T Največji tiovenaki v Združenih državah Vrl>« uvieUto • . . $6 00 Za pol Ut« ..... $3.00 Za New York cdo leto - $7.00 Za inoiwnrtvo celo lato $7.00 TELEFON: CHF.L8EA JJfTl NO t. — &TKV. B. Entered as Second Class Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, X. Y., ander Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3873 NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 10, 1930. - PETEK. 10. JANUARJA 1930. ENOTNA FRONTA OSNOVANA SUHAČI SO BAJE POPOLNOMA H00VERJEV PORAŽENI, IN PROHIBICIJ A ODBOR SE ZOPET JE DOSEGLA SVOJ VIŠEK POSVETUJE IZJALOVLJEN JE ! ŠPANSKA BI DALO POVOD ! TEKMOVANJU BO KMALU REPUBLIKA NENAVADEN REKORD AVIJATIKA Petdeset poslancev z liberalnim- nazori je sklenilo, da bodo skupno nastopili rroti zagovornikom prohibicije. — Poslanec Linthicum Marylanda js vodja ''mokraikega bloka**. Značilna izjava republikanca La Guardia. iz WASHINGTON, D. C . 9 januarja. — Danes sc jr* sestalo tukaj pet deset poslancev, mož 7 liberalnimi nazori, ki so prepričani, da pomenja prohibicija popolno izjalovljenje ter da je treba Muhaškc postave modificirati. • To je prvi poskua nasprotnikov prohibicije v kongresu, da bodo složno in enotno nastopili prot? prohibi ciji in Vrolsteadovi postavi. Ref ublikanec La Cuardia iz New Vorka je rekel: — NVša dežela mora iti skozi isti proces kot je la Kanada in razne druge dežele. Dosti dežel je nielo prohibicijo, pa so jo razen Amerike in Finske vse odpravile oziroma modificirale. — Razmere, ki prevladujejo sedaj, dovolj jasno pričajo, da tako ne more iti več dalje. Suhači so poraženi. Popolnoma poraženi. — i'roh bicija je dosegla svoj višek. Rešitev našega problema, edina možna rešitev je, da pride trgovi-i a s pijačo pod državno nadzorstvo. Države, ki hočejo imeti alkoholne pijače, naj jih imajo. Suhači so med seboj needini glede dejstev. IVohibicija ima še samo eno priliko, — da se izvedba poveri justičnemu departmentu. Ce se pa tudi to izjalovi, je napočil konec. Poslanec Linthicum iz Marylanda je postal voditelj onih demokratskih kongresnikov, ki pripadajo 'mokremu bloku *. Jako značilen je bil tudi govor demokratskega {»<»s1anca Blacka iz Brooklyna. Ugotovil je, da je bilo izza uveljavljenja prohibit ije usmrčenih tisoč trifto oseb in da imajo ve-i no teh žrtev suhaški agentje na svoji vesti. SHERBROOKE. Quebec, 9. januarja. — Namen državne zakladnice, naj se močno zastraži ka-nadsko-ameriško mejo z obroženimi stražniki, je ostro kritiziral David Rus^!ander iz Buffalo ter rekel: — Ce utrdi Amerika mejo med Združenimi dr-/avfmi in Kanado, bo to najsramotnejši made": na 'imenu Združenih držav. Člani Wickcrshamovega komiteja so imeli n a-daljno tajno sejo, da u-rav n a j o medsebojne *Bpre.—Glasovanje glede suhaške postave v Californji, WASHINGTON. D C., 9. jan. -Komisija, katero je imenoval pred- ! ;>earuk Hoover, da pieišče razmere.' ki so nastale vsi >d uveljavljenja 18 imcndmcnta, jc obnovila dunes svo-e seje. Suha i in mokrači sicer zahtevajo. naj bodo njene razprave javne, toda komisija se ne briga za to. Člani zborujejo zn tretji dan v komitej.^ki sobi ter razpravljajo o vojih lastnih problemih. Razdelili so se v dve stranki in se nikakor ne morejo sporazumeti. Kongresnik Black je včeraj povedal p"slanski zbornici, da vlada med člani komisije veliko nesoglasje ter pozval predsednika Wicker-shama, naj informira kongres, če oO tozadevne govorice resnične ali ne. Po njegovih zatrdilih nista dva člana komisije zodovoljna z metodo Wickershama. SAN FRANCISCO, Cal , 9. jan. — Danes se je unel v Californiji odprt boj za reformo prohibi cij ski h postav. Liberalno misleči ljudje zahtevajo, naj se pri prihodnjih volitvah odloči, če naj se razveljavi državno prohibicijsko zakonodajo. Nadalje skušajo pooblastiti cali-fornijske kongresnike, naj glasujejo za preklic Volsteadove postave in za odredbo, ki bi uveljavila državno regulacijo pijače. Nihče se ne zavzema za povratek salona. BUTTE, Mont., 9. januarja. — Izza uveljavljenja prohibicije se je pripetilo največ smrtnih slučajev vsled zavživanja strupenega žganja v Silver Bow okraju. Serif je sporočil, da jc umrlo na posledicah slabe pijače šestinosemdeset oseb. Ce bi se londonska konferenca izjalovila, b i vse države začele tekmovati v gradnji močnejših mornaric. WASHINGTON. D. C . 9. jan. — Ameriški delegat je sc morajo vrniti iz Londona 7 dogovorom omejitve obo:ožcvanja. ali pa se bo pričeto brerprimerno tekmovanje v ob rože van ju. Tako je povedal dan^s poročevalcu neki visoki ameriški vla'ini uradnik. Tega mnenja so skoro vsi ameriški državni uradniki, med njimi člani kongresa in delegati, ki so odpotovali v London. Sleherni se strinja s predsednikom Hoover jem .ki je rekel, da je mir sveta odvisen od londonske konference, ki se bo pričela dne 21. januarja in katere se bo udeležilo pet velesil. Na konferenci se bosta najprej rporazumeli Amerika in Anglija tet preprečili medsebojno tekmovanje. Nadalje bo najbrž uveljavljen dogovor med Anglijo. Ameriko in Japonsko ali pa tudi Italijo. Glede Francije sc pa ne ve natančno, kakšno stališče bo zavzela Dogovor med petimi silami bo u-veljavljen, če bodo sprejete številne reservacije in če se bodo Združene države zadovoljile z raznimi pomisleki, ki jih ima Francija. Najbrž bodo pa sklenili, naj s? preneha gradnja bojnih ladij za pet ali šest let. STARA LJUBEZEN PORT WASHINGTON L I 9 januarja. — Danes se je izvedelo, da se je poročil 71-let.ni Isaac Smith z i 70-letno Ido Baxter. On gradi čolne, ena je pa poštarica. Za to lju- ' bezensko razmerje ni nihče vedel, j niti sedem Smithovih otrok. Poročila sta se na skrivnem in sicer že meseca aprila lanskega leta.. Zaenkrat se še ne ve, kako sc bo končala vlad-j na kriza, a splešno sc sodi, da je monarhiji odklenkalo. MADRID. Španska. 9. januarja. Spuicka bo n.ijbr še koncem tega h t/i p .>tala republika. Skrbne pre-kave kažejo, da je vse odvisno od treh skupin, ki .se strinjajo v tem. da mora biti konec diktatorstva Prim o de P. i vere. Prva skupina, katero lahko imenujemo skrajno desnico, bo odobrila vsako gibanje za odstop de Ricvere ter ne to dovolila ničesar, kar bi ogrožalo monarhijo. Člani te skupine so prepričani, da ie potrebna prehodna doba, tekom katere bo mogoče vrniti prostost časopisju. Člani d: uge skupine se zavzemajo za parlament, ki bi bil izvoljen soglasno s postavo izza leta 1376. Po njihovem mnenju je ta postava dovolj elastična, da bo mogoče vladati deželi ter vendar o-hraniti ustavno monarhijo. Tretja skupina po vključuje so-•ijaliste. republikance, liberalce in reformiste. Ti elementi soglašajo v tem. da je treba porabiti prvo ugodno priliko, da se skliče ustavodajno skupščino, ki naj bi povsem prosto določila, kakšno viado naj dobi Španska. PARNIK "LUDENDORFF" ! PREKRŠČEN -- BERLIN, Nemčija, 9. januarja — Hamburg-Amerika črta je prekrstila pamik "Ludendorff", katerega je kupila pred par leti od Hugo Stinnesa. Sedaj se imenuje pamik "Mecklemburg". Nekakega razloga se ni navedlo za izpremembo. Ge-nerol Ludendorff pa je baje zahteval, naj se njegovo ime izbriše iz Francoski letalec je v dvanajstih letih povsem varno preletel več kot deset tisoč milj. — V vojni je bil odlikovan. PARIZ, Franc:ja, 9. januarja. — Zrakoplovni klub je priznal Jacue-sa Corsina, starega dvaintrideset let, ki je bil tekom zadnjega leta svetovne vojne prvak francoske zračne službe, za pilota, ki ima največji letalski rekord. Tekom 275 zaporednih dni Je bil v zraku 6533 ur. V dvanajstih letih, odkar je dobil licenco za pilota, je preletel skoro milijon kilometrov ter prevedel deset tisoč potnikov brez vsake nezgode. Sedaj je pilot trgovskega ae-rcplana Francoske Zračne Unije. Rojen je bil leta 1597 ter je vsto-f ! v francosko armado kot sedemnajstletni mledenič. Udeležil se je gojev pri Verdunu, Ypresu ter drugod ter bil odlikovan z zaslužnim križem. Dobil je tudi šaržo letalskega seržanta. V armad^ili pc vel jih so ga vedno označevali kot izbornega letalca PARADA PRED PRINCESO J0SE Dvajset tisoč italijanskih vojakov j e paradiralo pred ženo italijanskega prestolonaslednika Um berta. RIM, Italija. 9 Januarja — Dane« J« vriila tukaj parada dvaj set t *>< italijanskih vojakov ni čast belgijski princesi Mariji J ose ki ae Je včeraj poročila s laškin prestolonaslednikom. To je bilo nadaljevanje - Jajnit rcrimocilj, ki *o se vriile o priliki pcMrokc Parado so ctvonli zastavonoš prestolonaslednikovega polka • Princeso m Je nahajala v kraljev cki loži v drutui kralja, kraljice tr drugih dostojanstvenikov Pet potko* infantenje, med katerimi Je tU tudi 97 polk. pri katerem Je princ Umberto. Je pozdravilo goste v kraljevski loti. lntanteriji Je sledila kavalerlja, med katero so bile pomešane tudi afriške čete v slikovitih noAah Nad vetbaiiičem Je manevriralo veC kot unto aeropianov. GORKO VREME V MESECU JANUARJU Toplomer je zaznamoval nov record za gor koto dne 8. januarja, do-•im sneg pokriva spomladansko C i-lifornijo ter ogrožajo številne po-/odnji Canado. Gorko soince ter ;ploh mile sapice so pritirale to-»lomer do 64 stopinj, kar pomenja ekord za zadnjih štiri in trideset et. Po vsem New Yorku je prevla-K>vak> gorko vreme in dosti Iju-ii je odšlo na Coney Island, kjer e prevladoval poletni veter ter so * vsi veselili nežnih sapic, ki pa lajbrž ne bodo U a j ale dolgo časa. ORANŽNI SOK ZA ZRAČNE POTNIKF LONDON. Anpiits, 8. januarja. — Ljudi, ki se vodjo prvič po zraku, ie loti bolezen, ki je podobna morski bolezni. Zoper to bolezen Je baje najboljše zdravilo oranžni sok, dočim je zoper morsko bolezen limon o v sok najboljši. Krallj Victor Je nosil generalsko uniformo ter pozdravljal vojake, fci so korakali mimo. ^.............. KARDINAL MAFFI ODLIKOVAN RIM, Italija, 9. januarja. — Prvikrat izza padca posvetne sile papežev je bilo najveije odlikovanje italijanskega kraljestva podeljeno rrelatu katoliške cerkve. Kralj Viktor Emanuel je podelil red svete Anuncijate kardinalu Maffiju. ki je poročil italijanskega prestolonaslednika Umbcrta z belgijsko prin-cesinjo Marijo. FRANCOZI STRELJAJO ŠKRJANCE PARIZ. Francija. 9 januarja. — Francoski kmetje so napovedali neizprosen boj škrjancem ki baje povzročalo na poljih tako škodo kot netena druga žival. Poslanci iz po-ljeielskih okrajev zahtevajo revizijo lovskih postav, da bo dovoljeno s'ehernemu streljati škrjance, ko-ji število je v zadnjem času jako naraslo. IBNSAUDJE PREMAGAL FA1SALA Glavar, ki je nasprotoval arabskemu vladarju, je bil tudi izgnan iz Iraka. Prepir se je pričel leta 1927. KAIRA. Egipt. 9 januarja. — Ibn Saud. kralj Hedžasa in sultan Nej-da je te zopet premagal Faisala El-Dowicha, ki se je prerekal ž njim glede vlade v Arabiji. Poročila, ki so dospela danes iz Jeddah. javljajo, da Je Ibn Saud, ki vodi kavaierijske naskoke z avtomobilom ter se poslužuje tudi bombnih aeropianov, porazil svojega tekmeca ter ga pognal v Irak, nakar ga je Iraka vlada izgnala. To je že četrti slučaj, da je Ibn Saud porazil Feisala. Nemiri so se pričeli leta 1927, ko so Angleži zgradili forte v bližini iraške meje. Forti so bili zgrajeni v bližini vodnjakov, katerih se poslužujejo Arabci. MONT PELEE ZOPET BRUHA FORT DE FRANCE Martinlk, 3. jan. — Mont Pelee. zapadno-indij-ski ognjenik, ki je uničil mesto Saint Pierre leta 1902, je pričel zopet poredkoma bruhati. Vulkan jo vrgel iz sete oblake pepela, ki je padel prav na severoiztočni konec otoka. Močan oblak pepela čepi skoro neprestano nad kraterjem tel včasih papolnoma zakriva goro. BIK NA CESTI V SALAMANCl EALANANCA, Španska, 9. jan. Podivjan bik je podrl vrata arene, pobegnil na cesto ter se konečno zaletel v vrata občinske hiše . Po stopnicah je odšel bik v prvo nadstropje, kjer je nasadil na ro-ge nekega uslužbenca, ki ga je skušal prepoditi Nato je v zborovalni-ci pobil vse šipe ter se vrnil na cesto, kjer je poškodoval dve osebi. Mlad moški, ki je potegnil Iz žepa britev, je splezal na svetilnik ter konečno usmrtil bika. DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ...................... $ 9-35 - 1000 ......................... $18 50 " 2500 ....................... $ 46 00 " 5000 ...........- ........ $ 91.00 " 10,000 ...................... 5181.00 v Italijo Lir 100 200 . 300 . 500 . 