Poštnina plačana v gotovini I. zvezna nogometna liga v I!U Posamezna Številka 10 din ;r«is==:!::^^!r:ia=5;;ss~ Izdala časoplsno-založniško podjetic »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva IZ, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni — uprava: 21-281, uredništvo: 23-009, 21-193 in 20-278 — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din . me»v.- -mam^-KBitK^SSBSKSSSS&SffiSKSaHHI IX. — štev. 50 V Ljubljani, 13. decembra 1953 Nepričakovana točka Odred zaigral v drugem polčasu odlično Hacler dosegel gol iz prostega strela Brez večjega optimizma s mo danes pričakovali izid tekme starih rivalov Odreda in Proleterja v korist slovenskega ligaša. Končno pa je Odred vendar krenil iz mrtve točke in se z neodločenim rezultatom v Osijeku pomaknil iz zadnjega mesta na predzadnje. Še vedno ima slovenski ligaš dovolj priložnosti, da popravi vse dosedanje neus pehe in končno pripravi _ našemu športnemu občinstvu večji športni užitek in tudi veselje. ODRED : PROLETER 1:1 (0:0) Strelca Hacler v 73. min. iz prostega strela, Majer v 80. minuti iz enajstmetrovke; sodnik Sreten Stefanovič iz Beograda, vreme sončno, toda hladno, teren primeren za igro. Osijek, 13. decembra. Današnji 14 dvoboj starih tekmecev Odreda ‘n Proleterja je privabil na igrišče T Osijeku okrog 4000 gledalcev, ki s? bili z rezultatom zadovoljni, saj ni prav lahko Odred odnesel ne sa-too eno, temveč obe točki v Ljubljano. V teh 14. dvobojih je Odred ztoagal šestkrat, Proleter petkrat, medtem ko so se tri igre končale neodločeno. Prav zaradi izrednih °koliščin v katerih sta se ponavadi zHašla večna rivala, kakor pravijo v Osijeku gledalci, je bilo za današnje srečanje veliko zanimanje 111 ugibanje. Današnja tekma je Vsaj v prvem polčasu pokazala tradicionalno borbenost vse ostale ob-nke lepih nogometnih potez pa je "Siješko občinstvo zasledilo šele v drugem polčasu. V vrstah Proleterja ni bilo Rupnika, niti odličnega Jestvine, ki sta pravzaprav gonilni sili Proleterjevih napadalcev. Zanimivo je, da sta obe moštvi hoteli ze v prvem delu igre doseči vodilni gol, toda Odred, ki je imel začetni udarec je ves prvi polčas igral pre-mlačno in celo zbegano. Procter pa ni imel dobrega strelca, -ki bi znal lepo zamišljeno akcijo čani so pozdravili lepe poteze enega kakor drugega moštva, toda končnega navdušenja pa le ni bilo prav zaradi mlačnosti napadalcev. Obe moštvi sta igrali defenzivno, ^ toda bilo je tudi nekaj takšnih začetniških napak, kakor jih morda včasih ne vidimo celo pri nižjerazred-nih klubih. Odred je mnogo grešil v obrambi, Proleter pa v napadu. Občinstvo je z nestrpnostjo pričakovalo drugi polčas, moštvi pa sta bili prepričani vsak v svojo zmago. ODRED ZAIGRA KOT MOJSTER Drugi polčas je že takoj v začetku prinesel povsem drugačno podobo. Gostje, kakor domačini so z vso silo navalili, toda Proleter je bil v tej ofenzivi vendarle močnejši in spet ni bilo strelca, ki bi znal izrabiti trenutno premoč v golih. Mladi Dvornič II. je imel večkrat idealne priložnosti, Idi so ostale neizkoriščene. Nenadoma pa je nastal na igrišču preokret. Odred je uredil svoje vrste in zaigral tako, kakor ga do danes osješko občinstvo še ni videlo. Žoga je šla kot po niti. Uh, ubogi Tretinjak in Medič! Tako so vzklikali gledalci, saj sta imela prav ta dva igralca Proleterja posla čez glavo. Odred je pritisnil z vso silo in pričakovati je bilo, da bo zdaj V Beogradu zmagi favoritov Beograd, 13. dec. Danes je bil na stadionu JLA dvojni program, v katerem sta se pomerila domačina Partizan m Crvena zvezda z Lokomotivo oziroma Radničkim. Obe tekmi sta prinesli zmagi favoriziranim enajstericam. Velja pa pripomniti, da posebno Partizan niti z daleka ni pokazal takšne igre kot proti Crveni zvezdi pred 7 dnevi. Partizan : Lokomotiva 2:0 (1:0) Moštvi sta nastopili v sledečih Postavah: . Partizan: Stojanovič, Belin, Golič, Čajkovski, Jovanovič, Pajevič, Her-c?g, Milutinovič, Bobek, Mihajio-v,č, Zebec. ..Lokomotiva: Stinčič, Etlinger, Ču-JLiovič, Kobe, Androeec, Pukšec, D(lžnk, Canjek, Firm, Papec, Gereš. Strelec: Zebec v 10. min. (iz 11-^etrovke) in v 80. minuti. Današnja tekma je bila odigrana T hladnem vremenu in je igralce ?v'ral tudi močan veter. Partizan |e igral dokaj slabo. V prvem delu ,ekme ni znal izkoristiti dejstva, da igral z vetrom, poleg tega pa je o za Partizanove napadalce skopaj nepremagljiva ovira odlični Vratar Zagrebčanov Stinčič. V dru-fe>n polčasu je zaigral Partizan nekoliko bolje, kar velja posebno za Zadnjih 10 minut igre, v katerih je j,r.ugi Zebecov gol dokončno odločil ^kmo. Zmaga Partizana oa je kliub Setou zaslužena, saj je bila Lokomotiva večji del tekme v defen-]'vi- Pri Partizanu moramo poliva-•Ut, Stojanoviča, Ča jkovskega. Pajoviča in Zebeca, medtem ko je J11 e la Lokomotiva najboljše igralce Stinčiču, Pukšecu in Odžaku. ^rvena zvezda : Radnički 2:0 (2:0) - Sodniku Jakovljeviču sta se mo-„,vi predstavili v naslednjih ponvah: hl.prvena zvezda: Prvulovič, Nešo-uc> Zekovič, -dič, Spajič. St n-opič, Tomaševič, Popovič, Rudin-l> Šijakovič, Vestlinov. jj- Radnički: Petrovič, Srdanovič, ti?near, Ljubenovič. Pavlovič, Djor-jJppič, Petnkovič, Raškovič, Jezer-‘C Pflander, Ognjanovič. Strelca: Veselinov v 2. min. in Popovič v 31. min. Crvena zvezda je nastopila v zelo spremenjeni postavi brez Mitiča, Djajiča in Zlatkoviča, tako da se je celo Stankovič po" vil kot levi krilec. To moštvo je pokazalo še kar dobro igro in odneslo dve važni točki. V vsem poteku tekme je bila Crvena zvezda boljše moštvo, medtem ko bi Radničkega lahko pohvalili le na trenutke. Radnički je sedaj daleč od svoje forme, v kateri je pričel prvenstvene borbe. Gonilna sila Crvene zvezde je bila njena krilska vrsta, ki je dajala napadu mnogo uporabnih žog. Toda strelci Zvezde tudi tokrat niso bili preveč uspešni, razen tega pa je imel tudi Petrovič v golu Radničkega zelo dober dan. Najboljši posamezniki so bili pri zmagovalcih Prvulovič, Ze-kovič in Tomaševič, pri premagancih pa Petrovič, Končar, Jezerkič in Djordjevič. V moštvu Radničkega je po daljšem času nastopil zopet Petokovič, ki pa ni dal pričakovane igre. iz Osijeka zaključiti s strelom na gol. Osije-Odred dosegel vodilni gol. V 73. minuti je bil Toplak grobo zrušen in sodnik Stefanovič je prisodil kazenski strel prav na črti 16-terca. Udarec je izvedel Toplak in žoga je že odfrčala v prečko. Toda nekaj ni bilo po godu sodniku, ki je še enkrat pokazal na isto mesto, od koder je pravkar Toplak zgrešil cilj. Streljal je Hacler in žoga se je nenadoma znašla v mreži, tako da Tretinjak sploh ni vedel kako se je to dogodilo. Očividno Odred zadovoljen z rezultatom se je nomaknil v obrambo, Proleter pa je prevzel pobudo v svoje roke in znova napadel z vso silo. V 80. min. je bila pred Bencikovim golom velika gneča. Nekdo od branilcev Odreda se je z roko dotaknil žoge in sodnik je pokazal na belo točko. Najhujšo kazen, strel iz enajstmetrovke je izvedel Majer, ki je ukanil Bencika tako, da se je vrgel povsem v nasprotno stran. Proleter je hotel doseči še en gol, vendar zaradi mlačnosti napadalcev je ostalo pri neodločnem rezultatu. Odred je danes s svojo igro spet iznenadil in bi prav lahko dosegel pomembno zmago na osjeških tleh. Najboljše moči je imel v Haclerju, Toplaka, Lesjaku Životiču in Benciku. Ce bi moštvo Odreda tako zaigralo, kakor 10 minut v drugem polčasu bi lahko danes Proleter izgubil obe točki. Proleter je precej razočaral, bolj v napadu kot obrambi. Napadal so kar tekmovali kdo bo večkrat zgrešil cilj. Po prikazani igri neodločen rezultat povsem ustreza igri. Odred: Bencik I, Životič, Piskar, Zumbar, Lesjak, Berginc, Belcer, Toplak, Hacler, Pelicon, Klančišar (kapetan Lesjak); Proleter: Tretinjak, Šestak, Majer, Feld, Medič, Kockar, Drač a, Brnje-varac, Vekič, Pintarič, Dvornič II. (kapetan Majer). Df jurSec Marjan V ponedeljek je bil v Ljubljani končan mednarodni košarkarski turnir, na katerem je odnesel prvo mesto ljubljanski ASK. Slika prikazuje moment iz tekme med ASK in Rapidom iz Francije lialija premagala ČSR 3:0(2:0) Genova, 13. decembra. — Danes sta se v Genovi srečali nogometni reprezentanci ČSR in Italije v zadnji tekmi za srednjeevropski pokal. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: ČSR: Siaho, Safranek, Novak, Trnka, Hle-dik, Prochezka, Dobaj, Pazicky, Tegelhoff, Kačany, Curgecki. Italija: Costagliola, Magnini, Ceroatto, Chiapella, Rosetta, Segato, Muccinelli, Ri-cagni, Boniperti, Pandolfini, Frignani, Danes je zaigrala italijanska nogometna reprezentanca po mnogih slabih tekmah zopet enkrat odlično. Že v prvem delu igre so bili Italijani mngo boljši nasprotnik in so zasluženo vodili z 2:0. Prvi gol je dosegel v 24. minuti Ccrvatto iz prostega strela. Že 5 minut kasneje je Ricagni z ostrim strelom v mrežo zaključil lepo akcijo vsega napada. Že prvi napad Italijanov v drugem polčasu jim je prinesel še tretji gol. Novak je zrušil Frignanija v kazenskem prostoru in sodnik Bauvvens (Belgija) je dosodil kazenski »strel, katerega je realiziral Pan- dolfini. V nadaljujem poteku igre sta bila dosežena še dva gola, ki pa ju sodnik ni priznal, Bonipertijevega zaradi offsidea, Pa-zickijevega pa zaradi prekrška nad vratarjem. Proti koncu tekme so se Čehi nekoliko popravil in so bili skoro enakovreden nasprotnik. šele v tem delu igre je imel italijanski napad priliko, da se je izkazal. Italijanska reprezentanca je bila danes sestavljena po večini iz mlajših moči, ki so se odlično obnesle. Igrali so hitro, borbeno in tehnično dovršeno. Obramba, ki je bila v celoti sestavljena iz igralcev Fioventine je odlično opravila svojo nalogo. Tudi pri gostih, ki danes niso pokazali svoje običajne igre, so bili boljši obrambni igralci, v napadu pa sc je odlikoval le srednji napadalec Tegelhoff. Končna lestvica za srednjeevropski pokal: Madžarska 8 5 1 2 27:17 11 ČSR 8 4 13 18:12 9 Avstrija 8 4 13 15:19 9 Italija 8 3 2 3 10:9 8 Švica 0 3 5 12:05 3 p*£ um z Norvežanom Thyne$om Intervju našega urednika z norveškim skakalcem in trenerjem, ki bo Mladi norveški trener Per Thynes se očividno dobro počuti pri nas Dober nasvet vam dam: če se vam mudi, samo tramvaja ali pa telefona nikar. Tradicionalno ubrzinoi ljubljanskega tramvaja že poznamo, boste rekli, toda kaj ima pri vsem tem telefon? Trenutek, prosim. »Zadeva Thpnesz, ki sicer nima nič skupnega s kakšno vohunsko afero ali kriminalom, vam bo potrdila mojo ugotovitev. Zvedel sem, da je te dni norveški smučarski trener, znani skakalec, Per Tkynes vendarle našel pot v Ljubljano. Le kje neki naj ga poiščem? Sijajno, telefon je pri roki in ni vrag, da ne bi zvedel, kje tiči. Kličem sem, kličem tja, a vse zaman. Telefon cele pol ure ne da od sebe nič drugega, kakor enozvočni glas, ki te spravi v obup, posebno še, če se ti mudi: »Tuuu ... uuu!« Po dolgem čakanju prvi svetel žarek: pravkar je telefonska linija prosta. A glej ga šmenta, ko že dobiš prosto linijo, te nato zvežejo z Žalami... Priznali boste, da je to dovolj, da si še sam »zrele za norišnico. K vragu vse skupaj, pa še telefon povrhu! Odkuril sem jo v hotel Union, k sreči pa med potjo »snele še našega Dušana s fotoka-mero in člana SZS tov. Staneta Predaliča. ki je tudi hotel stisniti roko v pozdrav mlademu Norvežanu. »Tale je in nihče drugi,,« me je dregnil Stane, ko smo na hitro premerili z očmi prostor unionske restavracije. V nekaj trenutkih je Dušan opravil svoj fotografski posel, ki je pravzaprav bolj razburil ostale goste kot Norvežana Thyne:a. Takoj sem opazil, da je Norvežan živahen dečko, ki prav dobro pozna novinarske »muhe«. Ni bilo treba dosti vnra- vežbol naše smučarje-skakalce Kot 13-Selni fant je skrival nosil jugoslovanskim uče nikom hrano — Suhi trening je za skakalca nadvse važen — Thynes je tudi navdušen atlet, telovadec in nogometaš šanj in zaželena vsebina je bila na papirju. Kar sam je začel, še preden smo ga pričeli spraševati: »Star sem 23 let, doma na Norveškem v mestu Asker, kjer ima prestolonaslednik Olef svoj grad. J u-goslovane sem prvič spoznal pred desetimi leti.