanje 22 tisoč hektarjev obdelovalnih površin, vodo za termoelektrarno pri Suvodolu pa tudi pitno vodo za Bitolo in okolico. Pomoč brigadirjem Na cesti Grlice —Loka pri Zusmu, kjer je osrednje delo-višče letošnje mladinske delovne akcije »Kozjansko 79«, so v soboto pripravili veliko delovno akcijo, katere so se poleg kozjanskih brigadirja udeležili tudi pripadniki delovne brigade ljubljanskega podjetja za avtomatizacijo prometa, pripadniki JLA teritorialne obrambe in mladinci šentjurske občine. Udarniški dan je bil zelo uspešen, sklenili pa so ga s proslavo in tovariškim sreča njem. Denar za nov avto Zainteresirane delovne in temeljne organizacije združenega dela Zavodov Crvena zastava bodo združile pri bližno 800 milijonov dinarja za naložbo v proizvodnjo avtomobila »fiat 12H«, ki se bo v domači inačici imenoval »zastava 101/4v«. Tem orga nizacijam se bo pridružilo še 139 članic kragujevške Auto banke, ki je nosilec združevanja investicij s približno 70 milijoni dinarjev. Slovesnost na Štefanji gor Po poteh karavanskih graničarjev — V soboto, 11. avgusta, je občinska konferenca ZSMS Jesenice skupaj s konferencami iz drugih gorenjskih občin in radovljiško vojno pošto izvedla drugi tradicionalni pohod Po poteh karavanških graničarjev, ki se ga je udeležilo dvesto mladih iz jeseniške, radovljiške, tržiške in škofjeloške občine. Med udeleženci so bili tudi planinci, brigadirji, borci, graničarji, starešine naše armade in drugi. S pohodom, ki je potekal v treh enotah in smereh, so počastili letošnji praznik graničarjev in druge pomembne jubileje. Po končanem pohodu je bila pri spomeniku Dragoljubu Milovanoviču v Završnici proslava s krajšim kulturnim sporedom, mladi pa so se pomerili tudi v partizanskem mnogoboju. Na sliki: med proslavo v Završnici. — J. Rabič Mladinske delovne akcije se zaključujejo Koncem avgusta in v prvih dneh septembra zaključek MDA v Sloveniji - Republiška konferenca ZSMS okvirno ocenjuje prispevke letošnjih brigad — O načrtih za prihodnjo sezono V petek, 25. avgusta, se bodo za- so se angažirali tudi krajani.Od leta ključile letošnje republiške delovne akcije, zvezni na Kozjanskem in v Posočju pa bosta trajali do prvih dni septembra. Organizator MDA v Sloveniji, republiška konferenca ZSMS, ugotavlja, da bodo vse akcije kos planu, če jim bo vreme še naprej naklonjeno, medtem* ko so Brkini osnovni plan že dosegli. Podrobnejše analize Čakajo organizatorja septembra in oktobra, vendar okvirna razčlenitev že zdaj kaže na optimistične rezultate. Mladi so v udarnih dneh opravljali tudi neplanirana dela, veliko pa Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja V začetku septembra bo ustanovna skupščina sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja škofjeloške občine. Priprave že tečejo od spomladi. Na ustanovni skupščini bodo med drugim obravnavali program dela občinske organizacije sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter osnutek zakona v vzgoji in varstvu predšolskih otrok, kot tudi osnutek zakona o osnovni šoli. V tem sindikatu se bo povezalo 12 Štefanja gora — Zaključiva slovesnost ob praznovanju krajevnega praznika krajevne skupnosti (irad. ki zajema vasi Ambrož pod Krvavcem, (I rad. Dvorje, Štefan jo goro in Stisko vas, je bila v nedeljo popoldne v hladnem in deževnem vremenu pri spominskem obeležju na Štefanji gori, kjer je daroval življenje 5. aprila 1944. leta partizan Miroslav Šnajder iz Kranja, ko je opravljal partizansko dolžnost. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja cerkljanskega območja, praporščaki in številni domačini. S kulturnim programom sta nastopila moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika in recitatorska skupina iz Cerkelj. Zbrane je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Grad Andrej Zargaj, o pomenu praznovanja krajevnega praznika pa je spregovoril predsednik krajevne organizacije ZB Cerklje Janez Por, ki je med drugim poudaril, da imamo še vedno v spominu leto 1942. ko je meseca avgusta imela druga grupa odredov pohod iz Dolenjske preko pokljuških gozdov, Udenboršta. Stefa-nje gore, Krvavca in Velike planine na Štajersko. Na Davovcu je padlo v zasedo in obležalo na bojišču :il borcev druge grupe odredov in Kokr-škega odreda. Tudi tako množična izguba borcem ni omajala vere v zmago delavskega razreda na čelu s tovarišem Titom in KPJ. Enotnost delavskega razreda jugoslovanskih narodov je bila tako močna, da tudi do zob oborožen okupator ni zdržal pritiska delavskih pesti in je bil maja 1945. leta premagan in fašizem zlomljen. Spomeniki in spominska obeležja pa naj tudi v bodoče opozarjajo mlaci* dove o borbah, katere so hoj^j naši predniki za naš boljši jtjtriM dan. Po končani slovesnosti pn v minskem obeležju je bil zabavn prestavljen v gasilski dom na Stri njo goro. Omenimo naj, da so lani prvi z deli za asfaltiranje vaških cest* Štefan ji gori in Dvorjah. z deli .-i naj bi končali letos. Večja deta | jo že zastavljena v Stiski vasi. ktc vrednost del po predračunu |( . rih milijonov. Asfaltirati namers jo vaške ceste do križišča, pn tert-vaščani sami zbrali kar 1 mii dinarjev, b(K) tisoč dinarjev pa >t* spevala skupščina občine Km jim vreme ne bo preveč nagajalo/; bi z deli končali že letos. V n»!v imajo tudi obnovitev vodovod*i Štefanjo goro, sdj v jušnih me* zmanjka vode, v Dvorjah pa rtv« rešiti vprašanje financiranja now hotela, ki bi bil velikega pomeni razvoj turizma na terkljansker-močju v povezavi z letališčem RTC Krvavec. J. K J osnovnih organizacij. -Ib »Nič nas ne sme presenetiti« V priprave na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« so se v škofjeloškem občini vključile vse osnovne organizacije sindikata. Dogovorili so se, da bodo konec septembra v okviru republiške akcije na delovno soboto tudi v praksi preizkusili, koliko so pripravljeni na izredne okoliščine. -lb 1973, kar so začeli množičneje uvajati lokalne delovne akcije, letos spet beležijo velik porast. Lokalne delovne akcije pa ne kažejo le na možnost mobilizacije krajevne skupnosti za njen razvoj in na pomembnost prostovoljnega dela kot socialistične kategorije, ampak vzpostavlja tudi vodstvo brigad. Ne smemo pa pozabiti tudi gospodarskega pomena. Pozitivni rezultati MDA so vidni tako v kvalitativnem kot v kvantitativnem smislu. Letog sta se petim doslej obstoječim akcijam pridružili še Bela Krajina in Istra. Dela na teh območjih se bodo prihodnje leto nadaljevala, plan pa bo RK ZSMS izdelala po razgovoru z vodstvi njihovih družbenopolitičnih skupnosti. Slovenska mladina bo najbrž tudi prihodnje leto pomagala pri odpravi posledic potresa v Črni gori, kamor je že letos mnogo prispevala. D.Z. Mladi Naklan'c Naklo — Nedavno je med mladince 00 ZSMS Naklo prišla prva številka mladinskega glasila »Mladi Naklan'c«, ki naj bi uresničilo načrtno informiranje in vsakemu mladincu omogočilo, da obvešča in da je obveščen. Prva številka glasila je plod ozkega kroga mladine, organizirane v komisiji za obveščanje in propagando, v prihodnje pa upajo v razširitev skupine mladih informatorjev. Glasilo prinaša informacije o delu mladinske organizacije? izvleček iz statuta ZSMS, kratek oris razvoja mladinske organizacije, vtise brigadirjev, literarne poskuse mladih, pa njihovo razglabljanje o glasbi, znanosti itd. Glasilo so izdali ob tehnični pomoči KS, ki jim je zagotovila ciklo-stilni stroj in s tem omogočila še nadaljnje občasno obveščanje. D Ž. jOem v Kom ftitno Žitnice veuka k anin* prireotveni prostor HAIA \ PIANI NA KAMNIK ^KRJVČEVO LEGENDA . [PJ PARKIRNI PROSTOR W AVTOBUSNA POSTAJA INFORMACIJE Krajevni praznik Gorij Prebivalci Gorij pri Bledu slavijo 28. avgusta krajevni praznik. Tega dne, leta 1941, so pod pobočjem Rovarce v Spodnjih Gorjah zaradi likvidacije okupatorjevega sodelavca in izdajalca Florijana Ulčarja nacisti ustrelili prvih pet talcev. Temu grozljivemu zločinu je prisostvovalo le nekaj na silo prignanih domačinov, toda v mislih so bili z žrtvami vsi prebivalci Gorij. Namesto pokorščine, ki jo je tuji zavojevalec hotel vsiliti s takim gnusnim početjem in drugimi grožnjami, se je s še večjo močjo širil upor. Gorje so postale prava partizanska trdnjava in območje najbolj množične- in najmočneje organizirane mreže Osvobodilne fronte. Svoboda, ki so si jo priborili v neenakem boju, je terjala tudi visok davek. Skupno je izgubilo življenje 159 domačinov, od teh 87 partizanov in kar 17 prvobor-cev, med njimi tudi narodni heroj Andrej Zvan-Boris. 67 domačinov je okupator izselil v Srbijo in Nemčijo, mnogo teh je našlo smrt v taboriščih in zaporih. Letošnja osrednja proslava bo v soboto, 25. avgusta zvečer v avli osnovne šole Bratov Zvan. Ob tej priliki bo os^m zaslužnih krajanov prejelo priznanja OK. ki jih podeljuje krajevna konferenca SZDL. Ob prazniku pa bo izšla tudi prva številka glasila krajevne skupnosti — »Gorjanc«. Srečanje skojevcev in mladine Mala planina — Ob 60-letnici SKOJ in 40-letnici 5. državne konference, na kateri je postal sekretar Ivo Lola Ribar, pripravlja republiška konferenca ZSMS osrednjo proslavo z družabnim srečanjem skojevcev in mladine, ki bo 26. avgusta na Mali planini. Prireditev se bo začela ob 11. uri s predstavitvijo družbenih organizacij in društev, ki na njej sodelujejo: tabornikov, planicev, predstavnikov Rdečega križa. Glasbene mladine, klubov OZN, udeležencev letošnjih mladinskih delovnih akcij in drugih. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo ob pomoči mladincev iz Kamnika izvajali študentje ljubljanske Akademije za glasbo, radio, film in televizijo. Slavnostni govornik bo predsednik republiške konference ZSMS Boris Bavdek. Popoldne bo tovariško srečanje mladincev z nekdanjimi skojevci, ki mu bo prisostvovala tudi članica predsedstva SR Slovenije Lidija Šentjurc. Do prireditvenega prostora je mogoč dostop iz Kamnika preko Stahovice, Crne in Krivčevega, od koder lahko pot nadaljujemo peš ali z jeepom skozi Podkrajnik na Malo planino. Za tiste, ki teže zmagujejo dveurno pešpot, bo delovala žičnica na Veliko planino, ki vodi do Zelenega robu, ob tod pa je moč priti do prireditvenega prostora mimo Domžalskega doma. V primeru dežja bo osrednja proslava v Kamniški Bistrici. D. Ž. Ivo Miklavčič-šestdesetletnii Ce je kateri življenjski juiv primernejši za ocenjevanje $ bolj plodnih in delovnih let prav gotovo ta, ko se petdes leta prevesijo v šestdeseta l\ Iva Miklavčiča, sedanjega iru goletnega direktorja pod* Domplan Kranj, je tesno m zano z razvojem kranjskega v novanjskega gospodarstva vrsto let. Prav v tem ča^ Domplan, ki danes izredno m no opravlja vse zadeve na I dročju urbanizacije, izgradi^ vzdrževanja stanovanjskih občini, prispevalo velik m i memben delež k temu, da te i novanjsko gospodarstvo v oK* doseglo tolikšne uspehe. Celo w Kranjske izkušnje in doseli* tolikšni, da so vzor tudi fij občinam v republiki in tudiu šem jugoslovanskem prostor* so bili obenem tudi povod m slovenskih in jugoslovanskih svetovanj o stanovanjskem spodarjenju. Brez dvoma je | pri tem zaradi svoje delavno*: strokovnosti Ivo MiklavvV memben delež. Pred petna v leti je postal kot direktor S član kolektiva nekdanjega hi da za izgradnjo Kranja, kj vseh teh letih z vključen strokovnih družbenopoluo razgledanih kadrov prartftj 95-članski kolektiv, ki opi vsa strokovna opravila za gl upravno stanovanjsko skup>\\ ter naloge na področju unV ma, urejanja stavbnih jec s geodetskih del, nadzora jjj kolektiv pa je seveda lahko* ničeval tudi vrsto pobu« ustvarjalnih zamisli Iva Mi< čiča. Nagrada mesta Kratic letošnjem občinskem praznu, vsekakor dokaz, da kranjska čina ceni osebni prisperrt Miklavčiča v razvoju kranj*\ stanovanjskega gospodarstva Težko bi bilo našteti vse o bene funkcije, ki jih je lw klavčič opravljal in jih Se Cf lja. Za vse te funkcije pa jen delovnih obveznosti značilno, jih je opravljal vedno z i\* lastno doslednostjo in ustvat nostjo, pa naj je šlo za mtofr v krajevni skupnosti, občila publiki ali zvezi. Prav uto k« jeti, da bo svojim lastiti* primerno moćno vplival tot pospešen razvoj komunali* M javnosti, s katero se pohfiil delovnih obveznosti že neka ukvarja tako v krajevni si nosti kot v republiški zve:iti nalnih skupnosti, kjer M funkcijo predsednika skupki Ugodni rezultati gorenjskega zavarovalstva Ko je Izvršilni odbor zbora delegatov temeljnih rizičnih skupnosti Gorenjske območne skupnosti obravnaval polletne rezultate, je ugotovil, da je bilo poslovanje Gorenjske območne skupnosti v prvih šestih mesecih zelo uspešno. Od 371,000.