1000 $ 5.75 S 11.30 % 16.80 % 27.40 % 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Z« Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami spor&zumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno Izvršena v dveh do treh tednih. < NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. S SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 "O LAB N A B O P NEW YORK, FRIDAY, JANUARY It, 193« The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. wad Published b j SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) flunk 111 W. llth Street. Hon aad addresses of above officers: M MuhiUa. Hew Tft CHy, It. Y OL AS II IB 9D A -ikrajnoMi. Prilike za dOt*ego zaželjenega <'ilja so ugodne. Nekatere velesile so sicer stavile zahteve, ki nasprotujejo programu konference ter vzbujajo sum, da njihovi nameni nitjo |H*steni. Najbrž so bile tem namenjene besede predsednika 11 ooverja, ki je govoril ameriškim delegatom ob slovesu. — Konferenca mora priti do takih zaključkov, da bo v v*aki deželi ponovno vzbujen očutek varnosti in "a-dovolj^tva. Trajni mir ne m<»re nikdar počivati na predsodkih, odroma na izkoriščanju predsodkov. Zahtev, ki jih nameravajo staviti francoski in japonski delegati, se lie huh* smatrati preveč resnim. Visoke so zategadelj, ker vedo, da jih *jo treba znižati, če hočejo dobiti nekaj koncesij. Franco*! in Japonci igrajo še vedno staro vlogo, kajti nezaupanja je na svetu vedno dovolj in vedno ga bo, dokler lx»do na krmilu diplomat je stare šole. Predaednik Hoover prav dobro pozna evropske politične razmere ter diplomatske spletke starega sveta. — Navzlic temu se pa vdaja upanju, tla lx» londonska konferenca kronana z uspehom. Nadalje predsednik prav dobro ve, da ne bo mogoče Vsega naenkrat opraviti. To je najbolj jasno tedaj pokazal, ko je pozval ameriški narod, nrj pričakuje hitrih rezultatov konference. Po njegovem mnenju bodo trajala jwmvetovanja tri do itiri mesece. — Teiko bo dobiti enotni temelj, — je rekel pred-#^idnik Hoover, kajti vpoštev pride pet različnih držav, temelj ae bo pa le dobil. Vae ovire bo mogoče premagati, če bodo delegat je prežeti s trdno voljo, da morajo priti do sporazuma. V tem j>ogledu smatrajo za dobro znamenje, ker so jiklenile Francija, Japonska in 4ta!ija obnoviti washing-tonsko pogodbo, ki določa razne omejitve v gradnji bojnih ladij. Ta pogodba bo namreč vkratkem j>otekla. Največje jamstvo za us|wh je pa skoro popoln s|k>-razum, ki vlada med ameriško iu angleško delegacijo. Predaetinik Hoover je rekel: — — Tak«- važiH1 konference kot je ta ni bilo že dolgo vrsto let ni je ne bo tako kmalu. Napredek svetovnega miru je odvisen od stališča, ki ga bodo zavzeli zastopniki peterih velesil. Oči vsega sveta so obrnem* proti Londonu. Upati je, da !*vet ne bo razočaran v svojih uadah. ( Dopisi, f Peter Zgaga j Haukr^an, IU. j . . i 7mvnrna rniakiniii sr- 10 i»p< Inv- SVETLOBNI SKOPUH —ali ste vi? SVETLOBNI SKOPUH si skuša s prikrajšanjem prihraniti par penijev na mesec pri računu za elektriko. On morda ne misli biti skopuh. Njegova glavna briga je varčnost. TODA — Fomaesti si >s heteL že večkrat predkasnovani delavec Martin R aapoalen na kolodvora si Je nakopal pred časom bole-am In Je dOsiiil da odide v bolni-ea Zala prtiuo pe m je hotel le oskrbeti 8 denarjem na ncpoSSeei n*/n Ko Je pupotan* nakladal za trrdko na vagon je ukradel t vreči ovsa In ca ponudil v nakup pnaumnemu hlapcu Za njan war pa Je isredei hlapec pa trpovca s fesom ki Je priklical straAbifca m Je ta Martina aretiral JMaJ so ga spcmvtll saecikat ras v rU»meneeasLjevt sluge. Clemenceaujev tofer Braband, star mot, ki Je M let sluttl "Tigru" in ga vozil tudi po fronU, Je postal čuvaj Clemenceaujeve hiie v 84 Vlncentu Mesto Jo Je iapre-meniio v spominski muse J. Isto tam Je ostal tudi "Tigrov" lakaj Albert Poullin, dasl je dobil ve* ponudb od bogatašev A PoulHn ee Je aa-SluiU sem enemu same-aoku In ne bom sluti drugemu — ADVERTISE in "GLAS NARODA' On nima dovolj svetilk On se ne poslužuje dovolj močnih svetilk On ugasne vse luči vedno, kadar zapusti sobo Pri peniju stedi, pri luči pa trati, kajti tok za svetilko 50 wattov stane samo en cent za dve in pol ure po najvišji ceni v našem seznamu. ELEKTRIČNA LUČ je tako cenena, da pomen j a njena cbilna uporaba resnično ekonomije, kajti — Moderna, znanstvena razsvetljava pomaga ohianiti zdravje. Prepreči napenjanje oči, kar povzroča nevarne bolezni, posebno med otroci. To Je element življenske važnosti v veselem, uspešnem, krasnem domu. Modema znanstvena razsvetljava prepreča nesreče. Padci ali zadevanje od predmete tvorijo 40<7c vsehnesreč v domovih. Njihov vzrok je običajno v nezadostni svetlebi . Slab vid in slaba razsvetljava povzročata 15^, nesreč v industriji. Moderna znanstvena razsvetljava razpečava blago. Dobro razsvetljena Izložba vzbuja pozornost več mimoidočih. _ Naši inženirji /ji razsvetljav«. ImuIo pre^leilali v:iš«. i«isnrtt<». I« - ^^^^ varno, trgovino in iloai ter vam imuiagati spraviti razsvetljav*. fLW v s<^:lasje z modernimi 4auilarili. r>w j 1'oslužite s«' jih. Njihov:« služba vas ne !►<• nič- slala. THE NEW YORK EDISON SYSTEM Waukegan, III Kcmaj je preteklo teden dni v j tem letu. že ii je izbrala ^mrt meri S Slovenci prvo žrtev v Waukeganu [ Umrla je v bolnici Mrs. Miry Rep rna rojaka Franka Rep. Pokojna je bila doma iz Loža ni Ncfranjskcin ter je prišli v Ameriko pred kakimi 17 leti Bila j.' naročnica Glas Naroda. Pozdrav! Jože Zelene. Omaha. Neb. Cenjeno uredništvo: Tukaj vam ro-ljeni naročnino za Glas Naroda Dcvciite mi tudi malo prostora v svojem cenjenem dnevniku Ne vrni kako. da je bolj po mak« dopisov iz naše naselbine. Želeti bi bile. da se rojaki bolj pogosto oglašajo. Kdor čita dopise se more nehote vprašati, kako da ni z Omahe nobenega glasu. Iz vseh malih naselbin širom Amerike prihajajo dopisi. in eelc iz Canade. Sem jih žc mnegt bral. Edino iz Omahe. ki je preccj velika vas. se pa nihče ne c^lasi. Posebnih nevesti tukaj ni. Zimo smo imeli dosedaj toplo. Kar se tiče delavskih razmer, sc iste bolj srednjo. Pozdrav vsem čitateljem G. N. širom Amerike in Canade, listu pa želim obilo naročnikov. Feter Broderiek. Iz Slovenije. Obup mlade žene. Gori na klancu prijazne Podme je stoji čedna gostilna Bregar, nekoliko nižje ob bregu pa leži kmečko posestvo, ki je tudi last Bregar-jev. Spomladi si je končal življenje lastnik te gostilne, Bregar. Bil je velik alkoholik. Po njegovi smr-fi je pripadlo posestvo njegovemu bratu Ernestu B1 *garju, ki je bil tudi vdan alkoholu, zaradi česar je prišlo v družini včekrat do prepirov. Njegova žena Pavla je bila doma iz Vel. Reke. Imela sta petletno hčerko Elico. Skraja je bila žena skrbna gospodinja, pozneje pa. ko je videla, da se mož ne briga dosti za gospq£arstvo in le popiva, je o-magala tudi ona, in se, čeravno še zelo mlada, stara 28 let, začela polagoma tudi sama vdajati pijači. Gospodarstvo je šlo vedno bolj rakovo pot In v hiši se Je naselila revščina Pred pe- dnevi je bila izvršena sodna rubežen ln to je mlado ženo tako potrto, da je obupala. Pretekle dni je okrog 9. zjutraj izginila. Njena sestra, ki Je opravljala gostilno, je okrog 2. ure popol-dine ogfedala na svlsli ln prestrašena ape rila svojo sestro Pavlo, o-bešeno na tramu. Truplo je bilo popolnoma trdo. kar potrjuje domneva, da se Je obesila fte takoj zjutraj. Poklicano orutnlštvo Je ugotovijo dejanski stan, truplo pa Je bilo odpeljano v trboveljsko mrtvašnico. Pri preiskavi m našli v nedrtjah dve dopisnici, eno naslovljeno na starše, drugo na moAa. Pismo na starše se glasi: "Ljubi starši, sestra in brat! Preden umrlem, se poslovim od vas in vas prosim odpustite ml, da sem m sama umorila. Jas sem M)a limslsha, nisem mogla gospodariti Ernest pa Je pil in se ni brigal ta gospodarstvo. — A ta ln mama, skrbite sa Ktieo! Pojdite v laško ln dajte vse. kar je mojega, sapdsati na EUco. S Bogom, zdravi I ostanite, na mene ne pozabite! Ti sočkrat vas pozdravlja va-sa ža-iestna hčerka Pavla". Pismo na moža se glasi: "Moj ljubi mož! Prosim te. Ernest, skrbi za otroka, poroči se z žensko ne z dekle, ki bo skrbela za tebe in za Elico. Jaz ti odpuščam vse klofute, ki si mi jih dal. Ljubila sem te d > zadnje ure. Kličem ti: "Z Bogom!" Tragičn konec mlade žene je globoko potresel vso okolico. Vse sočustvuje z nesrečno in ubogo ženo. Cerkvena tatvina. Marijina cerkev v Celju ima nesreče, da Ji skoro vsak drzen tat izprazni nabiralne pušice za miloda-re. Dcslej sc še ni posrečilo izslediti zlikovcev, ti ob belem dnevu vlamljajo v cerkvene pušice. Te dni if opazil cerkovnik Martin Tratnik da je bilo zopet vlomljeno v pušico poleg oltarja. Malo prej je videl v cerkvi dva neznana mlajša moška, ki sta se zelo sumljivo vedla. Dočim je eden oprezal pod ko-| rom pri cerkvenem vhodu, se je drugi smukal v bližini oltarja. Cer-| kovnlko* prihod ju je oči vi dno pre-: gnal še pravočasno, ker sta denar pustila še v nabiralniku in ga ni-; sta mogla odnesti. Vlom v cerkev. Cerkev v Otepanji vasi je obiskal te dni ponoči neznan tat, ki je iz-ropal nabiralnik. Ker pa v nabiralniku bržkone ni dobil bogana kako velik plen. je odprl tudi taberna-kelj ter skušal, rasbiti monstranco. Is montrance je isdolbel več umetnih biserov, misleč, da so pravi. Skušal je dalje vlomiti tudi v zakristijo. kamor pa zaradi težkih vrat ni mogel priti. Dreni tat Je oškodoval cerkev za okrog 500 Din vrednosti To tatvino Je izvršil baje o-krog S0-letni postopač Jsnez K., ki Je znan cerkven tat in ki ga o-rodfeniki, kakor tudi policija, fte dolga Časa brezuspešno zasledujejo CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Anglesko-slovensko (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Z1C West IS Street New York City FIZIK JE PREPRIČAN. DA BC ZNANOST PROIZVEDLA ŽIVLJENJE Dr. Paul Heyi, kemik, ki načelju-je Sound laboratoriju, je imel \ New Yorku predavanje, v katerem ^jc rekel, da bo nekega dne mogoče umetno proizvesti življenje, ki bo ktmične. ne pa nadnaravno. — Nekega dne se bomo naučili proizvesti protoplazno, ki je temelj vse-.ra življenja. Skrivnost življenja nam bo pojasnjena in v nekako dvesto letih bomo najbrž zmožni proizvesti umetno življenje. TAFT V BOLNIŠNICI WASHINGTON. D. C., 8. jan. Predsednik najvišjega sodišča Taf se nahaja v tukajšnji Garfield bolnišnici ter se precej dobro počuti. Sredi prihodnjega tedna bo odpotoval v Asheville, N. C., na večtc-denske počitnice. V bolnišnici ima na razpolago nebroj knjig, katere neprestano prebira. Tragična sn.. 1. 8-Ietne deklice. Tragična nesreča se je pripetila te dni v Vukovaru. 8-letna učenka Pavia H. je v odsotnosti svojih roditeljev doma našla steklenico žganja in ga izpila. Ko so prišli roditelji domov, so našli otroka nezavestnega. Deklico so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. Zgovorna rojakinja se je poslavljala od svoje prijateljice. Caj vrste, kakšne so zgovorne rojakinje. Take kot smela, in nič Jih ne uže-ne v kezji rog- Ja. zdaj pa moram iti. — je rekla ■— Zdaj Je pa že okrajni ča*?. da grem. Sva r.v z mežem zmenila, da me bo ob šestih čakal na fcor-aarju. Mej mež je tečrn Ce reče, da bo ob icstiii tam. t > tam. Tisto pa tisto T jim pa je, točen. Koliko je uia? Pet minut manjka do šestlh-je edvmila prijatelji'-.i — Kaj š?le prt minut mai ika do šestih? Sem mislila, da je zr več. O. če je tako. pa lahko šc kake pol u-rice posedim. f Dvajeset tisoč Italijanskih vojakov je defiliralo pred mlado ženo italijanskega prestolonaslednika. Same izbrane čete Cvet italijanske armade. Kakšen smisel ima vse to. sam ne vem. Božično žganje je zahtevalo tiva-.nsedemdeset žrtev. Cc ga ima kdo, ima zdaj te žrtve mir na zemlji. * Po dolgih letih sta se srečala prijatelja. — No. kako je. kako je? Sem slišal. da si se kmalu potem poročil, ko sva se zadnjic videla. — Da. še isti mesec. Dvajset let bo žc tega. Moj Beg. kako na^lo gre čas, toda le nekaterimi Meni se počasi pomika naprej. — Ali nisi zadovoljen v zakonu? — Hm, ne vem. kako bi rekel. Moj zakon je pravcata republika. Republika? - sc je za udil prijatelj. — Tega pa ne razumem. — Pa je res tako. Moja žena je minister za Bcvprxlaistvo. — To si dobro povedal. Mojo tašča je vojni minister. Hahaha! Verjamem, verjamem! Pravijo, da jo precej huda. Ali imaš kaj otrok? Seveda. Sedemnajstletno hčerko. Ona je zunanji minister v tej republiki. — Kaj si pa ti? Ti si pa predsednik, kaj ne? Kakšen predsednik? Jaz sem narod, ki plačuje davke. — To je pa že od sile. - - .^c je j razsrdi! mož. — Kaj pa počneš0 Včeraj so mi poslali račun za pet-' deset dolarjev, danes pa za sedem-1 inštirideset dolarjev. Ja. draga moja, tako se pa nisva zmenila. — Oh, nikar se tako ne razburjaj, — ga je potolažila. — saj so računi vedno manjši. ODDA SE LEPO STANOVANJE. S sobe. kuhinja in kopališče. — Vpraša se. Valentin Orehek, 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO Mladenič je snubil kraljico svo-jceo srca s sledečimi besedami: — Rad bi ti dal denarja, rad bi te obsul z dragim kamenjem pa no morem. Moja pamet je moje edino premoženje. Ona se je nekoliko zamislila ir sočutno rekla: — Ah. le potolaži se, sai revščina ni nobena sramota. Žena je kupovala pri urarju uro-budilko in mu rekla: — Pa tako uri mi dajte, da bo zjutraj prebudila le mojega moža, ne pa cele hiše. — Take ure pa žal še niso iznaj-dene, — je odvrnil urar. — Na razpolago so le take, ki prebude celo hišo. samo zaspanega moža ne. Porenska ženska zveza je objavila. da so pustili zavezniški vojaki v Porenju tisoč petsto nezakonskih otrok Raparacijska oblast ne ve. kani bi vknjižili to vsoto: med dohodke ali izdatke? Nekega veletrgovca so vprašali: — Koliko ljudi pa dela v vasi pisarni? — Če sem Jaz v pisarni, — delajo vsi. — je odvrnil, — Če pa me-ne ni. jih dela komaj polovica. NEW YORK. FRIDAY, JANUARY 1*. 