PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja, 1945 v tiskarni tSloventja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 227 (12.259)	Trst, petek, 11. oktobra 198!
Zaskrbljujoča vrsta negativnih dogodkov v političnem življenju j
Iz programskega govora o novi deželni i izginila obveza o globalni zakonski zašt
TRST
Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723
£
£
8
S
o
5
S
R
o
r-i
k
-
>
Ti
1
I
5
I
c_
3~
SK
Z
i—:
S
-J
8
I
Q--
■ i iV.
o
?0
O
Odstop socialdemokratskega župana n Miljah - Mrzlična pogajanja v Nabrežini - Odkrit in polemičen razgovor s tajnikom PSI Seghenejem
Nujna je treznost
BOGO SAMSA
So dnevi, ko se malo dogaja, so Pa dnevi, ko se vesti kar kopičijo. Tokrat jih je mnogo in žal nobena razveseljiva.
Adriano Biasutti je bil ponovno izvoljen za predsednika deželne vlade in je v bistvu ponovil že prejšnje programske izjave. Bistveno pa je spremenil — in to na slabše — obvezo o Slovencih. Nič več ni jasnega sklicevanja na globalni zaščitni zakon, samo meglena zaščita ob predpogoju, •la ne moti italijanske večine.
Slovenska enotna delegacija je bi-
•a prisiljena izdati sporočilo, v kate-rem opozarja na zavlačevanje razpra-ye o globalnem zaščitnem zakonu in je sklenila, da bo ponovno posredovala pri predsedniku republike, predsedniku senata in predsedniku vlade. Delegacija je odločno zavrnila neutemeljene izjave, češ da smo najbolj zaščitena manjšina v Evropi. Slovenska enotna delegacija je opozorila na bližnjo deseto obletnico osimskih sporazumov in na obvezo «maksimalni možni zaščitniki jo ti sporazumi predvidevajo.
V	Miljah je bil tudi z neofašističnim glasom izvoljen socialdemokrat za župana. Res je takoj odstopil, toda res je predvsem, da je ozračje tako zaostreno, da se je nekaj tako nezasliša-neKa zgodilo. Pri nas, v naši deželi, prvič, v Italiji zelo redko, skoro tri-soli. To pomeni hudo, nedopustno zaostrovanje odnosov, kar ne vodi nikamor, samo k nadaljnjemu zaostrovanju in v končni posledici h komi-sarju in novim volitvam.
Potreben je razum, potrpežljivost, strpnost in iskanje skupnih konstruktivnih rešitev in to na obeh straneh. Seveda je predpogoj, da se z dnevnega reda do kraja zavrnejo možnosti Ponovnega vključevanja neofašistov V igro.
V	devinsko - nabrežinski občini je mio na ponedeljkovem zasedanju občinskega sveta ozračje drugačno. Pa Yen dar še obstaja nevarnos t desničarsko - manjšinskega odbora, nad katerim bi kot mrka senca visel odločilni glas misovskega svetovalca.
Treba je tako možnost do kraja zavrniti iu izginiti mora s pogajalne mize.
Devinsko - nabrežinska občina je za Slovence v Italiji nekaj izredne-fa- Bila je predvsem slovenska, pri-sl° je najprej do nasilnega, načrtnega raznarodovalnega naseljevanja, kasneje so se postopoma stihijsko priselili že drugi državljani italijanske {larodnosti. Ob velikem razumevanju *® strpnosti slovenskega avtohtonega Prebivalstva je bilo postopoma u-stvarjeno ozračje razumevanja, so-z* * * * *tja. Sedaj grozi razkol, ki bi avtomatično imel nacionalistično obeležje.
Razmerje sil v občini je tako, da m preprostih rešitev. Ne vemo, če Sre trenutno samo za togost pogajal-ce.v> ko nihče noče v ničemer populiti. Vemo pa kako so take igre ne-Vaf®e in to je tudi najvažnejši milj-?ki nauk. Ko se ne govori, temveč mdj prepira, s stalnim pogledom na volivce, so lahko posledice dramatič-ne, včasih tudi ne povsem po volji Političnih režiserjev.
Zaradi tega -ponavljamo že večkrat izrečeno stališče, da je pogovor J® dogovor zadeva neposredno prizadetih strank. Pri tem pa tudi ponav-■kuiio naše večkrat izraženo mnenje, da je treba upoštevati težnje in pričakovanja tudi slovenskega dela pre-•Valstva in dragocene izkušnje dosedanje učinkovite domače uprave.
Dežela
Po nekaj dni manj kot okroglem letu je predsednik deželnega odbora, videmski demokristjan Adriano Biasutti, pred deželnim svetom že drugič nastopil s programsko izjavo ob umestitvi novega odbora. Po uspešnem zaključku precej zapletene krize, ki so jo povzročila strankarska neravnovesja v večini, se je vnovič predstavil na čelu petstrankarske koalicije z zunanjo podporo SSk, in požel osebni uspeh z 39 glasovi v svoj prid.
Odbor svoje sestave ni bistveno spremenil, glavna novost je vsekakor odhod dosedanjega socialističnega podpredsednika Zanfagninija in izvolitev njegovega tržaškega strankarskega kolege Gianfranca Carboneja.
V ospredju našega zanimanja za Biasuttijevo programsko izjavo pa je vsekakor del, ki se nanaša na našo narodnostno skupnost in za katerega lahko v prvi sapi rečemo, da je dokaj bolj omejevalen od tistega, ki smo ga slišali pred letom dni.
NA 3. STRANI
Milje
MILJE — Socialdemokrat Aldo Derbi, ki je bil v sredo ponoči izvoljen za novega miljskega župana z odločilnim glasom MSI, je včeraj uradno odstopil in hkrati politično zavrnil podporo misovskega predstavnika. 7 Devinom so tudi odstopili vsi odborniki Liste Frausin, ki so bili izvoljeni v upravo z županom nasprotne koalicije. Derbi je svoj odstop napovedal že med potekom občinske seje.	#
Po zapletu dogodkov na zadnji občinski meji tvega sedaj miljska občina izredno komisarsko upravo in torej predčasne upravne volitve. Tako Lista Frausin kot laično-sociali-stične sile so vsekakor kljub zelo težkemu in napetemu položaju pokazale še pripravljenost na pogajanja. Računajo, da se bo miljski občinski svet sestal približno čez dva tedna na zasedanju, ki bo nedvomno odločilnega pomena za upravno in politično bodočnost tamkajšnje občine.
NA 4. STRANI
Nabrežina
NABREŽINA — Pred ponedeljkovo ponovno sejo občinskega sveta so v Nabrežini v teku mrzlična dvostranska, večstranska, pogajanja, razgovori in preverjajo se razne možnosti. Obstaja možnost manjšinskega levega odbora, možna je obnovitev dosedanje napredne domače in učinkovite koalicije. Obstaja pa seveda tudi drugačna varianta, ki gre od petstrankarske koalicije po vzorcu sedanje deželne, vse do izključno italijanskega odbora, ko bi bil neofašistični misovec jeziček na tehtnici.
Seveda je tudi možno, da se v ponedeljek ne zgodi nič, saj pravilnik omogoča, da se seja prekine in da se razgovori nadaljujejo tudi v pričakovanju dokončne rešitve v Miljah in razjasnitve odnosov v Trstu, kar vse objektivno nujno vpliva tudi na zapleten položaj v devinsko-nabrežinski občini.
Sinoči sta se v Nabrežini srečali delegaciji krajevnih sekcij KPI in SSk in razpravljali o položaju.
Seghene
O skrajno zapletenem položaju, ki
se je v zadnjih urah ustvaril v milj-
skem občinskem svetu, o slepi ulici,
v katero je zašla tržaška občinska uprava in o brezplodnem merjenju sil v devinsko-nabrežinski občini smo se včeraj pogovarjali s tajnikom tržaške pokrajinske federacije PSI, Augustom Seghenejem. Stališča svoje stranke je pojasnil brez zadržkov in z dokajšnjo mero nepopustljivosti: v Miljah želi PSI prekiniti s komunističnim monopolom nad županskim sedežem, v Trstu ostaja pri odklanjanju svojega vstopa v »oblastniški pakt» med KD in Listo za Trst, medtem ko za devinsko-nabrežinsko občino predlaga petstrankarsko večinsko formulo z vključitvijo SSk. Od slednje zahteva jasen odgovor na svoj predlog, zavrača pa vsak aprio-ristični veto na svojega, italijanskega kandidata za župansko mesto. Za socialiste sta upravičeni zahtevi tako po županu SSk kot PSI,
NA 5. STRANI
Po zasedanju mešanega odbora: za trgovsko in industrijsko sodelovanje
Bojani ć o velikem napredku v razvijanju gospodarskega sodelovanja SFRJ z Italijo
BOJAN BREZIGAR
RIM — S tiskovno konferenco na ministrstvu za zunanjo trgovino se je včeraj končal obisk jugoslovanskega ministra za zunanjo trgovino Milenka Bo-janiča v Italiji. Do obiska je prišlo v okviru 14. zasedanja mešanega italijansko-jugoslovanskega komiteja za trgovinsko izmenjavo in industrijsko sodelovanje med državama. Bojanič je izrazil zadovoljstvo nad tem obiskom, v okviru katerega se je srečal s predstavniki številnih ministrstev in ga je kot smo poročali včeraj, sprejel tudi predsednik vlade Bettino Craxi. Prav tako pa je jugoslovanski predstavnik izrazil zadovoljstvo nad delom mešanega odbora. Na tem zasedanju so ugotovili, da je prišlo v zadnjem času do velikega napredka v razvijanju vsebinskih oblik gospodarskega sodelovanja. Tako so letos dosegli skupno devetnajst sporazumov o skupnem vlaganju. Enega so že podpisali, dva sta že sklenjena, nadaljnjih šestnajst pa izdelujejo. Glede na to, da je bil v prejšnjih letih dosežen
po eden ali največ dva sporazuma letno, je torej letošnji podatek nadvse zadovoljiv.
V zvezi z maloobmejnim prometom so z zadovoljstvom ugotovili, da se je stanje normaliziralo po odpravi depozita in nekaterih drugih ukrepov. Obe delegaciji pa sta izrazili željo, da bi to sodelovanje obogatili s kooperacijami, s skupnimi vlaganji in s skupnimi poslovnimi akcijami. Na srečanju so govorili tudi o kreditiranju in italijanska stran je pristala, da mogoči kreditiranje, ki je bilo doslej namenjeno izključno nabavi re-promateriala, tudi nabavi opreme. Obenem so tudi predvideli ugodnejše pogoje in roke odplačevanja teh kreditov.