« Presenečeno smo se pogledali, zlasti midva s Staneiom, ker sva bila prepričana, da imava pred seboj človeka, ki pozna Jugoslavijo samo na zemljevidu. Mladi Norvežan pa je nadaljeval svoje pripovedovanje: »Imel sem 13 let, torej 1. 1943, ko sem spoznal srbske in hrvatske ujetnike, ki so bili v nemškem ujetništvu, in sicer v taborišču blizu mojega rojstnega kraja. Zasmilili so se mi sestradani ljudje in na lastno pest sem doma porezal krušne karte, kupil kruh in ga skrivaj nosil vašim ujetnikom. Ujetniki so bili z menoj zelo ljubeznivi in mi v zahvalo večkrat ponudili cigarete, ki pa sem jih seveda podaril očetu. Torej, kakor vidite,« pri tem se je veselo zasmejal, »smo »ravzaprav stari znanci.« »Kdo pa vas je pravzaprav določil, da prihajate kot trener v našo domovino. Zanima nas, ali ste sami hoteli obiskati naše kraje, ali pa vas je določila norveška smučarska organizacija.« »Ko smo bili letos na turneji po Švici, sem spoznal vaše skakalce Od vseh mi je bil najbolj všeč Rogelj, ki je zelo živahen, inteligenten in temperamenten skakalec. Vaš funkcionar g. Gnidovec me je prosil., da prevzamem trening pred letošnjo sezono v vaši državi. Z veseljem sem sprejel to povabilo, predtem pa sem odbil švicarsko ponudbo, ker sem hotel spoznati vaše običaje in kraje, zlasti pa toliko proslavljeno Planico.« »No, in kaj mislite o naših tekmovalcih ? < »Kot rečeno, Poldo. Klančnika in Roglja že poznam. Vsi trije so precej izkušeni tekmovalci in čudim se, kako to, da niso dosegli še večjih uspehov. Vendar sta moj namen in moja želja učiti mlajše moči in jim privzgojiti vse tisto, kar primanjkuje starejšim.« Naenkrat smo bili v' živem razgovoru o našem smučarskem športu, o posameznikih, ki jih g. Thynes zelo ceni, pa tudi o naši svetovno-znani Planici, ki je, kakor smo videli, mlademu Norvežanu kar prirasla na srce, čeprav jo je videl samo na fotografiji. »Torej, kakor vidite, po vsej Evropi ni snega in tudi pri nas _ga zaenkrat še ni. Kaj mislite početi sedaj, preden zapade sneg, saj kakor nam je znano, nameravate ostati mesec dni med našimi skakalci?« (Nadaljevanje na 6 strani) .. w A T E P P 0 1, 0 Prvo mesto Jugoslovanov je zasluženo Naši waierpolisli niso izgubili letos nobene tekme Pologoma gremo v z/esieda dobo-' Menda lahko z upravičenostjo trdimo, da smo v vaterpolu dosegli Jugoslovani doslej največji športni uspeh sploh. Naši vaterpolisti, ki so se že več let trdo borili za najvišje mesto na svetovni listi najboljših ekip, so si letos v Nimvvegenu osvojili prvo mesto. Zmaga na »Čopa d’Italin« jim sicer ni dala ofi-cialnega naslova svetovnega prvaka, pač pa vsaj dokončno potrdila, da je naša ekipa najboljša med najboljšimi, dala jim je legitimacijo »nekronanega svetonega prvaka«, kot so se izrazili Avstrijci ob priliki gostovanja naše ekipe na Dunaju. Tako smo po dolgi resnično »krvavi« poti priplezali na najvišji klin svetovne vaterpolo lestvice. Kakšna je naša devetletna bilanca meddržavnih vaterpolo tekem, nam pokaže spodnja tabela (prva številka odigrane tekme, druga zmage, tretja neodločeni rezultat, četrta porazi in končno razlika v golih): Naša vaterpolo reprezentanca je edina med »vrhovi« evropskih ekip, ki ima letošnjo bilanco brez poraza. Statistični pregled vseh letošnjih tekem naše reprezentance nam ko to najbolje pokazal. V letu 1953 so naši igralci odigrali 14 meddržavnih vaterpolo tekem in sicer: 10 igralci A ekipe, 2 B ekipe in 2 mladinci: Nimvegen: FLRJ : Italija 5:3 Nimvegen: FLRJ : Madžarska 6:5 Nimvegen: FLRJ : Španija 7:1 Nimvegen: FLRJ : Nizozemska 5:4 Nimvegen: FLRJ : Belgija 5:1 Stenvyk: FLRJ-B : Nizozemska-B 6:0 Wuperthal: FLRJ : Nemčija 12:2 Wuperthal: FLRJ-B : Nemčija-B 8:2 Dunaj: FLRJ : Avstrija 12:5 Dunaj: FLRJ : Avtsrija 12:7 Reka: FLRJ : Avstrija (mlad.) 8:3 Reka: FLRJ : Avstrija (mlad.) 7:0 Skupno smo torej letos odigrali 14 tekem, ki so jih vse odločili naši igralci v svojo korist z razliko v golih 93:33. Zanimivo je, kako lahko prav sistematično zasledujemo vzpone naših najboljših vaterpolistov v zadnjih devetih sezonah po vojni. Od prve meddržavne tekme, ki jo je naša reprezentanca odigrala na balkaniadi v Splitu 1946. leta, pa do zadnjega letošnjega srečanja z Avstrijci na Dunaju so naši vaterpolisti odigrali 71 tekem, od tega odrasli 62 in mladinci 9. Dolgo smo se borili za lalno priznanje, čeprav so naši igralci že po prvih tekmah pokazali, ’ sodijo med najboljše ekipe na svetu. Že na prvem povojnem evropskem prvenstvu smo odigrali z Madžari neodločeno (3:3), izgubili pa s Švedsko (2:6), drugoplasirano ekipo na takratnem šampionatu. Nesrečni žreb nam ni bil .klonjen in tako smo -ostali nek valificirana ekipa. Olimpiada v Londonu 1948 nam je zopet prinesla nesrečni žreb. Že v prvem kolu smo se srečali z evropskim prvakom Italijo in odšli z igrišča z neodločenim rezultatom (4:4). V drugem kolu nas je izločila Madžarska (1:3) in tako zopet nismo prišli do finala, čeprav bi to po rezultatih in prikazanih igrah zaslužili. Naši vaterpolisti so odhajali iz Londona zopet nekvalificirani, vendar edina ekipa, ki je igrala z olimpijskim zmagovalcem neodločeno. g Evropsko prvenstvo 1950. leta na Dunaju nam je dalo prvo oficialno uvrstitev med najboljše ekipe. Zasedli smo tretje mesto. Dve leti nato so si naši vaterpolisti v Helsinkih priborili srebrno medaljo in odhajali z olimpijskega stadiona prvikrat neporaženi. Letos pa smo osvojili prvo mesto na turnirju najboljših moštev v Nizozemski. Albanija 2 2 0 0 52:0 Argentina 1 1 0 0 9:1 Avstralija 2 2 0 0 22:5 Avstrija odr. 11 11 0 0 86:34 Avstrija ml. 2 2 0 0 15:3 Belgija 1 1 0 0 5:1 Bolgarija 2 2 0 0 40:0 Francija 5 5 0 0 40:7 Italija odr. 11 4 3 4 46:42 Italija ml. 7 6 1 0 30:9 Madžarska 7 2 2 3 19:23 Nemčija 2 2 0 0 20:4 Nizozemska 5 3 1 1 20:15 Romunija 3 3 0 0 21:3 Španija 1 1 0 0 7:1 Švedska 6 4 1 1 45:20 Švica 1 1 0 0 18:4 ZDA 1 1 0 0 4:2 ZSSR 1 71 0 1 53 9 E@i 0 3:3 9 502:177 wm Med 71 tekmami smo doslej zabeležili 53 zmag, devetkrat smo bili premagani in prav toliko iger smo odigrali neodločeno. Med 17 državami, s katerimi smo doslej igrali, so nas premagale le štiri in sicer Madžarska, Italija, Nizozemska in Švedska. Negativno bilanco imamo edinole proti Madžarski, neodločeno pa z Italijo in SZ. Seveda pa gre negativna bilanca predvsem na račun prvih povojnih let. Če zasledujemo igre naše reprezentance nekaj let nazaj, vidimo da se porazi postopoma od leta do leta manjšajo. Tako smo imeli 1.1950 od 12 mednarodnih tekem 2 poraza, v letu 1951 od 9 tekmovanj samo en poraz, lani smo v 12 nastopih odšli vedno neporaženi (odigrali smo le 2 tekmi neodločeno), letos pa beležimo 14 tekem in 14 zmag. Pred našimi igralci stoje še težke naloge. Doslej smo se borili kot nekvalificirani za priznanje, ki bi ga morali dobiti, vendar nismo mogli ničesar izgubiti na renomeju, ker ga nismo imeli. Danes bomo pa že morali braniti mesto na katero smo se povzpeli. Čez nekaj dni odpotujejo naši vaterpolisti na daljšo turnejo po Južni Ameriki. To bo brez dvoma zelo dobra priprava čez zimo (ker pri nas nimamo možnosti za skupni zimski trening) za evropsko prvenstvo, ki jih čaka naslednjo sezono. Upamo, da bodo naši reprezentanti častno obranili naslov najboljše ekipe na svetu, ki so si ga s takim nriborili. Najlažje smo že opravili. Danes pa bomo naše bralce »dolgočasili« dalje. Na vrsti so »srednjetežki« boksarji, ki so nam v pretekli sezoni tudi poskrbeli za marsikatero presenečenje. PEROLAHKA: VSESTRANSKI ŽUKMAN NA ČELU 1. Zurman (ŽM) 2. Livk (P) 5. čujevič (O) 3. Hriberšek (ŽM) 4. Hercog (B) Žurman Je bil letos brez dvoma najboljši slovenski boksar perolahke kategorije. Razpolaga z vsemi močnimi boksarskimi orožji: dobro tehniko, vzdržlji- Macur (Branik) R E- S 1 'V o ‘ H n edeli© s pel tekm&vanie sa Perov ssokal Ljubljanski Mestni strelski odbor bo tudi letos organiziral že sedmič po vrsti, patrolno tekmovanje za Perov pokal. Lanska prireditev je presegla vsa pričakovanja, predvsem glede udeležbe in je vsestransko uspela. Zanimanje je bilo veliko in ne bo nič čudno, če se bodo tudi letos tega tekmovanja udeležili poleg strelcev še mnogi športniki, pripadniki JLA in LM. Priprave za to prireditev, ki bo v nedeljo, 20. t. m. v Tivoliju, so že v teku, organizacijo pa bodo tokrat prevzele železničarske strelske družine. Tekmovalna proga bo ista kot lani, pogoji za udeležbo, oziroma za tekmovanje so isti kot lani, le s to razliko, da bodo sestavljali posamezna moštva le trije član: in ne pet članov, kot lani. MSO vabi vse strelce, športnike in pripadnike telesnovzgojne organizacije »Partizan« k obilni udeležbi, prijavijo pa se lahko do sobote na MK ZKJ na Resljevi cesti v Ljubljani. Ob tej priložnosti pa bi prireditelje opozorili na neko podrobnost, ki lahko naredi tekmovanje bolj zanimivo, kot je bilo preteklo leto. Lani je namreč poleg strelcev nastopilo precej športnikov, ki so sicer dosegli v teku zelo dobre čase, niso se pa mogli bolje uveljaviti, ker niso bili dovolj vešči streljanja. Dobro bi bilo, če bi prireditelji nekoliko spremenili propozi- cije v korist »nestrelcev«, kar bi dalo tekmovanju več izenačenosti in interesantnosti. Ta korektura bi se dala izvesti na podlagi doslej doseženih rezultatov. Za premisliti je, morda ne bi bilo napačno. Ljubljanski strelci so pred kratkim dobili v Domu JLA svoje prostore, kjer so si uredili sobno strelišče za zračno puško ter klubske sobe za šah, namizni tenis in sestanke. To bo prav gotovo okrepilo stike med ljubljanskimi strelci in ustvarilo družbenost med njimi. Državna reprezentanca pred svetovnim prvenstvom Znano je, da bo prihodnje leto v Venezueli svetovno strelsko prvenstvo. Nanj se že tudi naši strelci marljivo pripravljajo. Strelska zveza Jugoslavije je že določila kandidate, ki se bodo »Upravljali za prvenstvo doma in pa na skupnih treningih. Strelski reprezentanti bodo vadili vso zimo in so za to prejeli že potrebno municijo. Napačen pa je bil kriterij, po ka-. terem so določili kandidate: rezultati doseženi na državnem prvenstvu, ne glede na ostale dobre rezultate. Tako so izbrali od Slovencev le osem tekmovalcev, medtem ko sta določeni od ostalih skoraj kompletni ekipi Srbije in Hrvat-ske. Od Slovencev so bili doloečni: za precizno pištolo — Delorenzo in Ivanuš, za vojaško puško — Planinc, Miliorko in Tržan Polde, za precizno puško — Mihorko in Planinc, od članic pa Zidaričeva, Ber-toncljeva in Flisova. Prav bi bilo, da bi bili upoštevani še Kranjc, Peršič, Letonja, Jež Bogdan in Mlinarič, ki so vsi kvalitetni tekmovalci. Škodilo torej ne bi (kar so na SZS menda že sklenili), da bi tudi ostali slovenski strelci imeli skupen trening in da bi bili poslani na državna izbirna tekmovanja. Meelnaro«Bni s®$9si Koledar vostjo, borbenostjo In močnim udarcem' Precejšnje presenečenje so bili nastopi Zagorjana Livka, ki se je med drugič1 plasiral tudi v finale prvenstva Slovenije. Ostali boksarji, ki so se uveljavili na naši jakostni lestvici, so mladi tekmovalci. Najboljši med njimi je bil Hri" beršak, iti je premagal Hercoga, HercoS pa je zmagal nad Cujevičem. LAHKA: SLOVENSKI TEHNICAR ST. 1 SELE DRUGI 1. Lalovič (ŽM) 2. Macur (B) 3. Vukovič (R) 4. Petrič (ŽM) 5. Lazar (O) Ta vrstni red bo prav gotovo iznenadii vsakega poznavalca boksa. Doslej je bil namreč Branlkovec Macur najuspešnejši slovenski tekmovalec v tej kategoriji' Njegovo letošnje drugo mesto pa ne pomeni, da je nazadoval, nasprotno, poudariti moramo, da je še ojačil udarec. Kel vemo, da je Macur razen tega še odličen tehničar, je jasno, da se bo razvil v sijajnega boksarja. Lalovič je osvojil Prvenstvo Slovenije v prvenstvenem dvoboju Branik : Železničar pa boksal neodločeno z Macurjem. To so rezultati, zaradi katerih smo ga postavili na prvo mesto. Tudi on je neustrašen borec in* V prihodnosti mnogo obeta. Ostali tekmovalci Vukovič, Petrič In Lazar so še veš ali manj neizkušeni tekmovalci, ki so p3 zelo uspešno nastopali. POLWELTER: GRUJIČ PRED ZUPANCEM 1. Grujič (ZM) 2. Zupanc (B) 3. Sokler (O) 4. Mencej (O) 5. Starič (ZM) Ko smo pregledovali rezultate pretekle sezone, smo morali prvo mesto nujno dodeliti Železničarju Grujiču, kljub temu, da se skoraj pol leta ne pojavlja več V slovenskem ringu. Toda njegovi uspehi V spomladanskem delu tekmovanja hrvat-sko-slovenske lige so bili tako prepričljivi, da nam ni preostalo nič drugega. Slovenski prvak Zupanc je na drugem mestu. To je soliden tehničar, ki ga je p3 poškodba jeseni spravila precej s tira. Tako moramo gledati tudi zmago Mance-ja nad njim. Sokler je nastopal tudi C welter kategoriji, vendar smo ga uvrstili v to skupino. Starič je bil na prvenstvu Slovenije premagan od Zupanca, dosegel pa je nekaj zmag v dvobojih s slovenskimi klubi. WELTER: EDINI »MRTVI TEK« 1.