(XX) dinarjev planirane zavarovalne premije je bilo v tem času plačane že 210,500.000 din. fakturirane pa celo 243,<)ibonviri izgradnjo družbene mfrastruk- prvem polletju — Amortizacija narašča hitreje ture- kot ie *eieznica, energetika, kot prejšnja leta - Za 51 odstotkov povečali po- r"^SV^ZTt"Žvl Slovne Sklade in Za 23 odstotkov Sklade skupne ce,otni družbeni reprodukciji na porabe - Izplačam osebni dohodki rastejo p0- tS"Si ^jTt&fl! časneje kot dohodek in čisti dohodek — Le 32 odstotkov lanske vrednosti izgub — Popustili smo pri likvidnosti Kot pove pregled dosežkov na Gorenjskem, ki ga je pred dnevi izdala Služba družbenega knjigovodstva Kranj, so organizacije združenega dela po podatkih periodičnih obračunov v 1. polletju letos dosegle 30.761 milijonov celotnega prihodka. V primerjavi z doseženim celotnim prihodkom v I. polletju lani se je povečal za 6350 milijonov din ali 27 odstotkov. Tudi letos ugotavljamo, da so cene energije, surovin, reprodukcijskih materialov in storitev v porastu in so se porabljena sred- stva v poprečju povečala kar za 25 odstotkov. Dohodek Gorenjske znaša 8062 milijonov dinarjev in se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečal za 32 odstotkov. Še hitreje pa je naraščal čisti dohodek, ki je kar za 36 odstotkov višji od lanskega v tem obdobju. Izredno pomembno je dejstvo da izplačani osebni dohodki zaostajajo za rastjo dohodka in čistega dohodka in tako več razporejamo v sklade. Ta sredstva s žena tekstilna industrija lase nastopala na trgu z enotno ponudbo in tudi kot kupec surovin. Združeni tekstilci bi tako ohranili dosežke in jih oplemeni, tili s skupnim razvojem, združili bi delo in sredstva iti tako racionalizirali proizvodnjo in povečali njeno učinkovitost. S tem bi hkrati dosegli večjo socialno varnost delavcev in ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj in za razvoj samoupravnih odnosov. Zamisel, ki se je rodila med tekstilci, je dobila tudi politično podporo v občini. Vendar pa kljub temu nadaljevanje ni sledilo. Pripravljalni odbor še vedno obstaja, njegova študija tudi. Zadevo spi. Prebuditi je ni mogla niti lanska pobuda Zveze komu. nistov in tako je vse še vedno na papirju. > Morda bi ob tem kazalo opozoriti na dejstvo, da tekstilna industrija ni uvrščena med nosilce razvoja. Zato naj bi svoje programe razvoja usmerjala tako, da bi se zmanjševalo število zaposlenih, večalo naj bi se število delavcev v turizmu in lesni industriji. Prvotne programe združevanja in razvoja bi bilo zato potrebno dopolniti, vendar pa to ne bi smelo predstavljati ne. premostljive ovire za povezovanje. Posebno Se, ker so se ze po. kazale nove možnosti združevanja in povezovanja z Alpino, Elanom in Planiko v proizvodnji rekreacijskih in športnih izdelkov. _ amortizacija povečala za 19 odstotkov, nad predpisanimi stopnjami pa kar za 31 odstotkov. Ob tako izboljšanih pogojih gospodarjenja se pozna tudi pri osebnih dohodkih, za katere je gorenjsko gospodarstvo razporedilo 3897 milijonov din, kar je za 28 odstotkov več kot lani v prvih šestih mesecih. Od tega je šlo 2719 milijonov din ali 27 odstotkov več za čiste osebne dohodke 1176 milijonov ali 32 odstotkov več pa za prispevke. V celoti pa izplačani osebni dohodki na gorenjskem rastejo počasneje kot dohodek in čisti dohodek. Tu se držimo glavnega načela resolucije, so pa razlike v panogah. Za realni osebni dohodek vendarle ugotavljamo, da raste minimalno. Na skladih skupne porabe pa so se sredstva povečala za 23 odstotkov. Zgubašev je na Gorenjskem od lanskih 28 ostalo le še 20 in to 14 v gostinstvu ter po dva v industriji, kmetijstvu in prometu in zvezah. Največje izgube izkazujeta obe TOZD iz industrije: TOZD jeseniške Železarne Hladna valjarna in pa v Jelovici TOZD Montažni objekti. Beležimo pa le še 32 odstotkov lanske vrednosti izgub, in še te so v glavnem sezonskega značaja. Stanje bo v tretjem tromesečju zagotovo še ugodnejše. Zunanjetrgovinska menjava se je v tem obdobju poslabšala kljub temu, da smo si zelo prizadevali pri izvozu in ga v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali za 18 odstotkov, vendar pa smo uvoz povečali kar za 26 odstotkov. Preveč smo popustili pri likvidnosti. Neplačani prihodki so na Gorenjskem v letošnjem prvem polletju porasli kar za 35 odstotkov in še naraščajo. D. Dolenc Ocena doseženega V začetku septembra bo komite občinske konference ZKS Skofja Loka ocenil, kako je z uresničevanjem usmeritev, ki so bile sprejete ob obiskih članov občinske konference, skupine CK ZKJ in člana CK ZKJ Duška Popoviča v nekaterih škofjeloških delovnih organizacijah. Z ugotovitvami obiskov so seznanjene vse osnovne organizacije ZKS. V delovnih kolektivih, kjer so ugotovili nepravilnosti, osnovne organizacije že pripravljajo programe sanacije razmer. -Ib ^ SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Nova generacija gorenjskih brucov (3) V prejšnjem prispevku smo se lotili vprašanja, koliko diplomantov M iletnih srednjih šol s študijem zbeži iz osnovnega poklica. Ugotovili smo. da se najbolj trdno drže svojega poklica diplomanti tehniške metalurške in strojne šole I Jesenic Drugje ie slika slabša. Tehniki z elektro in strojne šole v Kranju nadaljujejo redni študij v osnovnem poklicu le v 62 odstotkih, ostali gredo drugam. Med študenti ob delu pa se jih je za svojo smer odločilo le 26 odstotkov, večina pa se bo lotila študija ekonom-sko-organizaci|skih ved. Kljub pomanjkanju tekstilnih inženirjev med diplomanti tehniške tekstilne šole ni velikega zanimanja za ta študij, saj se je zanj odločilo le 47 odstotkov rednih študentov in slaba tretjina študentov ob delu To pomeni, da se interes za študij tekstila delno »raztopi« že med šolanjem, še bolj verjetno pa je, da je že med osmošolci premalo tistih, ki jih tekstil resnično veseli Vsiljuje se domneva, da za mnoge šolanje pomeni le pot do srednješolske diplome, ki ie potem u ek»n°n»ske šole na Jesenicah nadaljuje v isti stroki H7'r učencev oz. rednih študentov ter 5651 studentov ob delu. Zanimivo je, da se med zaposlenimi ekonomskimi tehniki občutno zmanjša interes za ekonomsko <-^anizacijsko področje, naraste pa za pravno-upravno področje. Ali je ta sprememba odraz praktičnega spoznanja, da se na drugem področju »lažje m bolje živi«? Podobne značilnosti se pojavljajo tudi pri ekonomski šoli v Radovljici in v Kranju. V Kranju je letos zaključila srednjo stopnjo usmerjenega izobraževanja pedagoške smeri prva K^?eI^C*1'a' nadaljevanje rednega študija se je odločilo 92 uč«?nk in učencev. Čeravno je bila njihova usmeritev jasna, bo med njimi le 65 študentov pedagogike. Na di-uga področja jih odhaja 27 ali 30 9? m sicer največ za ekonomsko-organizacijski študij, ostali pa so se razpršili po različnih smereh. Torej no že pred zaposlitvijo znatno manj novih strokovnih moči na šolah, kot so jih morda pričakovali. KAM S£ USMERJAJO GIMNAZIJCI? S treh gorenjskih gimnazij se je za redni študij prijavile) 371 kandidatov: 95 učencev ali 26 odstotkov se je odločilo za Studu tehnike. 85 ali 23 odstotkov za ekonom8ko-orgamzac;J8k0 področje. 61 ali 16 odstotkov za družbo8|OVJe ;Jo- aij l0 odstotkov za zdravstveno podredje. ,Y> aij g odstotkov za pedagoško in prav toliko za biotehnično področje, 25 ali 7 odstotkov za studij pravnoupravnih ved in 5 dijakov za študij na umetniških akademijah. Ub tem ugotavljamo, da gimnazije niso enako »obarvane«. Sorazmerno največji delež študentov tehnike daje jeseniška gimnazija, za okoli 10 odstot-kov več kakor ostali dve. Škofjeloška gimnazija je s tega zornega kota-očitno obarvana pedagoško, kranjska gimnazija pH družboslovno. Ozadja teh razlik ni mogoče osvetliti kar pavšalno. Verjetno ga sestavlja množica vplivov od socialnega stanja dijakov do peda- Z dograditvijo moderne stavbe ob vhodu, kjer so dobili svoje prostore orgcu^' zacijska služba in AOP, splošna služba podjetja, kar tri ambulante - spi^ na, zobna in ginekološka — ter trgovina z bogato izbiro čevljev,je PLASll Kranj dobila nov izgled. V novi zgradbi bo prostor tudi za nov računaia Foto: F. Perdan Polletno poslovanje jeseniške železarne Blizu planskih obvez Polletni finančni rezultati v jeseniški železarn kljub manjšemu obsegu poslovanja od načrtom nega ugodni — Eden glavnih vzrokov za zaostajanje je pomanjkanje reprodukcijskega matenak — Da bi rešili taproblem, se bodo želez ar ji pnz^ devali kar najhitreje uresničiti projekt nove elei trojeklarne. Jesenice — Obiskali smo člana poslovodnega odbora železarne Jesenice Borisa Breganta, da bi ocenil poslovanje v letošnjem prvem polletju ter opisal prizadevanja železarskega kolektiva v prihodnje. V pogovoru je predstavil predvsem glavne težave, ki so železarje ovirale pri izpolnjevanju delovnega načrta, skrbi pa jim povzročajo še danes. Ob tem je opozoril na potrebo po uresničevanju tako kratkoročnih kot dolgoročnih ukrepov za uspešnejše delo v železarni. »Proizvodne rezultate v železarni označujeta dva kazalca: skupna proizvodnja, to je rezultat vseh temeljnih organizacij, pa gotova proizvodnja oziroma količina naših izdelkov, ki jih prodamo. Tako skupne kot gotove blagovne proizvodnje nismo uspeli realizirati v celoti, vendar pa smo se močno približali planskim obveznostim. Načrtovali smo 234.000 ton gotove proizvodnje, dosegli pa smo jo 226.300 ton. Planirano vrednost tone našega proizvoda smo celo nekoliko presegli. Znaša 13.660 dinarjev. Z obsegom poslovanja v prvem polletju nismo zadovoljni! Ob tem moram poudariti, da so nekatere temeljne organizacije delale dobro, v nekaterih pa je zaradi različnih vzrokov prišlo do izpada dela načrtovane proizvodnje. Hladna valjarna Bela je presegla planirani količinski obseg proizvodnje, žal pa ni mogla uresničiti plana proizvodnje po kvalitetnih vrstah izdelkov. Vzrokov za slabše doseganje proizvodnih nalog je več. Med osnovnimi problemi je bilo občasno pomanjkanje ustreznega reprodukcijskega materiala. Ker železarna ne more proizvesti toliko jekla kot ga lahko predela, mora vložek kupovati drugod. Tako je z letnim planom predvideno, da bomo v domačih in tujih železarnah kupili 150.000 ton polizdelka. Čeprav smo že v prvem polletju dobili 60 odstotkov planiranih količin za celo leto, pa je vložka pogosto primanjkovalo zaradi nerednih dobav, predvsem pa slabe kvalitete. Prav zato bo pomembna uresničitev naložbe v novo elektrojeklarno. Razen zunanjih vzrokov so nas pri delu ovirale nekatere težave, ki so posledica notranjih slabosti. Zaradi nekaj večjih okvar na agregatih smo imeli več zastojev kot smo jih planirali Znatno smo presegli tudi planirano odsotnost od dela. Čeprav imamo letos 1.8 odstotka večje število zaposlenih kot lani, v železarni dela zdaj prek 6730 delavcev, pa planiranega števila zaposlenih nismo dosegli.« Kakšni so finančni rezultati polletnega poslovanja železarne? »S finančnim rezultatom poslovanja smo lahko zadovoljni, saj je boljši od lanskega. Železarna je v prvem polletju doseda 4.475.747 di- narjev celotnega prihodka rezultat je presegla za 26.5 odstop planirano vrednost pa je izpoln^ 95.4-odstotno. Se ugodnejši so drugi kazalci kos^ darjenja. Ob polletju smo in^ 878.293 dinarjev dohodka in 5tj S dinarjev čistega dohodka. Slednh* smo ustvarili 1,6 odstotka vsi S načrtovane vrednosti in kar 47 j (j stotka več, kot smo ga imeli v m. kem obdobju lani.« Kaj ste v železarni ukrenili, bi v drugem polletju delali in kolikšne so motnosti za ur* ničitev letnega delovnega u črta? »V naši delovni organizaciji dn*v no, tedensko in mesečno planiran* proizvodnjo. Redno spremljamo » loge materiala in se dogovarjanj kaj bomo iz vložka izdelali. Dos* smo vložili veliko naporov v m* malizacijo proizvodnje na novi m pravi za kontinuirno vlivanje gnedx Ko bo proizvodnja na njej popolw bomo namreč imeli za predelavo S domačega jekla. Na osnovi razprav o polletnih * zultatih poslovanja na vseh rav so v temeljnih organizacijah pravili ustrezne akcijske propa' za delo v drugem polletju. Lotili se tudi organiziranega varčevanja energijo. Čeprav je situacija pa med našimi delavci vlada ve pripravljenost za uresničitev let plana proizvodnje. Dodal bi še, da smo zaradi manjkanja jekla v državi napeli sile za realizacijo projekta elektrojeklarne. V začetku i smo objavili razpis za dobavo me, imenovali pa smo tudi strok« skupine za pripravo investu i>v programa. Akcija za uresničita jekta teče tako v železarni kot ni in republiki. Zato pričaku da bomo v prvi polovici novsfl -njeročnega obdobja že sredi najv izgradnje objekta, prve tone jekla naj bi v njem naredili 1969 S. Na kar malce nevarnem pohodu po ozki strehi nad izložbami GLOBINA smo ujeli Franca Senčarja, ki že dve leti skrbi za Čistočo Globusa. Vn tolika čnsn »> *«vot pn*is*ih -•' ' ■ ' '— ' -<»•*< »--■.