193« Strup ~~ tajinstveno orožje žene zločinke. naravoslovec dr. Otto Je posvetil svojo najnovejšo j knjigo "Mineral- und Pflanzengif-te" nedvomno zanimivemu porodnemu pojavu, ki ima tudi velik vpliv na čoinveštvo strupom in zastrupljanju. V uvodnem poglavju razpravlja o nevrjetno pomembni vlogi, ki so jo imeli zavdajalci ali »trupovarjl v zgodovini človeštva od nje zgodnjih začetkov vse do naiuh dni Že navadna šolska zgodovina nam kaže. koliko političnin sporov j« bilo "rešenih" — s stru- j pom Cele države so propadle ali nastajale zaradi strupa. To strahotno demonsko orožje se Je umak- t nilo iz družabnega in političnega življenja šele v novejšem času, ko* se Je omikano človeštvo povzpelo k višjemu pojmovanju družbe in člo- | veka v*i krščanski nauki niso mogli v srednjem veku zabraniti groznih zlorab strupov, ki )ih ima pri- ' rado V Gobineaujevl "Renesanci" pravi sam papež Alkesander VI Borgia svojemu sinu Cezarju, ki je bil aranžer vatikanskih slavnosti: I * Ko se bo jutri zjutraj Rim prebudil, bo lahko slišal imena kardina- ] lov, ki so to noč zaspali svoj zadnji sen ....** balo Hekatlne in Medejine domovine ; iz Tesalije je krenila že v zgodovinskem času v Italijo. Tu, na tleh starega Rima, se je slast za-strupljevanja trdno vgnezdila in bohotno razpasla, zavdajalke niso b:le samo v starem Rimu mnogo iskane pomočnice, marveč tudi v krščanskem Rimu, zlasti pod zaščito renesančnih papežev iz visokorod-nih starih hiš Borgijev in Medici-jev nekaznovane zločinke. Danes se nam vidi skoraj kakor povest iz pravljične dežele, če slišimo, da so v času klasičnega proporoda, cvetočega blagostanja in prekrasnega razvoja umetnosti, ki jo je še zdaj tako visoko občudujemo, predlagali državno koncesionirani zastrup ljevalci beneškim dožem svoje cenike z navedbo c ^škodnine, ki jo zahtevajo za zastrupljenje posameznih vplivnih osebnosti. - Pri tem se je vsak posameznik cenil po svojem položaju, moči in bogastvu ;zagotavljala se je zajamčeno točna postrežba! Značilno Je, da so bili papeži po ceni; zastrupitev papeža je stala samo 100 du-katov, dočim so za sultana zahtevali 500 dukatov. Svobodna država Irska. % The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 5. A. Ali je na zemlji dovolj prostora za vseljudi.H i T<»da dajmo besedo pismu zgoraj navedene knjige. Davno pred začetkom zgodovinskega časovnega štetja so pranarodi mitičrvt rlobe, ki so kot nomadi in lovci živeli v najtesnejšem stiku 3 prirodo, spoznali rastlinske in živalske strupe Ker niso imeli o pri-rodi znanstvenih pojmov, so pripisovali groznim učinkom strupov, kakor so jih videli na živalih in sovražnikih, neko tajinstveno moč in so tako združili spoznanje o strupih z verskimi predstavami. Ko pit so dognali, da je večina strupov, če so uporabljajo v pravilnih doeah. dragoceno zdravilo, je postalo smo-treno Iskanje strupov, pripravljanje in doziranje strupenih sokov in napojev privilegij zdravnikov, čarovnikov, svečenikov in čuvaric templji v. Po zaslugi teh ljudi, ki so edini med množico nevednih in neveščih imeli v glavi znanje in vedno-»ti svojega časa, }e postalo strupo-znanje tajna veda Kmalu si Je ženska prilastila monopol na mešanje strupov, ki ga je — kakor nam pričujejo novodobne sodne razprave — ohranila do današnjega dne. Bodalo, meč in samokres so orožje moškega spola, ker zahtevajo moči in odločnosti. Njegovo roko vodijo želja, videti kri, pogum in spretnost Se tenejša zveza obstoji med žensko in strupom: tu se žen-: !• i norav in vsebine strupa kot orož Ja še bolj izpopolnjujejo. Tajinstveno — demonično poznavanje sokov živalskih in rastlinskih teles, način, kako se skrivoma in po dobro pre-tuhtanem narrtu preskrbe strupi priprava strupenega napoja, ki zahteva, da se zavdajalec dobro spozna v kuhinjsko umetnost, zavda-Jane v stopnjema rastočih dozah vse do meje, ko se zlomi naravna odporno«t organizma proti strupom. pretanje na učinek strupa, kc nihče druij razen zaslrupljcvalca ne ve, da se bo ta in ta, ki sedi morda celo za isto mizo. nenadoma zgrudil: vso ta zahrbtna, prebrisana umetelnost zastrupljanja in to izogibanje krvavega učinka, Je mnogo bolj v skladu z lastnostmi ženskega nego z lastnostmi mošktga zlocinra Kleopatra in v novejšem času tudi znana zastrupljevalka Brinvilliers sta v ".studijske namene" delali najprej zastrupi j cvalnt poizkuse na živalih in se šele nato lotile ljudi V simbolu starih mitov vidimo prvo zavdajalko Evo, ki se da prepričati od svoje prijateljice, kače. da mora Adam pojesti rajsko Jabolko, s čemer Je bil ves bodoči človeški rod zastrupljen. V pravljicah srečujemo tolikokrat nevoščljivo od sovraštva hudobno mačeho, ki skuša s česalom. Jermeneom in stru penim Jabolkom usmrtiti zalo Sne-g ulj i co V stari grški mitologiji Je bila Hefc&ta boginja, čarovnica, kraljica in demon; nje hči Medeja je prtia na glas kot največja zastrupljevalka vseh časov Iz ger-bajesJovija poznamo Siki za vda matu s močneje prirejeno uspavalno pijačo Marjetica. Iz Goethejevega * Fausta" za-samo a tremi kapljicami £o mater v smrtno spanj« Pot. ki ao jo prehodili strupi v sivi davnini od pranarodov na blii- BaMionl)c v Penijo m odtod na o- iM^rl*am..* v.- m ii Iz Italije ni da'eč na Francosko, i Tja se je preselila Toffana, ki je v svoii italijanski domovini izvršila tedensko 100—200 naročenih in ho-noriranih zastrupljen j. Nevarno za-strupljevalko je spremljal trop u-čenk in učencev. Njena specialite-ta je bila "acqueta di Napoli", nea-pt.jska vodica. Ce je res, da ta ženska izdelovala svoj specialni stiup iz slin, krvi in telesnih sokov z ar-zenikom zastrupljenih psov. ne moremo Toffani odreči nekakega znanstvenega instinkta, s katerim je zadela pravo pot". Zakaj bolj rafmirano .se ne da spojiti najsil-nejši mineralni strup s ptomainom, strupom, ki nastaja v trohnečem truplu. Francozi so sprejeli Toffanin nauk in so njene re-j cepte celo izboljšali s tem, da so i jih poenostavili. Strup je bil vse do ; izbruha velike re volucije v Franci-; ji tako razširjen kakor v močvirnih krajih malarija. Če je bil kdo komu na poti, bodisi zbog dedščine aH iz drugih razlogov, mu je nasprotnik poslal v hišo slaščic, je-stvin ali kakih drugih darov; nič hudega sluteča žrtev je ta laskavi dar sprejela in se škodoželjnemu znancu ali sorodniku umaknila — v grob Z Napoleonom I. je javno gospodstvo umora z zastrvpljeva-njem prenehalo, tajno pa je cvelo še dalje. Obstoji tudi danes, o čemer nam pričujejo procesi^proti zastrupi jevalcem, ki se jim ne more izogniti nobena omikana država: prastar zločinski nagib očividno še noče povsem izmreti. Eden naj tipične jših primerov zavdajalk za vse čase je slučaj sloveče franc, zastrupi j evalke Brinvilliers iz 17. stoletja. Margareta d' Abray, veselo, ljubko dekle iz dobre staroplemiške hiše, je bila prisiljena v zakon z dolgočasnim markizom de Brinvilliers Mlada gospa pa je jela kmalu varati moža; na skrivaj se je bila spečala z njegovim vojnim tovarišem de Sainte Croix. Škandalozno vedenje te dvojice je napotila starega Urana d' Aubraya, Margaretinega očeta, k nepremišljenemu dejanju: vtaknil je Sainte Croixa za leto dni v Ba-stilo in si je tako pogubil življnje. Zakaj strastna markiza ni mirovala. dokler ni ljubimca osvobodila. Iskala je najprimernejši strup in je za poizkus zastrupljala najprej živali, nato par revnih ljudi in svojo sobarico, ki je bila prva žrtev, pri čemur je "znanstveno" preizkusila pravo dozo. Slednjič se je lotila svojega očeta. Medtem ko je bil Sainte Croix v ječi. je hlinila Brmvillliersava gorečo pobožnost. pridno obiskujoč cerkve. (Pozneje, ko so jo mislili potakniti v ječo, je celo pobegnila v samostan, da bi postala nuna). Ko so jele učinkovati prve dcae strupa in je oče zbolel, ga je negovala z nežno požrtvovalnostjo in kazala ob njegovi smrti globoko potrtost, kakor jo kaže samo ljubeč otrok. Toda zastrupljevalko so vendar le razkrinkali. Igrala je do zadnjega komedijo s samo s seboj in z okolico, delala se je, da se silno kesa in se je obdolževala raznih drugih zločinov, ki jih najbrž ni niti storila. Ko so jo gnali na morišče. Je stopala s ponosno dvignjeno glavo, opazujoč ljudi ali pomilujejo v nji junakinjo, nedolžno, obžalovanja vredno žrtev ljubezni. In res: ljudje so razgrabili njen pepel in o- "Kraljevina Velika Britanija in Anlaf v Dublinu normansko kra-;Na severozapadu in jugu Jo obliva Irska** —tako se je glasil do L 1921 Ijevino. Dolgo je trajala vlada tega' Atlantski ocean. Učinki topiena Za- uradni naziv velikega britskega rodu in njegovih zaveznikov. Šele livskega toka so zelo blagodeljr.i. j "^'J® razlogi, ki vzbujajo skrbi. ( bo, družini in družbi v korist ali imperija, ki pa je pod pritiskom v 12. stoletju so nastopile bistvene Dasi ima dežela vse pogoje /a Pred kakšnimi dvajsetimi leti so ®kodo- Je P°£tal d*nes tudi otroški razmer spremenil svoj reprezen- izpremembe. Tedaj se je jela vme-jprospeh in napredek, se veniiai r.e x oglasili prvi prestrašeni glasovi blapoalov zadcva razumnega pre- tančni naslov sajno v Great Bri- šavati v v irske zadeve Anglija — more reči, da bi bilo njefio ljud-i ki so pozivali "evropski kontinent j| ——- •— tain, kar znači v ožjem pomenu be- j in to je postalo za Irce usodepol- stvo zadovoljno in srečno. V nje- naj bi se postavil na stražo za svo- sede ozemlje Walesa in Škotske. — no. Angleži so pregnali tuje gospo-J govi duši se je zasidrala poleg juž- j je svetinje pred "rumeno nevar- Irska je postala samostojna in je dar je, da bi se sami polastili meči J njaške razigranosti nekakšna me-' nostjo", pred nevarncfstio preob dobila v britski zajednici oni po- Henrik II., ki se je bil že prej spo- men, kot ga imajo vsi domnijoni razumel s papežem Hadrijanom britskega cesarstva. IV., je sklenil, da si podvrže Irce. Bili pa so časi, ko je šlo Ircem Izkrcal se je v Crooku. Grof trdo za kožo. V dolgih stoletjih so Strongbow, ki je bil že prej zavzel si morali tudi s krvjo izvojevati svoje pridobitve. Veliki boji za ne- Dublin, in svečeništvo sta se mu prišla poklonit. Toda Irci so nekaj odvisnost, jezik in vero so razred- časa trpeli, potem pa so se skušali čili njih vrste. Vzeli so Irski sko- j otresti angleškega jarma. Ponudi- ro tretjino prebivalstva, pahnili li so krono škotskemu kralju Ro- dezelo v gospodarsko bedo in ne- bertu Bruceju. V tej dobi je padel srečo, koristi pa so imeli samo pri- angleški vpliv, a že Henrik VII. seljeni Angleži. je sklenil, da si zopet podvže de- Irci so potomci Škotov in Keltov, želo in je poslal tja svojega na- ki so se naselili na irskem ozem- mestnika. Ta položaj je ustvaril lju že 1. 300. po Kr. r. Sto let po- 1 razmere, da je Henrik VIII. pri- zneje so bli praprebivalci Irske že vzel naslov kralja Irske. Ko pa je keltizirani in plemena so se delila proglasil parlament v Dublinu I. na gospodarje in sužnje. Družila pa 1560. protostantizem za državno jih j nacijonalna zavest. Vladal vero, je zadel Irce odločilni udarec, jm je zakon o sodnikih. Začela se je dolga stoletja traja- Čeprav je najstarejša zgodovina joča doba nasilja, ki se je končala da je bila religija Ircev čaščenje šele s proglasitvijo svobodne Irske. Irske zavita v temo, vendar vemo. Da bi lažje ustrahovali irski na- poosebljenih prirodnih sil. Takrat, rod. so Angleži pričeli s politiko na- v dobi paganstva, so imeli na živ- seljevanja Tako se je pod Jako- lanholija. Pokrajina sama ha seb», ljudenih mongolskih predelov Azi • pa je lepa, vedra in vesela. Meh-; je, ki preti preplaviti evropsko ce-ko, deževno podnebje ustvarja buj-: lino in jo uničiti z vso njeno prano vegetacijo in tujec, ki obišče; staro državno in kulturno organi-Irsko. dobi vtis, da je tu ve<^ia po- zacijo vred. mlad. Za klimatične razmere na; Kakor da bi bilo te grozote še Irskem je posebno značilno, da premalo, so sc dvignili pozneje nu-prezimujejo mestoma na prostem vi preroki, ki so opozorili Evropo celo palme in figova drevesa. V pred drugo, nič manj usodno ne-ostalem ni dežela pisan vr*. am- varnostjo, pred nevarnostjo, ki ji pak pokrivajo dobri dve tretjini preti z nasprotne strani sveta, pri njene površine pašniki. Dani m to- ko Atlantiskega oceana — iz Ame-rej pogoji za živinorejo in za vse rike. panoge iz živinoreje razvijajoče se in da bo mera pohia. je nasoptl industrije. ; neposredno po vojni prerok vseh Irska sc je rodila v Že od Cromwellovili časov Jc ' sP°nKIer. iromaštvu. prišlo v navado, da je Irac le nekakšne vrste tlačan, ne pa gospodar ta"' v kalori J* obširno obrazložil na svoji zemlji. Njegov svet u- KoPlco- na vidcz neoporečnih razpravljali angleški veleposestniki, logov- kl 50 bili Popravili do iste- tehtanja, "račun" svoje vrste. In to ne velja samo za evropske dežele. temveč tudi za izvenevrop.sk? evropskega postanka. Pri tem pa je treba pripomniti, da število živih otrok v družinah danes v splošnem nikakor ni manjše nego prej temveč samo število rojenih otrok . Ce vzamemo n. pr. za primer in pojasnilo Nemčijo, tedaj se pokaže, da se je rodilo 1. 1001. na 1000 prebivalcev 35 7 otrok, 1 1926 res samo 19.5 otrok, istočasno pa je p .dla umrlijvost dojenčkov od 207 na 10.2 'na 100 rojenih otrok*. N i/ t-dovanje umrljivost, dojenčkov j« torej odločno večje nego nazadovanje porodov in če bi bili vsi otroci dojenčki, bi imele nemške družine danes celo več otrok nego ob začetku stoletja. Samo to, da ni umr- prerokov, nemški filozof Osvald s svojo eenzacijonalnol knjigo o "Propadu zapadnega svo-1 ljlvost {>° Prvem letu nazadovala v i.