—2. Prešeren (O) Pukšlč (B) 3. Strukar (B) 4. Klembas (P) 5. Golob (2) Precej presenetljiva delitev prvih mest, ki pa je po našem mnenju najboljša rešitev. Obrazložitev: Prešeren je brez dvoma najuspešnejši boksar ljubljanskega Odreda, ki je od slovenskih tekmovalcev podlegel le Pukšiču. To je bilo na prvenstvu Slovenije in pravijo, da so sodniki mnogo pripomogli k temu. Sicer pa naj bo kakorkoli že, Pukšič je letošnji republiški prvak in prav gotovo z3' služi delitev prvega mesta. Pukšič le previden boksar, ki razpolaga z dovoli velikim tehničnim znanjem, medtem se je Prešeren bolj zanašal na svojo prodornost in odličen udarec. Strukar ou nastopa do nastopa vidno napreduje, Klembas in Golob pa sta se izkazala v dvobojih slovenske lige. (Dalje prihodnjič) marca ali aprila: troboj Grčija— Jugoslavija v Atenah, 13.-16. maja: prvo izbirno tekmovanje strelcev v Beogradu za svetovno prvenstvo v Venezueli, 17.-31. maja: logorovanje državne reprezentance na Batajnici v Beogradu (trener svetovni mojster Švicar Biirchler), V Set« 1954 16.-19. avg.: drugo izbirno tekmovanje v Zagrebu, 23.-26. avg.: troboj Švedske—Finska—Jugoslavija v Zagrebu ali v Ljubljani, 15. sept.-3. okt.: državno prvenstvo FLRJ v Skoplju. Boštjan Zafrkant pomaga Odredu *sako solidno m nesolidno podjetje napravi d določenih terminih bilanco. Tudi Odred (ne vem sicer, ali spada v prvo ali drugo skupino) jo dela. Sklenil sem, da mu pomo-rem. Če sem že osem mogočim in nemogočim društvom in podjetjem, zakaj ne bi še Odredu. Saj je tudi naš. Vzel sem o roko najnooejšo lestvico prve nogometne lige in se globoko zatopil vanjo. Pa sem ugotovil, da ni dobra. Kakor koli je obračam, ni prav. Enkrat je Odred čisto spodaj — če jo obrnem, pa čisto -gora j. Tole zadnje, da je čisto zgoraj, seveda ne gre. Ni mogoče zato, ker to ne bi bilo lepo. O, lepo bi že bilo, pa še kako! Toda kaj takega mi Slovenci v svoji znani skromnosti enostavno ne bi prenesli. Najprej bi se ga do mrtvega naželitali, potem bi pa dobili »delirium grandoma-niumt. Neodpustljivo in krivično je pa postavljanje Odreda na zadnje mesto. Vsakdo, ki se količkaj razume na nogomet in matematiko, bo potrdil, da je Odred boljši od Crvene zvezde. Dokaz za to so naslednje suhe številke. Naši so »croene* na-mahali s 4:3, bili pa tepeni od Partizana s 6:2, medtem ko je Partizan razmazal Zvezdo s 7:1, kot da je ta iz pekmeza. Tako ima Odred brez pekmeza razmerje 6:9, Zvezda pa 4:11! Za najbolj zabitega računarja je jasno, da spada naš ligaš pred Croeno zvezdo, to je na tretje mesto, Crvena pa na četrto Račun je čist kot morje (seveda ne o pristanišču!) in vendar...! V oseh teh vražjih časopisih je Odred na skrajnem končku repa. Ali so osi ti pri časopisih imeli v matematiki cvek? Sklenil sem razoozljati ta rebus. V kriminalu sem se že večkrat izkazal. Ni vrag, da bom tudi temu zagonetnemu — v slikarskem jeziku bi rekel »nerealističnemu* — problemu kos. Na roke sem navlekel rumene rokavice (pravijo, da izgleda človek s takimi rokavicami fin in uglajen in ... in... no in sploh bolj sposoben za intervju) in sem se podal na poizvedovanja. Trkal sem na vrata raznih fizkul-turnih instanc. »Takole in takole je z našim Odredom. Krivica se mu godi. Kje mislite, da je vzrok?* Prva: »Profesionalizem je krivi Basla/« »Hvala. Zdravo/« Druga: »Prav se jim godi, profesionalcem! Nič usmiljenja! Sami so krivi.* »Hvala. Zdravol* Tretja: »Zastonj naj bi igrali, pa bi šlo. Denar jih je pokvaril, zato ne gre.* »Se priporočam. Na svidenje!* Stopil sem do stanovskih tovarišev. »Vi novinarji .imate vpogled o vse. Vašim dolgim nosovom (tu sem se spomnil Marjana) ne uide nič. Torej, kje je pravi vzrok, da je Odred.. .?* Brž so mi z dlanmi zaprli usta in pomembno odlagali prste na svoje. »Mi ose vemo, mnogo vemo, toda Odred je tabu. Pri Odredu _ velja pregovor ,istinu reci pa uteci'.* Ves moj trud, da bi izvlekel iz njih kaj konkretnega, je bil zaman. Samo tako oddaleč so namigovali. »Preveliko ,trezvenjaštvo‘, prehuda ljubezen med upravo in igralci, pre-intimen odnos igralcev do žoge in do publike, prevelik odpor do denarja itd.* Ker sem v se to že sam vedel, sem se razjezil in šel naravnost do Od-redooe uprave. Takoj so navalili name. »Je že zopet eden, ki hoče lagati in nas vlačiti po zobeh. Za vse slabosti in nesreče, ki nas tepejo, ste krivi vi novinarji. To ve v Ljubljani že vsak otrok, čemu potem še sprašuješ. To napiši in bo mir o hiši.* Nekaj prvoligašev je igralo in se mi škodoželjno muzalo. »Saj ste vi novinarji največji nogometni strokovnjaki. Čemu potem »šnofljate*tu okoli nas?* me je zabilo desno krilo. Jaz pa se nisem dal. Kolikor mogoče vljudno sem prosil, naj mi zaupajo, kaj jih najbolj žuli. Začeli so se mehčati. »Preveč nas plačajo. Mi se branimo, uprava pa kar naprej rine o nas tiste jurčke.* »Publika nas preveč bodri, pa od samega navdušenja ne vidimo gola.* pri bilanci potolažil. »Fantje le tako naprej kot dosedaj, pa boste kmalu zopet o njej.* Prvič o zgodovini Odreda je prišel novinar — in to sem bil seveda jaz Boštjan — v harmonijo z našimi prvoligaši. Objeli smo se in vesel nenavadnega uspeha sem nadaljeval s poizvedbami. Trenerja nisem inierojuoal, ker je že vse povedal kolegi Liparju. Zato sem se spravil nad publiko. Saj kar ljudstvo govori, to vedno drži. Pričel sem pri najbolj vročih simpatizerjih. Pri tistih, ki omedlevajo, kadar dobi Odred gol in jokajo od veselja, kadar Odred zmaga. Zato jokajo zadnje čase bolj poredko, »Eh, vse drugače bi izglodala lestvica, če bi bilo v prvi ligi trinajst Bskov in Crvenih zvezd. V tem je vsa Odredov a trageija,* so mi izjavili in se potopili v tužen molk. Obrnil sen, se do pristašev NK Ljubljane. Bil sem presenečen, ko sem videl, kako jih tare silna žalost zaradi Odredovih neuspehov. Da ga rešijo sramotnega izpadanja iz prve lige, so pripravljeni na največjo žrtev, na zamenjavo. Njih, pravijo, ne bi nihče zmerjal, če bi bili v prvi ligi tepeni. Vzrok, da je Odred na repu, je pač o tem, ker ni hotel vzeti v svoje vrste razen Kompoša še druge igralce, ki mu jih je Železničar tovariško ponujal. »Siti smo profesionalizma. Radi bi postali zopet amaterji. Vsaj taki kot smo bili v zlatih časih druge lige.* »Druga Vna n’ več daleč.* >m jih Podobne izjave so dali tudi Bra-nikovci in Korotanci. Nato sem srečal Lojzeta, velikega optimista. »Pra- va figa,* se je z-smejal, »deset izgubljenih tekem. Saj jih igramo »e trinajsti Od teh jih bomo pa deset dobili.* »Lojze, ti si pa humorist, ne optimist,* sem mu dejal in se podal n gostilno, da si malo oplaknem sun jezik. Tam sem naletel na omizje veseljakov, ki so zbijali šale na račun Odreda. Prisluhnil sem. »Odredooci so mi simpatični, ker. so veseli ljudje kot jaz. S slabinj1 nasprotniki se tako dolgo šalijo, da izgubijo tekmo. Veselo je pa le bilo. Vedno, kadar sem pričakoval zma-go, so izgubili. Ravno, ko sem fe najmanj^nadejal, so pa zmagali. Sa-ljiočine so, pavlihe, ki vlečejo Pu' bliko za nos — z eno besedo posrečeni so in zato navijam zanje. Živi]0, Odred!* je še nazdravil in na du-šek izpraznil čašo govornik. Pri drugi mizi je sedel zaraščen črnogled človek, ki je z očmi divi streljal po veselem omizju. Predstavil sem se mu in ga vprašal: »A*, se tudi vi razumete na nogomet? Kal pravite k Odredu?* »Preveč znajo, zato izgubljajo. ti ene več ne bodo dobili!* Začudeno sem ga vprašal kdo »Pesimist,* je odgovoril, ostal in zf, pustil lokal. Pozabil je pa povedo11 o čem je tisto znanje. V lokal je prišla skupina bratov Z juga. Takoj sem se jim predstav in jih vprašal za njihovo mišljeni ž »Krumpir, krumpir i proja su . vi,* sem moral zopet slišati sta ; njihovo pesem. »Zato ste Sloven OVADB A Iz razgovora s predsednikom odbora za vrhunsko telovadbo,tov. Gregorko V telovadbi na orodju je najtežje za nami Srečanje z glavnim urednikom... Kratek pogovor in že sem sprejel nalogo, pozanimati se za našo vrhunsko orodno telovadbo. Rečeno, storjeno. Ubral sem najkrajšo pot in se obrnil do predsednika odbora za vrhunsko telovadbo tov. Borisa Gregorke. V službi bo menda težko z njim, sem menil, in stopil kar v Narodni dom. Navadno je v telovadnici, tokrat pa sem ga dobil v društveni pisarni in takoj je bil pripravljen za pomenek. Zastavim kar prvo vprašanje: »Kakšno je danes pri nas stanje v vrhunski telovadbi? Ali še obstoji nevarnost, da nas v nekaterih republikah prebite? »Menim«, je dejal tov. Gregorka, »da je danes docela odveč nezaupanje v razvoj telovadbe v Sloveniji. Pri nas imamo nazadnje v tej panogi zelo močne tradicije, kar je tudi pogoj, da je najtežje že za nami. Kmalu po osvoboditvi, ko so jeli dobri tekmovalci še izpred vojne drug za drugim odpadati, smo se mahoma znašli v slepi ulici. Mladih novih moči ni bilo in začeti je bilo treba pri pionirjih. Danes po osmih letih trdega dela, so prizadevanja že obrodila sadove. Smelo lahko trdim, da je najtežje za nami, čeprav še nismo dosegli vsega. Ob tem je treba seveda priznati, da je bil dosežen tudi v drugih republikah zlasti v zadnjih letih prav razveseljiv napredek. Iz množice tekmovalcev tretjega in drugega razreda, ki so vsi zadnja leta tekmovali na okrajnih in republiških tekmovanjih, je zrasel trden temelj, na katerem je sedaj že mogoče graditi dalje. Danes pa lahko že tudi naštejemo nekaj trdnih središč za vrhunsko telovadbo. To so Jesenice, Hrastnik. Ljubljana, Maribor. Celje in Trbovlje. Zanimivo je, da si telovadba po malem utira pot tudi na Primorsko, kjer bomo imeli kmalu nekaj dobrih tekmovalcev prvega razreda.« »Koliko tekmovalcev zveznega razreda in koliko prvega razreda je že pri nas?« »Kljub temu, da so trije zelo dobri telovadci prenehali z rednim delom, imamo sedaj trinajst tekmovalcev zveznega razreda, medtem ko jih je prvega kar štiriindvajset. V kratkem se bosta vrnila iz Zagreba po končanem študiju tudi oba odlična telovadca Furlan in Kropi všek. S tem se bo število najboljših še povečalo. To omenjam zaradi tega, ker je zmerom zelo važno koliko vrhunskih telovadcev' je nekje. To namreč zato. ker se mladina zelo naglo nauči tudi najtežjih prvih, le da je v drušvu nekdo ki jih dela.