-..- Ročk pop koncert Aleksandra Mežka j mi i z Prireditelji svetovnega prvenstva veslanju na Bledu ho povabili Aleksandra Mežka. naj s svojimi koncerti popestri kulturni program oh tej i e/iki prireditvi, čemur se je prai rad odzval. »pinabiln Regatnega odbora m Turističnega društva Hled je naj večje priznanje mojemu glasbenemu delu. kar sem jih kdaj dobil*, je dejal V dneh od 5. do H. septembra bo imel koncerte na -Jesenicah, v JSovem mestu. Velenju in Portorožu. To bo že njegov četrti koncertni obisk po Sloveniji. Ob tej priliki se nam bo predstavil s skupino »THE TOWEH HA SIJ* in s črnsko vokal nn skupino »ECHOES OF J()Y«. Skupino »THE T()WEH HA NI h nentavlja,o: Likovna sezona tudi v hotelu Golf Turistični promet privablja poleti na Bled tudi številne slikarje in kiparje in oblikovalce tako v galerijo Bled. v razstavišče hotela Toplice in ie posebej v preddverje Festivalne dvorane, kjer se je letos zvrstila vrsta znanih gorenjskih in ostalih slovenskih likovnikov (Boni Ceh, .Sonja Tavčar-Skaberne, Henrik Marchel. Janez Ravnik in Herman Gvardijančič). Hotel Golf je letos odprl vrata naAemu gorenjskemu slikarju Albinu Polajnarju, ki se je v avli hotela predstavil z vrsto svojih fauvističnih in Burrealističnih del. Razstava, ki se v svojih motivih veže na slikovit svet Bohinja in njegove bližnje in *irte okolice, privablja številne obiskovalce. Odprta bo do konca poletne turistične sezone. C. Avguštin • bobnar Harr\ de Souza. Sodeloval je z Davidom Es.se.xom m Rtckom Wakemanom. z Lou Re-edom pa je sodeloval pri snemanju plošče »Transformer« • basist Dave Wintour je včasih igral pri skupini »IF«, sodeloval pa je z Leom Saverjem. Rogerjem Daltrevem m Rickom Wakemanom • Ray Russel. ki se spozna na kitare vseh vrst. je v petnajstih letih svtfjega dela kot studijski glasbenik igral z domala vsemi znanimi in neznanimi jazz. ročk in pop glasbeniki sveta. Nedavno tega je pri tvrdki IM M izšel njegov solo album »Readi or not« • Peter Robinson je domač s klaviaturami, član skupine »HRAND X«, na koncertnih turne/ah spremlja »THE HEACH BOYS*. sode/oval je pri snemanju najnovejšega LP Stanleva Clarka — »I ivanna play for you« • Mike Maran igra akustični m električni klavir. Je najbolj iskani pianist shoic businessa in stalno sodeluje z glasbeniki kot so: Paul, Simon, Hee Oees, Donna Summer, Magie Hell, Roling Stones .. . »ECHOES OF JOY* še niso nastopali izven Anglije. Prav zdaj pa se pripravljajo na izid svoje prve male plošče pri tvrdki CHS. V sredo, 5. septembra, bo ime/ Aleksander Mežek svoj ročk pop koncert v hali Podniežaklja na Jesenicah. Vstopnice za koncert lahko od tO. avgusta dalje kupite v poslovalnici Generalturista na Hle Viatorjevi poslovalnici na Jese du nicah in pri Alpetouru v Kranju, ti. G. Les kot kiparsko gradivo Po skoraj petnajstih letih se v Kranju zopet srečujemo z deli akad. kiparke Dragice Cadež. Prav v Kranju se je leta 1965 po končani kiparski specialki na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost začela njena uspešna likovna pot, ki jo je ob samostojnih in skupinskih razstavah vodila v najrazličnejše kraje naše ožje in širše domovine, pa tudi v tujino. Gradivo, v katerem Dragica Cadež uresničuje svoje likovne predstave, je les, ki se s svojimi možnostmi Arhivska dejavnost Skrb za arhivsko dejavnost v radovljiški občini je zaupana Zgodovinskemu arhivu Ljubljana - enoti za Gorenjsko v Kranju. Čeprav je i to področje kulturne dejavnosti manj znano javnosti, pa je arhivska služba kljub izredno omejenim pro- i storskim možnostim v radovljiški graščini uspešno uresničevala svoje programske naloge. V prvem polletju 1979 so arhivski delavci uspeli izločiti trajna gradiva Srečanje V soboto, 18. avgusta, je bilo v festivalni dvorani na Bledu četrto srečanje folklornih skupin, ki ga prireja [Kulturno prosvetno društvo Veriga. To srečanje je bilo že drugo v okviru : Slovenskih železarn in naj bi odslej postalo tradicionalno, letos pa je bilo posvečeno 60-letnici SKOJ in KPJ in 57-letnici delovne organiza-[ cije Veriga ter 7-letnici Kulturno prosvetnega društva Verige. Ko so še pripravljali na prvo srečanje folklornih skupin, so se prireditelji domenili, naj sodelujejo vse folklorne skupine v delovnih organizacijah SOZD Slovenske železarne, naj bo srečanje vsako leto v drugi delovni organ i/a--OZD Slovenske železarne, kjer obstojajo folklorne skupine in naj >bodo na srečanje povabljene tudi druge folklorne skupine pod geslom: Pesem in ples združujeta narode. Tako so letos poleg folklornih skupin Slovenskih železarn sodelo-Mk tudi folklorne skupine: Lenti iz Madžarske, Zarja iz Železne kaple v Avstriji. Beltinci iz Prekmurka, Horo i Ramiz iz Kosovske Mitrovice, Kostolac iz Srbije in Đuro Đaković u Hrvatske. V petek, 17. avgusta zvečer je bil v Festivalni dvorani na Bledu Večer pesmi in plesov narodov in narodnosti Jugoslavije za delavce iz bratskih republik, v soboto popoldne pa k bila povorka vseh sodelujočih folklornih skupin po blejskih ulicah in proti večeru nastop posameznih skupin v Festivalni dvorani. Ze pred prireditvijo je bilo na ploščadi pred festivalno dvorano prav Živahno. Člani Kulturno umetniškega dru-*tva Boro i Ramiz s Kosova so izvedli rugovsko borbo za nevesto in s tem privabili množico gledalcev. Tudi sama prireditev, ki se je po naiala z množico plesov z vseh koncev naše domovine, je bila dobro obi-riii NOB NEDELJA, 26. avgusta 1979 od 8. ure dalje SUSTARSKI SEMENJ na Trgu svobode Od 8. dO 1 7. Ure razstava obutve PEKO v pavil|Onu NOB Ob10.,12.in 14. Uh modne revije obutve PEKO in Kulturno-zabavni program pr pavil|onu NOB ob 15. uri od 17. ure dalje VELIKA TOMBOLA, skupna vrednost dobitkov 350.000.- din na parkirnem prostoru ob Skupščini velika SUSTARSKA VESELICA z bogatim srećelovom Igral bo ansambel RUDIJA IEVSKA Na veselic nem prostoru od 8. ure naprei preskrbl|eno za hrano in piiaco Ves dan |e odprt oddelek usniarstva in cevliarstva v muzeiu v ulici heroia Graizer>a Trziske bržole v obratih gostinskega pod|et|a Zelenica in Pn Damulneku TRŽIČ VAS PRIČAKUJE! Kako ie bilo v Turčiji Milan Kri šel j Socialne razlike so velikanske, tako v samem mestu, kakor tudi »Cer, Prav te so tudi vzrok za silno nezadovoljstvo med ljudmi, zlasti med mladino in napredno inteligenco ter študenti. 0 teh stvareh so ae naši gostitelji le neradi pogovarjali Hudo jim je bilo, da je Turčija trenutno v takem kriznem obdobju. Na ulicah vojaki z napetimi brzostrelkami, vrste za bencin, plin. pomanjkanje tega in onega artikla Hudo jim je bilo zato, ker so prepričani, da vsega tega ne bi bilo treba, da ima njihova dežela dovolj možnosti, moči in volje, da bi lahko hit rt* i« stopila po poti napredka. Ne smemo pozabiti, da tradicija tudi v Turčiji nekaj velja, da prosvetljeni Turki vedo, kaj je njihova država še pred kratkim pomenila na svetovni si »■ ni, kaj pa pomeni danes. Vedo, da so največja zavora za hitrejši gospodarski in družbeni napredek zastareli družbenoekonomski odnosi, da je kapitalizem še v tistih začetnih oblikah, da prave industrije skoraj da ni, da je velik del proizvodnje organiziran še na obrtniški ali kvečjemu manufakturni stopnji. Hudo jim je tudi to, da svet nima ali noče imeti prave predstave o Turčiji, o Turkih, o njihovem življenju, zgodovini, kulturi. Svet še vedno misli, da so Turki samo vojaki, bojevniki ali razbojniki, ki samo ropajo in požigajo . . . »Mi pa smo ljudje, pravi Nedžmetin, tako kot vsi drugi, S svojo kulturo, ki se odraža v našem odnosu do vsega kar nas obdaja, v odnosu do življenja, okolja, do sočloveka« In nekaj takih čudovitih ljudi smo srečali tudi mi med našim bivanjem v Carigradu. OBISK NA JUGOSLOVANSKEM KONZULATU Ze nekajkrat smo omenili, da so nas povabili na naš konzulat, ki ima naslov: YugoslavvaBaskonsoloslugu VALI KONACI CAD. No 96/A Nisantasi - Istanbul. Generalni konzul tov. Mesud Besniku nas je nadvse ljubeznivo sprejel, pravtako pa so nas pričakali skoraj vsi uslužbenci konzulata. Kar za eno lepo družino jih je. Našim šolarjem smo že pred obiskom razlagali, kaj je to konzulat, da je to Jugoslavija v malem na tujem ozemlju, da je to ustanova, ki ima nalogo, da skrbi za naše državljane, ki žive v določeni tuji državi itd., itd. Vendar se bodo naši fantje in dekleta zapomnili naš konzulat iz čisto drugih »as-pektov«. Kaj politika, kaj kulturni in gospodarski stiki, važno je bilo to, da so bile mize na debelo naložene s slaščicami, da je bilo koka-kole kolikor si hotel in vsepolno prijaznih smehljajočih obrazov. Nikoli ne bom pozabil Božota s kakšnim velikim veseljem in vztrajna napadal baklave, pa jih ni ^ uničiti, ker so prihajale n>\ nove. Se dobro, da jih ni ru\\, štel in še dobro, da mu ni slabo. Sprejem na konzulatu je bL praznik. Praznik za nas in ^ tudi praznik za naše pnv.v katerim smo pripravili krs;. turni program in se zadržali u v prijetnem kramljanju o na^ movini, o najnovejših MjajU seveda o njihovem delu. naf težavah s katerimi se sns\ Pokazali so nam tudi dva Eden je pripovedoval o navadah ljudi v Bosni, druiti slovom Hruške, pa |e pnk»: kako je treba rabutati hruške. Tudi na tem mestu bi n imenu vse skupine našim prtv\ nikom na konzulatu v Istjp, lepo zahvalil za vso pozorna skrb, ki so jo imeli z nami. SE NADALK, Se bomo v odpadkih zadušili? Lahko ae tudi takole tolažimo: će se je človek lahko dvignil iz kamene dobe, potem ni šment, da se ne bi tudi iz plastike in pločevine. Toda, doklej se bodo sedanje generacije in generacije pred nami morale otepati z odpadki vseh vrat? Vse več imamo proizvodov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in jih potem odvažamo, ko jih izrabimo. Industrija, ki predeluje odpadke, se ne dohiteva industrije, ki vsak dan ponuja nove proizvode od avtomobilov do sokov v neuničljivih tetrapakih. Se pred desetimi leti ho embalaža, nerabni predmeti v dokaj kratkem času v naravi aprhneli, se vrnili v krog spreminjanja materije. Zdaj pa smo si z razcvetom plastične industrije napravili medvedjo uslugo. Najlepše reke so dobile sodobne plastične »girlande«, v gorah poleg zaščitenih gorskih rož cvetijo plastični odpadki, ob katerih si je narava polomila zobe. Mi pa v ta prepolni koš nalagamo, nalagamo, spuščamo strupe v reke, v neskončnost se dogovarjamo o primernih deponijah nevarnih odpadkov, dlako-cepimo pri koristnih napravah, s prstom kažemo na soseda, ki je včeraj vrgel kup kdovekakšne šare v reko, jutri pa bomo sami brez slabe vesti podobno šali odpeljali v bližnji ali daljni gozd. Tam bodo nanjo naleteli gobarji, lovci, ljubitelji narave, ali morda celo mi sami: morda celo ne bomo spoznali svojih odpadkov, ki smo jih v mraku in skrivaj iztresli, ne da bi pomislili, da stari časopisi in celo pisma nosijo naš polni naslov. Tudi to se dogaja. Zato ae ne čudite, če vam piše lastnik gozda, da pri priči pospravite svinjarijo, ki sta mu jo tam puatili. Prav tako se ne gre čuditi, če vas bo na pospravljanje opomnil še sanitarni inspektor in za dodatek še s kaznijo. Vae slike, ki smo jih posneli v okolici Kranja, pa bi jih lahko kjerkoli, kažejo samo te vidne odpadke. Vendar pa so tisti odpadki, ki jih ne vidimo, pač pa le občutimo njihove posledice, še veliko hujši. L. M. Razstava ptic v Tržiču Za »šuštarsko nedeljo« je tudi Društvo /.a varstvo in vzgojo ptic Trtic" KALINKA pripravilo svoj prispevek. V soboto, 25. avgusta ob 9. uri bo v spodnji dvorani Doma družbenih dejavnosti (stare šole heroja Bračiča) odprlo že peto razstavo ptic pevk in papig, ki bo zanimiva za vse obiskoval-< >■ posebno pa za mladino. Na fozstavi boste ptice lahko tudi kupili. Tudi kletke se bo dalo dobiti. Pokrovitelj razstave, ki bo odprta v soboto in nedeljo cel dan, v ponedeljek pa le dopoldne, ie trziški Mercator. Rja v gozdu - Prav gotovo se je lastnik tele razpadle pločevine, kije bila nekdaj avtomobil, pošteno namučil, da je zrind avtomobil med drevje. Eno stavneje bi bilo zapeljati odsluženi lastnikov ponos na odlagališče, kjer to celo odkupujejo. — Vse slike F. Perdan Kupi polivinila - Obisk/valci šenčurskih gmajn bodo morali kaj kmalu pod polivinilnimi vrečami iskati gobe. Nobena očiščevalna akcija ne poma ga, odpadki se množe hitreje kot gobe po dežju. V bližini pokopališča - Nekaterim pač ni mar, kje odložijo odpadke če je to v neposredni bližini parka miru in tišine. , niti 90 let gasilskega društva Žiri V soboto zvečer so žirovski gasilci -večano proslavo in v nedeljo s paralo ki so se je udeležili tudi gasilci iz sosednjih občin Idrije in Logatca, proslavili svoj visoki jubilej — 90-letni' o društva. 