ANALI PAZU HD Let. 10, 1-2, pp. 89 111, november 2024 https://doi.org/10.18690/analipazuhd.10.1-2.89- 111.2024 Besedilo Unuk, Bezjak in Grobelnik Mlakar, 2024 R REALNOSTJO PRI RAZUMEVANJU SISTEMOV PRIDELAVE SADJA Sprejeto 8. 9. 2024 Recenzirano 16. 9. 2024 Izdano 18. 11. 2024 TATJANA UNUK 1 , VALERIJA BEZJAK 2 , SILVA GROBELNIK MLAKAR 3 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Maribor, Slovenija. e- tatjana.unuk@um.si 2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Maribor, Slovenija. e- zjak@student.um.si 3 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Maribor, Slovenija. e- silva.grobelnik@um.si DOPISNI AVTOR tatjana.unuk@um.si lokalna pridelava, , sistem pridelave sadja, nakupovalne navade, trajnostna pridelava Povzetek dejansko seznanjenostjo slovenskih pridelave sadja ter njihovimi nakupnimi navadami. Raziskava, pri poznajo, a ga je pravilno prepoznalo le 52,0 %. Pri integriranem sistem brez ostankov pesticidov ("0,0 MRL") 52,4 %, ekstenzivni sistem pa 39,9 % anketirancev. Spol, starost in kraj bivanja niso pomembno vplivali na pravilno prepoznavanje, razen pri konvencionalnem sistemu, ki so ga bolje prepoznali trgovinah (75,4 %), medtem ko 30,3 % sadje kupuje neposredno pri lokalnih pridelovalcih. Kljub naklonjenosti zadostnega poznavanja sistemov pridelave sadja. ANALI PAZU HD Vol. 10, No. 1-2, pp. 89 111 November 2024 https://doi.org/10.18690/analipazuhd.10.1-2.89-111.2024 Unuk, Bezjak and Grobelnik Mlakar, 2024 DISCREPANCY BETWEEN PERCEPTIONS AND REALITY IN UNDERSTANDING FOOD PRODUCTION SYSTEMS TATJANA UNUK 1 , VALERIJA BEZJAK 2 , SILVA GROBELNIK MLAKAR 3 Accepted 8. 9. 2024 Revised 16. 9. 2024 Published 18. 11. 2024 1 University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Maribor, Slovenija. e-mail: tatjana.unuk@um.si 2 University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Maribor, Slovenija. e-mail: valerija.bezjak@student.um.si 3 University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Maribor, Slovenija. e-mail: silva.grobelnik@um.si CORRESPONDING AUTHOR tatjana.unuk@um.si Abstract The study highlights the gap between self-assessed and actual knowledge of Slovenian consumers regarding fruit production systems and their purchasing habits. The research, which involved 248 consumers from various demographic backgrounds, revealed that consumers have a poor understanding of the differences between production systems. The largest gap was observed in the organic system, with 91.5% of respondents believing they were familiar with it, but only 52.0% correctly identifying it. For the integrated and conventional systems, the gap was statistically insignificant. The biodynamic system was correctly identified by 46.0% of respondents, the pesticide-free ("0.0 MRL") system by 52.4%, and the extensive system by 39.9%. Gender, age, and place of residence did not significantly affect correct identification, except in the case of the conventional system, which was better recognized by respondents over 30 years old. Most respondents purchase basic food items in stores (75.4%), while 30.3% buy fruit directly from local producers. Despite a preference for locally and sustainably produced food, consumers did not demonstrate sufficient knowledge of fruit production systems. Keywords: local production, consumer decisions, fruit production system, shopping habits, sustainable production T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 91. 