« »Kakšni ukrepi so po tvoji sodbi največ pripomogli k sedanjim uspehom in kaj bi bilo še treba storiti?« »V društva nam je uspelo vpeljati zanimanje za tekmovanje v nižjih razredih, o čemer sva že govorila. Nadalje pa so obrodili bogate sadove vsakoletni tečaji za tiste mladince in mladinke, ki so tia republiških tekmovanjih dosegli najboljše uspehe. Ti so potem pridobljeno znanje in pa najboljše načine vadbe odnesli v svoja društva. To je zelo dober način doseganje bolj kakovostnega dela v društvih. Drugo vprašanje je v povečanju Uevila delavnih vaditeljev in tre- nerjev. Danes, žal, vsi nekdanji vrhunski telovadci nimajo stika z mladino in društvi, kar je vsekakor velika škoda. Omenil sem že, da dober vrhunski telovadec z vzgledom pritegne mladino. Doseči moramo, da bo v vsakem večjem društvu vsaj nekaj dobrih tekmovalcev in tekmovalk. To bo dovolj, da se bo začela telovadba razvijati nekako sama po sebi, brez posebnih umetnih ukrepov.« »Slišati je, da se bo tudi Jugo- _ 1 slavija udeležila drugo leto svetovnega prvenstva v Rimu. Kako potekajo priprave?« »Sklenjeno je, da se obe naši državni vrsti udeležita svetovnega prvenstva v Rimu. Izredno resne in načrtne priprave zveznega in republiškega značaja so povzročile v telovadbi živahnost, kakršne pri nas že dolgo ni bilo. Od teh priprav, moram priznati, si veliko obetamo, ker nimajo namena usposobiti le čim boljšo reprezentanco, marveč omogočajo razvijati kvaliteto bolj na široko. Že več let imamo vpeljane skupne nedeljske treninge, ki so letošnjo jesen še bolj načrtni. Najboljši tekmovalci in tekmovalke se sestanejo v Ljubljani dvakrat mesečno. Ostro trenirajo v soboto zvečer in nedeljo dopoldne in se potlej vrnc- V sklopu priprav so na vrsti tudi mednarodna srečanja. Te dni bo v Monakovem tekmovanje obeh vrst z izbranimi telovadci Bavarske v poljubnih vajah. Povratno srečanje bo že februarja v Zagrebu. Zatem bo na vrsti pred poletjem še dvoboj izbranih jugoslovanskih vrst z reprezentanco švicarske delavske telovadne organizacije »Satus«. To tekmovanje bo 1. maja naslednjega leta v Sarajevu. Tako je vse zares preskrbljeno za pripravo telovadcev na svetovno prvenstvo. Kakšen bo uspeh naših na tem tekmovanju, je težko predvideti. Upam, da se bodo odrezali bolje, kakor na vseh dosedanjih mednarodnih srečanjih. Upam pa tudi, da bo tedaj v reprezentanci po nekaj zelo dobrih tekmovalcev obeh spolov iz Slovenije.« »Posamezniki iz športnih krogov menijo, da je vrhunska telovadba enaka vsem ostalim športnim panogam. Iz tega zaključujemo, da bi se moral sedanji odbor za orodno telovadbo manj tesno naslanjati na Zvezo »Partizan«. Kako gledaš na to vprašanje?« »V, celoti se strinjam, da je vrhunska telovadba šport, in sicer eden od najtežjih. Kar pa zadeva mesto in organizacijsko obliko delovanja sedanjega odbora za orodno telovadbo, ne morem izjaviti ničesar. To je stvar izvršnega odbora »Partizana« — Jugoslavi je.« »Kakšni so materialni pogoji za vrhunsko telovadbo v Sloveniji?« »Če sem vprašanje razumel pravilno, misliš tu na pogoje za telovadce kot posameznike. Zatrdno ti lahko rečem, da so naši telovadci resnični amaterji. Od društev ne dobivajo nobene pomoči, niti v opremi niti v hrani. Celo trenirke in copate si morajo nabaviti sami ali pa so brez njih. Člani državne reprezentance so že nekajkrat dobivali pomoč v hrani. To pomoč bo letošnjo zimo prejemalo od Zveze iz Beograda 16 naših tekmovalcev obeh spolov, kar pa bodo dobivali izključno v naturi. Krediti, ki jih je doslej imel na razpolago naš odbor, niso bili nikoli uporabljeni za dodelitev opreme, čeprav bi bilo to tudi potrebno. Vsa sredstva so bila doslej uporabljena le za organizacijo te- - - F* 1 V M J ■ E PlanalcI pred letnim obračunom Skoraj sem se izgubil po razsežnih, mračnih hodnikih poslopja železniške direkcije, ko sem iskal predsednika plavalnega kluba tov. Sticha Romana. Plavališča — letna in zimska — so v Ljubljani zaprta, zato sem se moral zateči k »vrhovnemu vodstvu«, če sem hotel izvedeti nekaj o preteklem delu in bodočih načrtih tega marljivega plavalnega kluba, ki bo v petek na občnem zboru polagal svoj letni obračun. čajev in seminarjev.- J M. Tov. Sticha sem našel »zakopanega« v aktih in v tej, prav nič plavalni »štimungi« sva pričela razgovor. »Zadnja leta se vaš plavalni kolektiv vedno bolj uveljavlja v slovenskem plavalnem športu, zato me zanima, kaj smatrate za svoj letošnji največji uspeh?« »Letos smo imeli precej uspešnih nastopov in zato se je težko odločiti za največjega. V slovenski ligi smo zasedli drugo mesto, osvojili smo republiško prvenstvo v skokih, zmagali v prvem mednarodnem srečanju s plavalno reprezentanco Koroške, vendar je po mojem mnenju največji uspeh to, da smo osvojili slovensko mladinsko prvenstvo v plavanju. Za vsako društvo je uspeh v mladinski kategoriji lahko največji up za bodoče sezone.« »Plavalni šport preživlja v Sloveniji že nekaj let precejšnjo krizo. Kaj menite, bodo mladi plavalci Železničarja vsaj do neke mere zavrli to slabo stanje?< »Kriza plavalnega športa v Sloveniji ni tako občutna, 'cot jo ponekod še potencirajo, Prav letošnje mladinsko prvenstvu je pokazalo, da imamo celo vrsto nadarjenih plavalcev. V Sloveni nam manjka le tistih naj višjih »špic«, po katerih smo pred vojno ocenjevali slovensko plavanje. Pa da se povrnemo na naše vprašanje. Težko je že naprej predvidevati ali bodo mladi plavalci Železničarja izboljšali kvalitetno stanje plavanja v Sloveniji. Nekaj pa je gotovo. Če bodo ti pla- valci (Goršie, Gašperin, Lukman, Pelc, Gasparijeva, Barova, Gabrovško va, Kunčeva, Karnovškova in drugi), ki so že letos posegli v vrste najboljših slovenskih plavalcev, s tako marljivostjo nadaljevali v treningu, kot so to letos, bodo prav gotovo zavzeli še vidnejša mesta, izboljšali svoj. rezultate in s tem neposredno izboljšali tudi nivo slovenskega plavanja.« »Kaj pa vaši skakalci in vaterpolisti?« jo domov vsak s u »sebnimi navodili in nalogami. Še v decembru bo v Ljubljani poseben tečaj za tiste telovadce in telovadke, ki se bodo najbolj resno potegovali za vstop v reprezentanco. V zvezi s temi treningi so na vrsti tudi stalna pregledna tekmovanja. To je zelo koristno, ker se mora tekmovalec navaditi na tekmovanje. Zadnja taka preizkušnja zveznega značaja je bila v Zagrebu, kjer so se med moškimi posebno odrezali po svojem predstavniku prav Hrastničani. Ali bo enotna zvezna košarkarska liga? Kdo je pravzapra v slovenski prvak? Menda bo letošnja skupščina Košarkarske zveze Jugoslavije ena najbolj pestrih, saj bodo morali delegati rešiti vrsto problemov, ki jih zaenkrat rešujejo igralci posameznih klubov ali pa vneti pristaši. Kakor smo slišali, namerava KZJ predložiti skupščini mnenje večine košarkarskih strokovnjakov in tudi društev, predvsem iz Beograda, naj bo prihodnje leto enotna zvezna košarkarska liga. Po mnenju večine naj sodelu je v ligi 10 članov, in sicer: AšK in Železničar (Lj), Montažno in Lokomotiva (Zgb), suoiše pametni, a baš to u nogometu ne valja Zato vi necele nikada biti dobri futbaleriD Domov grede sem še od nekih zelencev izvedel, da je v Odredovem prvem moštvu nekaj neoporečnih trezoeniakov, ki kvarijo društvo iu dobro rapoložeuje ostalih. Zato gredo izgubljene tekme predvsem na 'iihov račun Tako sem natr,.al soojo novinarsko bisago z množino izjav ter začel temeljito študirati njihovo vsebino. Tehtal sem jih in podvrgel raznim malizam. Najprej kvantitativni, pa koalitativn. in retrospektivni. Kemično sem rezerv'., al za slučaj, če bi vse prejšnje odpovedale Po napornem trodnei eni mrcvarjenju naštetih analiz sem prišel do naslednjih senzacionalnih zaključkov. Prvič: Profesionalizem je prava rakova rana Odreda v ožjem, nogometa in človeštva pa v širšem merilu. Spoznal sem — in to je silno žalostno — da je profesionalizem silno pokvaril naše prvoligaše. Kot nekdaj srednjeveški spokorniki — bičarji — uživajo v tem, da pustijo zmagati nasprotnika, sami pa umi-ajo v lepi igri in idealnih šansah, P katerih velikodušno bijejo žogo preko gola. Čisto na dnu retrospektivne analize sem sicer zasledil nekaj kar kaže tudi na možnost, da izgubljajo tekme zato. da bi se čim-Prej rešili vsiljenega jim profesionalizma. ker so nekateri spoznali kvarni vpliv denarja v velikih količinah. s katerimi jih uprava društva v zadnji dobi zasiplje. To mi daje nado. da še ni ose izgubljeno in se bodo mogoče Odredoocem vremena še zjasnila. Kam pripelje profesionalizem, so bridko občutili angleški nogometaši, s katerimi so madžarski amaterji pometali kot s cunjami. In končno ne krart profesionalizem samo igralceD, temveč tudi publiko. Ta za amaterske prireditve nima več ne smisla, ne denarja, pač pa o deset in stotisočih drvi s svojim popačenim okusom na tekme profesionalcev, kjer nori, tuli, se iz-ižvlja o razbrzdanem navijanju za svoje plačane ljubljence, z eno besedo — gre neizbežno v pravi moralni propad. Da se ljudstvo pravočasno reši te epidemije, predlagam, da se profesionalcem dovoli igrati le pred praznimi tribunami, publiko pa na lep ali grd način prisili na obisk amaterskih tekem. Kar se tiče drugih očitkov, so analize enoglasno pokazale njihovo neutemeljenost. Na primer, da so nekateri prvoligaši vinski bratci. Vsi vemo, da nam Slovencem vino ne ležU. Zato se čudim Ljubljančanom, med katerimi pijancev sploh ni, da zamerijo nekaterim nogometašem, če jačajo svoje nogometno znanje z dobro kapljico Vsi vemo, da vino daje moč. Zato ima na primer aš srednji napadalec od tekme do tekme sirašnejši udarec — škoda le. da preneslo mimo mahne. Tista o slabi kolektivni ljubezni tudi ne drži. To se najbolje vidi na tekmah kadar posameznik ne da in ne da žoge sosedu, da ga ta ne bi polomil. To naredi raje sam in prevzame s tem oso jezo publike nase. Seveda niso v si taki. Tisti, ki se gledajo bolj kot pe sin mačka, si žogo hitro podajajo. Nevedna publika seveda misli, da delajo to zaradi medsebojnih simpatij. Kakšna naivnost! Za zaključek moram odgovoriti še trenerju in igralcem na očitek, da se navdušuejo gledalci samo takrat, ko gre Odredoocem dobro. Zmerjajo in žvižgajo pa takr.A, ko jim ne gre. Ker sem kot delček publike tudi pri-tadet, svetujem upravi Odreda, da prosi pred tekmo (recimo po megafonu) cenjeno in necenjeno, plačujo-čo m zastonjkarsko publiko, da v bodoče vpije živijo in ploska, meče klobuke v zrak. se objema in kušuje takrat, kadar bo ■ lo Odredu slabo — žvižga in zmerja pa takrat, kadar bo zabijal gole. Prepričan sem, da bo Odred potem ose nasprotnike potolkel. Pravijo‘ da je taka samo ljubljanska publika Zato se mi zdi, da sem sanjal, kako so Zagrebčani na tekmi Dinamo : Odred žvižgali Di-namoDcem in jih zmerjali v drugem polčasu, ko jim je Odred soiral po notah. Tale zadnja sicer ne spada v mojo analizo, dodal sem jo le zato ker imam grdo navado, da se za vsakega, pa če je to tudi nehavležna pu blika, vsaj malo zavzamem. Pa na svidenje o drugem polčasu! Boštjan Zafrkant Proleter (Zr.>, BSK, Crvena zvezda, Partizan (Bgd). Ta moštva imajo pravico nastopati v enotni zvezni ligi brez kvalifikacijskih tekmovanj. 