21 maja 1889. leta je takratni občinski odbor 'Žirov sklenil ustanoviti gasilsko društvo Ziri. 18 ustanovnih članov je imelo. Pohiteli so |S prvo leto kupili ročno brizgalno in tudi drugo opremo, naslednje leto pa je že stal gasilski dom, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom in prispevki občanov. Takoj po ustanovitvi društva so organizirali nočno požarno varnostno službo. Kmalu so tudi imeli svojo igralsko skupino, ki je delovala vse do leta 1924, ko se je ustanovilo prvo kulturno prosvetno društvo v Zireh. Godbo na pihala so imeli že od leta 1910. Zanimivo je, da je med narodnoosvobodilno vojno društvo vse glasbene inštrumente dalo 31. diviziji. Društvo vsa leta obstoja skrbi za podmladek in za njihovo strokovno in tehnično izpopolnjevanje. Tudi ženski vod ima. Zanimivo, da so bile pri društvu prve članice že leta 1907. Med narodnoosvobodilno borbo je večina žirovskih gasilcev aktivno sodelovala s partizani, 9 njihovih članov pa je izgubilo življenje. Na sobotni proslavi, katere pokrovitelj je bila Alpina, je bilo žirov-skim gasilcem podeljenih več priznanj. Tako je Gasilska zveza Slovenije odlikovala Alojza Strliča. Franca in Pavla Pečelina ter Viljema Gregorača z republiškim (xlliko-vanjem III. stopnje za dolgoletno delo, Antona Bogataja pa za posebne zasluge pri reševanju z gasilsko plamenico III. Dve priznanji je podelila občinska gasilska zveza Skotja Loka, žirovski gasilci pa so podelili Alpini Ziri zlato plaketo /a večkral-na pokroviteljstva in finančno pomoč. Srebrno plaketo je dobilo gasilsko društvo Dobračeva, bronasto pa Občinska gasilska zve/a Skotja Loka za dobro povezavo med društvi Posebno priznanje so dobile tudi občinske gasilske zveze Logatec in Idrija, ter društva-s Trebije, Sovodnja, Ra-čeve in Brekovice 23 članom so bila podeljena priznanja za njihov poseben trud in vestnost, vsi jubilanti, ki so pri društvu po 40, 30, 20 in 10 let. so pa dobili gasilske značke. D. Dolenc Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (6. zapis) V prejšnjem zapisu sem se spustil s Kranjskega Kaka - Volovjtka (ene izmed maloznanib poti »vpadnic« na kamniško stran s Štajerskega) naravnost v dolino Crne. O njej bo seveda še stekla beseda, saj povezuje Kamnik z Gornjim Gradom, nekoč tako imenitnim bivališčem ljubljanskih škofov. In tudi njihovim poslednjim počivališčem (Urban Tekstov, Tomaž H ren idr). RUDNIK KAOLINA ČRNA -KAMNIK Brž pa moram reči, da je to le okvirno ime - saj kaolin pridobivajo v (v glavnem) Potoku pri Orni in v Selih nad Srednjo vasjo v Tuhinjski dolini. Sicer pa je rudnina kaolin zastopana v širšem kamniškem območju — tako v Županjih njivah. Stahovici, Kališah, Sovinih pečeh idr. Celo med Cešnji-cami in Blagovico v Črnem grabnu so ugotovili žilo kaolina. Kaolin - tj. najčistejša in najsvetlejša porcelanska glina. Ime pa je rudnina dobila po kitajskem gorovju Kao-ling, kjer so najprej že pred tisočletji pridobivali iz zemlje žlahtno glino - porcelanko. Kaolin so v dolini Črne pričeli kopati že 1. 1746. Takrat so ga prodajali v Ljubljano, kjer so cvetele fa-jančne delavnice. Tudi Žigi Zoisu pripisujejo lastništvo ene od teh. Bila pa je izdelava ljubljanske fa-janse v rokah priseljenih italijanskih podjetnikov. Kako lepa je' bila ta keramika (bolje: porcelan), je razvidno iz razstav v ljubljanskem Narodnem muzeju. Seveda pa so takrat uporabljali poleg domačega tudi uvoženi laški kaolin. Močan razvoj kaolinarstva v Crni je prinesla ustanovitev papirnice v Vevčah. Tu so potrebovali velike količine kaolina pri izdelavi papirja. Sicer pa iz Črne že več desetletij zalagajo keramično, gumarsko, živilsko in barvarsko industrijo s svojim plavljenim (očiščenim, obogatenim) kaolinom. Le-tega potrebujejo tudi v elektrokeramiki in pri izdelavi zid nih ploščic. Proizvodnja kaolina je bila spočetka majhna, komaj 1300 ton letno. Zdaj narašča iz leta v leto kar skokovito. Dosegla je že 70.000 ton letno. ČRN DAN VASI POTOK V ČRNI Res, kar precej sem se zadržal v Črni. Saj se popotniku, ki prihaja s Črnivca ali le z Volovska tu v Črni svet kar spremeni: tu živi razgibano rudarsko naselje, tu imajo »beli rudarji« svoj lep Rudarski dom. od tu do Kamnika je cesta asfaltirana. Sicer pa je rudnik kaolina v Črni v državi edinstven -skrbi za potrebe po tej surovini v vseh republikah. Ves drag uvoz bi odpadel, će bi moglo podjetje v Črni svoj obrat razširiti z novimi najdišči, predvsem v Selih. r VAŠA PISMA BLED PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM Vsa slovenska, jugoslovansko in tudi svetovna javnost, ki jo zanima veslanje, bo te dni imelo oči le za Bled. Vendar pa je ob tem treba povedati, da na samem Bledu ostajajo nekatere stvari nedorečene. Vsa sredstvo ja v tuga obveščanja zelo pogosto in objektivno pišejo o prevenstvu. Bled sam pa ostaja pri tem bolj zadaj. Ne mislim s tem asfaltiranja ulic. na zunanji vide: stavb, pač pa na drugačno »skromnost.« Razen plakatov, ki jih ponuja Turistično društvo za ureditev izložb, ni moč dobiti nobenega drugega materiala, s katerim bi tudi vse favne lokale lahko domiselno uredili. Morda je svetla iz-jema Specerija Bled, ki je neha tere svoje lokale domiselno opre mila. medtem ko drugi ostajajo več ali manj ob strani. Ni pa to »ob strani« namenoma. saj mar sikatera organizacija, društvo ali celo posameznik ne zmore primerno urediti izložbe, okna ali drugega primernega mesta. Tudi na take malenkosti, če to sploh so malenkosti, bi morali pomisliti organizatorji. Se je čas. še se da marsikaj urediti. Naj bi torej Tuhstično No, ni me ustavil le pogled na belo jalovino po obeh bregeh potoka Črne, ki ostaja po plavljenju, pač pa tudi tragedija, ki jo je doživela vasica že v drugem letu okupacije. Pri Gozdu nad Črno je četa Kamniškega bataljona 5, julija 1942 napadla kolono nemških avtomobilov in ubila poveljnika Kamniškega žan-darmerijskega okrožja, pa še enega Eužinar Jožef Zigan (oljni portret iz l. 1741) oficirja in dva policista. Štirje žan-darji so bili huje ranjeni. Čez dva dni so borci — partizani v sosednji Tuhinjski dolini ponovno napadli in ubili enega nemškega oficirja in dva podoficirja. Ze naslednjega dne so se podivjani nacisti maščevali: pobili so 51 talcev, v glavnem domačinov, rudarjev iz Potoka iu bližnje okolice. To je bilo v času vojne največje število naenkrat ustreljenih somišljenikov Osvobodilne fronte na kamniškem območju. Številne družine iz Potoka in drugih vasi so bile takrat izseljene v nemška delovna taborišča. Spomin na ustreljene talce in na 64 borcev, padlih v okolici doline Črne, ohranja pomnik izdelan po načrtu arhitekta Marka Zupančiča I sina pesnika Otona Zupančiča). POTOČNICE IN POTOČANI Zanimiv kraj, komaj za silo kmečki (le dva kmeta še vztrajata), bolj rudarski Sicer pa je domačinov komaj nekaj čez 50. - Vsekakor lepo ime za doma činke - Potočnice, kot potočnice -spominčice iz vodnatih tokav . . . S strmin iznad vasi se v mnogih hudih zimah zatečejo skoro do vasi srne in divje koze. Tudi redkega ru-ševca je slišati s Pasje peči. Ziv pa je še spomin na volkove, ki so prihajali z gora v vas klati ovce in kozliče. Da bi jim te nakane preprečili, so Potočani na pobočjih nad vasjo izkopali več »volčjih jam«, v katere so polagali mrhovino. Lačni volkovi SO planili v jame in se tako ujeli. Potem so pogumni fantje in možje pobijali zveri kar s koli. društvo ali kdorkoli od krajevne^ skupnosti, organizacij, ki imajo na Bledu prostore, pet minut pred dvanajsto popravil zamu/e no. V. Č. Bled Danes sem si ogledal otok (15. avgusta), ker sem bil radoveden, kako je pripravljen na prvenstvo. Pa sem videl, da je notranjost cerkve silno počečka-na, saj nihče ne opozarja obiskovalcev, kaj je dovoljeno in kaj ne. Tudi okolica je zanemarjena: nepokošeni travniki, neobrezano grmovje, podrto drevje itd. Kaže, da se odgovorni briga samo za vstopnice. Alojz Vovk. Bled KJE JE GORSKA STRAŽA? V nedeljo sem na Planini pod Golico obiskal brata, pri katerem trenutno letujeta tudi dve družini nemških turistov. Na mizah so bdi v vazah zajetni šopki zaščitenih planinskih rož. Brat je povedal, da so te rože sicer prinesli nemški turisti iz Vrat. vendar pa sami pri tem niso odtrgali niti ene. Vse so pobrali za skupino naših otrok, ki s<> bilt tam na izletu pod pedagoškim vodstvom. Zastavljam si vprašanje, kako so opravili svojo dolžnost peda gogi! Ali niso opazili, da otroci trgajo cvetje; in končno, saj imamo tudi še gorsko stražo. •laka Klinar Jesenice G LA88 STRAH___torek, 21.avgusta!^ Skoki v vodo Slavko Janjuševič: JMed favoriti tudi naši BLED - Med veslaškimi delavci ime Slavko Janjuševič ni neznano. Je edini poklicni delavec, ki je zaposlen v veslaškem centru Zaka na Bledu. V organizacijskem komiteju za osmo svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo na Blejskem jezeru od 28. avgusta do 9. septembra, je povezovalec med organizacijskim odborom in tehničnimi službami. Skratka »deklica« za vse. Slavko Janjuševič je v veslaškem centru že deset let. Na veslaški šport se je navezal pri Mornarju iz Splita, saj je v tem klubu veslal šest let. Nato se je preselil v Zagreb, kjer je veslal tri leta. In nato Bled, kjer je veslal dve leti in bil nato trener. Tu pa je tudi ostal. Bil je v kombiniranem osmercu leta 1966, ko je bilo na Bledu svetovno prvenstvo. V tem čolnu je veslal kot »štroker«. Od tekmovalnega veslaškega športa se je poslovil na olimpijadi leta 1972 v Munchnu. Na Bledu bodo med »elitnimi« veslači nastopili znani in neznani tekmovalci iz vsega sveta. Kdo vse so favoriti? »Menim, da bodo največ na tem osmem svetovnem prvenstvu dosegli veslači N DR, reprezentantje SZ, Bolgari in ZRN. V nekaterih disciplinah pa lahko presenetijo še Skan-dinavci. Tudi Finci, Norvežani in Švedi imajo nekaj odličnih posadk.« Naši se pripravljajo v Jajcu. Med njimi so tudi skifist Sta-nulov in vsi, ki jih čaka nastop na prvenstvu. Mnogi strokovnjaki računajo tudi na uspeh naših. »Skifist Stanulov je že dokazal, da je odli£en tekmovalec, ki se nikoli ne preda. Je tretji na svetu. V tej sezoni je na mednarodnih regatah dosegel lepe uvrstitve in zmage. Tudi na Bledu ni brez možnosti. Če se bo boril in veslal tako kot zna, si lahko obeta medaljo. Za visoko uvrstitev se lahko vmešata tudi Mrdu-ljašin in Celenta v dvojcu, možnost pa ima tudi *skul' četverec. Ostali naj bi dokazali, da so dobri veslači.