Končno so govorili tudi o višjih oblikah sodelovanja in o skupnih nastopih na tretjih tržiščih. Soglašali so, da so potrebni tudi organizacijski ukrepi, ki bi omogočali to sodelovanje in so se dogovorili, da bodo v čimkrajšem času preučili vse tehnične aspekte. Govorili so tudi o nekaterih italijanskih restrikcijah pri uvozu nekaterih izdelkov iz Jugoslavije. Ob koncu je jugoslovanska stran zaprosila Italijo za posredovanje za ureditev
nekaterih odnosov v zvezi z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Italijanska strem pa je izrazila interes za sodelovanja v nekaterih velikih investicijah v Jugoslaviji in sicer pri gretdnji druge jugoslovanske jedrske elektrarne, pri gradnji nekaterih termoelektram in hidroelektrarn, pri modernizaciji jugoslovanskih železnic in na področju elektronske industrije.
Bencin cenejši za 5 lir
RIM — Razne vrste bencina so se od polnoči pocenile za 5 Ur pri litru. Tako je sklenil medministrski odbor za cene, da jih prilagodi evropskemu povprečju. Od danes stane torej liter bencina super 1.320 lir (prej 1.325), navadnega 1.270 (1.275), super brez svinca 1.345 (1.350), bencin za potrebe kmetijstva 430 lir (435) ter bencin za ribištvo in malo pomorstvo 395 lir (prej 399).
Drevi »Primorske zdrahe«
Slovensko stalno gledališče v Trstu bo drevi nastopilo z Goldonijevimi Primorskimi zdrahami. Gre za otvoritveno predstavo letošnje sezone SSG.
Nitze in Craxi o razoroževanju
RIM — Posebni svetovalec ameriškega predsednika Reagana za mednarodna vprašanja Paul Nitze je bil včeraj na kratkem obisku v Italiji, med katerim se je sestal s predsednikom vlade Craxijem, zunanjim ministrom Andreottijem in obrambnim ministrom Spadolinijem.
Nitze je dejal, da želijo ZDA podrobno proučiti razsežnosti predlogov za razorožitev, ki jih je postavil Gorbačov med obiskom v Parizu. V ta namen se želijo posvetovati z evropskimi zavezniki in izvedeti tudi za njihovo mnenje.
■v
Množične aretacije v Čilu
SANTIAGO DE CMLE — čilska policija je v zadnjih urah v raznih čilskih mestih aretirala najmanj 300 ljudi, delavcev, uradnikov in študentov. Gre za ponoven dokaz šibkosti Pinochetove diktature, ki samo z množičnimi aretacjami lahko odgovori na čedalje številnejše proteste. Včeraj so protestirali tudi študentje santiaške katoliške univerze, ki zahtevajo izpustitev aretiranih sindikalnih predstavnikov. Policija je takoj posegla in odpeljala v zapor več desetin študentov.
Protestirali so tudi rudarji in tudi v tem primeru je bilo več desetin aretacij.
Nekateri zastavljajo vprašanje^ ali zavzema Italija pravilno stališče do PLO
Kljub srečnemu razpletu drama ugrabljene »Achille Lauro« v središču vročih polemik
Obsodba OZN in grožnje ZDA
NEW YORK — Varnostni svet OZN je pod predsedstvom ameriškega veleposlanika v OZN generala Vernano Waltersa, ki mu ta mesec predseduje, sprejel izjavo, v kateri obsoja zadnjo ugrabitev italijanske potniške ladje Achille Lauro in še posebej umor ameriškega potnika Leona Klinghof-ferja.
Izjava varnostnega sveta, ki sicer nima takšne moči kot resolucija, govori o ugrabitvi kot o »neupravičenem in kriminalnem dejanju in obsoja vse oblike terorizma ne glede na to, kdo jih je izvedel«.
Nekatere arabske in afriške države kritizirajo omenjeno izjavo, zato ker ne omenja državnega terorizma, ki ga izvajajo nekatere države, na primer Izrael, in ker ne govori o zakoniti pravici osvobodilnih gibanj, da se borijo proti zatiralcem.
RIM — Kljub splošnemu olajšanju zaradi srečnega razpleta so se včeraj pojavile tako v Italiji kot na mednarodni ravni številne polemične izjave okrog drame na »Achille Lauro«. Ugrabitev italijanske potniške ladje je vendarle zahtevala človeško življenje, in sicer življenje 69-letnega ameriškega državljana judovskega rodu Leona Klinghoffera, ki je bil med drugim paralitičen, kar še povečuje zverinstvo njegovih morilcev. Po drugi strani pa štirje palestinski skrajneži, ki so ladjo ugrabili, niso še zagotovljeni sodišču, ki bi jim zakonito in pravično sodilo. Ameriška vlada je včeraj to zahtevo odločno postavila, italijanska vlada pa je zahtevala, naj se teroristi izročijo italijanskemu sodišču, ker da je bil zločin izvršen na italijanski ladji, kar po mednarodnemu pravu pomeni na italijanskem ozemlju.
Ali bo štiri palestinske skrajneže (gre za univerzitetne študente, stare od 19 do 23 let) dosegla pravica in, če jih bo, kakšna bo ta pravica, pa ostaja odprto vprašanje. Po zadnjih vesteh so kljub izjavam egiptovskega predsednika Mubaraka teroristi še vedno nekje v Egiptu, in sicer v rokah PLO. Arafat in njegovi sodelavci so včeraj večkrat izjavili, da jim bo sodilo palestinsko sodišče, po drugi strani pa je italijanska vlada že vzpostavila stike s palestinsko osvobodilno organizacijo, da bi dosegla njihovo izročitev. Ob temu se postavljajo številni juridični in politični problemi, saj PLO ni suverena država, povrh pa postaja vse bolj gotovo, da teroristi izhajajo iz vrst tistega dela Fronte za osvoboditev Palestine (PLF), ki je ostal zvest Arafatu.
Včeraj se je oglasila sama PLF, ki je razkrila nekatera ozadja terorističnega podviga. Potrdila je do-
mnevo, da so palestinski skrajneži prvotno nameravali izvesti teroristično akcijo na izraelskem oEemlju, na katero bi se izkrcali v pristanišču Ašdod, kjer bi morala »Achille Lauro« pristati. Do uresničitve tega načrta pa naj ne bi prišlo, ker so nekateri člani ladijske posadke odkrili orožje teroristov. S to razlago se v glavnem ujema joi izjave izraelskih oblasti, ki pristavljajo, da je bil s terorističnim načrtom od vsega začetka seznanjem A-rafat, če ne celo njegov pobudnik. Za to da imajo »neizpodbitne dokaze«.
Tu pa se začenjajo polemike med Italijo in proizra-elskimi državami ter med italijanskimi političnimi* silami, ki se vrtijo okrog vprašanja, ali zavzema italijanska vlada pravilnoi stališče do PLO. Republikanci, pa tudi PLI in PSDI vidijo v PLO s terorizmom globoko kompromitirano organizacijo, socialisti, kakor tudi KD in leva opozicija, pa smatrajo Arafata za bistvenega sobesednika pri reševanju palestinskega vprašanja in .širše z pomiritev na Bližnjem vzhodu.
O ugrabitvi »Achille Lauro« je na zahtevo italijanske vlade razpravljal varnostni svet OZN, ki je odločno obsodil ta in vsak drug pojav terorizma. Podobno resolucijo je včeraj odobril tudi evropski parlament, ki je izrecno obsodil tudi umor treh izraelskih turistov na Cipru ter izraelsko bombardiranje sedeža PLO pri Tunizu.
Ves včerajšnji dan je »Achille Lauro« bila ustavljena v Fort Saidu, kjer so jo egiptovski varnostni organi skrbno pregledovali tudi zato, da bi natančno ugotovili okoliščine umora ameriškega turista. Danes bi morala ladja pripluli v Ašdod, od koder bo nadaljevala križarjenje.
V Barceloni ubita izraelska mornarja
BARCELONA, BEJRUT — V nekem stanovanju v Barceloni je španska policija včeraj ponoči odkrila hudo izmaličeni trupli dveh moških. Domnevajo, da gre za mornarja izraelske tovorne ladje California, ki sta izginila že v soboto zvečer. Joseph Ben Sion in Abu Jacob se tisti večer nista vrnila na ladjo. Policija je pridržala in nato izpustila na prostost nekega Arabca, še vedno pa zaslišuje najemnika stanovanja, ki je menda palestinske narodnosti. V Bejrutu je neznani glas telefonsko prevzel odgovornost za dvojni umor v imenu palestinske »17. sile«. Verodostojnost tako poznega prevzema odgovornosti pa je močno dvomljiva.
Iz Bejruta prihaja tudi vest, da ne nameravajo muslimanski skrajneži osvoboditi treh ugrabljenih sovjetskih diplomatov, dokler ne bo Sirija pojasnila svojih namer v Libanonu. V pismu, ki so dostavili An Nahar, napadajo pripadniki »Islamske osvobodilna organizacije« Sirijo in Sovjetsko zvezo kot sovražnike muslimanskega ljudstva.
Zanimivo je, da so sprejem omenjene izjave predlagale ZDA, čeprav so se pred dnevi vzdržale glasovanja resolucije, ki je najostreje obsojala Izrael zaradi letalskega napada na sedež PLO v Tunisu, v katerem je izgubilo življenje 68 oseb, okoli 100 pa jih je bilo ranjenih.
Nekateri ameriški politiki so danes znova zahtevali, da se morajo ZDA s silo maščevati za zadnji teroristični napad. Bivši državni sekretar Henry Kissinger, ki ima še vedno ve lik vpliv v Beli hiši, je izjavil, da bi morali poiskati in kaznovati ne samo storilce teh dejanj, ampak tudi države, ki nudijo zatočišče teroristom, oziroma jim dovoljujejo urjenje na svojem ozemlju. Kissinger je kot tarči morebitne ameriške »maščevalne« akcije navedel posebej Sirijo in Libanon.
Kot opozarjajo nekateri ameriški komentatorji tudi zadnji sklep Reaganove administracije, da ne bo več priznavala pristojnosti mednarodnega sodišča v Haagu v političnih sporih, kaže na to, da se ZDA pripravljajo, da bodo v določenem trenutku udarile na neki »teroristični cilj«.