9. in 10. člana lige pa bi dobili po kvalifikacijskem turnirju vzhodne in zahodne cone. Za nas je zanimiva predvsem zahodna cona, ker bi tu sodeloval tudi prvak Slovenije. Toda zaenkrat prav o slovenskem prvaku ne vemo prav ničesar. Eni trdijo, da je prvak Železničar iz Maribora, drugi pa Slavija iz Ljubljane. Zapisnik zadnje finalne borbe med obema kluboma je precej »nesrečno« sestavljen. Pri seštevanju se je namreč vrinila neljuba napaka in tako ne moremo ugotoviti, kdo je pravzaprav prvak. Eni trdijo, da je Železničar iz Maribora, drugi pa, in o čemer je tudi ljubljanska Slavija prepričana, pa so mnenja, da se bo Slavija borila v kvalifikacijskih tekmah za vstop v enotno zvezno ligo. Dokončno besedo bo o slovenskem republiškem prvaku spregovorila skupščina KZS, ki bo 10. januarja prihodnje leto. Do takrat še ne moremo govoriti o slovenskem košarkarskem prvaku. Kot rečeno, bo v zahodni coni poleg slovenskega prvaka sodelovala za grebška Mladost, ter prvaka Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Na skupščini bodo govorili tudi o ženski ligi, ki naj bi imela 4 Člane — po dve ekipi iz zahodne in vzhodne cone. Nedvomno bi uresničenje te lige pomenil izreden dogodek za naše košarkarice, saj konec koncev vemo, da je bila do danes ženska košarka večkrat zelo zapostavljena. Skupščina bo morala o naši ženski košarki na splošno posvetiti precejšnjo pozornost, saj kakor vidimo, je prav v letošnjem letu naša državna ženska reprezentanca večkrat reševala čast jugoslovanske košarke, v kolikor se je seveda še rešiti "dalo. »O skakalcih se je že mnogo govorilo pa tudi pisalo. Prav gotovo je, da se v našem klubu pod vodstvom tov. dr. Gale in Škofiča vzgajajo mladi skakalci najbolj sistematično. Prvi uspehi sester Rubi-nič, Košoroka in Vrtačnika, ki so vsi izšli iz te skakalne šole, so se pokazali na letošnjih prvenstvih. Na Bledu smo osvojili tudi ekipno slovensko prvenstvo, kar smatram, da je plod že nekaj let načrtnega dela. Naša slaba točka v zadnjih dfreh sezonah so bili vaterpolisti. Res da je nekaj krivde za neuspehe delno v neresnosti igralcev pri treningih, nekaj pa zaradi odsotnosti nekaterih najboljših igralcev. Menim pa, da je glavna hiba v tem, ker nismo imeli trenerja, ki bi lahko dal igralcem nekaj več kot osnovne prvine tehnike vaterpolo igre. Vsekakor bo naša prva naloga v bodoči sezoni posvečena prav tej slabosti, če bomo hoteli, da se dvigne naša ekipa, ki je sedaj zopet »kompletna«, na dostojno raven.« »Ker ste pravkar omenili vaše bodoče naloge, kakšni so vaši načrti v prihodnji sezoni?« »Kljub zimskemu času naše delo sedaj ne spi. Skakalci in plavalci imajo redne treninge v telovadnici. Pričakujemo pa, da se bo vkrat-kem odprl zimski bazen, kamor se bomo potem preselili. V semestral-nih počitnicah pa pripravljamo smučarski tečaj. Naš tekmovalni program v letni sezoni je precej stalen. Liga, slovenska prvenstva ter tu in tam obiščemo z najboljšimi posamezniki tudi državna prvenstva. Zanima nas predvsejn, kakšna bo letos slovenska liga. Za nas — pa verjetno tudi za ostala udeleženca I. lige — je postalo to tekmovanje že nekako dolgočasno. Srečujemo se vedno isti nasprotniki in poznamo se že tako dodobra, da lahko tekmujemo kar »na papirju«. Upamo, da bo v prihodnji sezoni »pomladila« našo skupino ekipa iz Kamnika, ki po svoji kvaliteti prav gotovo sodi med najboUše slovenske ekipe. Pa tudi kranjska Mladost bi že lahko tekmovala z udeleženci I. lige. To bi prav gotovo zelo poživilo — vsaj za tekmovalce — I. slovensko plavalno ligo. Pripravljamo tudi povratno srečanje s koroškimi plavalci, kar bo obenem naš prvi nastop v tujini. Ob zaključku sezone smo letos organizirali zanimivo turnejo po Jadranu, združeno z nekaj prijateljskimi, srečanji in upamo, da nam bo to v prihodnji sezoni tudi uspelo. Sicer pa pridite na občni zbor, ki ga imamo v petek, 18. t. m. ob 18.50 v sindikalni dvorani Direkcije železnic,« me je povabil tov. Stich, »pa boste zvedeli še marsikaj novega iz življenja našega kluba.« -n Tapetniške in dekoraterske uslugeVom izvrši najceneje in najsolidneje SNUBER STANKO drž. obrtni mojster tapetništvo in dekoracija Maribor, Partizanska 81. tel. 31-91 Atleti Železničarja so zborovali V sredo se je zbralo okoli 60 članov atletskega kluba Železničar, da pregledajo svoje delo v letošnji sezoni. Iz poročil je bilo razvidno, da ima klub 123 članov, ki so letos dosegli na atletskih terenih po vsej “ ■ Sloveniji, pa tudi drugod zelo lepe uspehe. Najboljši so bili mladinci, ki so svojiii tretje mesto v državi in dali pet tekmovalcev v mladinsko reprezentanco Jugoslavije. Klub je v letu 1953 priredil 17 tekmovanj, med temi tudi zvezna in mednarodna. Članstvo pa se ni izkazalo le na tekmovanjih. Pridno je pomagalo tudi pri nadaljnji zgraditvi svojega športnega parka, pri čemer so opravili 1118 prostovoljnih delovnih ur. Glavna napaka v letošnjem delu kluba pa je vsekakor ta, da kljub obveznosti, ki so jo sprejeli, letos še niso imeli ženskega moštva. Iz diskusije in sprejetih sklepov za nadaljnje delo smo povzeli kot glavne točke: ustvaritev ženskega moštva, novo mladinsko moštvo, ki bo nadaljevalo tradicije letošnjega, in izboljšanje notranjega dela v klubu. Za predsednika kluba je bil ponovno izvoljen dr. Hlade. Čudno pa je, da Atletska zveza Slovenije ni smatrala za potrebno poslati na skupščino tega marljivega in požrtvovalnega kolektiva svojega zastopnika. lemiei vrgel Mm SIJI m Mladi sovjetski atlet Nenašev je dosegel v Bakuju nov rekord Sovjetske zveze v metu kladiva z rezultatom 60.70 m, kar je za 19 cm boljše od dosedanjega rekorda Krivonosova. Rezultat Nenaševa je četrti rezultat v metu kladiva vseh časov, za svetovnim rekorderjem Strandli-jem 62.36, Čehom Maco 61.00 in Nemcem Storchom 60.77 m. Francoska atletska zveza se je odločila, da bo v letošnji zimi prirejala tudi tekmovanja v dvoranah. Prvo tako tekmovanje bo 16. januarja v Palais de Sports. Na to tekmovanje so povabili Zatopka, Pirieja, Reiffa, Jungvirta, Sko-blo in druge. Tekališče v dvorani bo dolgo 135 m in 3 m široko. Avstralski atlet John Landy pri svojem poskusu, da bi postavil nov svetovni rekord v teku na 1 miljo, ni uspel. Močan veter ga je močno oviral in dosegel je »samo« čas 4:09.8. Kljub temu je bil zelo zadovoljen, ker je neposredno pred startom zvedel, da je opravil svoj diplomski izpit na univerzi z uspehom. Odlični ameriški tekač na srednje proge Mel Whitfield je izjavil, da se bo prihodnje leto posvetil teku na 1500 m in da bo na tej progi nastopil tudi na olimpia-di v Melbourneu. Pred nekaj dnevi je bil Whitfield odlikovan s Helmsovo nagrado, ki jo vsako leto podelijo najboljšemu ameriškemu športniuk-amaterju. Košarkarsko prvenstvo Francije V 6. kolu košarkarskega prvenstva Francije so bili doseženi naslednji rezultati: skupina A: Racing : Muihouse 72:41, Marly : Championnet 67:67; Nilvange : Roanne 56:50, Mantierrand : Auboue 68:61. — Lestvica: Marly 14, Muihouse 14, Racing 12, Montferrand 12, Nilvange 12. Skupina B: PUC : Fougeres 48:48, Marseille : Villeurbanne 63:76, Nantes : Le aHvre 47:42, St. Etienne : Beilegarde 50:52. — Lestvica: PUC 17, Villeurbanne 16, Fougeres 13. Košarkarsko prvenstvo Italije — 6. kolo: Junghans : Beneili 48:34, Pavia : Va-rese 61:56, Itala : Triestina 48:53, Gira : Virtus 63:50, Borletti : Roma 76:36, Gori-ziana : Reyer 42:40. — Lestvica: Gira 12, Borletti 10, Virtus 8, Roma 8. V ženskem košarkarskem prvenstvu Italije vodita po 2. kolu moštvi Fiamma (Udine) in Bernocehi s 4 točkami. Ruski telovadci v Parizu Dne 16. decembra se bodo v Parizu srečali najboljši telovadci in telovadke SZ in Francije. Rusi bodo poslali na to tekmovanje vse najboljše telovadce, na čelu s olimpijskim zmagovalcema Čuka-rinom in Gorohovskajo. V prejšnji številki smo že poročali o telovadnem srečanju med reprezentancama Švice in Madžarske. Danes dajemo še nekaj podrobnejših rezultatov. Na posameznih orodjih so bili najuspešnejši: bradlja: Eugster (Š) 9.80, Lehmann (Š) in Gebendinger (Š) 9.55; konj: Thomi E .(š) 9.60. Lahmann (Š), Thelmann (Š), Rethi (M) in Fekete (M) 9.55; krogi: Eugster (Š) 9.80, Baranyai (M) 9.75; prosta vaja: Gebendinger (Š) 9.80, Klencs (M) in Pa-taki (M) 9.75; drog: Lehmann (š) 9.75, Eugster (Š) 9.70. Najboljši posamezniki 1.—2 Eugster in Lehmann 48.00, 3. Gebendinger 47.55, 4. Thelmann 47.40, 5.-6. Schwarzentruber in Thomi E. (vsi Švica) 47.15, 7 —8. Thomi H. (Š) in Varkoi (M) 47.00, Srečanje plavalnih reprezentanc Avstrije in Francije, ki je bilo v Innsbrucku, se je končalo z avstrijsko zmago s 326.65 : 320.10 točke. Najboljša posameznika sta bila Avstrijca Sauter s 57.65 in Gira rdi s 56.25 točke. Madžarski plavalci na Poljskem Na Poljskem je gostovala skupina mlajših madžarskih plavalcev. V Poznanu so nastopili kot reprezentanca Budimpešte proti mestni reprezentanci in zmagali s 115:72. V vseh disciplinah so zmagali Madžari, razen na 100 m metuljček za ženske, kjer je bila prva Kleminska v času 1:21.5. Domotor je preplaval 100 m v 53.8, olimpijska zmagovalka Szdke pa isto progo v 1:07.8. Svetovni rekorder na 100 m prsno, Poljak Petrusevicz, je odličen tudi v metuljčkovem slogu. Pred nekaj dnevi je izboljšal poljski rekord na 100 m metuljček s časom 1:09.2. Na plavalnem tekmovanju v Troyesu je bil najuspešnejši svetovni rekorder Gilbert Bozon, ki je plaval 100 m hrbtno v 1:05.0, zmagal pa je tudi na 100 m prosto v 1:00.2. Športniki! L porabljajte naše priznane S O L E A preparate: kremo, emulgit in ultra olje za višinsko sonce! Odlična kakovost in učinek! Tovarna »ZLATOROG«, Maribor Humez boksal neodločeno z Milazzom V Parizu sta se srečala francoska boksarja srednje kategorije Charles Humez in Claude Milazzo. Srečanje se je končalo neodločeno. Bivši francoski prvak peresne kategorije Ray Grassi je dobil v dvoboju s Francozom Chachouijem tako težke poškodbe, da je po nekaj dneh v bolnici umrl. Hokejsko prvenstvo Švice V nadaljevanju hokejskega prvenstva Švice so bili doseženi naslednji rezultati: Young Sprinters : Arosa 3:3, Lausan-ne : Davos 9:4, Bern : Ztiricher SC 1:4, Grasshoppers : Davos 9:1. — Lestvica: Grasshoppers 4, Arosa 3, Young Sprinters 3. V Nurnbergu je švedsko hokejsko moštvo Orebro premagalo Ntirnberg z 9:3. Prve nesreče med najboljšimi smučarji Čeprav se je letošnja smučarska sezona šele začela, lahko poročamo tudi že o prvih nesrečah. Znana nemška tekmovalka v alpskih disciplinah, Rosi Amort, se je težje poškodovala na treningu na Zugspitze. Tudi znana francoska smučarka Jac-queline Martel letos ne bo tekmovala. Martelova je namreč precej težko zbolela na ledvicah. Avstrijska smučarska zveza je sklenila, da bo poslala najboljše alpske smučarje na trening v Italijo, kjer je že nekaj snega, dočim ga v avstrijskih Alpah še sploh ni. Na 10-dnevni trening bodo odšli: Schneider, Molterer, Pravda, Schuster, Senger, Strolz, Huber, Spiss, Seiler, Oberaigner in Hillbrand od moških in Mahringer. Blattl, Frandl, Jaretz in Hochleitner od žensk Madžarski nogemetali odlikovani Madžarska skupščina je odlikovala madžarske nogometaše, ki so v Londonu premagali reprezentanco Anglije. Namestnik ministra za šport in vodja moštva Sebes je bil odlikovan z redom rdeče zastave, nogometaši, trener in celo radijski komentator pa z redom dela. V finalnem srečanju londonskega nogometnega pokala sta igrali moštvi Arse-nal in Chelsea neodločeno 1:1, tako da bodo morali tekmo ponoviti. ČSR in Danska v finalu svetovnega prvenstva Danska in CSR sta se plasirali v finale svetovnega rokometnega prvenstva v dvorani. Danska je v kvalifikacijski tekmi v Oslu premagala Norveško s 26:11, CSR pa Madžarsko v Pragi s 13:8. PASTOR, NAJBOLJŠI FINSKI NOGOMETNI SODNIK Trenutno najboljši nogometni sodnik Finske je pastor. Pastor Lyberg si je nabral na zelenem polju kot sodnik že toliko lovorik, da sta ga pred kratkim nogometni zvezi Švedske in Norveške prosili, da bi vodil tekmo med njihovima reprezentancama. Kakor vedno, je tudi to tekmo na velikem Rapsunda stadionu v Stockholmu pastor Lybeg vodil v obojestransko zadovoljstvo. Svetovna smučarska zveza (FIS) je sklenila, da bodo smeli