« Začeli bodo lahki veslači in ženske. Kakšna je razlika med lahkimi veslači in med »elitnimi«? »Po svetu veslaški šport dobiva velike razsežnosti. Vse več je zanimanja za ta zdrav in naporen vodni šport. Prav zaradi velikega zanimanja so uvedli discipline za lahke veslače. Vsi namreč ne morejo veslati v »elitnih« čolnih. Ti lahki veslači so tekmovalci, ki ne dosežejo teže do Štiri-inaedemdeset kilogramov. So pa tekmovalci, ki nato z marljivim treningom in nato s kilami prihajajo v čolne »elite«. D. H umer Foto. K. Perdan Ženske so na triintridesetem državnem prvenstvu v skokih v vodo na Jesenicah merile moči tudi v skokih s stolpa. — FotoK F. Perdan Plavanje J Šport in rekreacija Izkušnje iz Srbije Reprezentantje izbrani KRANJ — Po enotedenskih pripravah za balkansko prvenstvo, ki bo ta teden v Carigradu (Turčija), so danes z Brnika odpotovali jugoslovanski reprezentantje. Priprave so bile v letnem bazenu v Kranju. Zvezni kapetan nase reprezentance Mitja Prešeren iz Ljubljane je v Kranju reiil se zadnje sporne discipline, v katerih se je za dve mesti v reprezentanci potegovalo več plavalcev in plavalk. Moški so imeli »izbirno tekmo« na 100 in 200 m hrbtno, 200 m kravi in 200 m delfin, tenske pa na 100 m kravi in 100 in 200 m prsno. Prvi na tem testu so pri Al i v reprezentanco. Ta izbira pa ni razrešila vseh spornih kandidatov za nastop v Turčiji. Tako naj bi doma ostali - državna prvakinja na 200 m prsno Tisaničeva, drugi na 200 m prsno Pavliha ter prvi na 100 m hrbtno Predrag Miloš ter drugi na 200 m hrbtno Nenad Miloš. Vseeno je najmočnejše zastopstvo za balkansko prvenstvo in nato za mediteranske igre iz Kranja. V reprezentanci so od Kranjčanov Borut in Darja n Petrič, Vesna Praprotnik in Barbara Stembergar. Sicer je na pot za Carigrad odšlo štirinajst fantov — Apro, Dopsai. Ferenc. Han-žekovič. Kos, Milečki, Mitrovič, Novak, D. Petrič. B. Petrič, Popovič, Rozman. K. Sevo, B. Sevo ter morda tudi N. Milo« in Pavliha, oba naj bi nastopila tudi na MIS - ter ženske - Blažič, B rumen, Duvnjak, Kfendič, Krasovec, Kratic, M i nič, Perano-vič, Praprotnik, Rodič, Separovič, Stem-bergar, za MIS pa sta določeni Ae Tisanič in Košuta. Največ se v Carigradu pričakuje od Boruta Petriča, saj bo nastopil v osmih disciplinah ter v treh štafetah. Borut naj bi prav v Turčiji osvojil enajst zlatih odličij. -dh BLED 1979 28. 8.* 9.3. Grgureviču dva naslova JKSKNICK — Letni bazen t "kova je se enkrat dokazal, da je najboljši med bazeni v Jugoslaviji, ko gre za skoke v vodo. Tu je bilo dva dni ob odlični organizaciji PK Jesenice državno prvenstvo v skokih v vodo. Na triintridesetem državnem članskem prvenstvu je nastopilo le sedemnajst tekmovalcev in tekmovalk iz Beograda, Zagreba, Zadra, Ljubljane in Jesenic. Na tem prvenstvu so prvič nafti skakalci in skakalke preizkusili dva najtežja elementa: dva in pol vzvratni salto in dva in pol salto nazaj. Državno prvenstvo je bilo hkrati tudi izbirna tekma za balkansko prvenstvo in mediteranske igre v Splitu. V moški konkurenci je oba naslova osvojil Ljubljančan Grgurevič, ki je bil najboljši s stolpa in tri metrske deske. Pri ženskah Da ie naslov s stolpa osvojila Trajkovičeva iz Beograda, medtem koje bila z deske najboljša Kraljeva iz Medvesčaka Zagreb. Vrstni red — člani — deska — l. Grgurevič 373,60. 2. Bavcon (oba Ljubljana) 323,45, 3. I.on (fin (Medvesčak) 297,60; stolp - l. Grgurevič 303,10, 2. Segatin (oba Ljubljana) 289,25, 3. Longin (Medvesčak) 261,45; tenske - deska - 1. Kralj 333,35, 2. Mrnjavs (obe Medvesčak) 270,85, 3. Traj-kovič (Beograd) 261,90; stolp - 1. Trajkovič (Beograd) 247,80, 2. Kralj (Medvesčak) 242.15, 3. Lazarevič (Beograd) 227,35. Matej Grgurevič iz Ljubljane je dvakratni državni prvak v skokih v vodo. Bilje najboljši z deske i skokih s stolpa. - Foto: F. Perdan RKPRKZKNTANTJK ZA BP IN MIS Po končanem triintridesetem driav*. prvenstvu v skokih v vodo »o določili t* žensko in moAko reprezentanco za bala«-sko prvenstvo in mediteranske igre. Jaj* slovanske barve bodo pri moških natop* Grgurevič in Bavcon (oba Ljubljana) it Longin (Medvesčak), pri ženskah pt Krti Mrnjavs (Medvesčak) in Trajkovič ter U . zarevič (obe Beograd). TRZlC - Portoroški sklepi o nalogah na področju telesne kulture, zlasti množične rekreacije, so dosegli svoj namen. Na Gorenjskem je bilo prek telesnokulturnih skupnosti ogromno storjenega za to, da rekreacija postane vsakodnevna potreba in aktivnost slehernega delovnega človeka in občana. V naAih naporih za ta večji uspeh nam v marsičem lahko pomaga metoda, katere so se oprijeli v Srbiji. Organizirali so Airoko akcijo »lAčemo najboljšo krajevno skupnost v Aportni rekreaciji« ter prek te akcije aktivirali družbene organizacije in druAtva v vseh krajevnih skupnostih, te-lesnokulturne skupnosti v občinah ter vse, ki lahko sodelujejo pri organiziranju in izvajanju množične rekreacije. Bolj kot vse drugo nas vselej zanimajo rezultati: v socialistični republiki Srbiji se z njimi upravičeno lahko pohvalijo. Ne le, da sta Aport in zlasti rekreacija skozi temeljno samoupravno skupnost - krajevno skupnost, postali potreba velikega Atevila občanov. Akcija je pokazala potrebo po Aportno rekreacijskih objektih - teh krepko manjka tudi v krajevnih skupnostih po Gorenjski — in z različnimi oblikami zbiranja sredstev so si občani v marsikateri krajevni skupnosti zagotovili nove objekte. Bistvo je v tem, da je sama akcija sprožila iniciativo za zbiranje sredstev na podlagi samoupravnega sporazumevanja s tozdi. samoprispevka in' drugih oblik. - Zrasla »o nova igriAča. steze za trim ali pa le enostavni drogovi pred stanovanjskimi bloki za različne vaje, pa miza za namizni tenis, nekaj tog in podobno. Skozi krajevne skupnosti so se angažirali hiAni sveti. — Akcija je marsikje ponovno obudila to samoupravno telo, ki fe v preDekaterem stanovanjskem silosu ne more in ne more postaviti na noge. Krajevne skupnosti so s pomočjo telesnokulturnih skupnosti spodbudile tudi dejavnost nekaterih tfr-uAtev. — Nič posebnega ni, da je v precejšnjem Ate-vilu krajevnih skupnosti zraslo druAtev kot gob po dežju. S tem. da so akciji v Srbiji dali pomen stalne naloge, no dt»'i tudi temeljni pogoj za to, da novonastala druAtva ne bodo muhe enodnevnice. Iz preprostega razloga ht>čem«> pokazati eno od uporabnih oblik za približevanje rekreacije občanom tud« V gorenjskih krajevnih skupnostih. Nikj«-r ni rečeno, da bi morali čakati ravno na republiško iniciativo za podobno akcijo - konec koncev nam ne gre za akcijo, UMnveč za uresničevanje načela »Zdrav duh v zdrHVem tele- Karte že prodajajo BLED — Organizacijski komite osmega svetovnega prvenstva v veslanju je dal v promet stalne vstopnice za prvenstvo. Le-te bodo v prodaji na Bledu v Kompasu in Generalturistu. Za vse dni prvenstva so po 100 in 150 dinarjev. Torej, s ceno niso pretiravali. Ugodnosti bodo tudi na vlakih, ki vozijo s Primorske in Gorenjske na Bled. Vsi, ki bodo z vlakom dopotovali na ogled svetovnega prvenstva, bodo imeli pri vozovnici petdeset odstotkov popusta. .n Nogomet Tudi Triglav KRANJ - V novi nogometni ■•••0*1 se bo tekmovanju v občinski ligi priključil tudi NK Triglav. To je vsekakor glavna novica v kranjskem rekreativnem nogometu. Tako bo v novi sezoni pri članih tekmovalo kar 15 moAtev v A in B lifta in 9 pri mladincih. Vključitev NK Triglava ima nedvomno mnoge pozitivne posledUce. Klu*» s slavno preteklostjo bo tako zopet tekmoval v matični občini, obenem p* bo v prihodnosti lahko postal eden od čl*nov selekcijske piramide. Seveda pa prisv tako Kot za vse ostale tudi zanj veljajo vsB določila ONI Kranj. Kljub vsemu pn bo tak razvoj dogodkov prispeval k enotnosti »*i Ae bolj-temu delu v kranjskem nogometu. Rek rea t i vri se bodo tako te v aoboto pomerili v tekmah za pokal marAatl« Tita pri članih in ZSMS pri mladincih. Majzanimi-vejta srečanja bodo med Kor*Unom in Triglavom ter Britoforfi in Šenčurjem pri članih ter Kokri« o in Preddvoronn pri mladincih. Redno tekmovanje se bo začelo v začetku septembra. Ob koncu meseca bo tudi skupščina ONZ Kranj. Na njej bodo ocenili in pregledali delo v preteklem letu in si z "dai i nove naloge. NajpomembnjAi sta vsekakor ustanoviti samostojno občinsko organizacijo trenerjev in poživiti in razAiriti tlelo odbora za selektivni nogomet. Na skupAčini bodo tudi alovesno izrodili priznanja in pokale klubom in posameznikom za sezono 1978/79. Nogometa*i so torej na pragu nove tekmovalne sezone. Upajmo, da bo bogata z zanimivim in fer nogometom in da se bodo nogometaši izognili vs< m tistim nepravilnostim, ki na nogomet mečojo sli«bo luč! M S ubit FISA Obratovalni čas med prvenstvom RADOVLJICA - Oddelek za gospodarstvo in finance je že izdal sklep, s katerim je določil nov obratovalni čas na območju krajevne skupnosti Bled. Vsem gostincem, trgovskim podjetjem in turističnim društvom ter drugim odgovornim delovnim organizacijam je določil, da v času svetovnega prvenstva v veslanju spremeni delovni čas obratovanja. Nov obratovalni čas bo veljal od 26. avgusta do 10. septembra. Vsi lokali, delavnice in obrati bodo odprti neprekinjeno vsak dan, vključno v soboto in nedeljo. Gostinski obrati in slaščičarne bodo odprte od H. do 23. ure, tigovske prodajalne in turistične poslovalnice od H. do 21. ure, banka in poŠta od 7. do 21. ure ter bencinske črpalke od 6. do 22. ure. Stalna dežurna služba bo organizirana v zdravstvenem domu na Bledu in v lekarni, v TOZD Komunala Bled, Elektro Žirovnica — enota Bled, v avtoservisni delavnici Bled pa vsak dan do 22. ure. Sklep o obratovalnem času velja tudi za gostinsko podjetje Turist Lesce. V obnovljeni stavbi Kazine morajo biti do 2. avgusta odprti in urejeni tudi vsi trgovski in drugi lokali. Da bi vse potekalo, kot so se dogovorili, bodo inšpekcijske službe še pred pričetkom svetovnega prvenstva opravile preglede vseh lokalov in prostorov storitvene dejavnosti. V gostinskih in trgovskih lokalih bodo zagotovili več delavcev in kakovostne ponudbe in storitve. Nadzor nad izvajanjem sklepa bodo inšpektorji opravljali tudi med prvenstvom. Vso pozornost pa bodo posvetili tudi prometu na cestah in parkiriščih. Medrepubliška vaterpolska liga - zahod Uspeh Triglava in Kamnika KRANJ - Prvenstvo v medrepubliško vaterpolski ligi - zahod je v zaključnem delu. Le Ae dve koli nas loči in dobili bomo prvaka. V dveh predzadnjih kolih sta Triglav iz Kranja in Kamnik gostovala v Zadru in Filip Jakovu. Oba sta dobila več kot amo pričakovali. Se najbolj pomembna je zmaga Triglava v Zadru, kjer so premagali vedno neugodno domače Jedinstvo, medtem ko z Gusarjem niso imeli težav. Le polovico manj uspeAno so igrali Kam-ničani.Jedinstvo se je morajo krepko potruditi, da se je gostom iz Kamnika revan- ži ral o za poraz v Kamniku.v Filip J pa so Kamničani brez težav visoko vili s slabimi domačini. Izidi - Jedinstvo - Triglav 8:9 (3:5, t;l 2:4, 2:2), Jedinstvo : Kamnik 10:7(t:J|t 5:1, 1:3), Gusar : Kamnik 8:21 (1:4, 4:1, u 2:7), Gusar : Triglav 6:16 (1:3, 2:4, 1:5. JjJ V zadnjih dveh kolih Kranjčani :» Kamničani goste v soboto in nedeljo $ofa, ris iz Šibenika in Brodograditeljaiz Bedi«, Po predvidevanjih bi moral Solaris klo« v Kranju in Kamniku. Le tako naj ' Triglav osvojil prvo mesto. Renče republiški prvak KRANJ - S tretjim krogom letoAnjega republiškega članskega prvenstva v vaterpolu se je v letnem bazenu končalo prvenstvo Slovenije. Za ta naslov so se v tej sezoni potegovala moAtva Renč, Žusterne iz Kopra, Vodovodni stolp in novoustanovljeni klub Iskra iz K ranja. Po treh krogih v Renčah, Kopru in Kranju so največ uspeha imeli vaterpolisti Renč, ki so ponovili lanski uspeh in bili tudi letos prvi. Naslov so si priborili že v prvih dveh krogih, ko so premagali v Renčah in Kopru svojega največjega konkurenta za naslov kranjski Vodovodni stolp. Kranjčani so bili favoriti za prvaka, vendar so v Renčah igrali le s petimi igralci, v Kopru pa po slabih igrah izgubili z Renčani in remizirali z Zusterno. Svojo eravo vrednost pa so pokazali v domačem azenu, saj so v zadnjem krogu dobili brez težav vsa srečanja. MoAtvo Iskre ni bilo dorasel nasprotnik ne Kenčam. ne Zuster- ni in ne Vodovodnemu stolpu. V K sploh niso nastopili. Največ so v Kranju v tem tretjem l dosegli igralci Vodovodnega stolpa, i pokazali najboljšo igro doslej. V» nasprotnike so zlahka ugnali. Ce bi povsod tako, bi bili zasluzeno prvak IskraAi so se trudili, a več kot vsem trn porazom se niso mogli izogniti. Izidi - Renče : Zusternav5:4 (1:1. 1; 1:1, 0:0), Vodovodni stolp : lakra 18:5 (V 4:0, 4:2, 5:1), Renče : Vodovodni »tolpM (1:2, 1:3, 1:2, 0:2), Zusterna : Iskra Ml* 1:1. 1:2, 3:2), Iskra : Renče 7:13 (tik; 2:2, 1:5), Vodovodni stolp : Zusterna fci (3:0, 3:2, 1:2. 