1 Uvod Lokalna samooskrba je pogosto omenjan izraz, zlasti v povezavi z nakupovalnimi in med izrednimi dogodki, kot je bila pandemija covida-19 (bolezen SARS-CoV-2), ki je ponovno poudarila izvajata Republika Slovenija in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ti pomen lokalno pridelane hrane z oznako IK Izbrana kakovost Slovenije (MKGP, b. d.). ("Low- input") in pridelavi sadja brez ostankov pesticidov ("0,0 MRL" medtem ko tudi integrirana pridelava (IP) in pridelava brez ostankov pesticidov v oje zaprtosti snovnih krogov ter kakovosti in varnosti pridelkov. Certifikacija je razvidno iz Akcijskega a (2022). V tem sistemov med pridelovalnih sistemov s kakovostjo in varnostjo hrane, ti dejavniki pogosto vplivajo tudi na ceno. V raziskavi smo pridelovalnimi sistemi (njihova predvidevanja v primerjavi z realnim poznavanjem), kako na poznavanje vplivajo osnovni demografski dejavniki (spol, starost, kraj e nakupovalne navade, zlasti glede sadja. 92 ANALI PAZU HD . 2 Pregled literature 2.1 zelo racionalno izdelka. Realizacija nakupne namere je po trditvah in sod. (2012) razdeljena - ponakupna neskladnost in sod., 2012). Kakovost izdelka je opredeljena kot sposobnost, da s svojimi lastnostmi izpolni zagotavljanja zadovoljstva, obratno pa ne (Tijskens in Schouten, 2022) (Kotler, 2004) blagovna znamka (Kotler, 2004) orji (Cristea in sod., in sod., 2012; Shimp in Sharma, 1987; Vida in . Bilkey in Nes (1982) ter Laroche in sod. (2005) pridelave (Vida in . Poleg teh lastnosti Golob in sod. (2017) pomeni tudi podporo lokalnemu gospodarstvu, delovnim mestom, tradiciji in gradnji medosebnih odnosov. Josiassen in sod. (2008) dodajajo, da na nakup poleg porekla pomembno vplivajo demografske spremenljivke, kot so spol, izobrazba in dohodek hrane in ne pokriva vseh potreb po kmetijskih izdelkih (SURS, 2022). Leta 2021 je T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 93. vendar 16 % manj kot leta 2008. Uvoz predelane hrane predstavlja 72,3 % skupnega uvoza, primarne hrane pa 27,7 %. (Golob in sod., 2017). Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje skupinam (samooskrba prehranskih izbir. Ob tem Golob in sod. (2017) previdno opozarjajo, da kar se v pridelovalcev in pridelovalnih sistemov. spodbujanje lokalne samooskrbe (Golob in sod., 2017). Tudi Resolucija o izpostavlja pomen samooskrbe, zlasti v povezavi z dostopnostjo kakovostnih l amooskrba gospodinjstev z Golob in sod. (2017) sistemov. 2.2 Sheme kakovosti v Sloveniji 94 ANALI PAZU HD . V Sloveniji poznamo tudi nacionalne sheme kakovosti, ki so predpisane z Zakonom proizvajalcem, ki izpolnjujejo jasno opredeljene pogoje. Ti pogoji so bodisi zakonsko proizvodov (npr. pri z sti, ki jih najdemo na prodajnih policah v Sloveniji, izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Skladnost proizvodov z zakonodajo in specifikacijami pa preverjajo imenovani certifikacijski izdajo certifikat proizvajalcu (MKGP, 2024c). 2.3 Pridelovalni sistemi (KON), integrirani sistem (IP), sistem brez ostankov pesticidov v pridelku ("0,0 ("Low-input"). in predelani proizvodi iz sadja) te sheme omejuje uporabo digestata in komposta iz uporabo le tistih sredstev za varstvo rastlin, ki so registrirana v Sloveniji in dovoljena egrirani pridelavi. Vendar ta shema ni neposredno (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, 2019). V nadaljevanju povzemamo opise posameznih pridelovalnih sistemov: Konvencionalno kmetijstvo: Konvencionalno kmetijstvo v Sloveniji predstavlja pridelavi prevladujejo monokulture ali preozek kolobar, uporabljajo se visoko varstvo rastlin in lahko-topna mineralna gnojila. Dovoljena je tudi uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO), T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 95. tal in izguba biotske raznovrstnosti (Bavec, 2003). Integrirana pridelava: Ta sistem predstavlja vmesno stopnjo med ukrepov, spodbujanje biotske raznovrstnosti in uporabo organskih gnojil pred mineralnimi gnojili. Proizvodnja integrirani pridelavi, 2023). Sistem pridelave brez ostankov pesticidov ("0,0 MRL"): Ta sistem je podoben integrirani pridelavi, vendar s posebnim poudarkom na zagotavljanju, da ostanki pesticidov v pridelkih ne presegajo meje zaznavnosti (0,01 mg/kg). Sistem temelji (Cross in in sod., 2023). Prepovedana je uporaba lahko- ko kmetijstvo temelji na trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri in zagotavlja stalen nadzor od pridelave (MKGP, 2024a). : To je ena izmed prvih oblik organiziranega minerali), kolobarjenje pa temelji na posebnem setvenem koledarju. Pridelki so (Biodynamic Federation Demeter International, 2022; Urek in sod., 2013). Ekstenzivno kmetovanje ("Low-input"): Ta sistem uporablja omejene vire energije, dela in kapitala. Temelji na naravni rodovitnosti tal in tradicionalnih metodah pridelave. Ekstenzivno kmetovanje je okolju prijazno, vendar manj so podnebje, relief 96 ANALI PAZU HD . 3 Material in metode dela v tri sklope. V prispevku predstavljamo del zbranih podatkov (Bezjak, 2022). Prvi pridelave sadja ter oceni dejanskega poznavanja teh sistemov. Anketiranci so prav izobrazbe). anketirancev, vendar je bilo 68 anket nepopolno izpolnjenih. Pridobljene podatke smo iz spletnega orodja neposredno izvozili v program SPSS (verzija 25.0) in izvedli spremenljivke iz prvega (nakupovalne navade in kakovost sadja) in drugega sklopa Podatke smo testirali s Chi- uporabili McNemarjev test . 4 Rezultati z razpravo 4.1 Demografski podatki anketirancev sav - regije (1,2 %). Sociodemografski podatki so prikazani v Tabeli 1. T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 97. Tabela 1: Demografski podatki anketirancev Demografski dejavniki Podatek N (%) Spol 172 (69,4) 76 (30,6) Starost (dopolnjena leta) Pod 20 let 21 30 let 31 40 let 41 50 let 51 60 let Nad 60 let Razpon 10 (4,0) 66 (26,6) 59 (23,8) 69 (27,8) 30 (12,1) 14 (5,6) 14 97 39,2 Mesto 80 (32,3) 168 (67,7) Status Dijak Zaposlen Kmet Upokojenec Nezaposlen 4 (1,6) 3 (1,2) 20 (8,1) 194 (78,2) 4 (1,6) 13 (5,2) 10 (4,0) Ali imate doma kmetijo? Da Ne 57 (23,0) 187 (75,4) Strokovni magistrski podiplomski program Znanstveni magistrski podiplomski program Znanstveni doktorski program 1 (0,4) 26 (10,5) 27 (10,9) 21 (8,5) 98 (39,5) 18 (7,3) 15 (6,0) 12 (4,8) nakupov za gospodinjstvo? Da Ne Neodgovorjeno 179 (72,2) 62 (25,0) 7 (2,8) Vir: lasten Dve V strukturi zaposlitve ima 78,2 % anketirancev status zaposlenega. V vzorec smo nezaposlene 1,6 %. 98 ANALI PAZU HD . gospodinjstvu opravljajo anketiranci sami (72,2 %). 4.2 sadja anketirancev (75,4 %) odgovorilo, da to najpogosteje storijo v trgovinah. Slabih 17 le 15 anketirance Podobni so tudi rezultati spletnega anketiranja podjetja (Aragon, 2020) raziskavi omenilo Lokacija oskrbe Osnovna N (%) Sadje N (%) V trgovini 187 (75,4) 166 (66,9) pridelovalcu 42 (16,9) 53 (21,4) 15 (6,0) 22 (8,9) V spletni trgovini 0 (0,0) 0 (0,0) Drugje 4 (1,6) 7 (2,8) Vir: lasten oz. 35 anketirancev (podatki niso prikazani). T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 99. Anketiranci so na 5-stopenjski Likertovi lestvici (od 1 sploh ni pomembno, do 5 4,0), nekol Lovrec (2015), kjer je 74 % anketirancev prav tako prepoznalo pomen lokalne pridelave, medte %). anketirancev) Parameter/ocena