nastopiti na svetovnem smučarskem prvenstvu, ki bo od 27. februarja do 7. marca v Aare na Švedskem le po štirje tekmovalci ene države v posamezni disciplini. Ta odločitev je najbolj prizadela Avstrijce, ki smatrajo, da imajo trenutno kakšnih 10 smučarjev, ki bi lahko osvojili eno najvišjih mest. Avstrijci smatrajo, da je njihova prednost v alpskih disciplinah predvsem v Avstrijec Senger spada še vedno mnogo večjem številu prvorazrednih tekmovalcev kot jih imajo v ostalih državah. Zato pravijo, da se bodo kaj težko odločili koga bi postavili v moštvo. Vsi trije avstrijski »Amerikanci« Othmar Schneider, Toni Spiss in Christian Pravda so se vrnili in se pripravljajo na prvenstvo. Poleg teh »starih asov«, ki so se že izkazali na olimpijskih igrah, pa imajo še celo vrsto mlajših. Predvsem je treba omeniti »kralja« pretekle sezone Moltererja, dalje Schusterja, Huberja, Sengerja, Strolza, Obereignerja, Seilerja itd. Drugod po Evropi situacija ni tako rožnata. Italija nima po odhodu Zena Cola nobenega smučarja najvišjega svetovnega razreda. Norvežani imajo Steina Eriksena in Bergeja, potem pa dolgo nič. Francozi tudi ne morejo več mnogo računati na »starca« Cautteta in Oreillerja, ampak se trudijo, da bi čim hitreje dvignili mlado gardo z Bozonom in Perretom na čelu. Tudi Švicarji so se orientirali bolj na mlajše tekmovalce Perrena, Reya in ostale. Na koga računajo gostitelji v Aareju — Švedi — še ne vemo. Vendar pa bodo Švedi dokaj nevarni, ker bodo dobro poznali proge, kar tudi ni kar tako. Vendar pa so si strokovnjaki skoraj edini v tem, da večjih presenečenj pri moških verjetno ne bo. Pravijo namreč, da se »elitnega« smučarja ne da »narediti« v eni zimi, in da se bo treba verjetno zadovoljiti z že poznanimi imeni. Čeprav so z zmanjšanjem števila tekmovalcev najbolj prizadeti ravno Avstrij- Crne mačke in italijanski nogomet Ce ste praznoverni, vam ni treba biti nerodno, saj je število praznovernih zelo veliko. Kar prešteti jih ne bi mogli tistih, ki verjamejo v srečne in nesrečne predznake, ki se boje petka in številke 13, ki imajo na svojem vozilu najrazličnejše predmete, ki naj prinašajo srečo. Če mislite, da so športniki kaj boljši, se zelo motite. Gunnar* Gren, eden najboljših švedskih nogometašev, ki trenutno igra pri Fio-rentini, je opisal tak primer. Fred igro Napoli : Fiorentina v Neaplju je prišlo nekaj domačinov na igrišče, po katerem so začeli stresati sol, ki naj bi njihovemu moštvu prinesla srečo. Toda navijači Fiorentine so takoj odgovorili s »protinapadom«. Ze prejšnje leto so postavili za gol Napoiija črno mačko, iz cunj seveda. In Napoli je izgubil z 0:2. Saj veste, črna mačka, to je višek nesreče! Ko so torej igralci Napoiija stopili na igrišče, so že pri vhodu morali mimo mačke, ki so jim jo nastavili nasprotniki. Praznoverje sem; črna mačka tja — Fiorentina je zmagala z 1:0. Gren pravi, da so imeli res neverjetno srečo. Enkrat so žogo že videli v mreži, pa se je v zadnjem trenutku pojavil na črti vrat srednji krilec in jo poslal v out. Tudi gol Fiorentine je bil pravi »srečni« gol, kakršnega se ne doseže vsak dan. Verjetno bodo imele mačke v Neaplju sedaj precej težak položaj, zlasti črne. Štiri lepe, važne točke »gredo« na njihov račun, kajti z Neapeljčani se ni tiobro igrati, kadar gre za nogomet. Zato priporočamo vsem črnim mačkam v Neaplju, da si poiščejo varna skrivališča, da. se izselijo ali pa da se dajo »blajhati«... Novi Carnera v Italiji Italijanski boksarski strokovnjaki se že veselijo, da so odkrili novega boksarja svetovnega formata, ki naj bi bil naslednik bivšega svetovnega prvaka težke kategorije Plima Carnere. To je 20-letni rudar Milo Maglioli. Maglioli je težak 130 kg in visok 210 cm. Ta velikan razbije z udarcem pesti sod za bencin. Pravijo, da mu je potreben le trening, da bi postal boksar velikega formata. Računajo, da ga bodo kmalu toliko pripravili, da bo prvič stopil v ring. ci, so vendarle dovolj objektivni, da priznajo, da je ta omejitev le pozitivna. Omejitev bi bila potrebna zlasti zato, ker daje vsaka tekmovalna proga enake pogoje le 25—30 smučarjem, dočim pa tekmujejo ostali večinoma v slabših pogojih. S to omejitvijo bodo lahko odpadle stalne debate in prepiri, koga je treba postaviti v tako imenovano »elitno« skupino, ki tekmuje v najugodnejših pogojih. med najboljše alpske vozače sveta pri Ženskah je situacija dokaj NEJASNA Druga za drugo sta pred kratkim izjavili dve veliki smučarki Andrea Mead-Lawrence (ZDA) in Trude Jochum-Baiser (A), da zapuščata tekmovalne proge in se umikata mlajšim tekmovalcam. Po odhodu Meadove, Baiserjeve, Romove in še nekaterih ostalih je ostala ženska smučarska arena brez velikih imen in če hočemo predvideti bodoče svetovne prvakinje, bi morali imenovati večje število mlajših tekmovalk, ki prihajajo v poštev za ta častni naslov. Tu bi morali omeniti Avstrijke Kleckerjevo, Frandlovo, Mahringerjevo, Blattlovo, Hochleitnerje-vo in Seilerjevo, Nemki Reichertovo in Seltsamovo, Italijanko Minuzzo in še nekatere druge. Pred začetkom letošnje sezone še ne moremo govoriti o kakšnem večjem favoritu v ženskih disciplinah. PROF. HOSNER IN SEELOS BOSTA PRIPRAVLJALA AVSTRIJCE Avstrijci so že zdavnaj pričeli s pripravami za Aare, vendar jim je toplo vreme — saj skoraj po vsej Evropi še ni snega — te račune prekrižalo. Priprave bosta vodila prof. Rosner, ki je pred kratkim predaval v Ljubljani, in znani trener Toni Seelos. Svoje moštvo za Aare bodo Avstrijci izbrali šele po državnem prvenstvu, katerega imajo v začetku februarja v Bad Gasteinu. Do tedaj se bodo vsi boljši »alpinci« ostro borili na tekmovanjih doma in v tujini. „GIKO“ 1954 Hugo Koblet je izjavil, da prihodnje leto ne bo sodeloval na Giru dTtalia. Dejal je, da je v sedanjih razmerah tujcu nemogoče zmagati na tej dirki. »L. 1950 sem bil skoraj nepoznan in sem izkoristil element presenečenja. Sedaj to ni več mogoče, ker me »držijo« brez usmiljenja. Tudi če bi bil v najboljši formi, bi se težko upiral veliki številčni premoči.« Priljubljenega švicarskega kolesarja bodo v Italiji gotovo precej pogrešali. Zlasti razočarano bo veliko število njegovih občudovalk. V 6-dnevni kolesarski dirki v Munche-nu je zmagala švicarska dvojica Roth— Bucher s 449 točkami in 3227 prevoženimi kilometri, pred Gillenom in Terruzzi-jem (Lux.—I.) 376 točk. V Parizu je bilo zimsko prvenstvo Francije v kolesarstvu. V hitrostni vožnji je zmagal Gerardin pred Rivolo, v dirki z motornim vodstvom Bethery pred Le-moineom, v zasledovalni vožnji pa An-drieux, ki je premagal Hasenforderja. Odlični švicarski par Koblet—Von Buren je zmagal na 6-dnevni dirki v Bruslju. Švicarja sta prevozila 2639 km in zbrala 2480 točk. Na drugo mesto sta se plasirala Nizozemca Schulte in Peters z 2020 točkami. Melchior odhaja v Francijo Znani avstrijski nogometaš, član dunajske Austrie Melchior, bo v kratkem zapustil Avstrijo In odšel v Francijo, kjer bo igral v drugorazrednem moštvu Rouen. Melchior je star 33 let ln je nastopil 39 krat v avstrijski državni reprezentanci. Za prestop v Rouen je dobil pol milijona frankov. Skoki čez mejo Zimskošportno društvo Kiefersfelder v bližini avstrijsko-bavarske meje je pred kratkim zgradilo novo skakalnico. Čakajo le še na sneg, da bi je otvorili. Ta skakalnica pa bo gotovo nekaj edinstvenega na svetu. Zgrajena je namreč tako, da bodo skakalci začeli z zaletom še na avstrijskih tleh, potem bodo preleteli Od tekmovanja na Zugspitze, ki je po koledarju že za nami — vendar ga zaradi pomanjkanja snega še ni bilo — do zadnjega tekmovanja pred svetovnim prvenstvom — norveških iger v Holmenkol-lenu — se bodo avstrijski, kakor tudi ostali smučarji borili za potni list za Aare. KAJ PA AARE, PRIZORIŠČE VELIKIH BORB? Tako prireditev, kot bo svetovno prvenstvo, v takem razmeroma majhnem letoviškem kraju kot je Aare, gotovo ne bo lahko organizirati. Aare leži približno 680 km severno od tSockholma. Tu ni toliko hotelov in drugih prenočišč kot jih najdemo v ostalih zimskošoprtnih središčih kot so St. Moritz, Chamonix, Gar-misch, Gortina itd. Aare, ki ima le 500 prebivalcev, se pripravlja na pravo »invazijo« kakšnih 20.000 ljudi. S tem številom tekmovalcev, funkcionarjev in gledalcev namreč računajo. Rešiti problem, kako spraviti pod streho toliko gostov, gotovo ne bo lahko in v samem kraju je to gotovo nerešljivo. Po zadnjih poročilih pričakujejo udeležbo kakšnih 250 tekmovalcev iz 23 držav. Poleg tega pa približno isto število novinarjev in fotografov. Zanimivo, kako so rešili problem, kje naj bi ta množica fotoreporterjev razvijala svoje filme. V ta namen bodo na razpolago pralnice v Aareju. Imeli bodo torej temnice in to celo s tekočo vodo. In pa mir, kar jim bo gotovo naj potrebne je. V bližini Aareja je manjše jezero, ki pozimi zamrzne. To jezero bodo zravnali in ga pripravili za letališče. ODLIČNE TEKMOVALNE PROGE Švedska smučarska zveza je že določila tekmovalne proge. Te bodo imele naslednje mere (prva številka pomeni dolžino proge, druga pa višinsko razliko): slalom moški: 700 m, 210 m; slalom ženske: 700 m, 210 m; veleslalom moški: 2000 m, 510 m; veleslalom ženske: 1300 m, 300 m; smuk moški: 3200 m, 810 m; smuk ženske: 2000 m 510 m. Vse proge so prav dobro izbrane. Popravili so jih predvsem s pomočjo vojaštva, ki bo dalo tudi v samem tekmovanju večino funkcionarjev. Pravijo, da je bila to dobra zlasti pa še poceni pomoč. Pred nekaj dnevi je bil v Aareju znani norveški smučar Stein Eriksen, ki si je prišel ogledat tekmovalne proge. Eriksen je proge zelo pohvalil in rekel, da niso nič slabše od onih v Aspenu in Norefjellu. Tu pa lahko pripomnimo, da če so take kot v obeh omenjenih krajih, niso le dobre ampak tudi precej nevarne, zlasti če bodo zaledenele. Edino, česar v Aare pravzaprav še nimajo, je sneg. Pričakujejo ga pa v bližnji bodočnosti, tako da ni nevarnosti, da bi se ponovila zgodba z olimpijskih iger, ki bi jih morali kmalu preložiti, ker snega ni in ni hotelo biti. Vse kaže, da se Švedi na svetovno prvenstvo dobro pripravljajo in da bo prvenstvo lahko izvrstno uspelo, če mu bo le vreme naklonjeno. beas Kotleta oziroma preskočili mejo, pristali pa bodo že na Bavarskem. Na novi skakalnici bodo možni skoki do 60 m. Carinski pregled in kontrola potnih listov pa bi morala biti pri 39.5 m. Smrt pri lovu za rekordom 52-letni odvetnik Hope Root iz Miamija je pri poskusu, da bi postavil nov svetovni rekord v potapljanju, utonil. Root je bil opremljen z aparatom za dihanje in plavutmi. Najprej je preizkusil svoj aparat v globini 10 m, potem pa se je takoj spustil na 120 m, kar je bilo že boljše od rekorda 93 m, ki je bil dosežen v Sredozemskem morju. V globini 120 m se je zadržal nekaj minut, potem pa se je potopil naprej do 137 m. Tam se je zopet ustavil, potem pa so z iskalno napravo ugotovili le še, da je že v globini 152 m, potem pa je izginila vsaka sled za njim. Ker so vedeli, da zadostuje zaloga kisika v aparatu le še nekaj minut, so takoj začeli z veliko reševalno akcijo, vendar Roota ni so mogli več rešiti. Ali bo Mortensen zmagal nogomet s politiko? Srednji napadalec Blackpoola in angleške reprezentance Stanley Mortensen je prejel od konzervativne stranke ponudbo, da bi na prihodnjih občinskih volitvah kandidiral za občinskega svetnika v Blackpoolu. Mortensen je izjavil, da bo ponudbo sprejel. Njegova popularnost ga bo mogoče kdaj pripeljala ne le v občinski svet v Blackpoolu, ampak tudi v parlament v London. Brošura ob 20-!etmc Plan eš Organizacijski komite Planica je oskrbel za letošnjo jubilejno prireditev posebno brošuro, ki bo namenjena propagandi smučarskega športa. Brošura je bogato