2:1). Lestvica: Renče 9 8 0 1 90: 4* ;j Vodovodni stolp 9 6 1 2 94: 51 1) Zusterna 9 3 1 5 71: || I Iskra 9 0 0 9 29:115 I -A Jugoslovanski zmajarji štirinajst SKOFJA LOKA - Pred dnevi je bilo v francoskem Grenoblu četi to .svetovno prvenstvo v letenju z zmaji v dveh kategorijah. V prvem in drugem razredu. V ti dve kategoriji so vključene vse samostojne jadralne naprave Tega svetovnega prvenstva se je udeležila tudi sedemčlanska reprezentanca Jugoslavije. Sestavljali sojo člani Delta iz Ljubljane in Let iz Škofje Loke. Miran Simerl, Peter Soklič, Stane Kranjc (vsi Delta) in Tine Kos, Marjan Zupane. Janko Habjan (vsi Let) so med sto-triinosemdesetimi tekmovalci iz sedemindvajsetih držav v mofttveni razvrstitvi dosegli solidno Štirinajsto mesto. V prvem razredu je bil Stane Kranjc trideseti, dvainpetdeseto mesto je zasedel Tine Kos, Peter Soklič je bil sedeminpetdeseti, Marjan Zupane »todvaindvajseti, Janko Habjan pa stosedemindvajseti. V drugem razredu, kjer je nastopalo petin- trideset zmajarjev, je bil Miran Simerl indvajseti. Svetovni prvak za leto 1979 j« Gugenos iz ZRN, medtem ko so mostveni tovni naslov osvojili Francozi. StroSke prvenstva za nafte so knh delno* movalci sami, delno pa oba kluba, t Alpina je za vse mofttvo izdelala čevi izključno namenjeni samo letalcem i Mesto Grenoble se je odločilo za or\ jo svetovnega prvenstva I namenom, polni svojo turistično ponudbo ter i svoj delež k razvoju tega vse bolj priljut ftporta po svetu Zanimivo je, da je ni v angleftki /majarski zvezi že več kot članov. Nafti so dobro zastopali Jugoslauio sliti velja o izpopolnitvi turistične p Kranjske gore na enak način! a. NI Odbor za delovna razmerja CESTNEGA PODJETJA v Kranju ponovno objavlja prosta dela in naloge L 1 ADMINISTRATIVNA IN DAKTILOGRAFSKA DELA 2. 3 ČUVAJE kamnoloma Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1.: upravno administrativni tehnik, tri leta delovnih izkušenj; pod 2.: osnovna šola in tečaj za varnostnika. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delit vi sredstev za OD. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 14 dni po objavi oziroma do zasedbe. 12 TOREK, 21 AVGUSTA 1979 9. STRAN C L* A Trčenje tovornih vlakov Nesreča brez človeških življenj, škoda pa ogromna — Gorenjska proga ves dan zaprta SKOFJA LOKA - Zgodaj zjutraj, ob 3.30 sta v nedeljo, 19. av-gu*ta. hudo trčila okoli 100 metrov pred škofjeloško železniško postajo dva tovorna vlaka. Nesreća se je pripetila, ko je premi- kalni vlak po predhodnem dovoljenju odpravnika vlakov pred rdečim uvoznim signalom z diesel lokomotivo premikal prazne tovorne vagone z drugega tira na industrijski tir za tovarno Termika, Pri premikanju mora vlak zapeljati tudi na glavni tir, sicer ne bi mogel zapeljati na industrijskega. Prav tedaj pa je iz Ljubljane vozil proti škofjeloški postaji tovorni vlak s strojevodjo Sta-netom Bučkom s Hrušice. Električni vlak je imel 23 vagonov natovorjenih s premogom, embalažo in prehrambenimi artikli. Na Godešiču je na signalu gorela rumena luč, ki vlakovodjo opozarja, da mora zmanjšati hitrost in pričakovati na naslednjem 8kofja Loka — Strahoten trušč je v nedeljo zgodaj zjutraj prebudil stanovalce i bližini škofjeloške železniške postaje. Jutranji prizor je bil zares groz-jju, na srečo pa se je le lomilo železje in les, trgale so se električne žice in rnztretat tovor. Človeških življenj nesreča ni terjala, strojevodja Markovič, hi ga je vrglo z lokomotive, pa se je le opraskal. — Foto: F. Perdan :£SREČ£ TRČENJE V OVINKU Cerklje — V petek, 17. avgusta, ob 15.30 se je v Zalogu pri Cerkljah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Bohinc (roj. 1960) iz Zaloga je v desnem ostrem ovinku na mokri cesti zapeljal v levo in čelno trčil v nasproti mul tovornjak, ki ga je vozil Pavel Jen*" 'roj. 1950) iz Smartnega. Voznik tovornjaka se je sicer umikal, vendar pa trčenja ni mogel preprečiti :*ikode na vozilih je za 40.000 din. V nesreči je bil lažje ranjen voznik Jože Bohinc. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Kranj - V nedeljo, 19. avgusta, ob 930 se je na magistralni cesti na Jeprci pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila nemške registracije Andželija VVeschler je vozila proti Kranju. V blagem dednem ovinku ji je nasproti pripeljal po levi nek avtomobil, ki je prehiteval kolono. Voznica je zato zavirala, vendar pa jo je na mokri cesti taiteaio v desno in je trčila v telefon-drog .^kode pri tem je nastalo za 55.000 din. ZAVIL V LEVO Kranj V četrtek, Ifj. avgusta, ob 21 uri & j* na magistralni cesti med Kranjem in Jeprco pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik kolesa z. r • (-m Jože Hazinger (roj. 1947) i lenenic je peljal proti Ljubljani. Na ravnem delu ceste sta ga prehi- tevala dva avtomobila, kmalu zatem pa je Razinger iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste, kjer je prav tedaj pripeljal voznik kombija nemške registracije Vladimir Pavli-nac iz Karlovca. Voznik kombija je motorista zagledal na kratko razdaljo, zaviral je in odvil v levo, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti. V trčenju je dobil Razinger tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Ranjena pa sta bila tudi dva sopotnika v kombiju. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Jesenice — V nedeljo, 19. avgusta, nekaj pred 17. uro se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Novak z Jese-. nic je pred prehodom za pešce ustavila, da bi čez spustila pešce. Vanjo pa je od zadaj trčil voznik osebnega avtomobila J osel Federle, vanj pa še voznik Albert Hamer. L. M. Gorska nesreča V soboto, 18. avgusta, se je na Gorenjskem plazu pod Triglavom ponesrečil Marjan Stare (roj. 1953) iz Ljubljane. Planincu je na snegu spodrsnilo, pri tem pa si je zlomil nogo. Prenesli so ga v Planiko, od tam pa so ga gorski reševalci iz Bohv Bistrice prenesli v dolino. Umrl je ljubi mož, očka in dedek VIKTOR SIRC Pogreb dragega pokojnika ho v sredo, 22. avgusta 1979, ob 16. uri. Vsi njegovi! Šenčur. 20. H. 1979 signalu rdečo luč. Strojevodja pa rumenega signala ni videl, pred škofjeloško železniško postajo pa je prepozno opazil, da ima signal rdečo luč. Ko je na razdalji okoli 50 metrov pred signalom vključil zavore, je bilo to zaradi hitrosti vendarle prepozno. Premikalni vlak pa je bil takrat oko 20 metrov oddaljen od signala z rdečo lučjo. Kljub temu, da je premikalni vlak vozil zelo počasi, pa je bilo trčenje silovito. V kompoziciji, ki je pripeljala iz ljubljanske smeri, se je šest vagonov prevrnilo in razbilo, dva pa sta iztirila. Močno je bila poškodovana tudi električna lokomotiva, medtem ko jo je strojevodja srečno odnesel. V pre-mikalnem vlaku, ki je imel 20 vagonov, so bili uničeni štirje, popolnoma pa je uničena diesel lokomotiva; trije vagoni pa so iztirili. Strojevodja na diesel lokomotivi je bil le lažje ranjen, ko je padel z lokomotive. Vzroke nesreče še raziskujejo. Prve ocene o škodi govore o 20 milijonih novih din, vendar sem še ni všteta škoda na tovoru. Promet na gorenjski progi je bil zaprt ves dan do 22.32, saj je bilo poškodovanega tudi okoli 100 metrov železniškega tira in 300 metrov električnega omrežja. L. M. Skofja Loka - Ljubljanska kompozicija tovornega vlaka je tako silovito trčila v premikalni vlak, da je razmetalo vagone, zvilo 100 metrov železniških tirov, potrgalo in premaknilo pa se je okoli 300 metrov električne napeljave. Promet je stekel šele v nedeljo ob 22.32. - Foto: F. Perdan Vzemi si čas — ne življenje Poziv očividcu V prometni nesreči, ki se je pripetila v bližini gostilne Lakner na Kokrici dne 10. oktobra, 1978 okrog 17. ure, je voznik osebnega avtomobila znamke Fiat 128 3P, ko je peljal iz smeri Predoselj proti Kranju, zbil v bližini prehoda za pešce 9-letnega Tič Jurija s Kokrice, Partizanska pot št. 10. Otrok je poškodbam podlegel. Preiskovalni oddelek temeljnega sodišča v Kranju naproša, da se očividci te nesreče priglasijo preiskovalnemu sodniku TS Kranj ali najbližji postaji PM. Predvsem naj se priglasi voznik osebnega avtomobila, ki je v času nesreče pripeljal iz Kranja in je v bližini kraja nesreče svoje vozilo ustavil ter se na tem kraju z navzočimi pogovarjal o nesreči. Prednost Nekateri vozniki postanejo za volanom povsem drugačni; prav gotovo ste kot sopotnik bili presenečeni, ko se je iz sicer miroljubnega, mirnega in tihega človeka, kot ste ga poznali, za volanom spremenil v kolerika, ki podivja ob najmanjši napaki drugih voznikov, graja, preti z roko, včasih celo odpre okno ali vrata in pove drugim »svoje«. Tak voznik, ki mu je zrasla samopomembnost zaradi dvajsetih ali tridesetih konjskih sil, ne bo niti v nevarnih situacijah skušal reševati svoje kože na račun svoje z zakonom deklarirane prednosti na cesti. Tak voznik s«* ne bo umaknil h kraju ceste, kadar nekdo iz nasprotne smeri prehiteva. Na cesti je vedno prostora tudi za tri avtomobile vštric, toda z voznikom, ki pozna le svojo prednost, se bo težko sporazumeti. Trobil bo in bliskal z lučmi, ne bo se umaknil k robu ceste in morda še zmanjšal hitrost. Podobno je pri vključevanju s prometnih pasov v enega: voznika, ki bi se rad vključil, ne bo spustil pred sabo, pa četudi bo- letel okrušen lak z blatnikov. Ce pa se mu bo voznik le »vrinil«, ga bo ob prvi priložnosti prehitel, samo da bo vozil pred njim ter mu mimogrede poslal vsaj ogorčen pogled, če že kaj hujšega ne. Verjemite, takšni vozniki bi morali imeti nalepke, da so nevarni. Kajti, v današnjem gostem prometu sta le strpnost in uvidevnost med udeleženci pogoj za varnost na cesti. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil LEOPOLD PETERNEL roj. 18. avgusta 1915 Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 21. avgusta 1979, ob 16.15 na kranjskem pokopališču. Žalujoči njegovi! Sporočamo žalostno vest, da je nepričakovano umrl TONE DORNIG častni predsednik Občinske gasilske zveze Tržič - višji gasilski častnik - gasilski veteran, nosilec zveznih, republiških gasilskih in drugih visokih odlikovanj in priznanj Pogreb pokojnega bo v sredo, 22. avgusta 1979 ob 17. uri na pokopališču v Tržiču Slava njegovemu spominu Občinska gasilska zveza Tržič, gasilsko društvo Tržič Nepričakovano nas je zapustil naš dragi očka, brat, tast, ded in praded TONE DORNIG častni predsednik Gasilskega društva Tržič, član zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije ter družbenopolitičnrdelavec Pokojnik leži na Žalah, od koder bo pogreb v sredo. 22. avgusta11979, ob 17. uri na tržiškem pokopališču G L, A S10.STRAN TOREK, 21. AVGUSTI J AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIĆ PRIREDI NA ŠUŠTARSKO NEDELJO V TRŽIČU 26 AVGUSTA 19790B 15 URI veliko tombolo VREDNOST DOBITKOV 350 OOO. OD TEGA 1 2 GLAVNI H DOBITKOV MED NJIMI 4 AVTOMOBILI IN VEČ STO MANJŠIH DOBITKOV CENA TABLICE 25,— DIN TRŽIČ VAS PRIČAKUJE! DIN DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC - KRANJ BO V ŠOLSKEM LETU 1979/80 organizirala izobraževanje odraslih v naslednjih oblikah: A. TEČAJI — za varstvo pri delu — za skladiščno poslovanje — za voznike viličarjev — za strojepisje — za blagajniško poslovanje — za knjigovodje osnovnih sredstev in materialnega knjigovodstva — za saldakontiste — za tehniško risanje — o vodenju poslovnih knjig — za kurjače nizkotlačnih kotlov — nemškega jezika — angleškega jezika — francoskega jezika — italijanskega jezika Prijave sprejemamo do 25. 9. 1979 B. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IzobraŽevanje odraslih bomo organizirali za kandidate, ki se bodo vpisali v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. V šolo se lahko vpišejo kandidati, ki so stari nad 17 let in tisti, ki so izpolnili šolske obveznosti in ne morejo nadaljevati šolanja v redni osnovni šoli, ker so se zaposlili. Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Šolanje je brezplačno. Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končanem zadnjem razredu ter potrdilo o zaposlitvi. Prijave sprejemamo do 31. 8. 1979 . C. ŠOLE ZA ODRASLE Na podlagi dogovora z matičnimi šolami ter na podlagi skupnega razpisa za vpis novincev v šolskem letu 1979/80 bomo organizirali izobraževanje odraslih v naslednjih šolah: — tehniška srednja šola strojne in elektro stroke — delovodska šola za strojno in gradbeno stroko — prometna tehniška šola — ekonomska srednja šola (dopisno šolanje) — upravno administrativna šola — poklicna administrativna šola (2-letna) redna in dopisno šolanje — poklicna šola elektro in kovinarske stroke — poklicna gostinska šola (kuhar, natakar) — poklicna šola za varuhinje Prijavi je treba priložiti: a) za vse šole: rojstni list, potrdilo o zaposlitvi in izjavo oziroma potrdilo o kritju stroškov šolanja ter eno fotografijo velikosti 4x6 b) posebej za tehniško srednjo šolo strojne, elektro in prometne stroke ter za upravno administrativno šolo spričevalo o dokončani poklicni šoli. za delovodske šole pa spričevalo o dokončani poklicni šoli in potrdilo o triletni praksi Za poklicne šole pa spričevalo o dokončani osnovni šoli in potrdilo o praksi. Prijave sprejemamo do 15. 