-sti meri kakor umrljivost do rpvega leta, povzroča, da ni tako in da je znašal presežek Ijenje irskega lju«1stva. neomejen i vpliv duhovni in čarovniki druidi) sodniki in pevci tbardi). bom I. naselilo med Irci mnogo Irci pa so bili samo nekakšni ob- ga naziranja o neizmerni ncv.ir-delovaici, koloni. Angleži so jih iz-; nostl> kl EvroPl P°Srebno pc- žemali — Irci pa so odgovarjali si sem' a najodločilnejsi razlog mu ni tem. da so se izseljevali. V Ameri- blla ne ™mena ameriška nevar- teritoriiu um, nost, temveč nerodovitnost civil- Ja laKrat P° tf*ritoriju večja.. letne pomnožitve 1. 1028 433.000 duš, dočim je znašal 1. 1901. 858.00'.) duš < pri čemer pa moramo upošte-i vati tudi to. da je je bila Nemčt- | ki so na ta način nastale ogromne irske kolonije, na Irskem pa je o- ziranega (t. j. zapadnega, evrep- Angležev in lord Strafford, pod-l^; '^Ztot^n^e zlpušče-! ske*a > človeštva", ki se kaže v ne-kralj Irske, si je naravnost priza- rozoadaiočih hiš brez : Postanem padanju števila rojstev. Irska ni nikoli pripadala rim- deval, kako bi zatrl irsko ^dstvoJ stlovaLv ^ daneTTahko vidi' v °dporu evropskega človeka oroti skemu cesarstvu, kflščanstva pa je Zaradi strogosti njegovih ukrepov posledice izselievania De : »počenjanju novih ljudi. je izbruhnil velik upor v Ulstru. ________ | To je tisti razlog, ki ga je sti.*- razmeroma rano prišlo v deželo. Da bi pridobil Irce za rimsko cer- Združili so se keltski Irci pod Owe-, kcv, je poslal papež Celestin mednje nom Roe O'Neillom in angleški ka- žela je skoro do polovice prazna. ; nil evgenik Herman Muckermanr. v Da odpomore veliki bedi,'je pri-1 stavek: "Strašnejša nega cmrtna Izredno poučno je primerjati j število rojstev In umrljivost v po-i sameznih državah. Dočim so si bile lanskega leta n. pr. Nemčija, — Francija in Anglija po porodnem številu precej enake »namreč 18A 18.2. 17.1 na 1000 prebivalcev >, v-dosegla umrljivost na Francoskem 1. 431. dijakona Paladija (poznejše- toličani pod Prestonom ter 1. 1642. jela irska vlada takoj za delo. Iz- žetev vojne je smrtna žetev mir-; 'i 165 na Prcbivalcev- na Angle ga sv. Patrika). Ta je skušal pri-■ ustanovili vlado, ki je proglasila za dala je zakon o posebnih olajša-; in ki je dvignil v zadnjih letih to dobiti ljudi za krščanstvo in si je končni cilj priboril velik ugled, čeprav so bili sko. svobodno državo Ir- njegovi uspehi dokaj pičli. Šele njegovi nasledniki so dovršili njegovo misijo. Ljudstvo pa je obdržalo Paladija v tako izvrstnem spominu, da si ga je izbralo za zaščitnika. Krščanska kultura je dosegla na Irskem svoj razcvit v 5. in 7. stoletju; rimska vera se je dobro zakoreninila v deželi. Malo pred 1. 800. pa so vpadli v deželo Normani in 1. 852., je oklical Diktator Oliver Cromwell pa je vah in storila vse. kar je v njeni liko državnikov in med njimi riik-moči, da se povzdigne poljedelstvo [ tatorja Mussolinija v prvi vrsti, da in živinorejo — dve panogi, ki lah- so šli nad svoja ljudstva in jih po- to preprečil. Dosegel je baš na- ko vrneta deželi nekdanja blaginjo, skusili tu z dobro besedo in z da - Stanke kosti na grmadi, kakor da so čudodelne relikvije. Ne bomo čitatelja dalje zadrževali z opisom vseh zločinov markize Brinvilliers. Razen očeta je umorila s strupom še oba brata, ki sta ji stala na poti zaradi dedščine; zakrivila je zastrupljenje svoje sestre in svojega soproga in bila najbrž udeležena tudi pri smrti svojega ljubčka, ki je tudi umrl od strupa. Vsekakor kaže žena vse tipične lastnosti zastrupljevalk: — zgodnjo dozorelost in pozneje nastopajočo neodoljivo, vse premagu-jočo strastnost; koristoljubje in močno maščevalnost; religiozno hinavstvo; zmožnost, da lastne žrtve neguje z vso udanostjo, džt dela dobra dela »kakor na pr. avstrijska zastrupljevalka Sofija Ursinus v 18. sprotno po čemer so stremeli Irci — to, da so postali Angleži pravcati gospodarji irske dežele. V krvavih bojih (1641 — 1652i je poginila tretjina irskega ljudstva. S to izgubo se je začela vsestransko propast dežele, prebivalcev in kulture. Irci, globoko ponižani, so sc začeli izseljevati v Ameriko. Angleži so jim namreč odvzemali zemljo in pustili domačinom komaj en-> petino posesti. Katohčani so bili za dogleden čas sploh izključeni iz parlamenta in državnih služb. Žilavi Irci pa se niso vdali. Postavili so se tlačiteljem po robu in ustanavljali tajna društva s ciljem, da otresejo tuie strahovlade. Šele zmagovita revolucija v Ameriki je zlomila angleški pritisk, n angleški vladni krogi so s podkupovanjem dosegli, da se je 1. 1800 proglasila združitev obeh dežel, — Anglije in Irske. Zakon je stopil V veljavo 1. januarja 1801. Irska je bila priklopljena k Veliki Britaniji, dobila je 100 poslancev in 32 zastopnikov v zbornici lordov. Vlada, uprava, pravosodje in finance so bile ločene, vse drugo je bilo skupaj. Irska cerkev se je združila z angleško. Trenutno si Irci prizadevajo, da izkoristijo vodne sile. Mimo vseh teh gospodarskih tegob peče Irsko še ena rana — jezikovni problem. Nasprotja nied Anglosaksonci in keltskimi Irci so silno globoka. Irci namreč še vedno govore svoj iezik. ki je bil na Irskem splošno v rabi še do 1. 1750. Takrat so govorili irsko štirje rovi, tam s pretnjami in kaznimi pripraviti do tega, da bi sc bolj plodila. Tisti pa, ki so videli najbolj daieč. so nastopili z idejo o obrambni in prerodilni zvezi evropskih držav, z idejo o "Vsee v ropi", ki je dobila baš v zadnjih časih nekaj novega poleta, ko sta se izjavila taksna moža. kakršna sta Briand in Herriot. za pristaša nje- milijoni ljudi, danes je teh Komaj I neaa ^tanovitelja. avstrijsko-ja- : ponskega grofa Coudenhove-Ka- 2 milijona 900 tisoč. Od 1.' 1861. je irščina silno nazadovala, največ pod vplivom cerkve, ki je vzela vso laiško vzgojo v svoje roke, ^Učiteljem in učencem je bilo zagrožene, da ne smejo govoriti irski. V svobodni Irski pa sta irščina in angleščina enakopravna jezika, vsi radniki morajo biti vešči obeh tudi v šolah se poučuje irščina. lergija, in jo spravila v debato pred forum mednarodne diplomacije. V teh okoliščinah ne bo odveč, če se tudi mi podrobneje pobavimo s temi zadevajni. Naj prvo: škem 11.8, v Nemčiji 11.6 Ncmčiia je imela tako presežek 7 duš na 1000 prebivalcev. Angleška 5. 3 Francoska komaj 1.7 <70.000», dasi se ix> porodnem številu približuje Nemčiji Francosko ne ubija torej tol;l:u nazadovanje porodov ali kakšna / nerodovitnostjo zvezana deg^nera-cija njenega ljudstva, kakor to običajno menijo, temveč samo izredno visoka umrljivost njenih otrok. Med ostalimi državami v Evropi .so prilike boljše ne«o v teh treh glavnih državah Češkoslovaška ima n. pr j>orod-no število 23 2 »letni presežek rojstev nad smrtmi 171.000 duš«. Italija 27.2 pri umrljivosti 15.7 < letni presežek 468 000 — večji nego nemški). Španska 29 9 pri umrljivosti 18 6 (presežek 252,000» nad vse veliko porodno število pa ima Poljska, namreč 32 6 z letnim presež- ni stoletju), da snuje sirotišnice, kakor Laporte in Bella Guismess, ki sta j v naslednjih letih jc nastalo pospravili mnogo ljudi prezgodaj na sc&no živahno gibanje za Horae-oni svet, ali pa da postane kakor Rule-Bill. Irci so zahtevali ustano-Grete Baier vneta prijateljica ži- vitev lastnega parlamenta in sa^no-vali. ® IP" upravo v vseh notranjih zadevah. Zavdajalke rade kažejo brezmej- Me<* vojno, 1. 1916. je izšel iz vrst no ničemurnost, nagib k teatralič- j irskega gibanja proglas za irsko nosti, veselje do ognja in požiga republiko. Toda angleška vlada je So mojstrske pri potvarjanju dej- najsilno zatrla gibanje, irske vodi-stev, veliko čitajo, žive v romanin, telje pa polovila in jih dala postre-goje glasbo in družabnost ter kaže- liU. Toda irski nacijonalizcm je o-jo izredno živahnost. Imajo tudi ze- j stal nezlomljiv. Po vojni pa je ir-lo dobro spanje. ska stvar dozorela. V decembru Take zločinke najdejo naposled 1921 je bil podpisan člen o spora-v zastrupljanju tako naslado, da u- zumu med Veliko Britanijo in Ir-ganjajo zlo zaradi zla in ne več iz sko. Pogodba je ločila južno Irsko kakršnihbodi sebičnih razlogov. Ta-.1 od Ulstra. Prva je postala svobod-ka je bila na pr. sicer prav ljubka na država (Freestate) in je dobila Margereta Gottfried iz Bremena, ki je v začetku 19. stoletja zastrupila v teku petih mesecev svojega soproga, mater, očeta, dve hčerki in edinega sinčka, ki je bil njen ljubljenček. Nato še brata, prijateljico, šestletno dekletce, čije matere ni marala in še številne druge esebe. Naposled je dala strup nekemu otroku, ki ji je prišel voščit k rojstnemu dnevu — vse iz naslade, zaradi uživanja v zlem. Tako je tedaj ženska polovico človeštva vrgla iz svojega dna, iz nekih peklenskih globin, demonski tip žene-zastrupljevalke, ki je cela tisočletja kljuboval vsem moralnim naukom in ki ga je šele večja kultura potisnila med zločince, ki jih družba kaznuje in zatira. Moški je zadovoljeval svoj temni pohlep s krvjo, ženska se je omejila na strupe. Mračna je zgodovina človeštva in polna grocot..^ iste pravice kakor vsi dominijoni. Priznan ji je bil lasten parlament, lrjstna uprava, na njeno čelo pa je bil postavljen podkralj. Severna Irska je ostala v okviru angleške kraljevine. Svobodna Irska torej ne obsega celega irskega ozemlja, ker vključuje od 32 grofij samo 26 južnih ZAHVAL A. Predno odpotujem v stari kraj s parnikom "Saturnia", pozdravljam družini Valenčič in Turšič ter rojake v Toledo, Ohio. Posebno se zahvalim Avgustu Kert za poslovilni govor. Obenem priporočam tvrtko Sak-ser State Bank, zaradi dobre in u-Ijudne postrežbe napram strankam. Mirko Gerlič. potujem v Ponikve, Primorsko. BREZPLAČNI POUK. „ , O vprašanju nazadovanje porodov. Rom 479 00°- kl Je Vecl1 ne"° nPm" u~ I ^ki in italijanski, čeprav ima ko- Nazadovanje porodov v evropskih maj polovico toliko prebivalstv i kulturnih državah je tako dokazu- kakor Nemčija. Seveda pa se tudi no. in očitno dejstvo, da bi bila v tej deželi kaže počasno nazadova- vsaka beseda o tem tako rekoč od- nje porodov, isto tako kakor v Ita- več. Gre pa za to, v čem je iskati liji in to navzlic vsem poskuso n vzrokov za ta pojav. Monakovski kaksnepa Mu sohnija ali Pilsud- narodni gospodar Lu;o Brentano .skega. da bi zajezila. Iz vseh gor- - jih vidi v naraščajoči blaginji in njih številk pa je raz-.idno da b-j- ! želji po uživanju — otroci so temj mo lahko se dolqo čakali na to. da i uživanju v napoto — tako med bi začelo Evropi ljudi primanjko- ; posamezniki, kakor med celimi vati. Ta nevarnost preti kvečjemu ljudstvi. Drugi, in med njimi pred- samo delčku Evrope in sicer Fran- sem nemški profesor dr. Julij coski. a tudi tam krbi nepn ,tan > Wolf, pa ugovarjajo, in menda u- priseljevanje ino tranih evropskih pravčeno, da to ne more biti re > elementov za to, da še ne bo kma- I ker drugače ne bi bili prišli do te- lu kaj praznih prostorov, na kate- ga. da se uveljavlja sedaj proces, re bi lahko .stopila osvajajoča no- j "razotročenja" 2e v proletarskin ga rumenega ali kakršnegakoli slojih družbe, potem ko je zavzel drugega plemena. Sieer pa je treba žc vse srednje in premožne sloje pomisliti to-lc: Vse evropske clria- i Gre enostavno za novo seksualno ve trpijo, nekatere bolj, nekatere moralo, za novo naziranje o potre- manj, zaradi brezposelno, ti. Do- BOARD OF EDUCATION nudi bi otrok. Dočim so jih nekdanji ča- kler je en sam čiovek brez dela n i brezplačen pouk, ki se žele nauči- si spočenjali napol v omotici, na- našem kontinentu, toliko časa ne ti angleški in hočejo postati dr- ravi in boguvdano, brez vsakega moremo trditi, da bi bilo na tem žavljani Združenih držav. Oglasite pomisleka, da-li je to dobro ali sla- kontinentu ljudi — premalo.... se za pojasnila v ljudski šoli itv.; - *— tUMlili iiiiiiihuiimii'i ar .•• a^iar:;^' 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. STRUPI V VAŠEM ŽIVOTU Strupi se vedno zbirajo v vašem životu. Narava nam je dala potrebno silo za odpravo teh. ampak moderno življenje je daleč od nara-. _. r ... _ i vanega življenja in vsled tega mo- okrajev, docim se je izreklo sest ramo ^ pomagati našemu živo- severnih okrajev za Anglijo. A čeprav ni dosegla Irska republikanske samostojnosti, kakor jo je zahteval znani voditelj De Valera, i- tu pregnati te strupe. TRINERJEVO GRENKO VINO i je zanesljiva pomoč ako želite držati vaš želodec in čreva čista in se: rešiti strupov, ki delujejo v vašem Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. ma vendar enakost z dominijoni in živetu. Poskusite še danes, videli je postavljena v isto vrsto s Ka- | bodete, da vaš slab ape ti t, zaprtni-nado in južno Afriko. ca- glavobol, nervoznost in enaki! _simptomi želodčne nerednosti se _ . ,, i hitro izgube. V vseh lekarnah. Vzo- [ Irska je v zemljepisnem pome-! rec dobite od Jos. Triner Co., 1333 nu za pa dni otok britske evropske S. Ashland Ave., Chicago, 111: posesti in meri 84,436 četvornih' Kl PON ZA BREZPLAtST VZOREC kilometrov. Danes, šteje okoli iliri j i*!*- 7- milijooe duš. Od Anglije jo loči j ................................ Irsko morje in prekop sv. Jdri^aJ 7///™!™™™; POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA 'GLAS NARODA 216 West 18 Street New "GLAS NARODA" NEW YORK. FRIDAY, JANTAR? 