Medtem se v ameriškem tisku nadaljuje tudi polemika o simpatijah, s katerimi je Reaganova administracija v začetku sprejela izraelski letalski napad na sedež PLO v Tunisu. Bivši Carterjev svetovalec Lloyd Cutter je v »New York Timesu« postavil vprašanje ali bi Reaganova administracija mirno gledala, če bi na primer nikaragovski komandosi napadli sedež antisandinistov na Floridi, zato ker so le ti odgovorni za teroristične akcije v Nikaragvi. Takšne akcije tipa »ulovi in ubij« so v nasprotju tako z ameriško ustavo, kot tudi z ameriškim pravosodnim sistemom, je zapisal bivši Carterjev sodelavec.
Arabski diplomati na sedežu OZN sodijo, da so zadnjo teroristično akcijo izvedle sile, ki nasprotujejo nadaljevanju mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Teroristi naj bi pripadali frakciji palestinske osvobodilne fronte, ki se je 1983. leta odcepila od PLO in nasprotuje, da bi se PLO vključila v kakršnekoli mirovne pogovore z Izraelom. Ta frank-cija naj bi imela podporo predvsem v Siriji.
Ponovno je slišati tudi opozorila, da je do najnovejše serije terorističnih dejanj na Bližnjem vzhodu prišlo prav v trenutku, ko so se začele resne priprave za začetek neposrednih pogovorov med Jordanijo in Izraelom, v katerih bi vsaj posredna sodelovali tudi predstavniki PLO. Namen zadnjih akcij naj bi bil torej diskreditirati PLO in onemogočiti začetek dialoga, ki mu nasprotujejo tako nekatere bolj radikalno uravnane arabske države, kot tudi Izrael, ki ne kaže pripravljenosti, da bi se umaknil iz dela zasedenih ozemelj niti. da bi začel kakršenkoli dialogi s PLO.
UROŠ LIPUŠČEK
Umrl Orson Welles
LOS ANGELES — Povsem nepričakovano in po prvih vesteh iz naravnih razlogov je včeraj v spanju izdihnil slavni ameriški filmski igralec in režiser Orson Welles. Star je bil 70 let, kot igralec je nastopil v več kot 60 filmih, režiral pa jih je 14. Znan je bil tudi po preplahu, ki ga je povzročil leta 1938 z radijsko igro o invaziji marsovcev.
Salvatore Marino žrtev nasilja med zasliševanjem na kvesturi v Palermu
Enajst policistov obtožili umora eden osumljen sodelovanja z mafijo
Med aretiranimi so trije vidni bivši funkcionarji kvesture v Palermu Giuseppe Russo, vodja oddelka proti ropom, Alfredo Anzalone in Giuseppe Sardo, ki sta se ukvarjala s problemom trgovanja z mamili, oz. s preiskovalno dejavnostjo. Med agenti je eden od aretiranih, 33-letni Natale Mondo, obtožen tudi združevanja v zločinske namene. Mondo, ki je bil šofer umorjenega podkvestorja Antonina Cassaràj a in je v atentatu na slednjega ostal skoraj čudežno nepoškodovan, naj bi bil povezan z mafijskimi krogi. Odpira se vprašanje, ali je morda on obvestil kilerje o premikih podkvestorja.
Aretacije so izzvale nasprotujoče si reakcije v policijskih krogih. Enotni sindikat SIULP želi, da bi čimprej odkrili vso resnico in odgovornosti, čeprav brez prenagljenih obsodb, da bi čimprej odkrili vso resnico in odgovornosti, čeprav brez prenagljenih obsodb, da bi odgovornosti posameznikov ne blatile inštitucij. Drugačno je stališče avtonomnega sindikata SAP in »solidarnostnega odbora palermskih policistov«, ki vztrajno zagovarjata početje aretiranih in sta napovedala nabiralno akcijo med člani za kritje sodnih stroškov za obrambo obtoženih kolegov.
PALERMO — Državni pravdnik v Palermu je včeraj podpisal zaporne naloge za enajst pripadnikov policije, tri funkcionarje in osem agentov letečega oddelka kvesture v Palermu. Aretirani so obtoženi prekonamemega umora mladega Salva-toreja Marina med zasliševanjem na kvesturi v Palermu v noči med 1. in 2. avgustom letos. Vseh enajst obtoženih policistov so včeraj dopoldne a-retirali agenti Criminalpola po raznih mestih I-talije, kamor so bili premeščeni, takoj ko se je porodil sum, da Marinovo smrt ne gre pripisati naravnim vzrokom.
Aretacije so neposredna posledica poročila o toksikološki analizi in obdukciji na truplu Salvato-reja Marina. Sodni izvedenci so rezultate teh analiz včeraj izročili sodstvu. Čeprav je točna vsebina pod preiskovalno tajnostjo, je včeraj sodstvo potrdilo, da so izvedenci prišli do zaključka, da »obstaja izključna in neposredna vzročna zveza med nasiljem, ki ga je Marino utrpel med zasliševanjem, in njegovo smrtjo«. Z drugimi besedami so mladeniča ubile nasilne metode zasliševanja, če že ne mučenja, ki so jih izvajali policisti. Od tod obtožba o prekonamernem umoru z obtežilni-mi okoliščinami zlorabe oblasti in kršitve dolžno-
sti javnih funkcionarjev.
• Po neuradnih vesteh naj bi pri obdukciji na Marinovem truplu ugotovih — ob vidnih znakih udarcev in zunanjili poškodb — tudi notranje poškodbe, ki naj bi bile neposredni vzrok smrti. Domneva se, da so mladeniča podvrgli posebni obliki mučenja, ki mu v policijskih krogih pravijo »cassetta«: osumljencu dajo prisilno piti litre in litre slane vode s pomočjo plastične cevi, ki mu jo potisnejo v grlo. V Marinovem grlu so res ugotovili lažje praske, kakršne lahko povzroči plastična cev, v pljučih pa so menda odkrili prisotnost mikroskopskih vodnih delcev. Od tod domneva, da so mu morda potisnili cev v sapnik, namesto da bi jo v požiralnik, kar naj bi povzročilo mladeničevo smrt.
Salvatore Marino se je prostovoljnoi javil na kvesturi, potem ko so ga na osnovi domnev in nekaterih sumljivih okoliščin osumili sodelovanja pri umoru šefa letečega oddelka Giuseppeja Montana. »Bil je prepričan, da bo lahko dokazal svojo nedolžnost,« pravi njegov odvetnik Giuseppe Ca-storina, ki dodaja, da je zaman poskušal prepričati Marina, naj počaka na razvoj zadeve in naj se nikr ne javlja na kvesturi.
Delegacija VZPI-ANPI v Jugoslaviji
BEOGRAD — Na povabilo zveznega odbora borcev NOV Jugoslavije je včeraj v Jugoslavijo dopotovala delegacija Vsedržavnega združenja italijanskih partizanov (ANPI), ki jo vodi predsednik vsedržavnega odbora združenja Arrigo Boldrini. Delegacija je obiskala spominski center Josip Broz Tito in položila cvetje na Titov grob.
Delegacija italijanskih partizanov se bo v zveznem odboru ZZB NOV pogovarjala o dvostranskem sodelovanju in akcijah borcev na mednarodnem prizorišču, ter obiskala Vojvodino, kjer se bo sešla s predstavniki pokrajinskega odbora ZZB NOV Vojvodine. Italijanski partizani se bodo sešli tudi z borci, ki živijo v Novem Beogradu in se seznanih z njihovimi nalogami in delom, (dd)
Dr. Hudolin predlagan za Nobela
OPATIJA — Na koncu kongresa klubov zdravljenih alkoholnikov so sklenili, da bodo znanega jugoslovanskega nevropsihiatra prof. dr. Vladimira Hudolina iz Zagreba predlagali za kandidata za podelitev letošnje Nobelove nagrade.
Pobudo je dalo večina od 1.500 udeležencev tega kongresa, med katerimi so bili najvidnejši psihiatri in psihologi iz številnih držav. Profesor Hudolin je veliko prispeval pri razvoju psihiatrije in v boju proti različnim odvisnostim, ne le v Jugoslaviji, ampak v vsem svetu. Ustanovili so odbor jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov, ki bo o njegovem delu napisal knjigo in jo v obliki predloga poslal švedski akademiji za znanost, (dd)
Ob togosti Confindustrie in nesprejemljivih izbirah vlade
Lama za odločnejši
RIM — Prihodnji dnevi bodo odločilni in če ne bo prišlo do občutnega zbliženja, oziroma popuščanja na strani delodajalcev, bo moral sindikat začeti razmišljati o o-dločnejših in trajnejših oblikah boja, izhajajoč prav iz uspeha predvčerajšnje dvourne stavke. To je bil osrednji poudarek včerajšnjega govora generalnega tajnika največjega italijanskega sindikata na vsedrževnem svetu CGIL v Aricci pri Rimu. Lama je pri tem pokazal dokajšen pesimizem, čeprav je obenem poudaril, da dajeta ponovno pridobljena enotnost s CISL in UIL in skupna platforma zahtev do vlade in delodajalcev sindikalnemu gibanju dovolj moči in boljšo perspektivo.
Tajnik CGIL je predvsem naglasil, da mora Confindu-stria krepko spremeniti svoj zadnji predlog o draginjski dokladi (ki naj bi krila le 40 odstotkov naraščanja cen.
nastop sindikatov
medtem ko sedaj krije — z decimalkami — 66 odstotkov, brez njih pa 51) če naj se odprejo možnosti uspešnih pogajanj o preustroju plač. Močno je kritiziral tudi vodstvo državnih podjetij, ki na pogajanjih »molči ah pa podpira toga stališča zasebnih industrijcev«.
Lama je bil zelo kritičen tudi do vladnega osnutka finančnega zakona za leto 1986, češ da otežuje sama pogajanja z delodajalci in uresničitev sindikalne platforme in je zatrdil, da je v vladni pohtiki povsem odsotna vsaka reformistična zamisel, da ne vsebuje stvarnih obvtz za zaposlovanje, prizadeva zlasti revnejše sloje, , in da se sploh ne spopada s pravimi vzroki težav in krize v državi. V takih neobetavnih razmerah se mora torej sindikalno gibanje pripraviti na odločnejše pobude, ki jim mora biti osnova enotna platforma CGIL, CISL in UIL.