9. 1979 D. ŠTUDIJ NA VIŠJIH IN VISOKIH ŠOLAH - EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA (poslovni oddelek — I. in II. stopnja) pogoji za vpis končana štiriletna srednju šola in redna zaposlitev - VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR (Studij na I. stopnji) smeri študija: strojništvo, elektrotehnika, gradbeništvo in kemijska tehnologija Prijavi /.a vpi.š je treba priložiti naslednje dokumente: izvirno spričevalo o dokončani 4-letni srednji šoli, rojstni list. potrdilo o zaposlitvi, izjavo oziroma potrdilo o kritju stroškov študija, kratek življenjepis in dve fotografiji, velikosti 4X6 Prijave sprejemamo do 30. 8. 1979 / Za vse oblike in vrste izobraževanja boste dobili podrobnejše informacije osebno ali telefonično na DU Kranj 27-481. trižiska industrija obutve in konfekcije TRŽIČ bo dne 26. 8. 1979 na »SUSTARSKI NEDELJI« na svojih stojnicah prodajala usnjeno konfekcijo, poleg izdelkov iz redne proizvodnje in kolekcije jesen-zima 1979/80 tudi izdelke po znižanih cenah. Priporočamo ae za nakup. SOZD ALPETOUR Skofja Loka TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1. tehnologa III 2. ključavničarja — več delavcev 3. kovinostrugarja — več delavcev 4. za priučitev v kovinarski stroki — več delavcev Pogoji za sprejem: pod 1.: Srednja tehnična šola strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. pod 2.: Poklicna šola za poklic ključavničarja ali varilca oz. priučen ključavničar ali varilec. Poskusno delo 3 oz. 1 me- pod 3.: Poklicna šola za poklic strugarja oz. priučen strugar. Poskusno delo 3 oz. 1 mesec, pod 4.: Nedokončana osnovna šola. Poskusno delo 1 mesec. Za vsa dela je pogoj odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD ALPETOUR, kadrovski oddelek Kranj. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. MALI OGLASI telej\> 23-k UNIVERZA V MARIBORU VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR - SEKCIJA KRANJ obvešča da vpisuje slušatelje za študij ob delu za I. stopnjo v šolskem letu 1979/80. Za vpis na I. stopnjo je potrebna popolna srednja šola. Dokumenti, ki jih predložite za vpis, so: diploma, izpisek iz matične knjige in potrdilo delovne organizacije o zaposlitvi. Vpis je v Kranju v torek, 28. avgusta, od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure v dvorani na Prešernovi 11/I. Ostala pojasnila dobite v pisarni šole VEKŠ v Kranju, Prešernova 11 /1 vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure (telefon 21/975). ePRODAM Prodam KRAVO simenulk, r zanko, težko približno 481%^; biri: po prvem ali tretjem 9 oziroma 4 mesece brejo. No^, Prodam TRAKTOR TV v nik 1979, s prikolico Andrej, Begunje 128 Prodam termoakumulacii^, AEG 5 kVV. Prevodnik Tom^l štal 98, Skofja Loka V septembru bom prodaj meseca stare JARCKE. rjave ^ haste. Sprejemam naročila. ^, nik, Log 9, Skofja Loka Prodam dobro ohranjen, 5 NICO. Kristan Marija. Partij 47, Skofja Loka Prodam 6 ton anhovskeft MENTA. Pegam Jože. V« lje 9, Selca 64227 Prodam OPREMO, ki lam za dnevno sobo ali spalnico L 136, Skofja Loka Prodam večjo količino bJ| DRV. Košir Alojzija. HlavfrtJ Gorenja vas Prodam zložljiv italijanski U OTROŠKI VOZIČEK ter 1 SKO KOŠARO in STOJALO novic. Novi svet 7, Skofja Loki ^ Ugodno prodam dvoredni >| TILNI STROJ regina. $wJ Godešič 92, Skofja Loka Ugodno prodam rablier ZOR. Visočnik Milan. Pinur^, Kranj Poceni prodam skoraj twsu MOŠKO OBLEKO št. 56 ■] otroško KOLO za šest let Q v oglasnem oddelku. Ugodno prodam skora trski BOJLER in dvižna GA|| VRATA. Cretnik. Cejje Naklo Prodam štiri leta sta Naklo 42 Prodam vzidljiv nerja DILNIK, kombiniran x „ Stupnikar. Šutna 39, Zabnioa Prodam 5 mesecev brejo TELICO in 280 kg težkega Miklav, Vodice 66 nad Lj Prodam čistokrvno Fl pred tretjo telitvijo. Stirn. gora 26, Cerklje Prodam KRAVO simenu^ drugim teletom. Razgledna (S Prodam mlado nemško g KO, staro 9 mesecev in novej za krompir. Vene, Vrba 18 s j niča IPK Ljubljana TOZD Butan plin SKLADIŠČE KRANJ Razpisuje prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA za skladišče v Kranju. OD po pravilniku. Rok prijave je 15 dni po objavi. AERODROM LJUBLJANA-PULA Letališko in turistično podjetje n. sol. o. Brnik Komisija za delovna razmerja TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE CATERINGA (oskrbovanje letal s hrano in pijaco (en delavec) 2. PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE JEDI (pet delavcev* 3. IZDELOVANJE VSEH VRST SLAŠČIC (en delavec) 4. OBRAČUNAVANJE IN POBIRANJE IZTRŽKOV IN KONTROLA IZDAJE OBROKOV V KUHINJI (en delavec) 5 POMIVANJE, POSPRAVLJANJE IN POMOČ V KUHINJI (en delavec) Za razpisana dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih po*^ izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: VKV kuhar in praksa 2 leti ali KV kuhar in praksa 3 leta na vodstvenih delih v kuhiivi pasivno znanje enega tujega jezika smisel za delo z ljudmi pod 2.: VKV ali K V kuhar pod 3.: VKV ali KV slaščičar KV gostinski delavec, kuharska ali natakarska smer in 1« delovnih izkušenj na kuhinjski blagajni popolna osemletka pod 4.: pod 5.: Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu sata o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem času, ki preskrbi delovna organizacija. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpote vanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: AERODROM LJUBLJANA-PULA, KADROVSKA SLI ll 64210, BRNIK AERODOM Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi upravnih organov. Prodam 90 kv m LKHNJAKA /a oblogo zunanjih sten. Šolar Rafko, lalnova 9. Radovljica, tel.: 75-407 Prodam rabljena OKNA ( 120X120) ;,olkni in kompletna VRATA ter 9m železne BALKONSKK OGRA-JK Ogled vsak dan po 16. uri. Cven-kelj. Črnivec 13, Brezje 6511 VOZILA Prodam ZASTAVO 750. Poizve se po telefonu 27-99.1 od 17. do 20. ure 6;*82 Prodam ZASTAVO 750, let. 1973. Kadovančevič. Cankarjeva 1, Tržič 6.192 Prodam italijanski FIAT 125. Gode. Veljka Vlahoviča 5, Kranj 6443 Prodam FIAT 850, celega ali po delih Motor je po generalni. Lotrič Jože. Dražgoše 4, Železniki 6512 Prodam ZASTAVO 750, let. 197.1. Torkar, Smolevo 5, Železniki 6513 Prodam ČZ ENDURO 250. Kose-nina. Sv. Duh 35, Skofja Loka 6514 Prodam TOMOS CROSS junior. Tavčar. Stirpnik 7, Selca 6515 Poceni prodam ZASTAVO 1300, letnik 1965. motor po generalni. Za-ber! Bogdan, Kropa 3/b 6516 Prodam ispravno in registrirano ZASTAVO 750. Trata 19, Cerklje 6517 Prodam FIAT 1300 in karambolima no ZASTAVO 1300. Pozen ik 37, Tnrklje 6518 C godno prodam avto WART-Hl RG. Pintarič Ivan, Stara cesta iT. Kranj 6519 Prodam I2B-P. letnik 1977 ali zamenjam za Z 101 ali LADO 1200. Pompe. -Janeza Puharja 3. K rani 6520 Prodam leva VRATA za opel kadet t. Telefon 22-842 6521 Prodam FIAT 750. letnik 1970. /. neparno številko in MOTORNO KOLO tomosl4V, na pet prestav. Fajdiga Lojze, Gmajnica 16/a, Komenda 6522 Prodam PASAT - L. letnik 1974. Vehovec. Hrast je 143. tel.: 064-23-007 6523 Prodam AUDI 60 - L. letnik 1967, cena 2SM, registriran do marca 1980. Bremec Alojz, Nomenj 46, tel.: 77-319 - od 22. do 6. ure 6524 Prodam ZASTAVO 101, let. 1976. registrirano do aprila 1980. Informacije telefon 88-766 ali kavarna »Finki«, Kranjska gora 6525 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1966, neregistrirano. Stojan .Janez. Boh. Bela 59 6526 ZAPOSLITVE VARSTVO za 16 mesecev starega fantka iščeva na Planini pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 6486 POSESTI Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica MoAe Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tiak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1, - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31909 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništva 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kolportazi 5 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. GOSPODARSKO POSLOPJE v bližini Kranja kupim. Ponudbe na Glas pod: Za delavnico 6455 Prodam majhno KMETIJO. Po-ženik 37, Cerklje ' 6528 Progam GARAŽO med Vodovodnim stolpom in letnim kopališčem. Informacije po telefonu 21-798 6529 STANOVANJA Mlad par išče SOBO s kuhinjo v Skofji Loki ali Selški dolini za dobo dveh let. Pod šifro: Nujno 6467 SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice oddam na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku. 6530 Mlad fant išče SOBO v okolici Kranja z možnostjo souporabe kopalnice. Šifra: Plačam dobro 6531 Iščem SOBO v Zireh ali bližnji SOZD ALPETOUR ŠkofJaLoka TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge več čistilk Zahtevani pogoji: Nedokončana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD ALPETOUR Kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. KRISTAL MARIBOR TOZD STEKLARSTVO, n. sol. o. 61000 LJUBLJANA, Dečkova 1 a Telefon (061) 346-680 vabi k sodelovanju in objavlja naslednja prosta dela in naloge: finančnega knjigovodja Pogoj: srednja šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj skladiščnika Pogoj: poklicna šola in nad 3 leta delovnih izkušenj vec delavcev za delo v servisu Ljubljana in v poslovalnici na Jesenicah 10 učnih mest za izučitev poklica steklarja in zastekljevalca Pogoj: končana osemletka za poklic steklarja oziroma šest razredov osnovne šole za poklic zastekljevalca. Kandidate vabimo, da za objavljena dela in naloge pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev na naslov: PMSP KRISTAL MARIBOR, TOZD Steklarstvo Ljubljana, Dečkova l/a. Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave v Glasu, kandidati pa bodo o izidu izbire pismeno obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri na seji pristojnega organa. Poskusna doba za dela in naloge pod točko 1 traja 60 dni, pod točko 2 in 3 pa 30 dni. okolici. Rendolf Stane. Veljka Vla-hoviča 10. K rani 6532 OBVESTILA Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 63.16 Izoliram CKNTRALNO NAPELJAVO s pločevino kvalitetno in poceni. Praprotnik Ivan. Frankovo 68, Skofja Loka 6462 AVTOMOBILISTI! Odprta je nova delavnica za menjavo in popravilo zavor. Kranj, Kurirska pot 6 6464 OSTALO Kolikor ima kdo interes, mu odstopim zaradi upokojitve opremljen BRIVSKI LOKAL na Bledu za nekaj gotovine. Grajska c. 22, 64260 Bled 6527 IZGUBLJENO Na relaciji Kan j - Tenetiše sem izgubil KOVCKK. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Cebular Jože, Zupančičeva 27, K ranj 6533 V soboto, 11.8. 1979, sem med 17. in 18. uro izgubila OBEL na poti od Velesovske c. 25 do Mlakarjeve 39, Šenčur. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Celjar, Šenčur, Sveteljeva 11 6534 ISKRA — Široka potrošnja, n. sol. o. Skofja Loka TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov, n. sirb. o. Skofja Loka — Reteče 4 Razpisna komisija za razpis del oz. nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ponovno razpisuje VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V GOSPODARSKO PLANSKEM SEKTORJU Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in program vodenja sektorja 15 dni po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po sprejetju sklepa o izboru. f { ' i i ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, bratranca in strica PAVLETA POLJANCA ♦ borca za severno mejo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem iz Vrečkove 2, sosedom iz rojstnega kraja Jarčje Brdo, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi p zadnji poti. rosebna zahvala gre družini Zavškovi in Gorenčevi, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom, borcem za severno mejo ter družini Hudovernik za pogosto obiskovanje ob njegovi dolgi bolezni. Prav posebno se zahvaljujem dr. Zgajnarju in dr. Sajevčevi za dolgoletno zdravljenje in gospodu - kaplanu za opravljen pogrebni obred. Se enkrat iskrena hvala prav vsem, ki so mi kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoča žena Francka in ostali sorodniki! Kranj, Jarcje Brdo, Javorje, Skofja Loka, 13. avgusta 1979 ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete JOŽEFE POLICAR upokojenke se zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti, gospodu kaplanu iz Kranja za opravljen pogrebni obred in pevcem iz Naklega za ganljivo zapete žalostinke ob slovesu. Posebno se zahvaljujemo dr. Beleharjevi za zdravljenje, medicinskim sestram, strežnemu osebju in upravi Doma oskrbovancev Albina Drolca iz Preddvora. Žalujoči: sestri in bratje! Naklo, 16. avgusta 1979 V SPOMIN na obletnico MATEVŽA RAKOVCA Minilo je leto dni, odkar si me za vedno zapustil. Ostala sem sama z bolečino in praznino v srcu. Hvala vsem, ki obiskujejo tvoj prerani grob. Zena Margita, družina Onič, bratje in sestre Lesce, 21. avgusta 1979 BLED 1373 28. a.