1», 1930 The LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA ARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York t i IGRE RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLITVENIKI: Marij* lartatatje: v l<4»tiMi ittuw ... V fit*«* t«tx'»tt ..... • KHijii fmiii ... * rtuii u^ajes Tvnttt» Kajaki titMii: » f ti* t Ho THXIIIM ... V fi»«> |>talHN« ,,, V fitttt UMiji' VrUIM Hkrbi ta Aim: Računar v LrvnJti in dinarski veljavi ......................... .Ni) l.tIH 1JHI 171» 1 -11« .75 Nike i c živalstva, trdo vem na .. JI Nl*ten*fca lutrwina mladina. «4i-ri:» 4jJ »trani ............. Stav. italijansk iin italijanski slov. fim ar ...................... 1.30 Spretna knbarira. tnlo vezana ....LIS I X >»rto 1'iMno rt»rr In Mtr zaveze, I.TO !«■]•*• trdo vezana ..............S.— kuhinja pri kraljici goejl Miki JO! voljca 1914.1»...............1X5 Raj ae Je Markaru sanjale...... „ , ,__ ^ Kazakl ........................ JO i Modes«*. trd" Križe* pot. roman (Bar) trd. ve«. L10> broft- .......... Kri ter pol patra Kupljenika .70 straha« volno Kaj se Je izmislil dr. Oka.......45 SIPmbote —' Kraljevič berač ................ J5j Štiri smrti. 4. zv............... J5 I Levstike v i zbrani sipsl....... M Smrt pred hišo .......... ! Stanler v Afriki ........ Strup iz Judeje .......... __Spomin znanega potovalen "t ! j Stritarjeva Antbol oglja bro* .. Jo I. rv. Peni — Ode in elegije — Soneti« — Romance, balade In legende — Tolmač (Levstik) . .40 JO JS5 .85 JO .75 lil Sadno vino ........ Sjndria nev armi>t ... Hit Sadje v gospodinj'*! \ ti 1.20 1 JO .4« sl 2. zv. Otročje igro v pesencah — lUzli^e poezije — Zabavljiee ln jiu^i«*e -- Jeza na Paruas. — LJodskl Gals — KralJ»*dvorsld roki ;«»11 ......... Znanwst in vera (Veheri ........1-50 .-Miljonar brez denarja Malo življenje ..... 70 iStste Šesto, povest 1» Abrucev .. Si.i medvedjega lovca. Potopisni ro-nifln •••••• •••• A JO Hrvatski molitveniki: I Ijrha Minrosfl, fina vez. najfinejša ves ..... ........L— ........1.60 Hlov a Roga p mir ljudem, fina ves 1 JO nsjfii i v. z . .............j.Ml Svenčee nebeški, v platno .......JtO fin* vez ....................L— %'iruar. najfintjš* ves .......... 1.00 Angleški molitveniki: (ia mladino) Child* Praj ertfeook : v barvajte |>latiiH*e vezano V Isto k«*j* (Za odrasle) liey of lleaven: v fino umije vezano . Cat hot i r Pocket Manual: v fino u-tiie vezano . .»i .1.1« 70 1.1»» 1.150 J tO .....I JO 5. zv. Slika Levstika ln njegove ..... JO kritike in polemike............ tl*Mr"-*- Ljubljanske alike, Illfini lastnik. ......Z'"*> Trgovec. Kupčljskl stražnik, U- radnlk. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, Itd................. .70 ... .so .... 1.— ... JO Stric T« ' Študent naj bo. V. zv...... Sveta Notburga ........... Spisje, male iioveetl ....... Svitanje (Govekar) ...... St^zoslfdff »»OOOOOOOOOOOOM4 Šopek Samotarke ........... Sveta noč ................ Svetlobo'In seaco.......... Slike (Me&ko) ............. nAKESPEAREVA DELA: JO J5 .... JO .... .36 ____ JO ... 1-iO .....CO ,73 Martinet, trdo vez. St. 54. St. 55. St. 56. St. 57. L. V aaeteia................L— L'jetmk tare* inc. veseloigra v 2. Namišljen ibolnik ...... JO dejanjih .................... j« To in onkraj Sotle Tarzanov a mladost JO Veronika Deseniška, trda ves 1.13 Za krli in avobodo, Icrokaž v Stev. 58. Glad (Bamsonl .... JO dejanjih .................... St. 50. (r>ootojevskl) Zapiski ls j mrtvega doma. 1. del..........1« 1J« 5. Ste-v. 00. ljudski oder: (Dostojevski) Zapiski Ia M. zv. II. del ........1__15. zv. Tihotapec, 5 dejanj . Po 12 letih. 4 dejanja JS .m .6« St. Gl. (Gol ar i Bratje hi sestre .75 Zbirka Ijudtikih ter: St. «2. MJoL 1. del. (Dostojevski) JO Z naših gora ..................l,— St. 63. Idijot, II. del .......... JO 3, snopi«. Mlin pod zemljo. Sv. St. 64. Idijot. III. del.......... JO -.Neia, Sanje ................... Stcv. 65. Idijot. IV. dol ...... .90 13 snopih Veslatka, Smrt Marije Vsi 4 deli ..............3.25 ] device, Marijin olrok .........31» St. B6. Kamela, skozi uho šivan- iU , Sv. Boštjan, .funaška ke, veseloigra .................43 oel*l«,». Materin blaeoalov ____ JO (15. Knnpi«. Turki pred Dunajem, Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica. Čr- tif6 00«00000#0000000004»«0000 Slovenski pisatelji IV. sv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ••*t*ts»»c****s Fabjola In Neia ............ J© 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO PESMI IN POEZUE: Lira, srednJrloLska. 2. zvezka skupaj ........................... Trogtasai mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (A?ja8) — 3. zvezek: I'talm 118; Ti veselo pt'J; Na dan; 1'lvna nnč ....... JO broširano........... Z!] Othclo ..... . Sen Kresne Tik za fronto ............... Tatič, (Bevki, trd. vez. ..... Tri indijanske povesti ....... (Tunel. spe. roman............ Trenutki oddiha ............. noči .70 .70 .70 RAZNE POVESTI in ROMANI: Maron. krščanski nuna ....... deček iz Llba- JJ5 ! SPLOŠNA KNJIŽICA: Mladih zanikerneiov lastni iivo- topis ........................ .85 Mlinarjev Janez ................ Jt Musollno ...................... 75 Amerika, povsod dobro, i najbolje „............. Agitator JO (Mxritto knjicovodatvo ............2JO Perotninarstvo, trd. ves. ........1J0 Perotninarsl v o, broš. ............130 Prva čltaidia, ve*............... .75 Prva nemoč. Dr. M. Rua ........L~ Pratlla sa «Uka .............. JS Prikrojevanja perila po ilvotvl Herač s stopnjir pri sv. Roku .. I ti a ivard, broft... Mimo življenja ...... Mrtvo mesto ........ Routan*u-ne «lnš«' ..... t'vetke ........................ Tesar Jožef II................. t'velina Itorocrajska ............ Čarov nira ...................... Čebel ira ........................ Črtice iz življenja na kmetih .... Drobi/, iu razne povesti spisal Milčlnskl .............. I »arov ana. zgodovinska povest .. I>ekle Uiza .................... Dalmatinske povesti ............ Dolga roka .................... Do Dhrida in Bitolja .......... Deteljica ....................... I koli z orožjem ................ Don K i šot iz Ijs M an be.......... Dve sliki. — Njiva. Starka — (Me£ko) .................... JO Morski razliojnk .60 Na različnih potih ........ .(15 Notarjv nos. humoreska .40 Narod, ki izmlra .......... J5 NaAa vas. II. del, 9 povesti .60 Nova Krotika. trdo vez. ... .33 Naša leta. trd. vez. ....... .20 broži rano .............. .26 .70 JO Na Indijskih otokih ..... Naši ljudje ............. Nekaj iz ruske zgonovir? Nihilist ................. .40 .. JS .40 JO . .70 . JO .69 . JO . .40 . .35 broširano .................... .35 St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 181 str., broš... JO St. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani .................... J St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ...........................JO St. 5 (Fran Milttnskl) Gospod Fr idol in Žolna in njegova družina veselomodre črtiee 711 strani, broširano ................ .25 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko ndaditio priredila 1'tva, 111 str., broš............35 Stev. 8. Akt. štev. 113.......... .75 Turki pred Dunajem ....... Tigrovi zobje ................ 1.— K Tri legende o razpelu, trd. vez. Tisoč in ena noč (Raj>e» voz. mala izdaja ............Ji«je obzorje, (Gam;I, i Narodna pesmarica Akropolis in Piramide .........80 broširano....................go •jO Azazel, trdo vez. ................_ ^jjj Balade in romance, trda vez.....,1.35 jI Bob za mladi zob. trda vez.....40 *ir**or*i«'e«'e poezije ............ "" Godec; Pored narodnih pravic o Vrhkem jezeru. (A. Funtcki — Trdo vezano ............... (Ttva) ........... trdo vez-tno ............. 5- zvezek: Js4>; V mraku: Dneva nam prli*>lji žar; Z vem-em tem ovenčam slavo; Triglav ...... *!. zvezek : (»poinin k veselju ; Sve. ta noč; Stražniki; Hvalite Go-stmmIs; Občutki; Geslo...... ■I. zvezek: SlanVk; Zaoa^kfm »-prevodu; Geslo iTezek : n o>r»-.'-iti j,, hotl Imp-ftiin zlu>r» ; 1'rljatelji in sen-03 (mešan zlkor) ; Stoji, solnčlce stoj; K met j-ki h i 51 ............ CERKVENE PESMI: Domači etasi. Cerkvene pe^ml za m<-san zlw^r .................... 12. Tanlum Krco. (Tremrl) .... Mašne pesmi za me^an zbor. — (Sattuerj ................... 12 Pance Lingua Tan (um Ergo Go* nitori. (F«jerster> ............ 12 Pange Lineua Tantum Ergo Ge- nltori (Gerblč) .............. Hvalile Gospo ................ 10 obhajilnil: in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu, t < irun?» ...___ .40 .30 Tisoč in ena noč I. zvezek ......... 11................. 111................. KNJIGE SKPPAJ Ura z angeli ........... V robstvu (3fatlčič) ..... V gorskem zakotju .-.. Narics (Gruden;, broš........... .....Primorske pesmi, (Gruden^, vez, .....1-4® Slutne (Albreht) broft........... .....1-30 Pohorske poti (Glaser) broš. .... .... $3.75 Prešernove poezije ............. .....12« .....125 Oton Zupančič: Missa in honorein St. Joscphi — I< Posaehnlk » ................ Kyrie .......................... ..........vvetemu Kešnji-mu telesu — k j raviji iraa Tez.....60 Slovenska narodna lirika ...... JO Ulične. «l"'Ht.....* Velikonočne, božične ln novoletne ducat ...........................49 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša. ilu<-at.............40 I»o^aru*-zne ..........................,00 PKOROKOVALNE KARTE — - I PESMI Z NOTAMI: J»O gt. 12 .25 dejanjih, 91 btr. St. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, (»oslovenll U. Žun, 112 t sr.. broft. ........ St. 14. (Dr. Kari EnglLši Denar, narodno.gostiodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria, 230 str., broš.......................... Vojska na Batkanu, s slikami Volk spokornik in druse povesti 1.— Trdo vezan«* .................... 1.25 j Valetin Vodnika izbrani spisi I Vodnik svojemu narodu ...... i Vodnikova pratika 1. 1927.... J5 j Vodnikova pratika 1. 1928 ---- Vodniki in preporaki ........ Vladka in Metka ............ ■ Zmisel smrti ................ •33 Zadnje dnevi nesrečnrga kralja I Za kruhom, povest .......... Zadnja kmečka vojska 1 pravljica v 4. _ - , . .broft.......... ^'Zwtaja pravda broš. JO; .5 NOVE rr SMI S SPREMLJEVANJEM .601 KLAVIRJA .25! Album slov. narodnih pesmi JPrelovecl ................................ Šest narodnih pesmi (Prelovec) .89 25 Pesmarica iroških zborov JO j (Balatka) ............................... .50 JO i MEŠANI in MOŠKI ZBOR JO Priložnostne pesmi (Crumi .., .60 1 Slovenski akordi (Adamič) : .60! ».I. zvezek ................... J5; n. zvezek .................. .75! Pomladanski odmevi. I. in II. zv.. .1.10 .75 A0 Požiralec Povesti (Kuhar) 5 Devica Orleanska .............. JO ____1J0 Duhovni boj ................... JO ____1.00 Dedek je pravil; Marinka in fikra- t jelil •Avoo*«**«*oooooooo*#p* Povesti, i »osmi v prozi (Baudelaire) ! trdo vezano.................. L Elizabeta ...................... J5 Fabljota ali cerkev v Katakombah .45 Pran Baron Trenk ............. .35 Kilotofska /godba .............. .00 Fra Diavolo .................... JO Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 eriškl državljan .15 Caspodarira svr(a..... vedenj«--------GodČevskl katekizem ........... Gostilne v stari LjcbMaal ..... Grška Mitologija .............. Gusarji ....................... Eladži Murat (Tolstoj) ....... Rektorjev meč................. Hudi časi. Blage duše, veseloigra Helena (Kmetova) ............ Hudo Brczdno (II. sv.) ....... Humoreske, Groteske In Satire, veza no .................... broširano ................. ...40 JS .00 L— . .75 .60 .50 •.75 J5 JO JO 1.— .25 St. 15. Edmond in Jules de G .60 court, Renee Alnuperin..........40 St 10. (Janka £^amec) Življenje. pesmi, 11*J str^ broft. .........45 št. 17. (Prosjier Marimee) Verne duše v vicah, povest, p revel Mir. ko Pretnar. 80 str. ............ 30 Pri stricu ...................... f^jšt. 38- (Jarosl. Vrchlickyl Oporoka lukovškega grajščaka, vese- Plat Po strani klobuk ... .40 ... .351 Zgodovina o nevidnem Človeku .. .35 Zmaj is Bosne .................70 Zlatarjevo zlato ................ .90 •3® Za miljoni .................... JO Za miljoni .....................o5 Življenje slov. trpina, Izbrani spisi A leftover, 3. zv. skui»aj ........1.50 Zvesti sin, povesi .............. .25 Zlat okopi ........................ -0 Ženini nase Koprnele ...........45 Zmote in konec gdč. Pavle.......45 Zlata vas ...................... JO Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 .80 Hči paj>eža vez.............. Iz dežele potresov .............. .75 lilet g. Brončka................1.20 Izbrani spisi dr. IL Dolenca.....60 Iz tajnosti pri rode.............. JO Is modernega sveta, trdo vez. 1.60 Igračke. broSlrano ............. JO J IPrilfC oaoo«o«oooo««4o*poo*nooo «75 Ja Kuje .......r................ JO Janko In Metka (sa otroke) ---- JO Jrraat Zmagovit*, Med plazovi.. JO Jutri (Strug) trd. v..............75 bro«. ....................... Jurčičevi spisi: Popolna ladaja vseh 1O rveakov, lepo vezanih ..................10.— Prst božjt .................... JO Patri a, povest Iz irske Junafike do- dobe • « • o * * o o o • o o • o 0 0 • • o • • • * • Po gorah Ig dolinah............ JO Pod krivo Jelko. Povest Ia Časov ro kovnjačev na Krenjskem...... JO Pol litra vipavca .............. .60 Posiedujl Mehikance .......... JO Pravljice H. M ajar ............ JO Predtržanl, PreSen In oiki v gramofonu .. svet- Prigodbe Čebelice Maje. trda vez...l.— Ptice selivke, trda vez.......... 75 Pred nevihto .................. JS Pravljice in pripovedke (Košutnlk) 1. zvezek .....................40 2. zvesek ,.•«,*,*«•*•,••.., «49 lolgra v cuem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. .. JS Št. 10. (Gerfcart Hnuptxnan) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra.. broft. ...... JO 1 St. 20. (Jul. Zeyer) GompaČi In Komuraaakl, japonski roman. Ia čefičine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš. ............ .IS St. 21. (Fridolin žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic. II., 73 Str. brOS. noooooooooooooooo*oooooo *«S 61. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ Zbirka II. del ....................... .40 Znamenje štirih (Doyle) ....... JO Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem ln nieCeni .............. S,— Zločin in kazen ................1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Muznika ...... .70 Z naših gora ...................1 Zvestoba do groba ..............1J0 Popotniki .... Poznava Boga PlfM • •••••••••••••••#00000 Povoden! .................. Praški judek .............. Prisega Huronskega gttvnrjn Prrtč Pi^ranjanje leeso ... JO _____ JS St. 23. (Sopboklea) Antigone, talna igra. poslov. C. Golar, 00 strM broširano .................... Št 24. (K L Bnlvrer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., bros. Št. 25. II. del Št. 26. (L. Andrejev) Črne rim. poslov. Josip Vidmar. 82 str. .40 < broš. M\ JO I St. 27. ____(Cm see) .............1^—1 Rabi ji, trda vez................ .7S| Rdeča megla .................. .751 Št 23. Revolucija na PoUmil-y .... JI Št 31. tam 1J0 treh are.................1.— (Fran Erjavec) 80 str., broft. Št 38. na 1 Rdeča In Rdeča megla .... Slovenski šaljivec JS .70 CM. JS Št 47. JO Štev. 48. JO!Štev. 00. Jt t Št LS0 At. 00. JOdt 5L S^^Wlltf T ftijDi,. hroAi v c o t o i 0. zvezek: Dr. Zober — broftirano ...............0.. .78 Juan Miserija (Povesti iz Spnaskega življenja .................... .00 Kako s«n se Jaz Ukal Sueški intaH* ................. štev 30 Ia (Aleftovoc) L ovsBok ......... JO Sodnikovi........................7s Št 40. Kako sem ae Ja> Ukal Sobice Ia (Alešovec) II. sv............. J8,Skozi Kako sem ae jaz likal (AleOneec) IIL zvezek........ irata. povest lz mlsljo-nov v Koreji .............. Reka roko .............. JS Živeti .................. JS (Gaj SalustlJ ftrtsp) Vej- — Ingota, poslov, krt. Dok* ler, 123 strani, bro«. ..*....... JO Št 30. (Ksaver lieftko) Listki, 144 strani .................. JS št. 37. Domače živali........... št. 38. Tarzan In svet ........L— .4» živali .... JO rfn ........ JO trd vfi 0 0..1.K Dt oot ZBIRKA SLOVENSKIH PO VRSTI L sv. Vojn 1 mir aH 2. zv. Hud« 3. iv. Vesele povesti............ 4. v z. Povesti ln slike .......... 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakda-nji kruh ...................... 0 SPISI ZA MLADIKO: T.ANGL) 2. zv. trdo veaano. Pripovedke ln peoml .....•..•.•••••.•••••... 3. av. trdo venono. Vsebuje 12 po* vesti ........................ JS JS JS J5 JS 4. sv. trdo vesti ... Voebuje 8. po- 5. sv. trdo veaano. Ylnakl brat 8. sv. trdo noao. Vsebuje 10 po- icotl ...,m«............ JO JO JO JO JO ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija ....1.80 Stenski zemljevid Slovenije zndovljatvo, 3 zvezki skupaj ..L—-Kupleta Kuza Muca (Parma)___.40 rt, ■ .^g^fe^Kžaža .4 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Ecbad ...2J0 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 3, ln 3. av. Skupaj...................L— Alal>ama, Arkansas. Arizona. Colorado, Kansas, Krnturky in Tennessee, Oklahoma, I odi an a, .Montana. Mississippi, Washing- , tun, Wyoming, vsaki po ...... Zbtljevldi: .. Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan. Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ........................ Velika stenska mapa Evrunn ....S.—* .40 Igrokaz v S. dejanj Cyran de DOROk. Kerolčna komedija v petih deSnnJihi Trdo vo- Edela, drama ▼ 4. dej. Marta, Semenj ▼ dejanja ...................... Ob voj*L Ifrokn« v Odrih olikah MALE PESMARICE: Št 1. Srbske narodne himne .. 1J št la. Sto čutiš, Srbine tužul .. .15 Št 2. Zrlnjokl Frankopan........15 Št. 10. Na planino ...............15 m Št 11. Zvečer ...................15 ca Št 12. Vasovalec ...............15 t Narodne pesmi za mladico (21-rovnlk) 3 zrezki skupaj ........ J# čar .Mle^lneko Igra s tmljfs v i dejKnjm .................. L V JL dramo v 8 dojenjih o Igro* (Čhpek). ven, .... & dejanj, trda ven 1 (Medved) .r JS («001) (Ferjanač) .15 (Pregelj) •» Naročilom je -priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Co poiljete gotovino, rekomamdirajtš pismo. Ne naroiajie knjig, katerih «4 O centi; n. Knjig* pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St^ New York PRAV VSAKDO — kdo? kaj iiče; kdoi kaj ponoja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imaja čudovit uapeK — MALI OCCASI v-GfaaNaro!!** NEW YORK. FRIDAY, JANUARY It. 19M The LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A. PO UZORCU VELIKEGA PARNIKA V METE2U Prrdvcrrajnnjim sta w poročil i I'm tern je i trdila dolga vožnja z te -trintro In naporna pot do zavetišča A vse to sta prebila t lahkoto. iaZjc nego krfaj prej Napurnoati »n te* iv«* vweh vr»C >e prepajal čuden car ki Ju Je spodbuja! do ljube/. -nivi ( brez števila Potem je pri Sel večer na klopict ob peči, čakanje v medli »vetiobi Topla eustvj» H) Jima krajšala dolg; čas in oči ac jima niso hotele utruditi. Potiho-Itta. z x imolkitrn glasom sto si Se-pK«Lk itnrdf brec pomena in st »linkaia vlAlnr roke In nato Je sledila noč v koči. okoli katere je div jat vihar Severovzhodnik je udar«, jai trdo ob fcrarne stene. Silil je «fc< z) špranje in odnašal vse. kar ni biki trdno pribito na kočo. V spai-niol je bilo ledeno mrzlo, duh po tnegu in po senu sta m mešala v nekaj opojno sladkega. Trava, ki je mašila špranje in luknje, j« si-getalx, nekje J« ivligal veter in Jeklena iica je brnela in zvenela v vseh zvokih, vsepovsod je prasketalo in hreščalo. Toda njima se te sdcla noč tiha in topla ... .mvo jutro Ju Je potem videlo, ko r la »tremila na dolgih deskah po beli planoti proti gorskim vrhom. £ bliskovito naglico sta drčala pre ko prasne beUne, skozi solnčni le- i aket m spreminjasti kristal. Vož-| nja skozi deželo čudežev, sta misli-i la otoat Njescova sled je bila njena1 sled Pazljivo je gledala na konca) sv« ilh smuči Potem so padle sence čez belino j Brezoblične. sive pege. ki so hitro' naraščale in kmalu pokrile &lrno planjavo, ki ao Jo rezale neštete i Htrn.gr Iz ledeniških raapok so iz | ainle mavrične barve, čudoviti Utoni« .•■K i' gub rad. . in na mesto Sarkega iskre-ie si topi l top odsoj Obrisi pror-vrhov so se razblinil in se iz-I v meglene daljave Prozorno •.te proge so sr zavrtimi le vse- naokrog. se zgostile in spet razpr-Terki mračni oblaki so udar - it» jai) B«a II i dvi a nizkem neba drug ob druse grmadi 11 in se r a/begava-novo brzino Tu in tam se Jc il kotna j viden prah s sive sneinc od** le V majhnih stebrih je lahkotno plesal po njej. čim dalje hitreje hipoma »e je dvignil «tr-{ mo in visoko v srak Veter se je za-dr val ob veter in iz stebričev so postale Uroke, debele stene. Potem ao pri plesale od zadaj »e-Jtke kosminr prvotno redke in mokre Toda od hipa do hipa je njih j Število naraščalo, postajale s o manjše, dokler niso bile podobne neanatnim zvezdicam, ki so se vrnile i neba v ogromni mnoiln! Neprestano »o padale neprestano In vihar Je postajal čim dalje sil-nrjši Tulec je divjal skozi metez Zdelo se Je, d i se premika vsa ledena poljana Griči in snežne strehe ao se porajale, kaker da jih gradijo nevidne roke strahev, in hipoma so ae razpršile spet v vse rmeri Prašek, ki je bil komaj legel na tla, se Je nenadoma vrtincil spet v višavo in se premetaval sem in tja V pojočem in hrumečem u-zračju so nastajali zidovi in krogi. Počasi je rini! mož svoje deske skozi težko maso. Dokler ni mogel več in ni vide? več ne najprej ne lazaj. Ko Je prispela mlada žena sa zasopela do njega, je poskusil, da bi se nasmehljal. Ni se mu posrečilo. obrazne mlSiee so mu bile trpnile v ostrem mrazu. Zakričal je nekoliko spodbujojačih besed. Ni ga sllšila, videla je samo. kako scHmu gibljejo csinjene ustnice. Zdrknila Je čisto blizu do njega, mu oddrgmla led z obrvi in mu o-tepla. kolikor je pač šlo, sneg s prsi In on ji je dihal v obraz in ji drgnil roke, da bi se cgrele. Potem sta se obrnila. Hropeč in z bolestnih strahom v srcu sta o-rala po svoji lastni sledi, ki je bila komaj Se vidna. Vihar Ju je oslepil in ogiužil, razbičal ie jima lica, ju omamil, da sta se opotekala in — izgubila smer. Nista tarnala Molče sta pogledala v solzne oči in stopila naprej, korakoma. Med varljivimi snežnimi streh -ni. preko zavratnih razpok, nad stisnjenim in razmeh-čanim snegom. Previdno je otipaval mož s palicama pot. Deset korakov za njim se je borila njegova žena z viharje/h S poslednjo močjo. Videla je ljubljenega človeka le kot temno, brezoblično liso. ki sc je premikala dalje, vedno dalje.... Potem je hipoma obstala poleg njega. Zakaj te je ustavil? Počaji mu je .sla z roko preko belih obrvi, mu obrisala sneg 7 ramen, sc držala ravno in s takšnim izrazom, kakor da ji ni težko nadaljevati pot. Trudno Je dvignila roko in pokazala okreg sebe. Stala sta mod divjimi razpokami. Poti so bile ozke in nevarne. Sneg je ležal ver stisnjen na ledu. nihče ne bi mogel slutiti, kje visi brez vsake opore nad prepadi In vihar je bil tako silen, da si re majal v njem Naj počaka. Ji je zakričal v uho. poiskal bo boljše pot. Prikimali jc. Prcasi Je izginila temna lisa v beli puščavi. In čakal Je ... Vihar se je polegel, metež je prenehal. Na nebu so se zablestile zvezde. Padla je noč In potem še je zdanilo. Čakala Je zaman Z otrplimi udi se je dvi- gnila ii svojega snežnega ležišča . in si poiskala pot iz zmešnjave le- ( deniskih razpok. Našlo jo je kmalu Tudi zavetišče je našla. Ali je, nje mož že prispel? Ne... Dan je prešel in rešilna ekspedi- J cija se je vrnila. Neki možakar je menil, da ga bodo morda našli, ko se bo stajal sneg. 7000 OTROK SE POROČI V ENEM TEDNU Kakor poročajo iz Bombaya. je bilo v okraju Ahmedabada sklenjeno zadnji teden preko 7000 za- konov med otroki do 8 leta. število ( pa se bo v zadnjih tednih decern- , brc vsekakor še znatno /višalo. Ta- j ki otroški zakoni so bili v Indiji doslej nekaj običajnega, zato je vlada sprejela novo zakonito določbo. ki stopi z novim letom v ve- j Uavo in po kateri bedo zakoni pr moških pred dovršenim osemnajstim in pri ženskah pred dovršenim štirinajstim letom ne dopust-j ni. Indijci zato porabljajo zadn c tedne, da pomože in poženijo koli- I kor mogoče dečkov in deklic, pre- j den jim zakonita določba onemo- * goči dosedanji način ženitve mladoletnih. V eni stvari zavzemata Ford in * veliki izumitelj Edison enako sta-j iišče; kadar gre namreč za diskusijo o vprašanju: kaj svet danes na j nujne je potrebuje? Nobeden noče biti didaktičen in povedati Ufto j eno . kar jc ^vetu najbolj po-jtrebno. Vzlic temu p- traum v ti., da imata eba v mislih i io ree ka-dur nanese pc^ovor n«? Mvari. namreč: avtomatično rich »c ' ."»troje, ki ne bi potrebovali ni.*akr>nc j človeške postrežbe. Cujmo. kuf pravi o tem preblet r.i Edi- >n: T nji. 1:1 '1'l.no narji avKua-ro nam princ: li i e mar aka-igj-dno t v nisi jnUic trijski — vključno osen i urni delav- ci- v .li!.. Co'aj pa jc čas. :vn lit! !!3 1: nsiruk ij iv >m •':(»> dcl.ij./rili (cr. mii prav za prav iv .ne \ ! i i icnemu popoln una trote v. ka-saj z * ima- Edison ne vidi jjrr.vea vzroka, j zakaj nrtj bi o obli ka, izdelovala ba: n - r< ko. "Zakaj n ij n it* ne stroj" ie dejal, "pri kat^enj i bi enem koncu Je?I j v.r:j bla«?o, k1 bi na drugem l*meu v obiiki suknjičev ali his : prihajalo z.'t iz njega?" \ newycrskcm pristanišču vzbuja \c!ik< pezernost majhen pamik, Ui i« .7?;ra.ifii natančno i nat.tiu painrka "Columbus '. Pamik i:r= dva vijaka in dvr. rmtorja. V njeni j" jrcslora ra i »-i bc. y Ford in Edison. (I/ razgovora >1. K. Wiescharta s slavnima Američanom; dan.i^.- j Kaj b: i?jši in i ! rji ž POZIV ! Vsi naročniki katerin* je, oziroma ho v kratkem j pošla naročnina z.a list, so naprošeni. da jo po mo-žnosti čimprej obnove. —j Uprava lista. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 ao izšle. Oni, ki »o jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za $1.50- KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRATiKA vsebuje veliko sanimivosti h naravoslovja, n aro do- 4 pitja, fialke ter rasne dragocene nasvete sa hiio in V BORB! ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga b« pocrbno zanimala ameriške Slovence, ker |e v nji več sanimivtb slik ameriških Jugoslovanov, k* ao ao med vojno savsemall ca Jugoslavijo. LECTOV GRAD — je sanimiva povest mladega pisatelja J C S A KOZAKA. ZGREŠENI CILJI sanimall slehernega žitatelja. Pisatelj Slavko Saviniek je zajel snov sa svojo povest globoko Iz I iivljenja. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York. N. Y. Kako sc potu- j je v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor Je nanvoj^n po to rati s stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi h drugih stvareh. Vsled naie dolgoletne izkušnje Vam m( unortn« dati najboljša potisnila in pripo-' ročamo vedns ie prvo vrstne torso- parnike. Tudi nedriavljanl nnmrt}« potovati t stari kr*J . ture in energij" da b; delo zrastlo do vrha. Med mnogoštevilnimi slavn;nn učenjaki in izumitelji, ki sem jih sprrnri pz laborat ?rijDi. nisem na .še! not-enega, l:i ne bi bil prepri- nc. ko pa \idijo. d^. t?.ki rao-ženejo tudi avtomobile. Nefcc-g ' clne pa se bo n.mara le komu p svetilo, da bencinski motorji ni-sr. n:ij:x}!j primerni za letala. Kar d?.:: imenujemo letalske moterj? r v rrsni- i sani'.- avtomobilski mo-i":ji, zasnovani in zgrajeni po isilii : nevnih pravilih Seveda danes še i p "iprr vlja obed I: b /J: nepotrebnega "ruda. tr.u J .'lednjič privesti do nečeta no-j vtga. Tudi to bi bil iz •.:m: izum, ci-" tar blagoslova potrebuje ves svet >i< vrnemo cr.sliti da se mora v,«-:«, tc, jc bile doslej r.stvarji neg.: in dograjenega, prištevati mcc najboljše. kar j j mcfoie. Ka* smo d< lej dosegli, sumi cpravi.-u-jc rja.io trditev, da korakamo kvišku i.i naprej. Mnot?e preobrazb, in izpiememb" so že n.nui Fomislimo le. koliko easa. denarja m ti uda se p:>tre i ako se za večjo skupin1 ljudi na iir. v tisoč hi ah hkrati AU n; bi ka/al' ml.td:ii ij'.;.J|. . z rit: na i/uiii nekikar kuhaije kjer bi s ».• lah K brer. p nosti kuhale kar z:t lua liudi ob tnem'.1 Oolo.t prid' eas k' - in bo nikjer vej kuhalo za eno sam- ri clružir ^. Kak na bo ta :tl. aiosi ou:;o t*a. iix.il p *, If' can. da bc razdobje 50 let in v iletnem j ridelku njive kromp'rja ie najdbah daleč prekosilo pretečono i ]iko alk riola. da bi z njim lahko n-hče ne ve, kak en bo letalski motel bodo7 nos'i. Gotovo pa je. da b; 'iv l .itivi karakteristične li.;tnosti; te? el bo poč; ineje 'kar je v prvi \r:l potrebno za pristajanjeza-nr bo v obratu, vsi deli ba- ti < p polnema uravnovešeni in i :rri j( n bc za gorivo, ki bo imelo v . bi : :•*» ali petkrat več energije | kuhinja bo.l ket ben -in. j hranila, tob: • Kak n« bo gorivo bodočnosti?' ja? i u ■ Ce -ivo za motorje danes ž:.- lah- • nv;«. ko p:idcbivamo iz sadja -a". v vsaki rastlini, iz katere ga j s vrhe. V Švici K mrči izvleji f kemičnimi proee- ; rrumijem. V ' m-i. i.1 je razpletejo pri vrenju. V j državah grade bc jih nočejo tlakovati z l-som. kamnom in asfaltom. Ali bod i m >rda Edison je tudi omenil pr.ncip j Jaquardcvih statev. s in > ostroumno mišljenega mehanizma, ki pu I st- sedaj izkorišča .-amc pri i/d.-lo-i vanju svilenih blagov in pil avto-matiino sviiajočih klavirjih manjše strojne dele in ki nam . tr'id;i nekdo : §e{ i/u- no ; tiebujejo kr bi za si i lalike j lavec tueatu s d i tega se bedo ccnv dobnih i rt lukt« v mc znižal . Dans- imamo voja riške akademije S V vojake in mornarje. noben ■ si rež-«> strež • en s.un de-n jev hkr.r,!. Z u i-ijakov in po- bo nosti in monia- lcia l-1 v t-o b dr a bij jI za v neštet .'. ii a tlakujejo eetle 7. rrila civilizirani! onske ceste ker a.-1 an> i: mile Stil i' vili državn- cr Z.'k. ak ui. majamo bi ne nijc za r-iH jmati no delujočih Stm tna kosa. V Zirjah pri Sežani je od 1 li*' K dobe. Bcrloii iznajditelji bodo pa- ioo let gnali poljedelski siroj. ix>- ceste bodočnosti vse tlakovan- s tr diin kavčukom? O tem vpra-anj: t.rcben za rbdeltvanje te njive. Sa- tentirah še na tisoče novih stroje ' Kakšne bodo te iznajdbe? Kate- rm nekoga bn ic treba, ki bo oa- se splača razmišljati, rili izumov danes najbolj potrebu- kril. kako bi sc to gorivo pridobi- j V bodočnosti bomo potrebovali jcmc.? Nedavno tega sem ta vpra- | vrle b >1 j srespoiarno kot doslej, ne- I vcbee mnogo več kavčuka. Ko prš-šanja zastavil najgenijalnejšemu | kega, ki bo odkril cencjša goriva ; de čas. ga bomo že umeli pridobi- kakor sc današnja. jan iz Ko 1 n, i. u-Pokojnica j^ v v-ch kro- industrijskerap organizatorju naše doba Henrvu Fordu. Njegovi odgovori so na vso moč vzpobudni in poučni. "Živimo v dobi, je začel Ford. "ki bi biio treba Eraditi hBe na i I'^v in bi jo lahko imenoval komfortno, če- i " rame reži t i problem. Glasom nove ameriške priseljeniške postave, kl je stopila w veljave s prvim julijem, snsis Jif«lma-ska kvota S4S priseljencev late«, m kvota! viseli m Maj^t bubo prosilcem, ki Imajo per da est v U In ti no: Stari** ameriških drtav-IJanov. mošje ameriških dršavliamk, kl so ae po 1. jocij« 1HL čili, žene te 1». leta poljedelcev. TI so «lo prve polovice kvote, polovice pa a e te ne peroneal otroci Ispai SI. onih Bcdršavtjanov, U m MM stavno pripnščonl v to no Mvsnje. Za vsa te SAKSER STATE BANK aa cobhamst prav še ni tako udobAa kakor bo v bodočnosti. To je šele začetek; mnogo bo treba še storiti. V kritičnih razpravah se sem pa tja trdi, da je naša doba doba stroja. To je gotovo res; rli oni, ki naprej trdijo, da s., je ^življenje zaradi tega mehaniziralo. so nazadnjaški v svojem mišljenju. Človek je stroj samo ukrotil — nič drugega. Oni pa, ki trdijo, da smo dosegli industrijske dobo. bodo doživeli presenečenje. Prava doba industrije, ki je še pred nami, ne bo tako hrupna, pač pa lepša, pravičnejša za dosego nekega ugodnega življen-skega nivoja pripravnejša od seda nje". "Kakšnih izumov bi danes naj-nujneje potrebovali', — sem vprašal Forda, "da ti čim pr?j prišli v idealno industrijsko dobo?" "Ako se mlad človek danes želi ukvarjati s kako reč jo. ki ima ve-Uko bodočnost", je odvrnil Ford, "tedaj naj se ukvarja z letalstvom. Potreboval bo mnogo pripomočkov Najprvo naj se pouči, kaj vse je bilo treba premagati in storiti, preden so se letala razvila do sedanje popolnosti. Žal, da nam še vedne manjkajo letalski stroji, na katerih bi se mladina lahko učila. Fant- vati na ta ali drus< način. Mr. Edison je po dolgotrajnem iskanju r; t-šel rastlino, ki v velikih količinah izloča gumiju slično snov. in ki i: sreči, povsod dobro uspeva. P;- vi da b; kavčuk, ki m: bo pnei bival iz te rastline, lahko zalagal ve-ameriški trg s to prepotrebno snovjo, za primer, da bi bila Amerika kdaj odrezana od uvoza iz inozemstva. Akc ima rastlina, ki izloča gu-Zakaj bi ne bilo mogoče pretvar- . mijev :ck, morda e kake druge jati premoga v električni tok na V bodočnosti ro bedo mesta najbrž ogrevala z elektriko. V ta namen rc b ljši način. Poskušati mo-kako bi s^ tanevanja najuspešnejše izolirali preti mrazu. Ko sc to posreči, bomo stanovali poleti lepo v hladnem. pozimi pa na tapiem. kapi preminula Irm znane ro 'bin" Ivana a J c d r. eg a kmetova len. t.la ze!< priljubljena fih. Ravm f - let je isti dan minulo rrlkar jr umrl njen brat Jvko. Po kojnici biae, spomin, žalujf mi na-šc sožalie! ta način, da bi se z njim kar pod zemljo — v rudnikih — gnali električni generatorji, ki bi po daljnovodih napajali mesta in deželo z električno energijo, ne da bi biio treba premog trudoma spravljati iz rovov na površje. Tudi tega ce bo treba lrtiti v bodočnosti. Ko pride čas. se bodo že našla sredstva, in pota. kako preskrbeti radostne množine vode, ki je potrebna za kondenzaeijo pare. Nn strehi ene mojih tovarn v Michigan smo že zgradili takšno umetno jezero, ki služi v ta nam?n. Nedavno tega sem tudi začel urejevati da bom v bodoče dobival pogonsko silo za svoje tovarne po žicah, namesto da bi mi jo dovažale fv o-bliki premoga) kolone težko nato-vorjenih avtomobilov". Potem je Ford omenil, da se nudi še mnogo možnosti izumiti to ali ono reč, ustrezaj odo potrebam, ki jih terjata čas in napredek; vsaj nekaj, kar se tiče vsakega človeka. koristne lastnosti, nam bo Edison že še razodel o pravem času'. BLAZNIKOVIH PRATIK — nimamo več v zalogi. Zato jih ne naročaite. Knjigama Glas Naroda. »a: awsr- m:..-..: • - ter*rasa* Pozor Rojaki! j Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 2 I 6 West I 8th Street New York je, ki se zanimajo za letale, in se ki mora težko delati. ukvarjajo z njimi, delajo to, ne da i "Ako bi meni naložili kako delo' bi vedeli, kakšen stroj mora imeti letalo. Povsem prirodno je, če fantje mislijo, da je letala moči poga- je nadaljeval, "ki bi se mi zdelo pretežko, bi si najprvo zadal nalogo: poiskati, kako si ga^,olajšam. Res- Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. S g .-t $ 1 II I I I Ff i i njati samo z bencinskimi motorji, no prizadevanje, da se vsako delo > P "OUI N A ft ODA- NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 1«, 193t The LARGEST SLOVENE DAILY la I ' r. J J Najdenka ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. Stari običaji, ki izumirajo. (Nadaljevanje.) IXba ni videla ničesar prihajati. Sedela Je na vrtu ter plela. — hbOa. Ebba! i . f.V ki»u<* jt, ko je finala tveje ime. Ali ni bil to glas Inge? n. .nuj jt ui.n.Lt premakniti bc. ko so prihajali glasovi bližje: EU.a, Lbba: - late j nato je stala lnga pred njo ter se vprašaje m ojltaje caria vanjo: Zakaj nis* pilila T Vidno sem čakala nate! Sedaj pa sva hoteli * materj poiskati te. Ona je notri, pil tvoji materi. Mati. jaz ne poena m matere! — jc vzkliknila Ebba togotno, — Jaz feim k najcenka, s katero *e gotovo ne smeš igrati! i..ga se je ttcarUa s preetom po čelu ter rekla: N« uo niflt! Kako pa ti bila drugače tukaj? Papa je rekel, da nta« ntjdenka ;n en mora vedeti, kaju papa ve vie! Mahlerjera si |t nalagala in ti si seveda vrjela .3 l.ota j«- bil; sict-r hudobna in lažnjiva. a nrkaj je bilo vendar % njej. kadai Je govorila To Je motala biti resnica, kajti instinktivni občutek je rekel Efcbi, da se Lota v tem slučaju izjemoma ni lagala, kajti druuaCe bi njen c povsem drugače nastopil proti la^njlvki. Skriv-nc&t J« n.orala vlačili nad njenim rojstvom — in naj pravijo vsi, kai hočejo! Ltba ae Je je morala v klonit t zahtevam Inge ter oditi v hišo. Na prlJa/< n način Jt p' zdravila grchcc, kl Jo jc takoj prijela ter poljubila na i ek> tn lica. Ali veš m.1 la. Ebba. da si Ingo ze!o vialoatila. ko nisi hotela vee priti k nam. da se igraš m ucns? Mama. Ebba, je mislila, da se ne sme več igrati z menoj! — Jc vakliknda luna Mala. neumna Ibba Tvoja prijateljica ima tako veliko ko-prnenje po tebi, da te bova takoj vzeli & seboj! Nik.iko obotavljanje ni pomagalo. — morala je iti ž njima. Gospa Letir Jt Jt pilvtzala t.;t, bel predpasnik in nato sta odšli z materjo obe nerazdružijlvl. Priti so morali mimo prodajalne Mahlcrjevih Lota je stala prco vtatml ter delala zrlo velike oči, ko je videla vse tri, Inga e Je porotno vzravnala ter zrla prezirljivo, kot kaka konte-sa. Ni Lilo pevsem brtz premisleka da se je grofica ravno v tem trenutku posebno prijazno sklenila k Ebbi. Ko so prl-sle mimo, se Je Lota prezirljivo nasmehnila: Kako »e otna«a> z Ebbo Line, to najdenko! Lahko mi oporc-ccj , ti krat. - a ct.a Je vednd Ie najdenka! V svoji minule dni izlšli knjigi o srbskih narodnih običajih pripoveduje Tihomlr R. Gjorgjevič mnogo zanimivegi iz življenja na*in bratov Srbov in Hrvatov. V planinskih krajih ali v pokraj.nah. kil piimitivnega zakonskega so se Se nedavno osvobodile turške-1 ga jarma, živi preprosto ljudstvo, Da si zasluži nevesto miLh obhk Ji. V splošnem lahko trdimo o njem, da že izumira, med ljudstvcm. Z njim izginja nekaj, kar je segalo v sive davnine — tja k pračloveku, ki prvim začetkom življenj . Po.itntce! Kako razveseljiva j V -ic-lo ni treba iti 1oq! Kaki I Tudi ta bereda za otroke! pač pa uživati vesele brez šolskih na- pr.bl žno tako kot so živeli njegovi predniki pred stoletji. Skoraj ne-dataknjeno od d našnjega časa in njegovih prevratnih izprememo nam nudi živo sliko časov, iz katerih potekajo zgodbe o kraljeviču Marku, časov junaštva in legendarnih dogodkov, ki jih opevajo narodne pesmi. Vendar je d nes že malo krajev, ki bi bili res nedotaknjeni od današnjega časa. Na vsej črti, v vseh smereh se narod neprestano presnavlja. prehajajoč iz preprostejših življenjskih oblik k višjim, kulturnejšim. Ta proces Je zlasti v krajih, ki so odprti prometu in v katere jc prodrla industrija, tako nagel, da je nekaj let izvršilo večje inpremembe nego prej celo stoletje. Omika napreduje z nagimi koraki. Pred njo se umikajo tudi mnogi častitiljivi običaji, ki so se videli dolgo č vsa narodna svetinja, katere te ni nihče dotaknil. Počasi izg njajo tudi tiste navade, t ki v omikani družbi ni;>o dopustne j in ki so se mc^le držati samo v primitivnih gospodarskih in socialnih roki in odreže pos. Ce pa ugrabi' vlastelinko mož prostega rodu, naj, se ga obesi, ako pa vzame šiloma j devojko svojega stanu, naj se mu ! odsekata obe roki in odreže nos." Ta stroga kazen se je pozneje ponavljala v raznih inačicah; tudi Turki so otmico kaznovali z Ječo in globo. Po črnogorskem zakoniku iz 1. 1798 so otmičarja spodili iz dežele, njegove imetje r zdelili in postopali z njim kakor s morilcem. Popom, ki so opravili nasilno poroko, so vzeli duhovniško čast in oblast in jih eksemplarično kaznovali. Vzlic temu je bil obč.aj tako za-j koreninjen. da je moral n. pr. sib-: ski knez Miloš Ce leta 1820. izd ti odlok, da se otmičar kaznuje z vc-, šali, njegovi pomočniki pa se zapro' v temnico in zakujejo v okove na leto dni ali še več, oziroma obsodijo k najtežjemu delu."