BERLIN — Francoski predsednik Mitterrand je imel včeraj na bonskem letališču krajši pogovor z zahodnonem-škim kanclerjem Helmutom Kohlom: predmet pogovorov je bil zadnji predlog sovjetskega voditelja Gorbačova o skrčenju jedrskega orožja. Mitterrand in Kohl sta zatem odpotovala v Berlin. Mitterrandovemu obisku v Ber-linu pripisujejo v Zahodni Nemčiji še poseben pomen, saj Francija, skupaj z Veliko Britanijo in ZDA, jamči za status mesta Berlin, poleg tega pa njegov obisk v ZRN tolmačijo v Franciji kot poskus, da bj zagotovil nemškim voditeljem, da obnovljen dialog s Sovjetsko zvezo v nobenem primeru ne vpliva na posebne odnose, ki vežejo Francijo in Zahodno Nemčijo.
Na sliki (telefoto AP): berlinski župan Diepgen, francoski predsednik Mitterrand in kancler Kohl pred berlinskim zidom.
Adriano Biasutti (KD) ponovno izvoljen za predsednika dežele F-JK
Korak nazaj glede obvez o slovenski manjšini
Tržaški socialist Gianfranco Carbone novi odbornik za proračun in načrtovanje
TRST — »Rekli smo tudi, in to potrjujemo, da je prisotnost manjšine motiv bogastva in rasti. Torej smo odločno prepričani o nujnosti, da odgovorimo na legitimne potrebe po zaščiti in ohranitvi, ne da bi pri tem zašli na strumentalna stališča, s katerimi bi tvegali izvotliti ozračje solidarnosti in spoštovanja, ki kvalificira in daje za zgled pri nas dozorelo izkušnjo.
Enako se zavedamo, da italijanska manjšina, ki živi onstran meje, gleda tudi na nas kot na sklicno točko za lastno kulturno in jezikovno istovetnost. Toda zadevo je treba zastaviti tudi v širših okvirih, raztegniti io je treba na več dežel in držav. Pri čemer posebej mislim na skupnost Alpe-Jadran.«
To je najznačilnejši del iz obsežne Programske izjave ponovno izvoljenega predsednika deželnega odbora A-driana Biasuttija na umestitvenem zasedanju včeraj zjutraj izvoljenega deželnega odbora, ki se konkretno na-
Adriano Biasutti
naša na slovensko manjšino v Italiji oziroma na italijansko v Jugoslaviji. Omejevalni ton njegove najnovejše izjave izhaja že iz gole primerjave s Osto, ki jo je podal v prejšnjem programskem nastopu, 24. oktobra lani:
»Deželni odbor potrjuje veljavnost teženj pripadnikov slovenske manjšine po zakonskem instrumentu, ki naj Vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe.
Gre za ponovno uveljavitev Slovenske skupnosti, ki je ne narekuje le njena prisotnost v večini, in to ne v obrobnem položaju, temveč se poraja iz prepričanja, da smo prišli do o-
dločilnega trenutka, ki sodi v pristojnost parlamenta, in ki mu bomo mi sledili s potrebno pozornostjo.
Pri vprašanju manjšin ne smemo pozabiti na italijansko manjšino, ki živi onstran meje in ki zahteva nadaljevanje posegov in pobud za ohranitev in ovrednotenje svoje istovetnosti, kulture in tradicij.«
V Biasuttijevi včerajšnji izjavi torej ni več sledu o potrebi in pričakovanjih za takojšnji zakonski odgovor na zahteve slovenske manjšine, pač pa le splošno priznanje upravičenosti teh zahtev, ki pa — in tukaj je bistvena novost — jih je treba zastaviti v taki obliki, ki ne bo ogrožala zglednega sožitja, oziroma ne bo preveč motila tistih, ki se z njo ne strinjajo. Če si dovolimo soditi po programski izjavi, potem lahko zapišemo, da se je novi deželni odbor pri vprašanju naše manjšine umaknil za korak nazaj.
Preden preidemo k preostali vsebini Biasuttijeve programske izjave, poglejmo, kako so potekale včerajšnje volitve novega deželnega odbora. Uvod zasedanja deželnega sveta je predsednik Manzon posvetil spominu na nenadno umrlega videmskega župana Candolinija, nato pa so si sledile izvolitev predsednika deželnega odbora, desetih odbornikov in štirih namestnikov. Biasutti je pri prvem glasovanju dobil vse predvidene glasove z enim več, se pravi 39, čeprav je večina skupaj s Furlanskim gibanjem razpolaga z 38 glasovi. Svetovalci so njegovo ponovno izvolitev pozdravili s ploskanjem, kdo mu je oddal nepredvideni glas, pa zaenkrat ostaja skrivnost.
Pri volitvah desetih odbornikov, jih je bilo osem izvoljenih v prvem krogu: Antonini (KD) z 32 glasovi. Bomben (KD) 32, BrancaU (KD) 34, Rinaldi (KD) 35, Turello (KD) 34, Carbone (PSI) 34, Renzulli (PSI) 33, Barnaba (PRI) 34. Odbornika Fran-cesčutto (PSI) in Bertoli (PSDI) sta pri prvem glasovanju prejela le po 31 glasov, v drugem poskusu pa je prvi dobil 33, drugi pa kar 38 glasov.
Tudi pri volitvah nadomestnih odbornikov je bilo enega potrebno voliti še drugič; v socialistične vrste prestopil bivši socialdemokrat Vespasiano je prvič prejel le 27, drugič pa 32 glasov. Ostali trije namestniki pa so: dosedanji odbornik Di Bene-
Italijanska skupnost v Izoli naj bi dobila nove prostore
IZOLA — Italijanska skupnost v Izaij naj bi dobila svoje nove prostore v obnovljeni Manciolijevi palači, ki sodi med najpomembnejše zgodovinske spomenike v mestu. Ob novem sedežu skupnosti se obeta tudi bogatejše kulturno dogajanje. S svojimi številnimi kultumoumetniškimi dejavnostmi je skupnost Italijanov v Izoli med najbolj delavnimi na celotnem območju, kjer v obeh republikah živijo pripadniki te narodnostne skupnosti. Domuje v Be-senghijevj palači, kjer hudo prostorsko stisko in neurejenost deli z glasbeno šolo. Že dalj časa te razmere zaskrbljujejo, saj sta pri svojem delu oteženi obe dejavnosti. Po dolgotrajnih iskanjih je zdaj rešitev na dlam- bkup nosti naj bi namenili Manciolijevo hišo, ki bi povsem ustrezala njenim Potrebam. Palača je dragocen arhitektonski spomenik, kar bo pri obnc^ nujno spoštovati. Hkrati s temi deli naj bj ponovno zaživel še prostor med Palačo in cerkvijo pred njo, ki je tudi spomenik prve kategorije, kar hi omogočilo zanimivo obogatitev koncertnih in drugih kulturnih prireditev v kraju. Minuli mesec so v Izoli ustanovili posebno koordinacijsko telo, ki bo skrbelo za celotno delo. V tem času urejajo denar ne naložbe za katero bo približno tri četrtine prispevala italijanska vlada po utečem poti preko tržaške univerze. Ob skupni pomoči naj bi se italijanska skupnost presedla v nove prostore, v času izolskega občinskega praznika čez dve leti.
MIRJAM MUŽENIČ
detto (KD), ki je prejel 33 glasov. Dominici (KD) 33 in Nodari (KD)
37 glasov.
Če novi odbor primerjamo z dosedanjim, pogrešamo najprej bivšega podpredsednika, socialista Zanfagni-nija, ki ga čakajo nove naloge v stranki, iz odbora pa je izpadel tudi liberalec Solimbergo, ki je kot nadomestni odbornik skrbel za odnose z EGS in ki bo predvidoma novi predsednik deželnega sveta. Povsem brez dolžnosti bi potemtakem moral ostati le dosedanji predsednik sveta Manzon.
V novi odbor sta stopila dva povsem nova obraza:	furlanski so-
cialdemokrat Bertoli in tržaški socialist Gianfranco Carbone, katerega izvolitev predstavlja najpomembnejšo politično potezo. Zadošča namreč vztrajni in na več ravneh izraženi zahtevi Trsta po njegovi večji zastopanosti v deželni upravi. Carbone bo v novem odboru prevzel dosedanje Zanfagninijevo odbomištvo za načrtovanje in proračun, medtem ko je podpredsedniško mesto znova pripadlo socialistu Gabrieleju Ren-zulliju.
Če se povrnemo k Biasuttijevemu programskemu govoru, lahko v strnjeni obliki opozorimo predvsem na naslednje točke: Predsednik je poudaril veljavnost obnovljene večin- ■
Gianfranco Carbone
ske formule — KD, PSI, PRI, PSDI, FLI in od zunaj Slovenska skupnost — ki da se je potrdila v širokem odobravanju, ki ga je bila deležna in v mesecih uspešnega dela in prizadevanj. Prav zato ta ista večina, ki se ponovno predstavlja, potrjuje veljavnost in aktualnost pred letom dni izdelanih programskih smernic, na osnovi katerih se sedaj odpira nova faza. Potem ko je poudaril, da odnosi med strankami ostajajo kljub večinski koaliciji kompetitivni, je opozoril, da je ' najpomembnejše ohraniti ravnovesje in javnemu mne-
nju dobro osvetliti tudi najtežje in najbolj boleče izbire. Večina pa ne sme ostati zaprta, temveč mora pustiti politični in programski prostor za solidarni prispevek avtonomističnih komponent, ki jim gre priznati različnost (gre za Furlansko gibanje in Listo za Trst), in za resno soočanje z opozicijo, še posebno s KPI.
Dokaj izčrpno se je predsednik u-stavil pri odnosih med deželo in krajevnimi upravami, kjer je potrebno skrbno graditi ravnotežja, brez katerih je dejavnost deželne u-prave nujno okrnjena. Glede odnosa med deželo in državo pa je poudaril potrebo po strogem spoštovanju njunih ustavnih vlog, kjer gre za isto decentralizacijo kot pri odnosu med deželo in krajevnimi upravami. Za Biasuttija je decentralizacija »globoka in razčlenjena reforma, ki ima namen konkretno obnoviti splošni sistem vodenja dežele in ovrednotiti politično vlogo in samoupravno sposobnost pokrajin in občin«. Najvažnejše točke programske izjave so zadevale še odnose dežele s sosednimi prostori in z EGS, odnose odbora z deželnim svetom, delovanje deželne strukture in prizadevanja za racionalnejšo uporabo sredstev, nakar se je podrobneje ustavil pri problematiki vsakega odbomištva posebej.