-s.a. Krajani Ljubnega za praznik Majhna in temačna trmama krajanom ne zadošča i Janežič — član sekretariata v organizacijskem komiteju. Bled ima prednost pred drugimi BLED — Vsi hite z zadnjimi deli. Ni več daleč dan, ko ae bodo na Blejskem jezeru začeli uvodni boji žensk in lahkih veslačev na osmem svetovnem prvenstvu v veslanju. Pokroviteljstvo nad nafto največjo veslaftko prireditvijo je prevzel predsednik republike in Zveze komunistov Josip Broz-Tito. V pisarno organizacijskega komiteja vsak dan prihajajo nove prijave udeležencev Le-te presegajo pričakovanja. Na Bledu bo v času prvenstvi nad 1600 veslačev in njihovega spremstva. Udeležilo se ga bo triintrideset držav, prijavile pa so se tudi Irska, Amerika, Kanada, Japonska, Kitajska, Avstralija in Nova Zelandija. Tudi prijave novinarjev, TV komentatorjev in radijskih reporterjev in fotoreporterjev so vsak dan večje. Prvenstvo bo spremljalo tristo.časnikarjev z vsega sveta. |> .....A V \\\ Krajevna skupnost Ljubno, ki v štirih naseljih — Ljubno. Posavec, Otoče in Praproše — združuje 770 prebivalcev, v petek praznuje. Ob tej priliki so se zbrali predstavniki družbenopolitičnega življenja KS. da bi z nami razčlenili in ocenili preteklo delo, uspehe, probleme in načrte. Izdali so tudi glasilo, v katerem nadrobno razlagajo dogajanja v svoji KS. NEKAJ USPEHOV Krajani se pohvalijo, da so v zadnjem letu uresničili marsikateri načrt. Obnovili so dom TVD »Partizan«, ki bo svojo dokončno podobo dobil prihodnje leto, ko praznuje društvo 50-letnico delovanja. Sredstva je poleg KS in kulturnega društva, ki uporablja prostore, prispevala tudi TTKS Radovljica. Tudi postajališče na Posavcu, ki je bilo dolgo problematično, so letos obnovili in ga prevlekli z asfaltom. Krajani so sami prispevali 4,5 milijona dinarjev, ostalih devet milijonov, kolikor je investicija znesla, pa je primaknila občina Radovljica. Obnovljena je tudi podružnična šola, za katero so krajani prispevali denarna sredstva in prostovoljno delo. Z začetkom šolskega leta je torej omogočeno boljše vzgojnoiz-obraževalno delo, vendar krajani s tem še niso potegnili črte pod svojimi načrti. Treba je še rešiti vprašanje kadra, dobro pa bi bilo tudi misliti na celodnevno šolo. Napredek je viden tudi v varstvu okolja. Uvedli so odvoz smeti, vendar se težave pri večjih kosovnih odpadkih še vedno pojavljajo, težaven pa je tudi odvoz pozimi. Zgradili so kanalizacijo, ki jim je povzročila nemalo sitnosti pri povezavi novega naselja Ljubno in Posavca. ... IN NEKAJ ŠIBKIH TOČK Ne manjka tudi problemov. Krajani se posebno kritično ustavljajo ob vprašanju preskrbe, ki jih tare že vrsto let. Ljubno, ki se vsestransko razvija in širi, še vedno nima urejene trgovine Majhen, teman in zatohel prostor, v katerem mora ves dan goreti luč, je komaj dovolj prostoren za prodajalko, ki sama tudi ne zmore vse postrežl>e. Krajani si dolgo prizadevajo, da bi dobili samopostrežno trgovino, pripravljeni so tudi na samoprispevek, ki so ga že vnesli v srednjeročni plan, vendar pa se bojijo, da bo investicija hud problem. Skušali bodo zbuditi interes pri »Špeceriji« Bled, da jim pomaga pri razširitvi prostorov. f-" 1 26. krajevni praznik Krajani Ljubnega so si izbrali 24. avgust za svoj krajevni praznik v spomin na prvih pet talcev na Gorenjskem, ki so jih tega dne 1941. leta ustrelili v Ljubnem. Krajevni praznik letos praznujejo že šestindvajsetič. obeležili pa ga bodo s prireditvami in športnimi srečanji. Priredili so že na-miznoteniški turnir, strelsko tekmovanje in razstavo orožja, ki sta ga pripravili krajevna organizacija ZRVS in TVD »Partizan«. 24. avgusta bo turnir v malem nogometu. 25. avgusta pa bodo na svečani proslavi /. bogatim kulturnim programom podelili tudi priznanja najzaslužnejšim aktivistom KS: Ivanu Langusu. dolgoletnemu družbenopolitičnemu delavcu in častnemu predsedniku skupščine KS. Avgustu Kberlu. najstarejšemu članu TVD »Partizan« in Darku Sku-mavcu ter Vladu Erženu, tudi aktivnima članoma TVD »Partizana«. Krajevni praznik bodo zaključili z gasilsko vajo in veselico 20. avgusta. D. Z. \_) V pogovoru so sodelovali Valentni Toman. predsednik sveta KS; Kranja Maček, tajnica; Franc Zupančič, predsednik TVD »Partizan«; Franci Sluga, predsednik KK SZDL; Jože Koselj. sekretar OO ZK; Jože Langus. predsednik komisije /.a komunalno dejavnost; Jane/. Filipi«", vodja združene delegacije SIS; Stanislav Zihert. predsednik skupščin« KS. V_J Razprava o dotrajanem mostu čez Savo je tudi že stara zadeva. Prizadevanja, da bi čimprej dobili novega, se družijo s prizadevanji, da starega ob nalivih ne odnese voda. Rešitev tega vprašanja pričakujejo hkrati z razširitvijo Iskre v Otočah. Pogoji, da začnejo z večmiljardno investicijo, so že dani, obenem pa je računati na sredstva komunalne interesne skupnosti, ki bo rešila tudi prehod čez Savo. Nekaj časa je Ljubenčane gnjavilo vprašanje pretesnega pokopališča, vendar so si že zagotovili sredstva in zemljišče in ga uredili. Kljub obnovi doma TVD »Partizan« se krajani še vedno otepajo s prostorsko stisko. Številne dejavnosti razvite v KS. ne najdejo dovolj prostora za življenje. Potreben bi bil nov dom. nove prostore pa bi potrebovali tudi rezervne vojaški starešine in gasilci, ki načrtujejo gradnjo novega protipožarnega bazena. Problemov pa kot da ni konca: telefonski priključki, gradnja kanalizacije, asfaltiranje nadaljnjih 0 km makadamskih cestišč, neurejeno otroško varstvo . . . Kljub naštetim so Ljubenčani optimisti. V srednjeročnem načrtu so začrtali osnovne naloge, ki se jim zdijo za razvoj K S najpomembnejše. KAJ NAČRTUJEJO Ob razširitvi Iskre se bo precej razvila tudi KS. Planski dokumenti v tej zvezi omenjajo zgraditev novega mostu čez Savo, ureditev čistilnih naprav, poleg tehničnih izboljšav pa načrtujejo tudi boljšo povezavo Iskre s KS — sodelovanje v organizaciji zdravstva, družbene prehrane, obrambnih pripravah . . . Med najpomembnejše naloge razvojnega plana je šteti tudi reševanje stanovanjskega vprašanja, le-to se ureja z zazidalnim načrtom za Posavec in razširitvijo urbanističnega reda za Ljubno, in otroškega varstva. V okviru zazidalnega načrta na Posavcu je predvidena lokacija za nov vrtec. Na realizacijo upajo v prihodnjem srednjeročnem obdobju, posebej če bo za to zainteresiran tudi kolektiv Iskre. Do prvenstva je še teden dni. Vsa dela so v glavnem zaključena. Med tistimi, ki ima v organizacijskem odboru prvenstva dela čez glavo, je tudi član sekretariata komiteja Vlado Janežič. Znani blejski veslaški delavec je vedno tam, kjer se kaj »zatakne« Bled pozna kot svoj žep, v veslanju pa dela že trideset let, od takrat, ko so na Bledu ustanovili veslaški klub. Vlado Janežič — član sekretariata organizacijskega komiteja: »2e to je zaupanje, da smo v kandidaturi za svetovno prvenstvo uspeli. Naš največji konkurent za to prireditev je bil Miinchen in še mnogo drugih svetovnoznanih veslaških središč. Ko so Miinchenčani zvedeli, da smo tudi mi kandidati, so nam prvenstvo prijateljsko odstopili. Niso več kandidirali. Mi smo že s prejšnjimi velikimi veslaškimi prireditvami dokazali, da znamo biti dobri organizatorji. Tu je bil tudi vpliv turizma. Priprave so bile uspešne, čeprav nismo delali na »veliki nogi«. Naša finančna sredstva so pri takih organizacijah omejena. Vendar mislim, da smo kljub temu uspeli, da bo vse tako kot je treba. Bled ima tudi drugo prednost. To je majhen kraj, ki ima naravno progo, kjer je vse domaće. Prednost pred Munchnom in Amsterdamom ima prav glede naravne proge. V teh dveh mestih je vse umetno. Dela so v glavnem končana. Dobili smo nov objekt v Zaki, na novo smo asfaltirali ceste, obnovile pa so se tudi fasade hiš in hotelov. Novo obleko in nekaj dodatnih objektov pa ima tudi hotel Jelovica, Lovec, preurejena pa je tudi Kazina. Skoda je le, da še ne bo strehe nad drsališčem. Velika pridobitev pa je tudi pomičen start na tisoč metrov za ženske. Tako smo sedaj lahko organizatorji vsake ženske in mladinske regate na svetu. Prepričan sem, da bomo po-novno dokazali, da smo dobri organizatorji, saj smo v prvenstvo vložili veliko truda.« D. Humer Foto: F. Perdan • USPEŠNA KRAJEVNA SAMOUPRAVA Kako je mogoče, da lahko tako majhna krajevna skupnost uresniči toliko zastavljenih načrtov? Kako lahko tako samozavestno planira? Odgovor na to najdemo v dobro organizirani krajevni samoupravi in številčni aktivnosti krajanov ter zavesti, da vse to ni samo sebi namen, pač pa izboljšanju življenja njih samih. Delo družbenopolitičnih organizacij, društev in delegacij je povezano. Pravijo, da je problem le huda obremenjenost odgovornih krajanov, ki še vedno obstaja. D. Zlebir Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 New Delhi - Predsednik indijske vlade Sing je odstopil, ker mu je kongresna stranka Indire Ghandi odrekla podporo. Brez kongresne stranke Sing ni imel dovolj podpore v vladi in se je moral umakniti. Teheran — V nedeljo so v iranskem glavnem mestu ustrelili fttiri lastnike biv-Ae ftahove vojske, med njimi dva generala Obtožili so jih nasprotovanja islamu. Sao Paulo — Na 1 svetovnem prvenstvu za mladince v košarki je mladinska reprezentanca Jugoslavije premagala reprezentanco Brazilije z 72:6.5. S to zmago so se nafti uvrstili v zaključni del tekmovanja. Jadran — Čeprav se je na Gorenjskem ohladilo, pa je na Jadranu morje se vedno toplo in tudi sonca je se dovolj. V Portorožu ima voda 24. na I.oAinju in Kanu 23. v Splitu 22 stopinj itd. Ker se seozna bliza kraju, je vse več prostih soh in čez teden ali dva se bodo močno znižale tudi cepe. Vreme — Vremenoslovci napovedujejo za danes spremenljivo oblačno in sorazmerno hladno vreme, ki bo že kazalo, da se bližamo hladnejšemu obdobju leta. L Bogataj Gozdna šola v Tabor odreda Dobre volje V taboru odreda Dobre volje ob Bohinjskem jezeru poteka od 12. do 23. avgusta gozdna šola zveze taborniških organizacij občine Ljubljana-Šiška. Pred tem so bile v taboru že tri izmene tabornikov iz odreda Dobre volje. V taboru so preživeli precej prijetnih dni med soncem in dežjem in iz biltena, ki ga je izdala prva izmena, je videti, da odred zares zasluži svoje ime. V gozdni šoli se taborniki, kar triintrideset jih je, šolajo za vodnike. Nekateri so v gozdni šoli prvič, drugi so bili tu že prejšnja leta in ti imajo tudi zahtevnejši program. Program obsega poleg taborniških veščin tudi predavanja o samoupravljanju, splošni ljudski ob-/ rambi in družbeni samozaščiti ter predavanja o organizaciji dela s taborniki. Teoretični del je zelo zgoščen, saj je poudarek predvsem na praktičnem delu, velik pomen pa ima predvsem vzgoja vodnikov, tako v samoupravnem kot osebnostnem smislu. Taborniške veščine obsegajo vse tisto, kar potrebuje tabornik pri taborjenju in življenju v naravi: kurjenje ognjev, vezanje vozlov, nočne igre, orientacijo, bivakiranje. Zanimiva je tudi veščina gozdarja, kjer se taborniki učijo delati splav in morajo potem z njim priti čez jezero. Le od njih samih je odvisno, ali bodo imeli mokre le noge ali pa se bodo pošteno okopali. Udeleženci so z gozdno šolo zelo zadovoljni. Spoznali so nove prijate- lje, naučili so se marsičesa novep kar jim bo pomagalo pri njihov nadaljnjem delu. Prostega časa mu jo sicer malo, pa še tistega naino porabijo za taborniške veščine . tiste pa, ki si vendarle utrgajo -nekaj časa, je tu odbojkarsko ipA\ in bližnje jezero. Zvečer se zbin-ob tabornem ognju, se pomen o dnevu, ki so ga preživeli in o pi\v gramu za naslednji dan, za pojej o Ta dan, ko smo jih obiskali, je iv tekal taborniški mnogoboj, vsestrs ska preizkušnja tabornikovega m nja in iznajdljivosti. V taboru, n katerega so zelo ponosni, saj je \ g loti njihovo delo, so nas pnsrt-sprejeli. Teta Fani, ki pravi, da kuhi tabornikom že štirinajsto leto, iw; je kar brž ponudila kavo in medt