ilustrirana in obsega različne članke o zgodovini Planice, o novi skakalnici, razvoju skakalnih rekordov, navodila gledalcem itd. Predsednik SZS dr. Dougan Danilo je napisal uvodni članek »Ob 20-letnici Planice«, nato je objavljen razpis za mednarodne prireditve v smuških poletih, inž. Stanko Bloudek pa je prispeval temeljit članek o gradnji velike smučarske skakalnice, na kateri bo v dneh od 11. do 14. III. 1954. prva prireditev. Prof. D. Ulaga je oskrbel pregledne razpredelnice o razvoju smuških poletov pri nas in v inozemstvu. Zanimivi so tudi citati inozemskega tiska o prireditvah v Planici. Iz vrst skakalcev so dali besedo Rudiju Finžgarju, -ki obuja spomine na svoje nastope v Planici, Oberstdorfu in Kulmu. Stane Pelan je zbral in napisal vrsto dragocenih navodil, namenjenih organizatorjem izletov v Planico. Omenjamo še prispevke Fritza Tschan-nena, dalje tujskoprometni članek z naslovom »Svet okrog Vitranca — središče smučarskega športa« in drobne zanimivosti. Poleg fotografij je v brošuri tudi originalna Bloudkova risba nove skakalnice v Planici. Na brošuro opozarjamo zlasti učitelje telesne vzgoje, ki jim bo služila kot dober pripomoček pri pripravah šolske mladine na izlet v P'?nico. LETNA SKUPŠČINA ZNSS Zveza nogometnih sodnikov Slovenije obvešča vse nogometne sodnike na področju LRS, da bo redna letna skupščina ZNSS 17. januarja 1954 ob 10. uri v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika. 3. volitve delovnega predsedstva, 4. volitve verifikacijske in kandidacijske komisije, 5. poročilo upravnega odbora, 6. poročilo disciplinskega odbora, 7. diskusija, 8. poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru, 9. prošnje in pritožbe, 10. volitve novega izvršnega, nadzornega in disciplinskega odbora ter delegata za skupščino SFSJ, 11. proračun za lete 1954, 12. slučajnosti. IO ZNSS * Atletska sekcija ŠD Odred Vabi na redno letno konferenco, ki bo v nedeljo 20. decembra ob 8.30 v prostorih Triglav-filma, Zrinjskega 9. ŠD Odred * SK Enotnost vabi članice in mladmke-tekmovalke na sestanek, ki bo v ponedeljek, 14. t. m. ob 18. uri v klubski pisarni v Likozarjev! ulici 8. Vabljene tudi še neorganizirane, ki se žele posvetiti tekmovalnemu smučanju. — Sodniki za alpske discipline in teke, prijavite se v tečaj za sodnike za skoke v klubski pisarni do 18. t. m.! Poslovne ure dnevno od 18 —20. ure. SK Enotnost ŠPORTNOMEDICINSKE OBJAVE Izšla je 2. številka »Športnomedicinskih objav« Instituta za športno medicino v Ljubljani. Vsebina obsega prispevke jugoslovanskih avtorjev dr. A. šefš. doc. dr. R Anastasijeviča, dr. I. Logarja in dr E. Poharja; od inozemcev so zastopani doc. dr. L. Prokop, prof. P. Challey-Bert in dr. W Tegner. SMUČARSKIM UČITELJEM Prosimo vse smučarske učitelje, ki so poslali poročilo, naj dvignejo znake smučarskega učitelja na SZS proti plačilu 180 dinarjev. Prav tako prosimo vse tiste, ki še niso dobili legitimacije SU, da isto dvignejo na SZS. Ker znak in legitimacijo lahko pošljemo tudi po povzetju, obveščamo smučarske učitelje izven Ljubljane, da ju lahko pismeno naročijo. Pred svetovnim prvenstvom v smučanju čivsthljce. boke. Samo m, pKoAi&m ? kake sestaviti alpske reprezentance TOPLA ZAHVALA INŽ. BLOUDKU Kaj nam pripravljajo smučarji v letošnji sezorili Smučarska zveza Slovenije je sestavila koledar smučarskih prireditev, toda pripomniti moramo, da so tu upoštevane samo meddruštvene, medklubske in mednarodne prireditve. V koledarju pogrešamo še prireditve večjega obsega, kakor prvenstvo kovinarjev, grafičarjev in drugih skupin, za katere pa smučarski organizaciji ni uspelo dobiti podatkov. Prizadevanje Smučarske zveze, da bi s pomočjo vseh organizacij sestavila enoten koledar vseh smučarskih prireditev v naši republiki za letošnjo zimsko sezono, moramo pozdraviti, istočasno pa apeliramo na vse organizacije, ki nameravajo prirediti kakršnokoli tekmovanje, da pravočasno o tem obvestijo Smučarsko zvezo Slovenije, ker le tako bomo dokončno sestavili koledar vseh prireditev, ki zanimajo tudi našo širšo športno javnost. Domače prireditve: December 1953 20. Skoki v Podkorenu za člane in mladince (SK Enotnost). 27. Teki na Jančah za člane, mladince in mladinke (TVD Dol). Slalom v Kranjski gori za člane, članice, mladince in mladinke (SK Enotnost). 27. XII. in 3. I. Društvene in klubske prireditve vseh društev in klubov SZS. Januar 1954 1. Zmitkov veleslalom na Jezerskem (SK Jezersko). Tekmovanje v tekih na Jesenicah za člane ln mladince z inozemsko udeležbo (SK Jesenice). 3. Tekmovanje v veleslalomu In slalomu na Jesenicah ali Črnem vrhu za mladince (SD Jesenice). Tekmovanje v alpskih disciplinah v Tržiču za člane (SK Ljubelj Tržič). Teki in skoki v Mojstrani za člane in mladince (TVD Mojstrana). Teki za člane in mladince v Gorjah z inozemsko udeležbo (SK Gozd Gorje). Skoki v Planici za člane in mladince (SZS). 9. Mednarodna tekma v skokih v Celju (SPD Celje). 10. Mednarodna tekma v tekih za člane in članice na Bledu in otvoritev Gorenjskega zimskošportnega tedna. Mednarodna tekma v skokih za člane v Mariboru (SK Branik). Okrajno prvenstvo Tolminskega (SD Matajur, Livek). 10,—17. Gorenjski zimskošportni teden na Jesenicah (Gorenjska smučarska podzveza). 16, —17. Prvenstvo Primorske pod-zveze v Idriji v vseh disciplinah. Prvenstvo Štajerske podzveze v Šoštanju v vseh disciplinah. Prvenstvo Ljubljanske podzveze v vseh disciplinah (kraj bo določen kasneje). Prvenstvo Koroške podzveze v klas. disciplinah za vse oddelke v okviru Koroškega tedna. 17. -24. Koroški smučarski teden v Cmi (Koroška podzveza). 23. -24. Mednarodna tekma v alpskih disciplinah — »Pohorska kombinacija« in slalom v Mariboru (SK Branik). Dvoboj Koroška.—Štajerska v vseh disciplinah. 24. Pionirski peteroboj v tekih in skokih v Mojstrani ter smuku in slalomu na Hrušici (Gor. podzveza). Pionirski dan na Jezerskem (SK Jezersko). Skoki za Jakopičev memorial na Bledu (SK Bled). Skoki in otvoritev skakalnice v Kamniku (SD Kamnik). Teki in skoki na Lokvah (Železničar, Gorica). Štafetni tek 4 X 10 km v Škofji Loki (SK Ločan). Slalom na Stenu pri Škofji Loki (SK Ločan). Slalom za prvenstvo Kranja (SD Udarnik). 25. Slalom v Ljubljani z mednarodno udeležbo. 30.—31. Republiška prvenstva v tekih in skoldh v Kočevju za vse oddelke (SZS). Republiška prvenstva v alpskih disciplinah za mladince in mladinke v Idriji (SZS) ter člane in članice — kraj bo določen kasneje. Pionirsko prvenstvo Koroške podzveze v Prevaljah (Kor. podzveza). Smuk v Dravogradu (TVD Dravograd). Februar 1954 2. Prvenstvo invalidov FLRJ — borcev NOV — v Kranjski gori. 5.-7. Državno prvenstvo za vse oddelke v tekih in skokih v Mr-koplju in Delnicah, za alpske discipline na Jahorini. 7. Starovrški smuk na Starem vrhu nad Škofjo Loko (SK Ločan). Tek in alpske discipline v Kamniku (SD Kamnik). Teki v Postojni (TVD Postojna), i -- —,4. Študentsko prven. FLRJ na Sljemenu pri Zagrebu. Republiško prven. Zveze »Partizana« v patrolnem tekmovanju v Kočevju 14. Teki za člane in mladince z mednarodno udeležbo v Bohinju (TVD Bohinj). Bojna štafeta s streljanjem na Jezerskem (SK Jezersko). Skoki za člane in mladince v Kamniku (SD Kamnik). Skoki za člane in mladince v Podbrezjah Veleslalom z mednarodno udeležbo v Gorjah (SK Gozdar). Smuk z Rožce (SK Jesenice). Kremžarski smuk (Slovenj Gradec). 14.—81. Turneja skakačev mladincev s tekmami v Tržiču, Kranju, Kropi in Jesenicah z mednarodno udeležbo. 21. Zimske šolske igre v Kranju. Troboj v alpskih disciplinah Idrlia—Trst—Koper v Idriji $e od svetovnega rekorda Šveda Hagga. VON CRAMM NAJBOLJŠI NEMŠKI TENISKI IGRALEC 1953 Tudi letos je na čelu uradne lestvice nemških teniških igralcev še vedno stari Von Cramm pred Buchholzem, Kochom in Hermannom. Pri ženskah je prva Poh. mannova pred Zehdenovo In Vollmerjevo. Ameriški teniški strokovnjak Edvvard Potter je objavil svoje lestvice najboljših teniških igralcev na svetu. Pri moških je plasma takšen: 1. Trabert (ZDA), 2. Rosewa.il (A), 3. Seixas (ZDA), 4. Drobny (E), 5. Hoad (A), 6. Patty (ZDA), 7-Niel-sen (D), 8. Larsen (ZDA), 9. Rose (A), 10. MulIoy (ZDA); ženske pa je razvrstil takole: 1. Connolly (ZDA), 2. Ha rt (ZDA), S. Fry (ZDA), 4.Brough (ZDA), 5. Du Pont (ZDA), 6 Knode (ZDA), 7.Long (A), 8. Fletcher (VB), 9. Gibson (ZDA), 10. Mortimer (VB). Hajduk: Beara, Grčič I., GrčiČ II., Ara-povič, Delič, Luštica, Senčar, Vuka«, Malešič, Vidoševič, Senauer. BSK: Radenkovič, Juričko, Radelič, Davide vič, Belič, Tasič, Kovačevič, Antič, Markovič, Kaleperovič, Panič. Glavni sodnik Marek iz Zagreba. Strelci: Markovič v 7. minuti za BSK in Arapovič v 11. in 43. ter Senauer v 48. minuti za Hajduk. Igrišče Hajduka v Splitu, gledalcev 6000. Vreme sončno. Split, 13. decembra. — Današnja tekma med domačim Hajdukom in beograjskimi gosti se je knčala z zmago domačiov 3:1. Haj-dukovci so že takoj v začetku močno pritisnili, njihov napad je hitro prešel pred vrata gostov, oster strel na gol pa je zgrešil svoj cilj. V protinapadu tudi gostje niso bili uspešni, prvi gol je dosegel Markovič za BSK v 7. minuti. Eden od igralcev BSK je preigral Deliča in podal žogo prostemu Markoviču, ki je bil na levi strani prav na meji kazenskega prostora. Ta se je takoj znašel m ostro strelja, kar Beara ni niti poskušal ubraniti — 1:0 za BSK. »Majstore s mora« pa to ni vznemirilo, še bolj so pritisnili in napadali, vendar njihov napad ni izkoristil mnogo priložnosti za izpremembo rezultata. To se je zgodilo včasih zaradi prevelikega preigravanja, zaradi nepravilnega streljanja na gol ali oklevanja. Do izenače-nja je prišlo Šele v 17. minuti, ko je Arapovič dobil žogo po streljanem kotu in jo z ostrim udarcem poslal v levi kot vrat. Isti igralec je tudi povedel Hajdukovce v vodstvo, skoraj na enak način. Čakal je pred nasprotnimi vrati in ko se je žoga odbila ter prišla do njega, je prisebno streljal. Malo za tem je Delič zapustil igrišče zaradi poškodbe. V drugem pplčasu se je sicer vrnil in šel na desno krilo. V moštvu domačinov so nastale male izpremembe. V drugem plčasu so Hajdukovci bili samo enkrat uspešni. Do gola pa je prišlo takole: igralec Juričko je poizkušal po napadu Hajduka žogo podati svojemu vratarju. Pri tem pa je bil Senauer hitrejši, prišel je do žoge in jo porinil v prazna vrata poleg Radenkoviča, ki je hotel intervenirati. S tem je bil dosežen tudi končni rezultat. Hadjukovo moštvo je pokazalo zelo dobro igro, vendar ej napad zamudil precej ugodnih priložnosti za povišanje rezultata. Pri tem pa lahko povemo, da so se tako gostje in domačini odločno borili za zmago. Pri domačih so se izkazali Vukas, Arapovič, Senauer in Luštica, pri BSK pa Markovič. Ka-loperovič in Davidovič. Barišič Spnrtak : Vardar 0:0 Subotica, 13. dec. Na stadionu Spartaka se je danes zbralo okrog 9000 gledalcev, ki so lepo pozdravili moštvi ob prihodu na igrišče. Spartak: Glončak, Tapiška, Boge-šič, Jakovetič, Čikoš /., Cikoš II., Ognjanov, Palfi, Kopilovič, Takač, Branisavl jenič; Vardar: Vidinič, Arsovski, Novakov, Daceoski, Petrovski, Kokinoo-ski, Leov, Veljkovski. Cincijevski, Balevski. Georgijevski. V začetku tekme je Spartak ostro napadal. Toda Vardar se je hitro znašel 1™ bil v prvih 20 minutah boljši nasprotnik. V moštvu Spartaka je bil edini nevarni igralec Ognjanov, ki pa tudi ni imel »reče pri streljanju. V 27. minuti je Georgijevski pobegnil po krilu in bil fauliran. Sodnik ni dosodil enajstmetrovke. Po 20. minuti je Spartak prevzel pobudo, Vardar pa se je branil s sedmimi igralci. V tem delu igre je bil poškodovan Kopi' novski in je ostali del tekme sta tiral na krilu. V 39. minuti je imel Spartak lepo priložnost za dosego gola, toda Bogišič je streljal prosti strel z 18 m mimo gola. Drugi polčas ni prinesel bistvenih sprememb. Zanimivo pa je, da sodnik kar trikrat ni dosodil očitne enajstmetrovke v korist Spartaka. Prvič v 60. min., ko je bil Takač zrušen v kazenskem prostoru Vardarja, potem v 83. min., ko je Petrovski »položil« Bogišiča ter v 84. minuti, ko je neki Vardar jev obrambni igralec igral z roko v svojem kazenskem prostoru. Najboljši igralci so bili Glončak in Ognjanov pri Spartaku ter Vidinič, Georgijevski in Cincijevski pri Vardarju. Dinamo : Sarajevo 5:0 (1:0) Zagreb, 13. dec. Danes sta se na igrišču Zagreba srečali moštvi Dinama in Sarajeva. Dinamo je nastopil danes v nekoliko spremenjeni postavi z Lipušinovičem v napadu. Ta sprememba je ugodno vplivala na igro Dinama, ki je bila danes mnogo boljša kot v zadnjih tekmah. Dinamo je bil mnogo boljši nasprotnik in bi lahko zmagal še z višjim rezultatom, če bi bili napadalci prisebnejši. Igralci Sarajeva so se trudili, da bi dosegli čim ugodnejši rezultat vendar so vse preveč kombinirali in premalo streljali, tako da vratar Dinama Kralj ni imel pretežkega dela. Najboljšo priliko za dosego gola je imelo Sarajevo, ko je sodnik Rakovič iz Beograda dosodil kazenski strel proti Dinamu. Lovrič H. je ostro streljal, Kralj pa je v odličnem slogu obranil nevarni strel. V 42. minuti je sodnik izključil kapetana Sarajeva Lovriča L, ki je poskušal poškodovati Horvata. Gole za Dinamo so dosegli Dvornič 3, Čajkovski in Lipušinovič po enega. 