* Vuk Karadžič n m jc najboljše' {Cretan je Faraikov — Shipping News — razmerah. Kupovanje nevest Eden takih ljudskih cbiejev ;c n. pr. kupovanje nevest, drugi |e ugrabijenje deklet. Tiho- Poleg kupovanja neveste z blagom ali z denarjem je obstojal med srbskim in hrvaškim ljudstvom sia-rod vni običaj, da i i fant zasluži nevesto z delom pri njenih roditeljih. Tak običaj je znan n. pr. iz Svetega pisma stare zaveze, ki pripoveduje o očaku Jakobu, da je moral služiti pri Labanu d v krat po sedem let. preden je dobil roko Labanove hčeri Raheje. Tudi ta tisočletja stara šega še ni doce- i la izumrla med ljudstvom v juž- opisal, kako sc Je odigravala taka-nem in vzhodnem delu našega na-: le usrabljenje devojke. 'Seveda jc roda. Neka narodna pesem pravi, > imelo v raznih pokrajinah bolj ali jc "dvorilo momce u popa Save, ni manj rrjzlične oblike; ponekod sc radi knjegs »pootavei ni radi vje- jc celo ze pretvorilo v dokaj r.e-re. več radi dvije ščeri popove, rad dolžno, bolj formalno nego dejan-ščere i dilber «lepe> Jane"'. sko ugrabljenje, ker se je vsa za- T i običaj nam polijuje tudi na- deva vnaprej dogovorila med siar-slednja zgodba, ki jo pripoveduje ši in mladenci>. Vuk Karadžič pis? j Ijudst/o okoli Gjegjelije: Neko pop v svojem slov pod beseda "ot- mica". ' Na otmico gredo možjr z orožjem kakor na vojsko. Včasi zasačijo dotično devojko pri čredi na paši, ali pa na poti k studencu, pa jo primejo in odvedejo; dru-gekrati navale v h:šo kakor hajduki, zvežejo dekličnega očeta in brata, nakar poiščejo dekle in ga ugrabijo. Ponekod se razvije prava I je imel hčer v letih, ko so dekleta godna za možitev. Prihajal je snu-bač za snubačem, toda šegavi pop je stavil nič k-j vabljiv pogoj: — Mojo hčer — je pravil, — dobode tL>ti. ki bo služ I pri meni leto dni. in ne ba niti enkrat bolan. Ta po-yoj bi lahko izpolnil marsikak korenjak. toda pop jc hrani snubce s samim toplim kruhom. Dečki so prihaj Ui, služili dva do tri mesece pravcata bitka in poteče dosti kr- nato pa zboleli in nekateri celo u- mir R. Gjurgjevič je zbral o tem mili. Noben ni mogel vztrajati veliko zananivega gradiva. Še do nedavnega časa je bilo kupovanje nevest pri Srbih in znatnem deiu Hrvatov splošen ljudski običaj, ki se je v nekaterih krajih ohranil do današnjega dne. Ni svojski običaj Slovanov: narodop'sci so ga dognali pri mnogo primitivnih narod h na vseh koncih sveta. Znano je. di je bil nekoč razširjen med predniKi vseh današnjih kulturnih narodov indoevropskega porekla. Srbske narodne pesmi nam navajajo mnogo primerov. Tako se n. pr v neki pesmi pogovarjata hči in mati: Kome j mene obečao babo? iočc) Obečo te Hercegu Stjipanu. Dao j' babi nebrojeno blago I dao mu konja i oružje, Tvojoj majci suknja od skerleta, Strini Jani k runu od bisera A tvom bratu 1 kalpak M-iski lnsi je \ladalo veselje — kajti na počitnice se bo vendar vrnil < dim sin! 0.\, ;i r...j.alttia Knstijan je bil »edaj v zadnjem razredu. Napra-Ul bc ši rruiluio ter se nato vpisai v vseučilišče, da prične študirat. Uc.ogljo. Eil Je kraten, vitek čet ko s sanjavimi, rjavimi očmi. ponoi svojih ztarnev. t.aiel J»* Ebto .spremenjeno. plaho In zdržno. Tudi drugače je bilo razpt !i.ti nje v ccetov&ki hiši orugace kot ponavadi cb Vclikinoči. Vsi Je bile fotrto in več ket resno. Kmalu pa j? :z\edel za vzrok Pisali mu niso ničesar, da ga ne vza-AosUjo k* U kmalu, dosti prekmalu bo izvedel najhujše. Uboga, rr^ia Ebba! — je mrmral pritajeno Koliko Je moral »'peti ta netni otrok! Vjm» »vojo ljubez« i. Je porab.l, da sliši zopet veseli, nedolžni smehljaj 1 nj«. je sel r.a izprehel. v polje ali v gozd. — kajti vse se je prilegalo njenemu otroškemu krogu pojmovanja. S {.tiaaino tekrtnestjo Je vl&ei na njej in ta občutek je postajal z njileove .tiari te vetji in popolne j*.. V njem se Je vzbudil tudi ob-j c utti hvaležnozU do očeteve hi.e, kajti s ten otrokom jc izšlo solncc, > n j« k; i ivo mladost in Ebba mu Je tudi ohranila in rašila r^ater, — kot jt te tnkrat rekel svojemu očeta. Mladi Kristijan je spremil Ebbo tudi pogosto v grad Gr<,f Hanne je bil istotako na pocitnicah Študiral je par seme M." v j*!je Mirnejša se.stia se ga Je nekoliko bala, dočim je se je n\ arhijerejskem saboru v ti., .a n Kri t U \"Mik zaupanj' ki je sploh izvrstno razumel občevati; Karlovcih pritoževal temišvarski . d na katere ie zrl Hanno ko: na bagatele. j škof, da starši zahtevajo za hčere l3Liir je bil zt i v oc, pravi dan za pospravljanje pridelkov Nate preveč denarja. To se je že tako pa j-1 p: t d hiad<'i večer in prof Rein.shagen je sedel s svojo ženo in razpaslo, da se uganjajo z dekleti noin i)i' mm č ,bro - hlajenega mežiškega vina na terasi lnga pa jc prave kupčije, kakor bi jih proda-U/ t.i ia> \ postelji j tali s suženjstvo. O razmerah v za- li i n c .-h mi ruia-liko kno na pletenem stolu ter kadil cigareto Dane pa t ulim v kosteh. Dejanski sem nekoliko utrujen, — Je rekel ter zasd« bal za roko Ah Je to čui'no, sin? Od štirih naprej si že na nogah. —jc pri pomnita troftta Niti opoldne nisi dosti Jedel. Ti si zares preveč cfraneš! popovi službi leto dni. Dekletu pa! se je bolj mudilo nego ojetu, zato je strahema zrio. kako sc ji izmikajo ženini. Pa vstopi v službo z J in zastaven mladenič, da si pridobi roko popove lepotice. Vsi so ga pomilovali. češ, ni škoda za njegovo zdravje in moč. da propade za volj a popove čudaške trme. Iz piva je fantu šlo vse dobro, čez deset dvajset dn pa je iel slabeti in mršaviti: že so vsi mislili, da bo moral zapustiti službo ali pa umre. Tedaj pa opazi fantovo stanje hčerka, ki ji postane ž .1 brhkega mladca in mu veli na skrivaj, da naj je poleg kruha tudi česen, pa mu ne bo nič škodovalo. Dečko je u-bogal kmalu je zopet ozdravel in se tako okrepil, di. mu je leto hitro minilo. Zdcj se pop ni mogel več izmotavati in je b i privolil v ženitev. Preje pa je še vprašal modrega ženina, kako je mogel ostati zdrav in živ. ko je snedel toliko vročega kruha. Bodoči zet sc je ču-šnjih letih tako razširjeno, da so laškemu t.stu dobro odrezal, rc-začele cerkvene in posvetne obla-1 J^uk Jel. na luk mirisal. zdrav j sti nastopati zoper ta običaj šele potem, ko se jc bil izprevrgel v gr-j do špekulacijo. Starši in sorodniki Vuk se zares veselil nad nJim! Treba Jo ker bo enkrat zunaj gospodar! Pusti to. Matilda Danes sem iti pri d ljudmi z dobrim vzgledom. ^HGonpodar ? Zamišljena poteza se je pokazala na zarjavelem obrazu Hanna. — Ce bom res lahko ostal?.... - TV* je res samoposebi umevno. Hanno! Dejancki bi lahko domneval, Ce pa bi se stric Aleksander zopet enkrat pojavil? Stariia sta ze sacudenc ozrla na svojega sina. Kako je prišel Han-r.o naenkrat nato? Te Je neumnost. Hanno! — je odvrnil razburjeni grof. — Zakai ti f'skal na steno posasti? ftric Aleksander ne iivl še davno več! Vedno Je bil zelo rahlega zdravja! On Je mrtev! četku 10. stoletja je zapisal I Karadžič naslednje: "V začetku stoletja so stari toli-| ko zahtevali za dekleta, da je mo-• ral Črni Jurij (Karagjorgje) izdt-; ti zapoved, da sc za deklico ne sme j več zahtevati od enega aukata." — Razvada pa je morala biti silnejša od oblastvenih naredb. zakaj knez Miloš je nekajkrat ponovil in še poostril prvo odredbo. Ob istem času je dvignil svoj glas zoper navijanje cen nevest katoliški škof v Bosni fra. Avguštin Miletič. V zelo ostrih besedah Je obsodil prodajanje deklet in dopustil samo darila nevestinim starišem pri snubljenju; nikakor pa ne trpi cerkev odškodnine oziroma kupnine. Taki ostri nastopi so počasi ublažili ta običaj ustanal' Govoreč o kupovanju nevest, o-menja Gjorjcvič tudi prodajo žena; o nji imamo sledove v narodni pesmi. Vzroki so najčešče gospodarskega zn čaja. Mož prodaja ženo. ker jc ne more prehraniti. Sicer pa so taki primeri mogoči cclo pri zelo civiliziranih narodih; nedavno je obravnavalo neki podoben primer londonsko sodišče. 1'grabljene devo.ikc vi. Z "to otmičar ji brez velike silo ne udarijo kar v hišo. zlasti ie vedo. da je vas složna med seboj; zakaj ko zacujejo vaščani kje v bli-| žini pok in krik. urno zgrabi vsak svojo puško in plane na pomoč. Če se iz k\ke vad ugrabi devojka. i-' ma sramoto vsa vas. še večjo sramoto pa imajo otmčarji, ako se vrnejo jalovi. Če grabljivci dobe dekle v roko. je ne izpuste več. četudi bi v:i poginili: ako se brani Jo vleč?-jc za lase in pode z ud rci kakor vola z zelnika. Ugrabljeno dekle zavlečejo v kak gozd in sa ondi izvrši poroka na prostem ali v kakšni pastirski kolibi; popa prisilijo 5 pretnjami, d\ ga bodo ubili, če ne' privoii." Po ugrabljenju se začno spravna pogajanja, ki se v pogostih primerih končajo z sporazu-mum obeh prizadetih hiš in z redno svatbo, včasi pa sc vlečejo dolgo lit-".. Na vasi se vedno najdejo diplomatske nature — posredovalci, ki skušajo pomiriti razburjene duhove. Po ugrabljenju skuša vsak otmec čimprej doseči pri devojki svoj cilj. če je eno noč v tujih rokah, tedaj je navadno za stariše izgubljeni, saj v mnogih krajih še navaden poljub kakega fanta vtisne devojki za vse čase sramoten žig, tako da se drug snubec: ne prikaže. Zato prevdarnim starišem ne preostane drugega kakor da s kis-! lim obrazom priznajo dejstvo in ga I skušajo čim bolj ublažiti. Tudi ta običaj neizprosno izumira in s njim tone v legendarni svet doba starodavne romantike. 11. januarja: lit iiuMk-, ChtTbniv, Hr*-m«*n Minndululit, buulugiic tur iUr 14. j^murla- Nuim>Ii, OtnovK 15 januarja: Araviti H, Clurtmurg. ltr»*m« n 16. januarja: Murm'hrn, Ch^rlxiurs. MJrin»-n 17. ianuar a: lic rt«! KralM «, H -t vre 18. januarja. A'l'il'ann. I'hfrlxiiirc liTTittihitN, Ch«r»HHin IJr^mt-n ('I.w:»r.il. Clx-i l»>ur(. li..nii.tii* 22 Januarja: i'iHilt> humujiumi. Njim.11, Onoi 23 »anuarjat sMuituart, KovI"(m* »ur M~r. Hit-mm 24 Jaguarja J-arlfl. II IV1-* WV-lrri.'.iiid. <_'h*Tl»>u«K. A»» Ht-riwn 29 januarja: .......g.- Wu-.hti>Kt<>n. O.. rl."»irir, f.r*- JO januarja: tVrlln, e*tirriHH»ra. flifin^n Si limur Ja: Itrt-mf-n f*h*rhurjf l>r*itdru( H>xiw v« it Ch«rb<>urii. l:r#-mru Uipnri<>t:ka. Itou.i^rie *ur M»r (. februarja: |>r.r.iaiiatiw. OwU'ur< Ml « .iuk<«, •'h-rlwurg. Itnml«ira :'. nU Grtndr. Ntputi. litem *2. februar a: Am<-r i i'h»rl«>ur|. Ur^mm 13. februarja: Muw:. h« li. < "lierlM»ur«. l«ie«n»M 14 februarja: lUturnui, 1 r»t IS. fecruarja tW|rl"Lim februarja i'r.'Xi'l.nl IIitrdlriK. t h»lbourg, Hi«- men 20 februarja Ktutt«.n«. tioul.'gne M»>r. lii.ni'-n 21 februarja l**ru» tla«rc M ijinti.-. (liorNiiirR Hrernrn. »'lnrl*>urg, |.r«ni»-n U'tni. i nbiirl. i Imt bom K Nupnll. lintuna 22 februarja «"li'\»-iHticl • 'berl>'»ui c. ManilDi( 26 februarja \\ i>aliiHf((im, ' 'hrrbi.urK, Hvn- burir 27 februarja: Ht-rljri. •'Iimi b'Hiric. |tr»-rt«t-n g UNI PBtKU OCtANA N«ihraj»a In najbolj ufintfm pot t« sotovinji na b jromnlh virnlklh: HE r>K FRANCK 17. Jan.; 7. feb 17 P M.» <1 P M.i ; PARIS Z\. jan.; Zl. februarja' <5 P. M.J UP. M.J N*jkr«j«* nut v>> toaamct \ ' )<• v pvii» j fruniwU kulilnja l«*»lai> nlak« | V i>ra*«Jta baterrirakol' ' inoMtlean*!* k(«DU all J ft FRENCH LINE 1» ITATI ITMLd N*W YORK. N V J NEBRASKA Umahd, P. Brodenck NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha Little Falls, t rank Maaie OHIO I BaiberUjn, Jonn Balant. Joe HiU Cleveland. Anton Bobek. Chai. XarhrtKer. Louis Kudman, Anton Simrirh, Ma lb Slapnik Euclid. F. Bajt Glrard. Anton Naitf>de Lorain Loui.s Balant in J rwumi« Niles, Ft ink KonnvSek Warrpn. Mrs. F. Rachar Yuunu-stown, Anton Kikt-lJ Johnstown, John Polanc, Martin KorubiietZ. Krayn, Ant. 'iauieij. Luzerne, Frank Bailocn Manor. Fr. Demanar. Meadow Lands, J. Kupriviek Midway, John 2uat. Moon Run, Fr. PodmilAek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Aih in U Jakobich, J Pogačar, Presto, F. B. Demshir. Heading. J. Peid'fC. Steelton. A. Hreu Unity Sta in okolico. J. Bk:;riJ, i Fr. bohilrer. West Newton, wosepb Jovan Willock, J. Peterne*. OREGON Oregon City. J. Koblar. PSfiiatajmo še t.'sto poglavje Gjorgjevičeve knjige, ki nas seznanja s otftiico ali ugrabljcnjem | deklet. To poglavje je dokaj ob- i sežno, saj je bil običaj zelo razšir-; jen in je v teku časa poprijel razne oblike: ponekod pa pricei lavno danes na to sadevo, ki me pogosto vznemirja. 6c~ pre.v govori vsa pamet proti njej? Prav imaš v tem oziru: — Če bi imel otroke, b: Mil u postavni dediči. Vsako skrb pa takoj zavračam kot popolnoma neutemeljeno t uveljavi in odpravili njegove pretirane iz- Dušanov zakonik določa ostre kaz-j rastke. Danes se začenjajo v mno- ni za one. ki ugrabijo devojko: — gih krajih umikati še zadnji nje- "če si vlastelin vzame šiloma via-govi ostanki, drugod pa se še drži v! stel nko, naj se mu odsekata obe i POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate,* je rasvldno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte toraj, da se Vas opomlnj*. temveč obnovite naročnino ail direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. L'rafton. Fr. Machek. Export. O PrevlČ, čič. A Skerlj. Louts Jupan Farrell. Jerry OKorn Forest City, Math Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico. Frank Fe renchack Irwin, Mike Paushek. UTAH Helper, Fr Krebs. ^EST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelenu. WYOMINO Rock Springs, Louis a-jcher. Diamond vilic. F. Lumbert. Vsak zastopnik Izda potrdilo .