VLASTA BERNARD
Ob začetku gradnje velikega vodnega zbiralnika Vogršček
Po hidromelioracijah bodo zagotovili tudi namakanje Vipavske doline
NOVA GORICA — »Ta kamen pomnik je bil postavljen dne 5. oktobra 1985, ob pričetku graditve vodnega zbiralnika Vogršček. To gradnjo in druga dela pri urejanju voda in polj v Vipavski dolini med leti 1982-86, so omogočili delovni ljudje iz vse Slovenije«. Tako je napisano na spominskem obeležju, ki. ga je v soboto odkril podpredsednik jugoslovanske vlade Janez Zemljarič, pri čemer je obravnaval tudi pomen programa za kmetijsko ureditev oziroma preobrazbo Vipavske doline. Dejal je, da je bilo ob začetku izvajanja pred leti veliko težav z organiziranjem sil in načrtov ter z zagotavljanjem finančnih virov za Vipavsko dolino, sedaj pa je največji del prve faze izvajanja tega programa sklenjen, to je uresničen.
V Vipavski dolini so namreč od 4.035 hektarov kolikor določa program, melioracije izvedli na 3.300 hektarih. Dela se intenzivno nadaljujejo in melioracije bodo na vseh ostalih zemljiščih opravljene do konca junija prihodnjega leta. Uredili so tudi osnovno odvodnjo. Pri tem so bili veliki posegi v strugo in brežine reke Vipave, sistem vodotokov ob novih velikih poljih pa je dolg 143 km. Za financiranje programa delavci in uslužbenci iz vse Slovenije prispevajo od svojih prejemkov, to je od plač. Doslej so v melioracijo zemljišč v Vipavski dolini vložili skoraj 100 milijard starih dinarjev, v vodnogospodarske posege pa še nadaljnjih 200 milijard starih dinarjev. Iz teh slednjih virov bodo financirali tudi gradnjo velikega vodnega zbiralnika Vogršček, blizu istoimenskega hudournika pri Vogrskem. Z deli so slovesna začeli ob obisku podpredsednika jugoslovanske vlade Zemljariča, ki ga je spremljal predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj.
Zbiralnik bo akumuliral 8 milijonov prostorninskih metrov vode, ki bo dotekala iz Vogrščka in iz drugih vodotokov oziroma virov, ki nekateri pritekajo celo iz Trnovskega gozda. Strokovnjaki so ugotovili in izračunali, da je na območju Vogrščka dovolj vode za akumulacijo iz katere bodo namakali 3.800 hektarov polj in drugih kmetijskih zemljišč v spodnji Vipavski dolini. V zadrževalniku bodo zbrali skoraj toliko vode, kot jo vsebuje znano umetno jezero pri novi hidroelektrarni Solkan. Vogršček bo zgrajen do 29. novembra leta 1986 in
potem bodo zadrževalnik začeli polniti. Prve površine iz tega velikega in modernega vira bi začeli namakati poleti 1987. leta.
Na slovesnosti ob postavitvi kamna pomnika in začetku izgradnje namakalnega sistema so govorili tudi generalnj ravnatelj delovne organizacije za agroživdlstvo iz Ajdovščine Anton Slapernik, predsednik Predsedstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije Albin Debevc in glavni projektant vseh vodnogospodarskih objektov v programu urejanja Vipavske doline dipl. ing. Viktor Pirc. Slapernik je dejal, da »nas tudi pri drugi fazi izvajanja programa o Vipavski dolini čakajo mnogi problemi in težave. Gre namreč za prvi primer gradnje kompleksnega namakalnega sistema v Sloveniji«. Debevc je obravnaval velika sredstva, ki jih slovenske vodnogospodarske organizacije dajejo za ta namakalni sistem, projektant Pirc pa je tudi poudaril, »da ugotovljeni vodni viri zagotavljajo do leta 2020 dovolj vode za široko porabo, za potrebe gospodarstva in za namakanje obdelovalne zemlje v Vipavski dolini«.
Z namakalnim sistemom naj bi zagotovili nemoteno in uspešno pridelavo raznih kultur. Strokovnjaki so ugotovili, da agro in hidromelioracije omogočajo do trikrat večji pridelek, z namakanjem pa je mogoče doseči celo do desetkratno povečanje donosov oziroma pridelkov. O tem imajo odlične izkušnje na območju Mirna, kjer že od prej namakajo nekatere površine. Kmetijski kombinat je na primer letos v sadovnjakih, ki jih namakajo dosegel od 4 do 5 vagonov pridelka hrušk na hektar, kar je višje od evropskih povprečij. Hruške so odlične kakovosti in so jih brez težav in po ugodnih cenah prodali v Italijo. Za tisoč ton hrušk je Kmetijski kombinat iztržil milijardo lir.
Seveda pa ogromna sredstva in napori, ki jih slovenska družba vlaga v preobrazbo Vipavske doline ne bodo dali pričakovanih sadov, če se vanje ne bodo vključili tudi zasebni kmetje. Njihova vloga in prispevek bosta odločilna, saj je v zasebni lasti kar 80 odstotkov vseh obdelovalnih površin v Vipavski dolini.
MARJAN DROBEŽ
MIŠKO KRA NJEC
Povest o dobrih ljudeh
119.
»Da,« je prikimal, »priznati moram, da sem se skoliko razjezil, vendar bolj nase kot nate in to tto, ker sem začel pripovedovati tako nepotrebne •vari.«	,
»Zdaj mi pa moraš obljubiti, da boš do kraja iedel ta zrezek, ki sem ga napravila iz ljubezni do :be! «	.
»To bom tudi storil, ker me je šele zdaj zabolelo Te in sem sprevidel, kako lahko bi bil vse pokvari .«
»Jaz pa nam medtem prinesem gibanico,« je reta Ana in vstala od mize. »Rekla sem si, da mora ki za tak dan tudi gibanica!«	, , .	,
»Če je tudi gibanica na vrsti, se bom takoj udo-fovoljil in se še enkrat pokesal, da je prišlo do tega.«
»Gibanica,« je zdaj menil Peter, »me spominja Pih mladih dni. Tako malo dobrega sem uzd tiste tse. Nekoč pa sem odšel na gostijo, kakor gre o rev i otroci, da bi kaj dobili. Stal sem v vezi, pa mi je taaj nekdo vrgel v predpasnik, kamor sem na ira a gostiji dobrote v podobi ostankov, lep kos gì a ice, drugi pa ne bodi len, mi je vrgel na ta Kos ‘banice kos mesa. Voljo je imel dobro, uspe pa je
bil ta, da sem, ko sem nekoliko pojedel, odšel za slamo in se skoz usta očistil — Toda gibanico kljub temu nadvse cenim.«
»Treba je priznati, da napravi šele gibanica pravi praznik v hiši. Čeprav si jo revež privošči komaj enkrat na leto, je to znamenje, da ga nihče noče preživeti, ne da bi bil vmes vsaj en praznik.«
Ana je medtem vzela iz peči gibanico in jo odnesla v sobo na mizo, držeč tepsijo s krpami, da se ne bi opekla. Jožef je podstavil lesen podstavek, na katerem je sicer stal vrček z vodo. Potem se je ozrl po gibanici. Ležala je pred njim pisana, rumeno bela in makova ponekod, še vsa kipeča, pomazana s smetano in potresena s sladkorjem. Pokimal je, rekoč:
»Dobra je. Lahko rečem, da bi se je lotil, čeprav bi že ležal na smrtni postelji in dobro vedel, da mi ne more več koristiti. In še v nebesih bi žaloval po njej, če bi jo moral pustiti celo na svetu.«
»Tek ste mi vzbudili,« je rekel Peter. »Katica, še tebi jdam na krožnik, da boš poskusila, kake gibanice pečejo mamica — Mamica, če je nebeško življenje podobno zemeljskemu, kakor pravite da je — le seve da tam ni trpljenja — tedaj vem, da vas bodo postavili za kuharico; ne toliko zaradi kake juhe, ker lahko rečemo, da zna skoraj vsaka ženska skuhati juho; pač pa boste za božič in veliko noč pekli gibanice.«
Ana se je zadovoljno nasmehnila nad to pohva-
lo, ni pa si mogla kaj, da ne bi pripomnila na Petrove besede takole: »Praviš, če je podobno. Takole moramo reči: zemeljsko življenje je samo odsev nebeškega, samo s to razliko, da tam ni trpljenja ne laži ne prevar ne bridkosti.«
»Jasno je, da je tako,« je prikimal Jožef. »V večnosti se ločita dobro in zlo; dobro gre v nebesa, zlo v peklo, samo na zemlji je oboje pomešano; zaradi tega tudi često vidimo ljudi, ki pravijo, da si večjega pekla ne moremo misliti, kakor ga imajo na zemlji, drugi pa imajo spet nebesa.«
Preveč modrovati pri gibanici niso mogli, ker je bila vroča in so jo počasi jedli; in kadar se je kateri zatrpal z njo, je moral molčati, čeprav je imel kaj še tako tehtnega povedati.
Naposled je Jožef odložil vilice, s katerimi je trgal gibanico, se nagnil na stolu nazaj ter rekel: »Zdaj bom pa res končal to pojedino, ker bi bilo greh, če bi se še česa dotaknil, čeprav moramo priznati, da je jesti dovoljeno, kolikor človek lahko nosi. Popil bom še kozarec vina, napravil križ na čelo ter prsi, in pod najbližjo jablano.«
»Saj tudi nisem ničesar več napravila,« je dejala Ana zadovoljna, da so bili ljudje siti, »razen za vsakega skodelico čaja. Tak dan je in brez čaja ne bi bil podoben prazniku. Mislim, da vas nobeden ne bo zavrnil, kar bi me le bolelo, ker bi mislila, da ga ne marate zaradi mene.«
Nad Miljami lebdi nevarnost vladnega komisarja in predčasnih volitev
Miljski župan Derin (PSDI) uradno odstopil in dvanajst ur po izvolitvi zavrnil glas MSI
Socialdemokrat Aldo Derin, ki je bil v noči med sredo in četrtkom izvoljen za novega miljskega župana z odločilnim glasom MSI, je včeraj opoldne formalno odstopil in dvanajst ur po izvolitvi tudi politično zavrnil podporo neofašističnega svetovalca Morellija. Z Derinom je odstopil tudi občinski odbor Liste Frausin, ki hi moral paradoksalno sodelovati v novi (hipotetični) upravi z županom, ki je odraz nasprotne politične koalicije. Miljska občinska seja bo vsekakor zaradi naglega in nepredvidljivega zapleta dogodkov o-stala dolgo zapisana v krajevnih političnih analih, tisti odločilni glas MSI pa je še huje zaostril že itak zelo napeto vzdušje med tamkajšnjimi političnimi silami.