8000 gledalcev je bilo precej nezadovoljno zaradi slabega sojenja sodnika, katerega so na koncu tekme izžvižgali in poskusili celo napasti. Rabotnički : Vojvodina 0:1 (0:0) Partizan 14 11 1 2 49118 23 Dinamo 14 10 2 2 34:11 22 Hajduk 14 11 0 3 28:16 22 C. Zvezda 14 9 3 2 25:14 21 Vojvodina 14 9 2 3 39:10 20 Spartak 14 8 1 5 27:22 16 Proleter 14 3 7 4 18:26 13 Vardar 14 3 5 6 18:19 11 BSK 14 4 3 7 24:26 11 Sarajevo 14 4 2 8 9:24 10 Radnički 14 3 3 8 16:25 9 Lokomotiva 14 1 4 9 16:26 6 Odred 14 2 2 10 21:42 6 Rabotnički 14 2 2 10 12:47 6 (Nadaljevanje s 1. str.) »Aha, sedaj smo pa taml Mnenja sem ,da vaši skakalci obračajo vse premalo pozornosti suhemu treningu. Imam občutek, da so redki tekmovalci, ki vedo, kaj je eksplozivnost, pravilna koncentracija in še vrsta malenkosti, ki pa endar odločajo pr: končnem uspehu. In kako naj tekmoval c te lastnosti pridobi?« Per Thynes se je nekoliko zresnil. Začel je pripovedovati o načinu treninga na Norveškem in končno prešel na svoi lastni trening »Znano vam je, da sem slušatelj visoke atletske vojaške šole v Oslu. Tu imam dovolj priložnosti, da neprestano treniram teke, mete, skoke, kalcev Falkangerja in Bergmana.« »Zanimivo vprašanje! Morda ne boste verjeli, pa vendar drži! Bergman, ki je trenutno nedvomno najboljši skakalec, trenira kot mi vsi ostali. Do srede decembra imamo suhi trening. Takrat pa se vsi najboljši zberemo, posebna komisija nas oceni in nato določi osmorico, ki se pripravlja kot državna reprezentanca za nastope v tujini. Letos sem tudi sam med to osmorico. Bergman pravi: »Če ti na skakalnici ne gre, zamenjaj takoj skakalne dilce z navadnimi terenskimi in neusmiljeno »pili« smuk in slalom. Nato pa se vrni na skakalnico in uspeh je zagotovljen.« Ob teh besedah sva se s Stane- M plavalce IFriie več discipline! Kdor je, spremljal delo in življenje ljubljanskega plavalnega kluba Ilirija v letošnjem letu in se je nepoučen čudil, odkod takšno nazadovanje, je lahko na današnji skupščini dobil dejansko sliko stanja v tem, nekdaj tako popularnem in najkvalitetnejšem plavalnem klubu Slovenije. Ugotovitve, ki so prišle na dan ob tem občnem zboru, so v nekaterih primerih zelo porazne in kažejo na tipičen pojav, ki vlada mnogokje tudi v drugih vrstah športov, to je pomanjkanje prave športne discipline na eni ter deloma tudi pomanjkanje klubske zavesti na drugi strani. Že v tajni- parterno telovadbo, skoke čez ovire tom pomenljivo spogledala, saj oba škem poročilu, ki je bilo precej in kaj vem še vse. To je nujno potrebno, če hočeš obvladati svoje telo v zraku. Morda se boste smejali, pa vendar je le resnica, da se zelo navdušujem tudi za nogomet. Dobro poznam vse vaše nogometaše, predvsem Bearo, ki je od vseh vratarjev, kar jih poznam, zame najboljši. Tudi sam sem vratar ligaškega moštva Asker, ker vem, da si na ta način pridobim sijajno koncentracijo.« »Zanima nas, kako trenirate v polni zimski sezoni in kakšen je na primer trening svetovnoznanih ska- p reče j dobro poznava naše tekmovalce, ki samo enostransko vadijo. Kar dovolj je povedal, sem si mislil, ura pa je bila tudi že pozna. Mladi norveški trener je imel ta dan __ še sestanek s predstavniki Smučarske zveze in našimi skakalci, zato smo se prisrčno poslovili, naš razgovor pa je končal sam Per Thynes takole: »Prisrčno pozdravite vse vaše smučarje in tudi vse čitatelje vašega športnega lista ,Polet‘l« Lipar Marjan r a Poletov nagradni natečaj ODREZEK št. 3® 1. Odred :Spartak (L polčas) Točen naslov pošiljatelja: Priimek: 2. Odred:Spartak (konč. r.) 3. Lokomotiva:Radnički 4. Dinamo:BSK 5. Sarajevo:Partizan Ime« 6. Crv. zvezda:Proieter 7. Vardar:Vojvodina 8. Hajduk:Rabotnički Kraj; 9. Chelsea:Blackpool 10. Huddersfield:Arsenal CHiea in hišna številka; J 11. Bolton:West Bromvvich ^ 12. Preston:Middlesbrough pregledno, smo zasledili, da je odbor PK »Ilirija« v redu opravljal naložene mn dolžnosti, da pa je naletel na težave in celo na odpor prav v lastnih vrstah. To se je odražalo tudi na današnji skupščini, ki je nekaj časa potekala v znamenju razburljivih pogovorov med odborniki in tekmovalci, na koncu koncev pa le prišla do zaključka, da je med aktivnim članstvom PK »Ilirija« treba napraviti red, uvesti trdnejšo disciplino in »Ilirija« bo krenila na novo pot uspehov ter kvalitetnega dviga. Iz tajniškega poročila smo razbrali, da šteje klub 100 aktivnih članov, ki so se udeležili 16 tekmovalnih nastopov (seveda nasto- S p e t dobitek sa mm PRAVILNE REŠITVE ODREZKA ŠT 29 Med 2840 udeleženci ima II pravilnih rešitev Nardin Gorazd, Ljubljana, študentsko naselje B IV, ki prejme 10,000 din. 1. Proleter:Odred (I. polč.) 0:0 x 2. Proleter:Odred (lcone. r.) 1:1 x 3. Dinamo:Sarajevo 5H) i 4. Hajduk:BSK 3:1 1 5. Partizan:Lokomotiva 2:0 1 6. Radnički :Crv. zvezda 0:2 2 7. Spnrtak:Vardar 0:0 x 8. Rabotnički:Vojvodina 0:1 2 9. Aurora:Jesenice 5:0 1 10. Arsenal:West Bromvvich 2:2 x 11. HuddersficULPreston 2:2 x 12. WoIverhainpton:BumIey 1:2 2 pilo jih je le 57 članov, mladincev in pionirjev), da je bila tudi letos organizirana plavalna šola, ki je pa zajela 340 učencev. Najboljše uspehe so dosegli Šuštar v skokih s stolpa na državnem mladinskem prvenstvu, Pirc in Hafner v plavanju na državnem prvenstvu ter Pelanova kot republiška plavalka št. 1 in Kanc kot najboljši slovenski water-polo vratar. Največ nediscipline so pokazali water-polisti, ki so se enostavno uprli, da bi nastopili na kvalifikacijskih tekmah za vstop v zvezno waterpolo ligo, za kar jih je odbor kluba tudi pravično kaznoval. Najuspešnejši v svojem delu so bili 6e skakalci, ki pa so — nasprotno od plavalcev — imeli premalo tekmovanj. Po precej burni debati, v kateri so po predlaganju kandidatne liste posamezni kandidati za nov odbor apelirali na članstvo, naj z boljšo disciplino podpro bodoče delovanje odbora In s tem pogojem tudi spe jeli posamezne funkcije, je bil z nekaterimi spremembami izvoljen novi odbor, katerega vodi predsednik tovariš Močnik, med drugimi pa so člani odbora še sekretar Smerkolj, načelnik gospodarske komisije Hribar, propagandist Šerbec Voje, predsednik nadzornega odbora dr. Linhart, ter predsednik disciplinskega odbora dr. Dolenc. Med tednom: Hajduk : Spartak 1:0 (0:0) Nemčija — Severna liga; Eimsbiittel : VVcr-der 1:5, Holstein : Victoria 1:1, Hannover 1 St, Pauli 2:2, Braunschweig : Osnabriick 4d» Bremer SV : Liibeck t:3, Gottingen : Alton3 0:1, Harburg : Arminia 2:2. Lestvica: H»°" nover 28, Braunsclmeig 20, Holstein 18, Alt0" na 18, St- Pauli 17. Jugozahodna liga: 1, FC Kaiserslautern 1 Saabriickcn 8:2, Maina : Eintracht 5:2, Neuii-kirchen : Phonix 1:0, Saar : VVorinatia 8:0-Lestvica: Pirmascns 26, 1. FC Kaiserslautern 24, Saar 20, Mainz 19. Zahodna liga: Borussia : Meiderich 2:L Boclium : Schalke 2:3. Lestvica: Miinster 21, Kdln 21, Roivveiss 20, Aachcn 17. Polfinale nemškega pokala V današnjih polfinalnih tekmah nemškeg® nogometnega pokala je v Hamburgu I. TL Koln premagal Hamburger SV s 5:1, v Lttd-wigshafenu pa sta se Neuendorf in VfB Stuttgart ločila neodločeno 2:2. Nogometna tekma med argentinskim ®°' štvom Boca Juniors in kombinacijo Fortune ti Diisesldorfa in Rotvveissa iz Essena se ie danes v Dusseldorfn končata neodločeno 2:2. bralec pila Hogan £ najboljši športnik v letu 1853 0 Angleška športna revija »World Sports« Je tudi letos izbrala najboljšega športnika na svetu, v anketi Je sodelovalo V športnih voditeljev in novinarjev z vse' _ B @a sveta. Vsak izmed sodelujočih v an-• • keti je moral predlagati štiri športnike, ki so dosegli po njegovem mnenju letos Nogometna prvenstva evropskih največje uspehe. Prvi je dobil s točk, drugi 3 itd. Končni rezultat ankete pa ie držav Anglija — 22 kolo: Arsenal : West Brom wich 2:2, Aston Vilia : Tottcnham 1:2, Black pooi : Nevvcastle 1:3, Cardiff : Middles brough 1:0, Clielsca : Manchester U. 3:1 Huddersfield : Preston 2:2, Manchester C. Shefieid W. 3:2, Portsmouth : Liverpool 5:1 Sheffield W. : Bolton 3:0, Sundcrland Charlton 2:1, Wo!vcrhampton : Burnley 1:2. Lestvica: Wolverhamptmi 53, Buro$ey 28, Bolton a4. Francija — XVI. kolo: Sochaux : Lens 1:1, Strasbourg : Nice 2:2, Le Havre : Stade Francaise 1:3, St. Etienne : Nancy 3:1, Lille : Reims 0:1, Bordeaux : Toulouse 0:0, Sete : Marseille 2:1, Metz : Roubaix 4:2, Nimes : Monaco 0:2. Lestvica: Reims 23, Lille 23, St. Etienne 23, Bordeaux 22, Toulouse 21. Avstrija — XVI. kolo: Rapid : Austria (S) 5:1, FC Wien : GAK 3:0, LASK : Wackcr 2:3, Sturm . WAC 7:1, Vienna Simmcring 3:0, Spor (klub : FAC 4:3. Lestvica: Rapid 25, Austria (D) 24, Wacker 22, Sportklub 19. Švica — XV. kolo: Basel : Grasshoppers 1:6, Bern : Lausannc 3:5, Chaux de Fonde : Biei 5:0, Grenchen : Fribourg 2:0, Luzern : Young Boys 4:0, Servette : Bellinzona 3:2, Ziirich : Chiasso 1:1. Lestoica: Chaux de Fonds 24, Lausanne 22, Grasshoppers 21, Young Boys 20. bil takle: 1. Hogan (ZDA — golf) 23 toČK, 2. Pirie (VB — atletika) 20, 3.-4. Connol-ly (ZDA — tenis), Coppi (I — kolesarstvo) 14, 5. Gordien (ZDA — atletika) 9, 6.—8-Hutton (VB —- crlcket), Strandli (Norv. atletika), Lindwall (Avstral. — cricket) 5. 9—10. Davies (ZDA — atletika), Hdd (ZDA — atletika) 4 Itd. Z eno točko j6 na 20—27. mestu tudi Jugoslovan Perica Vlašič, prvak Evrope v skiffu. Lahko (Urno, da je rezultat ankete revije »Worlo Sports« dokaj nerealen. Ze prvo mesti* Bena Hogana je zelo problematično. Večina Športnikov, kakor tudi športni*1 strokovnjakov po vsem svetu bo verjetni sedaj šele prvič slišala za ime Hogan. kajti golt je bolj razvit le v Veliki Bri' taniji in ZDA. Ce pogledamo, kako s® izbirali najboljšega športnika posame»n udeleženci ankete, opazimo, da je veliK večina postavila na visoka mesta ravn angleške športnike, mogoče bolj zato, se ne bi zamerili reviji »VVorld Spori** tol je anketo razpisala. Težko Je raz ' meti, zakaj je recimo Pirie na drug®1 mestu, saj je že med atleti letos c®* vrsta dosegla vse drugačne rezultate k Pirie, na primer Gordien, 0’Brien, H® ‘ Davies, Zatopek, Litujev itd. Jugoslo®^ na Vlašiča Je postavil kot četrtega v ji lestvici predsednik zveze Leo Frederiksen. danske športn«