pridelave Poreklo sadja Lokalnost pridelave Cena 1 Sploh ni pomembno 8 (3,2) 3 (1,2) 4 (1,6) 9 (3,6) 2 Malo pomembno 24 (9,7) 26 (10,5) 20 (8,1) 33 (13,3) 3 Srednje pomembno 57 (23,0) 36 (14,5) 40 (16,1) 100 (40,3) 4 Pomembno 98 (39,5) 78 (31,5) 77 (31,0) 75 (30,2) 5 Zelo pomembno 61 (24,6) 105 (42,3) 107 (43,1) 31 (12,5) 3,7 4,0 4,0 3,4 Vir: lasten anketirancev (60,5 %) (Tabela 4). Anketiranci, ki se s pridelavo ne ukvarjajo em (0,9 %). Presenetljivo samooskrbi z jajci. Med anketiranci, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane na kmetijskih gospodarstvih 100 ANALI PAZU HD . "0,0 MRL" in "Low-input") pa v Tabeli 6. V pridelave povezali z njegovim kratkim opisom. Na podlagi pravilne povezave med poimenovanjem in opisom smo sklepali o dejanskem poznavanju posameznega sistemov pridelave se ujema z dejanskim poznavanjem, so v tabelah poudarjeni. V Tabeli 7 so prikazani rezultati McNemarjevega preizkusa, s katerim smo testirali, ali je razlika med mnenjem o poznavanju (Q12) in dejanskim poznavanjem (Q14) med odgovori razen za integrirani in konvencionalni sistem. To pomeni, da anketiranci ta dva njihovo prepoznavo teh sistemov. profesionalnost pridelave hrane skupnostni vrt) Profesionalnost pridelave: kmetijsko gospodarstvo Skupina Glavnina pridelave Samooskrbnost, N (%) Glavnina pridelave Samooskrbnost, N (%) N Ne 1 Delna 2 3 V celoti N Ne 1 Delna 2 3 V celoti Sadje 15 18 (15,7) 70 (60,9) 26 (22,6) 1 (0,9) 5 2 (5,7) 16 (45,7) 12 (34,3) 5 (14,3) Zelenjava 66 2 (1,7) 49 (42,6) 56 (48,7) 8 (7,0) 7 1 (2,9) 8 (22,9) 17 (48,6) 9 (25,7) Meso 3 82 (71,3) 12 (10,4) 16 (13,9) 5 (4,3) 1 6 (17,1) 4 (11,4) 11 (31,4) 14 (40,0) Mleko 0 107 (93,0) 1 (0,9) 3 (2,6) 4 (3,5) 10 18 (51,4) 1 (2,9) 0 (0,0) 16 (45,7) 4 63 (54,8) 34 (29,6) 13 (11,3) 5 (4,3) 4 7 (20,0) 8 (22,9) 9 (25,7) 11 (31,4) Gobe 0 107 (93,0) 4 (3,5) 3 (2,6) 1 (0,9) 0 26 (74,3) 5 (14,3) 0 (0,0) 4 (11,4) 22 25 (21,7) 38 (33,0) 42 (36,5) 10 (8,7) 0 10 (28,6) 12 (34,3) 7 (20,0) 6 (17,1) Jajca 4 78 (67,8) 5 (4,3) 10 (8,7) 22 (19,1) 7 9 (25,7) 0 (0,0) 4 (11,4) 22 (62,9) Med 1 107 (93,0) 2 (1,7) 2 (1,7) 4 (3,5) 1 28 (80,0) 2 (5,7) 0 (0,0) 5 (14,3) Skupaj 115 (100) 35 (100) Vir: lasten T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 101. 1 hrane te skupine ne pridelujemo, 2 pridelamo manj kot polovico potreb gospodinjstva, 3 polovico potreb gospodinjstva Med polovica (52 %) takih, ki so dejansko pravilno povezali opis z imenom sistema. Preostalih 48 % (109 anketirancev) ni pravilno prepoznalo sistema. Medtem je med ica (52 %) vseh anketirancev (N = 129). Ti rezultati, skupaj z ugotovitve smo primerjali z raziskavo , kjer so rezultati podobni: 89 realno kot pri jih je 60 % (N = 83) pravilno povezalo opis z imenom sistema. Na drugi strani je em z njegovim opisom (Tabela 5). Podobne rezultate je integrirano pridelavo pravilno pozna le slabih 38 % (N = 94) anketirancev, lahko sadjarsko panogo in sod., 2008; Tojnko in Unuk, 2004; Unuk, 1998), kasneje ot 102 ANALI PAZU HD . (MKGP, 2024b). Slabo v kmetijskih pristopov v Sloveniji. pridelave sadja Dejansko poznavanje sistema (Q14) Pravilno prepoznan Nepravilno prepoznan Skupaj pridelave sadja (Q12) Poznam 118 109 227 52,0 48,0 anketiranih (%) 47,6 44,0 91,5 Ne poznam 11 10 21 52,4 47,6 4,4 4,0 8,5 Skupaj (%) 129 (52,0) 119 (48,0) 248 pridelave sadja (Q12) Poznam 61 20 81 75,3 24,7 24,6 8,1 32,7 Ne poznam 53 114 167 31,7 68,3 21,4 46,0 67,3 Skupaj (%) 114 (46,0) 134 (54,0) 248 Integrirani pridelave sadja (Q12) Poznam 83 55 138 60,1 39,9 33,5 22,2 55,6 Ne poznam 11 99 110 10,0 90,0 anketiranih (%) 4,4 39,9 44,4 Skupaj (%) 94 (37,9) 154 (62,1) 248 Vir: lasten Med pridelovalnimi sistemi, ki pri nas nimajo sheme certificiranja, polovica anketirancev (55,2 %) meni, da poznajo konvencionalno pridelavo. Pridelavo sadja brez ostankov pesticidov ("0,0 MRL") pozna 22,2 %, ekstenzivno ali "Low-input" pridelavo pa le 14,1 % anketirancev (Tabela 6). T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 103. 