Tudi v sredo zvečer, podobno kot v ponedeljek, smo bili priča zelo o-stremu frontalnemu spopadu med Listo Frausin in ostalimi strankami (vključno z MSI), ki je že na zadnji seji privedel do balotaže Bordon-De-rin. Lista Frausin, ki je na majskih volitvah prejela 47 odst. glasov in razpolaga s polovico mandatov v občinskem svetu, je pokazala pripravljenost za izvolitev večinske uprave s PSI, PSDI in PRI z županom Bordonom, ki bi vodila občino pol mandata (dve leti in pol), nato pa bi odstopila. Lista Frausin (KPI in ne-
odvisni) ponuja v tem primeru laiko-socialislom štiri odborniška mesta, kar pomeni, da bi vsi svetovalci PSI, PRI in PSDI postali avtomatično odborniki, ne pristaja pa na štafeto. Ta rešitev je v političnem življenju nemoralna, pravi Lista Frausin ker v vsakem primeru predpostavlja, da bi morala tudi najboljša uprava čez dve leti in pol odstopiti. Možnost alternance torej, a nasprotovanje vsakršni že prej načrtovani štafeti. To je dejansko jabolko spora v celotni miljski stvarnosti, ki je danes kot danes, če bodo vsi vztrajali na svojih stališčih, popolnoma brez izhoda. Socialisti in socialdemokrati (miljska PRI se je morala umakniti zaradi tržaških pritiskov) so za politično zavezništvo s KPI, pravijo pa, da se mora Lista Frausin takoj obvezati za štafeto in šele potem bo lahko tekla beseda o novi večinski upravi.
V takih pogojih je bil zato frontalni spopad neizbežen. Lista Frausin od vsega začetka vztraja pri Bordonu, ki je na majskih volitvah prejel daleč največ preferenc in v pričakovanju razčiščenja predlaga začasno enobarvno koalicijo, vsi ostali pa so proti Bordonu in proti manjšinski upravi. Že v ponedeljek se je opozicija kompaktno strnila okrog Derina, Lista Frausin pa okrog Bor-
dona. Isti scenarij se je ponovil v sredo ponoči, ko je bilo popolnoma jasno, da bo v primeru »izenačenja« izvoljen svetovalec PSDI, ker je, kot predvideva pravilnik, starejši od svojega tekmeca. V skrajnem primeru bi zato Lista Frausin lahko kandidirala človeka, ki bi bil anagrafsko starejši od Derina, s tako potezo pa bi se izneverila svoji politični liniji, zato je vztrajala pri Bordonu. Po drugem glasovanju, ko je bilo že jasno, da bo Derin izvoljen, bi lahko svetovalci Liste Frausin zapustili dvorano in tako onemogočili večino, ki je potrebna za izvolitev župana. A tudi tega niso storili, tako da so vsa tri glasovanja potekala normalno ob spoštovanju pravil politične igre.
V prvem glasovanju je Bordon prejel 15 glasov, Derin 13 ter po enega Rossini (PSI) in Morelli (MSI). Isti izid se je ponovil v drugem glasovanju, v tretjem balotažnem pa se je zgodilo to, kar so dejansko vsi znali še pred pričetkom seje. Derin je bil izvoljen z odločilnim glasom fašista Morellija, najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da ni takoj politično zavrnil te podpore in je za ta korak čakal 12 ur, čeprav je že na seji napovedal, da bo drugi dan odstopil. To županovo zadržanje je sprožilo zelo ostre proteste Liste Frausin, ki je bila mnenja, da predstavlja, mimo strogega
političnega aspekta, odločilni glas M SI hudo žalitev za vse miljske demokrate in zelo nevaren precedens, ki daje Almirantejevi stranki lažne a-tribute demokratičnosti. Derin in o-stali voditelji opozicije pa so vztrajali na stališču, da je treba izvolitev novega župana tolmačiti samo kot signal, kot neke vrste opomin Listi Frausin, da je treba v Miljah obrniti stran, glas MSI pa je ostal kot velik madež, ki ga bo v vsakem primeru težko, če že ne nemogoče izbrisati.
Županovi izvolitvi je pozno ponoči sledila še izvolitev odbora, ki je potekala ob veliki zadregi vseh tistih, ki so glasovali za Derina. Nekdanja opozicija, ki je čez noč postala nova »večina«, je tedaj zahtevala odložitev seje. Lista Frausin pa je bila proti z utemeljitvijo, da mora hočeš nočeš izvohtev župana odražati neki spora-zum tudi o sestavi odbora, torej »če ste izvolili župana, lahko izvolite tudi odbornike!« Logika številk je dala Listi Frausin vse odbornike (Donadel, Viola, Ferluga, Campagna, Nicolini in Millo), ki so se tako znašli v upravi z županom nasprotne koalicije. Štiri glasove je dobil tudi Morelli, ki je tako lahko z zadovoljstvom ob enih ponoči zapustil sejno dvorano.
Župan Derin je včeraj opoldne odstopil in zavrnil glas MSI, Lista Frau-
sin pa je na tiskovni konferenci zelo ostro kritizirala zadržanje laično-so-cialističnih strank, KD in LpM, »ki so brez obotavljanja sprejeli fašistično pomoč, samo da bi spravili v težave in ponižali Bordona in tovariše«. Lista Frausin bo v zvezi s temi dogodki priredila drevi ob 18. uri manifestacijo na Trgu Marconi v Miljah. Tudi po zapletu dogodkov v občinskem svetu pa so tako Lista Frausin kot laiko-socialisti včeraj pokazali še pripravljenost na dialog in na pogajanja, ki bodo seveda težka, predstavljajo pa še edino orožje proti predčasnim volitvam in proti izrednemu komisarju. V Miljah se torej pet mesecev po volitvah začenja vse znova.
SANDOR TENCE
•	Pokrajinsko tajništvo CGEL izraža v tiskovnem sporočilu veliko zaskrbljenost nad tem kar se je zgodilo na zadnji miljski seji in se zavzema za izvolitev stabilne večinske uprave v tej občini.
•	Drevi ob 18.30 se bo po daljšem po-letném premoru sestal tržaški občinski svet, ki ima na dnevnem redu celo vrsto upravnih vprašanj.
•	Predsednik pokrajine Marchio je
včeraj sprejel skupino kakih 40 izseljencev iz naše pokrajine v Avstraliji.
, Obtožen je združevanja v kriminalne namene
Odvetnik Andrea Frassini zaprt v Milanu
Protest upravnih odborov
V družinskih posvetovalnicah ne opravljajo več pap-testov
Presenetljiva vest, da so finančni stražniki po nalogu milanske preiskovalne sodnice Grazie Giuliani a-retirali in odpeljali v Milan 35-letne-ga odvetnika Andrea Frassinija, je sprožila v Trstu in še posebno v sodnih krogih val začudenja. Njegovi kolegi vedo povedati, da se je odlikoval po resnem in zavzetem delu, tako na pravni fakulteti kot po-
Nova dolžnost
dr. Volpe j a na prefekturi
Na prisrčni slovesnosti se je dosedanji vodja obmejne policije dr. Giovanni Volpe poslovil od osebja svo jega bivšega oddelka in komandatov vseh mejnih prehodov, ki so ob tej priliki dr. Volpeju podarili spominsko plaketo z grbom obmejne policije.
Na slovesnosti je sodeloval tudj načelnik koprske obmejne policije Darko Dujmovič, ki sta ga spremljala pomočnik načelnika Fabio Štefe in komandant Veljko Stojanovič. S svo jo prisotnostjo -so jugoslovanski kolegi hoteli pxmdariti odlične odnose, ki vladajo med obmejnimi organi obeh držav in kjer ima za take odnose dosti zaslug dr. Volpe, ki je znal v teh letih, ko je vodil obmejno policijo, vedno uspješno reševati marsikatere delikatne probleme.
Ime Giovannija Volpjeja je tesno povezano s Trstom, saj je v preteklosti poleg obmejne policije vodil tudi pjolitični oddelek tržaške policije (Digos), in urad za tujce, v katerega je bil takrat vključen tudi begunski center na Padričah. Med opravljanjem teh nalog je sodeloval pri mnogih važnih policijskih opjeracijah, še pjosebej v obdobju ko je vodil Digos. Posebej naj omenimo preiskavo v zvezi s terorističnim napadom organizacije »Črni september« na bencinske rezervoarje Siot v dolinski občini, ko so bili p» obsežni preiskavi odkriti vsi krivcp terorističnega napada.
Volpjeja, ki odhaja na novo delovno dolžnost v tržaški prefekturi, je zamenjal Oreste Davin, ki pja na pjoslo-vilni slovesnosti in mogel sodelovati zaradi drugih službenih obveznosti.-
zneje v sodnih dvoranah, o njegovih »zasebnih« interesih pa pravijo, da nimajo informacij. Tudi njegov branilec, odvetnik Dario Diego, je imel zašita usta. Izvedelo se je vsekakor, da je včeraj pjopoldne odpjotoval v Milan, kjer je najbrž ob prisotnosti milanskega odvetnika Spazzalija sledil pjrvemu izpraševanju.
Frassinijeva zaročenka je predvčerajšnjim trdila, da se bo zadeva razčistila v nekaj dneh, češ da jo je sprožila pomota. Mladi tržaški odvetnik — rodil se je v Turinu, kjer je oče delal v neki elektronski družbi, a je vso svojo mladost preživel v Trstu — se mora braniti pred zelo hudimi obtožbami: sodnica ga dolži združevanja v kriminalne namene in goljufije. Skupaj z njim so aretirah v teh dneh še desetino oseb, ki so delale v La Spezii, Milanu in v bližini Padove. Frassinija so finančni stražniki iz Trsta in Milana aretirali v torek pjopjoldne, potem ko so temeljito pjreiskali njegov urad v Ulici Filzi 21, kjer so tudi zaplenili več svežnjev dokumentov in listin.
Preiskovalna sodnica Giulianijeva je v zvezi z aretacijami dejala le, da so drugi del preiskave o goljufijah in stečaju nepremičninske druž-
be CEI. V to zadevo je bilo vpletenih več ljudi, ki so za denar izdajali nekakšne vrednotnice, a se je pjotem izkazalo, da obljubljenih dividend ni bilo in da je bila družba CEI le sredstvo za nezakonito prilaščanje tujega denarja. Vezna nit bp v Frassindjevem primeru lahko bila družba Capitalfin, katere legalni sedež je prav v njegovem u-radu. Odvetnik je tudi član njenega upravnega sveta. Toda tudi v La Spezii je sedež druge, istoimenske družbe in prav ta pjodobnost, pravijo nekateri, bi lahko zavedla milansko sodnico. Leta pa trdi, da ne gre za pjomote in da se bo to pokazalo v prihodnjih dneh.