14 je 73 % anketirancev potrdilo svoje poznavanje, 74 % pa je potrdilo svoje in sod. dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe fitofarmacevtskih sredstev" opisujejo konvencionalno kmetijstvo kot obliko kmetijstva, ki prevladuje v anosti. V razvitem tehnologije, zahteva velik vnos energije in mineralnih gnojil ter si prizadeva za temelji vodovarstv kemu, zlasti pri pridelavi za samooskrbo, ki je v Sloveniji in sod. (2008) Presenetljivo je, da je 78 % anketirancev izrazilo, da tega sistema ne poznajo (Q12), vendar je kar polovica teh (52,8 % ali 102 anketiranca) pravilno povezala opis sistema z njegovim poimenovanjem (Tabela 6). Slabo poznavanje tega sistema je razumljivo, saj gre za sorazmerno nov pristop. v zgodnjih devetdesetih letih v East Mallingu v Angliji, kjer je bil glavni raziskovalec 104 ANALI PAZU HD . Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ta pridelovalni alternativnih fitof pridelave. robnih habitatov. Slovenija je glede razvoja sistemov varstva rastlin srednje razvita alternativnih metod varstva rastlin. sadja Dejansko poznavanje sistema (Q14) Pravilno prepoznan Nepravilno prepoznan Skupaj Konvencionalni pridelave sadja (Q12) Poznam 100 37 137 73,0 27,0 anketiranih (%) 40,3 14,9 55,2 Ne poznam 29 82 111 26,1 73,9 11,7 33,1 44,8 Skupaj (%) 129 (52,0) 119 (48,0) 248 pridelave sadja (Q12) Poznam 28 27 55 (%)* 50,9 49,1 11,3 10,9 22,2 Ne poznam 102 91 193 52,8 47,2 41,1 36,7 77,8 Skupaj (%) 130 (52,4) 118 (47,6) 248 - sadja (Q12) Poznam 24 11 35 68,6 31,4 9,7 4,4 14,1 Ne poznam 75 138 213 35,2 64,8 30,2 55,6 85,9 Skupaj (%) 99 (39,9) 149 (60,1) 248 Vir: lasten T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 105. sadja oziroma "Low- prepoznalo po nepoznavalcev, ki so kasneje - intenzivnimi sadovnjaki). Leta 2020 je bilo v Sloveniji obdelovanih nekaj manj kot 8 h sadovnjakov (intenzivni sadovnjaki so obsegali nekaj (SURS, b. d.) majo ekstenzivni vlogo. Tojnko in sod., (2016) poudarjajo, da ti sadovnjaki prispevajo k ohranjanju ko anketiranci McNemarjev preizkus Ali anketiranci poznajo < 0,001*** Ne, vendar anketiranci mislijo, da ga poznajo Integrirani 0,266 ns Ne, vendar anketiranci tudi vedo, da ga ne poznajo Konvencionalni 0,208 ns < 0,001*** Ne, vendar zna 1/3 nepoznavalcev pravilno povezati opis s poimenovanjem < 0,001*** Ne, vendar zna 1/2 nepoznavalcev pravilno povezati opis s poimenovanjem - < 0,001*** poimenovanjem Vir: lasten *** 106 ANALI PAZU HD . Razlike med demografskimi skupinami in njihov vpliv na dejansko poznavanje -preizkusom. Da bi izpolnili - i enake 5 , smo anketirance razdelili v dve oblikovanjem lastn Tabeli 9. Tabela 8: Rezultati -preizkusa o p 2 preizkusa (P-vrednosti) Spol Starost 0,485 ns 0,330 ns 0,357 ns Integrirani 0,140 ns 0,099 ns 0,928 ns Konvencionalni 0,339 ns 0,009** 0,828 ns 0,568 ns 0,277 ns 0,379 ns 0,383 ns 0,089 ns 0,799 ns - 0,640 ns 0,511 ns 0,160 ns Vir: lasten ** med demografskima skupinama ni povezano s starostjo anketirancev, razen pri konvencionalni pridelavi. Glede na podatke lahko pridelave sadja. T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 107. skupinama anketirancev Pridelovalni sistemi 30 let in manj (N = 76) 93 54,1 37,5 36 47,4 14,5 Integrirani 71 41,3 28,6 23 30,3 9,3 Konvencionalni 99 57,6 39,9 30 39,5 18,5 83 48,3 33,5 31 40,8 12,5 84 48,8 33,9 46 60,5 18,5 - 71 41,3 28,6 28 36,8 11,3 Vir: lasten 5 Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili naslednje: necertificirane sisteme pridelave i anketiranci pri presoji poznavanja integriranega in konvencionalnega sistema, kjer so razlike med anketirancev meni, da ne pozna integriranega sistema, in 44,8 % meni, da ne pozna konvencionalnega sistema. Nepoznavanje je potrjeno pri 37,9 % anketirancev za integrirani in pri 52,0 % za konvencionalni sistem, saj niso pravilno povezali imen z opisi. ekstenzivnem sistemu pridelave ("Low-input") je le 32,7 %, 22,2 % in 14,2 % pravilno povezalo 46,0 % vseh anketirancev (med njimi tudi 31,7 % tistih, ki so menili, da sistema ne poznajo), sistem "0,0 MRL" 52,4 % (od tega 52,8 % "nepoznavalcev") in sistem "Low-input" 39,9 % (od tega 35,2 % "nepoznavalcev"). povezani s poznavanjem pridelovalnih sistemov sadja. Izjema je konvencionalni sistem, ki ga anketiranci, , pravilneje 108 ANALI PAZU HD . (75,4 %), manj pogosto pa preko neposrednih prodajnih kanalov (22,9 %). Zlasti pri Anketiranci poudarjajo, da prednostno kupujejo lokalno in trajnostno pridelano 3). V iskanje novih, tolerantnih ali odpornih sort sadja ter v razvoj pridelovalnih skupne kmetijske politike EU vklj Zahvala naslov -19 razmer, ki je nastalo pod mentorstvom dr. Tatjane Unuk in dr. Silve Grobelnik Mlakar. Avtorici se ji zahvaljujeta za njen doprinos. Literatura in viri (2022). (1. izd. ed.). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Aragon. (2020). https://www.nasasuperhrana.si/wp-content/uploads/2019/04/1_RAZISKAVA_EKO- izdelki_potro%C5%A1niki.pptx Bavec, F. (2003). Od njive do mejice in kruha: izbrane teme iz poljedelstva. Fakulteta za kmetijstvo. T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 109. Zagorc, B. (2022). . Kmetijski Bezjak, V. (2022). -19 razmer: magistrsko delo. [V. Bezjak]. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83262 Bilkey, W. J. in Nes, E. (1982). Country-of-Origin Effects on Product Evaluations. Journal of International Business Studies, 13(1), 89-100. https://doi.org/10.1057/palgrave.jibs.8490539 Biodynamic Federation Demeter International, e. V. (2022). Mednarodne smernice za uporabo in certificiranje blagovnih znamk Demeter, Biodinamika in sorodnih blagovnih znamk. https://cdn.domdesign.com/users/Demeter/Site/sites/demeter.si/modules/Domino/Fil es/smernice-bfdi-2023-slo.pdf Britannica, T. Editors of Encyclopaedia (23. 12. 2011). Extensive agriculture. Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.com/topic/extensive-agriculture Cristea, A., Gabriela, C. in Roxana-Denisa, S. (2015). Country-of-Origin Effects on Perceived Brand Positioning. Procedia Economics and Finance, 23, 422 427. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/S2212-5671(15)00383-4 Cross, J. in Berrie, A. (2008). Eliminating Reportable Pesticide Residues from Apples. Agricultural Engineering International: CIGR Journal. -2025. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://www.nasasuperhrana.si/wp- content/uploads/2018/08/Strateski_nacrt_osnutek_p_2208C.pdf http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_gorencic_tanja.pdf https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=795 Josiassen, A., Lukas, B. A. in Whitwell, G. J. (2008). Country of origin contingencies. International Marketing Review, 25(4), 423 440. https://doi.org/10.1108/02651330810887477 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. (2019). proizvodi iz sadja. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/HRANA/SHEME- KAKOVOSTI/Specifikacije-izbrana-kakovost/IK_sadje_spec_potrj_24_10_19.pdf Kotler, P. (2004). variables and most common statistical errors. Dianoia, 3(1), 37 47. 110 ANALI PAZU HD . Laroche, M., Papadopoulos, N., Heslop, L. A. in Mourali, M. (2005). The influence of country image structure on consumer evaluations of foreign products. International Marketing Review, 22(1), 96 115. https://doi.org/10.1108/02651330510581190 s desire for a significant reduction in the use of pesticides in agricultural production and what are the effects of introducing alternative approaches to the control of organisms harmful to plants? Folia biologica et geologica, 60(2), 23 40. doi:10.3986/fbg0056 Prenova sistema integrirane pridelave jabolk v Sloveniji - ali smo pripravljeni na uvajanje pridelave po sistemu "Zero residue level IPS-0,1 RL = Developments of new integrated pest and disease management system for apple production - are we ready for the implementation of "Zero residue level (IPDM-0,0 RL) approach? Zbornik referatov 2. Slovenskega sadjarskega - 2. februar 2008, MKGP. (2024a). . https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/ MKGP. (2024b). Integrirana pridelava. https://www.gov.si/teme/integrirana-pridelava/ MKGP. (2024c). . https://www.gov.si/teme/sheme- kakovosti-in-zasciteni-kmetijski-pridelki-in-zivila/ MKGP. (b. d.). . https://www.nasasuperhrana.si/ (1. izd. ed.). Pivec. https://d.cobiss.net/repository/si/files/67246337/31480/vedenje-potrosnikov.png -Risk Plant Protection Products Can Help Apple Growers Fulfill the Demands of Supermarket Chains Regarding Pesticide Residues and Marketing Apples under 0-Residue Brands. Agronomy, 13(4), 1151. https://www.mdpi.com/2073-4395/13/4/1151 Pravilnik o integrirani pridelavi. Uradni list RS, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni- list-rs/vsebina/2023-01-0807/pravilnik-o-integrirani-pridelavi-poljscin-zelenjave-hmelja- sadja-in-oljk-ter-grozdja Uradni list RS, https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=RESO101 Shimp, T. A. in Sharma, S. (1987). Consumer Ethnocentrism: Construction and Validation of the CETSCALE. Journal of Marketing Research, 24(3), 280 289. https://doi.org/10.1177/002224378702400304 SURS. (2022). Samooskrba s hrano in uvoz hrane v Slovenijo. https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/11878/sl-hrana-22.pdf T. Unuk, V. Bezjak in S. Grobelnik Mlakar: razumevanju sistemov pridelave sadja 111. SURS. (b. d.). https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502405S.px/ Tijskens, P. in Schouten, R. (2022). Chapter 4 - Modeling quality attributes and quality-related product properties. V W. J. Florkowski, N. H. Banks, R. L. Shewfelt in S. E. Prussia (Ur.), Postharvest Handling (Fourth Edition) (str. 99 133). Academic Press. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/B978-0-12-822845-6.00004-X Streuobstwiesen und ihre Auswertung (Vol. 66). Verlag Tojnko, S. in Unuk, T. (2004). Razvoj integrirane pridelave sadja v Sloveniji Zbornik referatov 1. slovenskega 26. marec 2004, Unuk, T. (1998). Spodbudni premiki v slovenski integrirani pridelavi sadja. Sad, 9(6), 9 13. fitofarmacevtskih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava za varno hrano, Slovenije. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=6570 underlying consumer choice behaviour for Slovenian products. , 55(5/6), 77 86.