Frassini se je na tržaškem sodišču ukvarjal predvsem s kazenskim pravom. Kot branilec je bil prisoten na procesu proti mreži razpječevalcev mamil, ki so se zbirali v Miramar-skem drevoredu, ob prof. Nuvolo-neju pa je sodeloval tudi pri obrambi pokojnega odvetnika Mariana Preara, ki je bil vpleten v proces »San-drinelh«. Po odvetnikih Giordanu, Prearu, in Barbagallu (slednji je avgusta letos napravil samomor), je so že četrti tržaški odvetnik, ki se je v zadnjih treh letih znašel med zaporniki.
V začetku oktobra so predsednice vseh šestih družinskih posvetovalnic v tržaški pjoktrajini že opjozorile predsednika tržaške KZE in deželnega odbornika za zdravstvo na povsem neupravičeno uvedbo »ticketa« za pap test. Ta citološki pregled omogoča zgodnje odkrivanje rakastih o-bolenj na materničnem vratu in je, kot so zdravstvene statistike že dovolj zgovorno dokazale, med najbolj učinkovitimi sredstvi za prevencijo raka.
Uvedba »ticketa« je v nasprotju z vsedržavnim zakonom o družinskih pjosvetovalnicah, za katere je določeno, da nudijo vse usluge brezplačno. Taksa je tudi v nasprotju s preventivno politiko, ki jo je prav za rakasta obolenja napjovedala pjred kratkim deželna uprava. Toda tej upravni nedoslednosti je v zadnjih dneh sledila še druga.
Zgodilo se je namreč, da je osebje centra za rakasta obolenja, ki je doslej »interpretiralo« tudi brise, ki so jih odvzemah v družinskih posvetovalnicah, pjrešlo pod službo za a-natomstko patologijo. Upravni odbori družinskih pjosvetovalnic so premestitev treh izvedenk v citologiji in uradnic sprejeli pjod pogojem, da bo število opravljenih testov ostalo nespremenjeno. Naj pjovemo, da je center
za rakasta obolenja »prebral« lani okrog 19 tisoč papj-testov, od katerih je več kot 3300 prihajalo iz družinskih posvetovalnic. Konec septembra pa je pjrišlo do novosti: odgovorni za službo anatomske pjatologije je namreč iz » tetini čno-organiza ti vnih« razlogov napxjvedal 40-odstotmo znižanje citoloških storitev, kar je za prvo pjosledico imelo ukinitev pjapj-testov v družinskih pjosvetovalnicah.
Proti takemu nespjrejemljdvemu ravnanju odgovornih oblasti so upravni odbori družinskih pjosvetovalnic spjet reagirali in ga ožigosali kot pjoskus krnitve delovanja teh pjomembnih so-cio-zdravstvenih struktur, za katere so se ženske dolga leta borile. Toliko bolj, ker so eden izmed najbolj pjri-memih središč, kjer se da resnično skrbeti za prevencijo raka na materničnem vratu, ki je med ženskami od 14. do 65. leta starosti najbolj razširjena oblika raka.
•	V pjonedeljek, 14. t.m., se bodo na sedežu Združenja Italija - SZ začeli tečaji ruščine. Vpisovanje je še možno v Ul. Torrebianca 13, tel. 60158.
•	Rajonski svet za Valmauro - Naselje sv. Sergija se bo sestal v sredo, 16. t.m., ob 19.30 na sedežu na Stari istrski cesti 43.
Razstava orožja, ki želi zlasti poudariti potrebo po preprečevanju uporabe orožja
Na sejmišču prp Montebellu si te dni (do nedelje) lahko ogledamo razstavo eksponatov iz Henriquezove zbirke orožja in vojaških naprav, ki jo prireja Zadruga za vojni zgodovinski muzej v Trstu. Diego de Henri-quez je začel že v mladih letih zbirati vojno opremo, predvsem predmete, ki so pjredstavljali mejnik v vojskovanju. S strastjo zbiratelja in s
pjomočjo širokih pjoznanstev je zbral mnogo zanimivega materiala. Bil je tudi prisoten na Gradu sv. Justa, ko so se Nemcp pjogajali z zavezniki za predajo in dosegel je, da sta mu obe strani dovolili, da je zbral veliko količino orožja, uniform, kompletnih vojaških oprem in še mnogo drugega. Uspelo mu je tudi, da je dobil nemško žepjno pjodmornico. Pri zbiranju
pomembnega zgodovinskega materiala pa je imel de Henriquez tudi veliko težav. Oblasti mu v začetku niso bile prav naklonjene in tudi denarja ni bilo veliko na razpolago. Vsekakor so leta ’68 ustanovili zadrugo za ustanovitev vojnega muzeja, ki jo sestavljajo Občina Trst, Turistična ustanova, Pokrajina in drugi. Leta 74 pa je de Henriquez tragično preminil. Oko liščine njegove smrti so še vedno zavite v meglo. Nekateri menijo, da je bil marsikomu trn v pjeti, ker je aktivno sodeloval na procesu o Rižarni in ker je baje imel zelo delikatne dokumente. Eden od njegovih sodelavcev pa nam je zagotovil, da je de Henriquez umrl po tragičnem naključju. Ker je bil zelo neroden, je v njegovi baraki izbruhnil požar, ki mu je bil usoden. Zanimivo je, da je bilo njegovo stanovanje zaprto od znotraj.
Od de Henriquezove smrti do danes je preteklo že enajst let in zadruga se jd večkrat znašla v hudih težavah. Popravila orožja in vojaških prevoznih sredstev zahtevajo veliko dela in stroškov. Kljub temu pa je ves material lep» katalogiran. Tržaška občina bo skušala umestiti vojni muzej v bivšem begunskem taborišču na Padričah. Občina in dežela sta vso de Henriquezovo zbirko odkupih od de-
dičev za 550 milijonov lir. Sedaj je vse občinska last. Zadrugi predseduje pjolkovnik Giotto, k j ima okoli sebe skupino svetovalcev. V najkrajšem času bodo prenesli ves material iz skladišč na Padriče, kjer bo dokončni sedež muzeja.
Razstava orožja »de Henriquez« se predstavlja občinstvu s štirimi privatnimi zbirkami.
Prvi del je pjosvečen vojaškim vozilom. Razstavljeni so lažji oklepniki, tovornjaki, lažji tank, vozilo enote Afrika Korp itd.
Drugj del razstave pa vsebuje široko zbirko radijskih aparatur, med katerimi so tudi stari edinstveni - primerki. Poleg tega so razstavljene tudi optične priprave, lahko orožje, fotografije, čelade, uniforme itd. Nekateri predmeti so sami pjo sebi že prava posebnost. Med temi naj omenim tulce in naboje, ki so jih morali delati vojni ujetniki med prvo svetovno vojno. Nato še kletke za potujoče golobe. Kar pa se nam je zdelo najbolj zanimivo, je ruska protiplinska maska za konja. Poleg tega imajo v skladišču še mnogo zanimivosti, vendar vsega niso mogli razstaviti. Kot primer naj omenim zanimivo gasilsko opremo iz časa Avstro-Ogrske.
MARKO JARC
Srečanje KPI in SSk
Na sedežu Slovenske skupnosti sta se sestali deželni delegaciji SSk in KPI. Delegacijo SSk je vodil predsednik Dolhar, ob njem pa sta bila še deželni tajnik Bratuž in pokrajinski tajnik Harej. Komunistično delegacijo je vodil deželni tajnik Viezzi, v delegaciji pa so bili še Budin, Pascolai, Martone in Toschi.
Glavno pozornost sta delegaciji namenili obravnavanju problemov v zvezi s sprejetjem ustreznega zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki živi v F-JK, Obe delegaciji sta obsodili zavlačevanje vlade pri vložitvi ustreznega zakonskega predloga, še Ppsebej zato, ker sta minister Vizzi-ni in ministrski predsednik Craxi že večkrat napovedala vložitev predloga.
Predstavništvi SSk in KPI sta tudi poudarili, da, potem ko so v okvi-Pu Cassandrove komisije slovenski Predstavniki KPI, PSI, SSk in SKGZ Jasno podali svoje zahteve in ko je tudi ustrezna senatna komisija v letošnjem letu zbrala številna mnenja 0 Problemu, ne obstajajo več o-PPavičljivi razlogi za zavlačevanje možitve predloga zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji.
Na koncu srečanja so tudi pozitiv-ju> ocenili delo enotne slovenske de-mgacije in sklenili, da morajo še naprej podpirati pozitivne pobude, ki ■Uh bodo v zvezi s tem problemom sprožili predstavniki KPI, SSk, PSI m drugih organizacij v bližnji prihodnosti.
Pogovor s pokrajinskim tajnikom PSI Augustom Seghenejem
Odkrita in polemična presoja miljskih, tržaških in devinsko-nabrežinskih upravnopolitičnih vozlov
Pokrajinski tajnik socialistične stranke Augusto Seghene je očitno v središču krajevnega političnega orkana: po eni strani PSI beleži nesporen uspeh z izvolitvijo svojega svetovalca v deželni odbor, po drugi pa nič manj nesporen problem, ki ga je povzročila izvolitev miljskega župana tudi z neofašističnim glasom. Poprosili smo ga za sproščen in odkrit pogovor, brez dlak na jeziku, na katerega je s svojo značilno neposrednostjo rad pristal.
Kako se je rodilo naravnost nezaslišano zavezništvo v Miljah in kakšno stvarno in konstruktivno rešitev predlagate?
Po našem mnenju ne gre za nikakršen škandal ali škandalozno zavezništvo, pač pa gre za to, da ni možnosti večinskega sporazuma brez sodelovanja PSI, in za izbiro župana, ki ne bi bil več Bordon. Glas MSI nima nobenega pomena, kar dokazuje takojšnja napoved odstopa novoizvoljenega župana. Nič ni bilo vnaprej dogovorjenega, niti ni bil nihče izdan. PSI vztrajno in konkretno poziva k pogajanjem, ki se doslej niso premaknila z mrtve točke, ker KPI hoče še naprej upravljati sama, kot vedno doslej. 1983. leta je na primer razbila zavezništvo s PSI, kljub temu da nam je močno pri. srcu usoda te občine in želimo v prvi vrsti ohraniti njeno upravljivost. Vendar hočemo, da bo Občino upravljalo več sil in to ne samo z drobtinicami kakega od-bomištva, pač pa z županom, ki ne bo več komunist. Zavedam se, -da ta naš predlog lahko zveni absurdno, zlasti v normalnih okoliščinah. Toda, upoštevati je treba sedanji, nič kaj normalni položaj, ko se nam zdi možnost zamenjave župana ena do te-
meljnih jamstev in dokazov, da je KPI spremenila svojo usmeritev. U-stvariti je treba tak okvir, ki bo jasno označeval to spremembo.
V	Trstu je položaj izredno zapleten; ali nameravate vstopiti v občinski in pokrajinski odbor?
Že od njenega nastanka smo negativno ocenjevali zavezništvo med KD in Listo za Trst in nismo hoteli stopiti vanj, kljub izredno vabljivim ponudbam. Tudi danes ostajamo pri stališču, da to zavezništvo ne ustreza potrebam mesta, saj je povsem negibno in pušča mesto živeti le od dinamike, ki v zadnjem času k sreči prihaja od zunaj, z vladne in deželne ravni (npr. paket za Trst). Naša ocena se ni spremenila, pripravljeni smo razpravljati le v spremenjenih pogojih, se pravi takrat, ko bo odpadel pakt med KD in LpT, ki sloni na čisti igri oblasti in ne dopušča nobene dinamike.
V	devinsko-nabrežinski občini je slišati trditve, vesti ali obtožbe, da se zavzemate za sredinsko-desni, nacionalistični odbor, ki naj bi vključeval socialiste, demokristjane, socialdemokrata in predstavnika Liste za Trst in torej 10 svetovalcev, objektivno pa bi bil jeziček na tehtnici
Univerzitetna levičarska lista proti novemu finančnemu zakonu
V	torek je imela skupščino Univerzitetna levičarska lista, ki je obravnavala najnovejši vladni predlog za novi finančni zakon. Na skupščini so izrazili ostro nasprotovanje predvidnemu povišanju taks za univerzitetni študij, s čimer bi bile najbolj prizadete tiste socialne kategorije, ki tako visokih stroškov šolanja ne bi zmogle. Ukrep prizadene predvsem revne družine, študente, ki ob študiju tudi delajo in tudi tiste, ki že imajo svoj poklic pa hočejo svoje znanje še poglobiti.
Zato se je levičarska lista odločila, da v zvozi s tem problemom začne ostro akcijo. Od rektorja, akademskega senata, predsednika univerze in u-Pravnih svetov univerze zahtevajo, da javno zavzamejo jasno stališče v zvezi z vladnim predlogom. Poleg tega bodo zahtevali srečanje z vsemi deželnimi Parlamentarci, skušali bodo za protestno akcijo pridobiti mladinske organizacije in začeli zbirati podpise za protestno peticijo.
Tovarniški svet arzenala San Marco in ZKMI o odbiti prošnji za sprejem pri Craxiju
n manifesto je 9. oktobra objavil odgovor Antonia Ghirellija, vodje tiskovnega urada ministrskega predsednika, tržaški federaciji ZKMI, ki je v svojem pismu izrazila svoje nasprotovanje izgradnji letalonosilke Garibaldi, Poleg tega pa je ministrskemu predsedniku Craxiju očitala, da ni hotel sprejeti delegacije delavcev arzenala San Marco.
V	odgovoru Ghirelli zavrača navedbe tržaške federacije ZKMI in zanika, da bi Craxi odklonil sprejem delavcev arzenala San Marco.
V	zvezi s tem odgovorom vodje Craxijevega tiskovnega urada pa se je oglasil tudi tovarniški svet arzenala San Marco, ki izpodbija trditev Ghirellija, da Craxi ni bil obveščen o prošnji za sprejem. V pismu, ki ga je tovarniški svet naslovil na Craxijev tiskovni urad, časopis II manifeste) in tržaškega Prefekta De Feliceja, navaja, da je za sprejem že 25. septembra pismeno zaprosilo tajništvo kovinarskega sindikata FIM-FIOM-UILM preko tržaškega Prefekta. Naslednji dan sta senatorka Gerbčeva in poslanec Cuffaro obvestila tajništvo sindikata, da sta v zvezi s terni posredovala v Rimu
. Na odgovor Ghirellija v časopisu II manifèsto je posebno tiskovno sporočilo izdala tudi tržaška federacija ZKMI.
»Verdi« je potreben obnove toda kako to doseči?
Tržaško operno gledališče »Verdi« bo preurejeno, obnovljeno. Tržaška občinska uprava zaenkrat sicer še ni potrdila sklepa o preureditvenih delih, kot tudi ne sklepa o vsoti, ki bi jo morali za to potrošiti.
Je pa na dlani, da mora biti ta gledališka stavba preurejena in prilagojena vsem zahtevam za varnost občinstva, kot tudi zahtevam za nemoteno delo na odru, kot v vseh ostalih gledaliških prostorih. Ni namreč nobena skrivnost, da so temelji gledi-ške stavbe v že zelo slabem stanju, da je gledališče že večkrat doživelo poplavo in da so tudi protipožarne naprave že močno zastarele.
Tri podjetja so že prejela nalogo, da napravijo okvirni načrt za gradbena dela, ki bi, po tej oceni, znašala okoli 12 milijard lir. To bi bila za razmere tržaške občine izredno visoka vsota, zato bodo skušali najti še druge možnosti in rešitve.
Vprašanje je sedaj, kako bi operno gledališče delalo, če bi prišlo do obnovitvenih del. Vsi odgovorni so mnenja, da se operna sezona v Trstu ne sme prekiniti. Zato se mnogi strinjajo s predlogom, da bi se opravila razna dela postopoma tako, da bi lahko sezona stekla kolikor toliko nemoteno. Ni pa nobenega dvoma, da bi se morala, v primeru, da se z gradbenimi deli res tudi začne, iz stavbe izseliti italijanski krožek za kulturo
in umetnost, kot tudi gledališki muzej.
Sedaj razpolaga gledališče »Verdi« z okrog 1600 prostori. Pravijo, da se število sedežev ne bi smelo zmanjšati tudi zato ne, ker so po novih predpisih prepovedana stojišča.
Nekaj bo torej treba ukreniti, nekaj napraviti, toda kako?
Usodna slabost
Včeraj malo po 17. uri je 77-letnega Costanteja Sossija iz Ul. Roncheto 42 med sprehodom po Istrski ulici nenadoma obšla slabost. Nekateri mimoidoči so takoj poklicali Rdeči križ. Kljub hitremu posegu zdravnika in bolničarjev, je Sossi umrl med prevozom v bolnišnico.
Trčenje lokomotiv pri Barko vi jah
Na železniški postaji v bližini Bar-kovelj sta včeraj trčili električna in ranžirna dizel lokomotiva. Nesreči je po vsej verjetnosti botrovalo nespoštovanje signalov na progi. Eden od vagonov, ki jih je vlekla ranžirna lokomotiva, je iztiril, zaradi česar je bil promet na progah Trst - Benetke in Trst - Videm ustavljen za skoraj poldrugo uro.
enajsti glas neofašista. Ali je to res in kakšno je vaše stališče oziroma konstruktivni predlog, da se kriza zadovoljivo reši v korist prebivalstva in sožitja?
Ne gre samo za glasove, ko je slišati, da želimo ustvariti drugačni odbor od dosedanjega. Predlagamo namreč petstrankarsko formulo z vključitvijo Slovenske skupnosti, ki pa je ne gre jemati in ocenjevati kot nacionalistične ali sredinsko-desničar-ske. Taka koalicija bi namreč imela možnost dosledno zadovoljiti potrebe občine, poleg tega pa bi bilo po našem mnenju primerno izkoristiti pomen sedanjega trenutka za prilagoditev devinsko-nabrežinske stvarnosti razmeram, kakršne vladajo na vsedržavni in deželni ravni. To je naš prvi predlog. Ne morem pa razumeti, zakaj govoriti o nacionalističnem občinskem odboru že zaradi same prisotnosti LpT, KD in PSDI. Ne gre ne za nacionalistično večino in niti ne za sredinsko-desno. Nočemo namreč manjšinskega odbora, zato smo oblikovali predlog, ki bi zagotovil kar 13 svetovalcev in torej vse možnosti dobrega upravljanja. Problem se postavlja ob dejstvu, da tako PSI kot SSk zahtevata svojega župana, toda, mi smo pripravljeni na dogovarjanje ob teh dveh legitimnih zahtevah. Zelo pa nas moti radikalno zavračanje našega kandidata Caldija in tega ne moremo sprejeti. Nikoli doslej nismo imeli župana, vedno smo podpirali slovenskega, tokrat pa smo prepričani, da se togo vztrajanje pri slovenskem županu lahko negativno odrazi na samo slovensko skupnost v občini. Grozi ji ponovno zaprtje, ki smo ga prav mi razbili z levosredinsko izkušnjo, zato smo hudo zaskrbljeni nad tovrstnim zavračanjem in izsiljevanjem Slovenske skupnosti. Čas je, da se ta stranka jasno izreče o našem predlogu, saj moramo vendar najti neko rešitev. V primeru njene zavrnitve petstrankarske formule z vključitvijo SSk, bomo vzeli v poštev drugačne rešitve, saj smo kot vedno tudi tokrat pripravljeni dati svoj prispevek na poti iskanja drugačnih rešitev. Vseeno bo ostalo temeljno vprašanje, kdo bo vodil občino, saj ne nameravamo pristajati na veto, ha katerega je naletel naš predlog o županu Caldiju. Z veliko zaskrbljenostjo pa gledamo na predpostavko o manjšinskem odboru in če bo do njega prišlo, ne nameravamo prevzeti nobene odgovornosti za morebitne posledice.
Razgovor zapisala VLASTA BERNARD
• V ponedeljek, 14. oktobra, bosta na nekajdnevni obisk v tržaško pristanišče pripluli dve vojni ladji ameriške 6. flote, ki deluje na področju Sredozemlja. Gre za nosilko helikopterjev Iwo Jima in ladjo za izkrcavanje oklepnih vozil La Moure county. Obe ladji bosta v Trstu do 18. oktobra
V Sloveniji so se spoznali z delovnim okoljem
Bivši sodnik iz Vicenze
Koristna poletna praksa dijakov poklicnega zavoda »Jožef Stefan«
Deset dijakov Poklicnega zavoda to industrijo in obrt Jožef Stefan je “p0 letos poleti na delovni praksi v dveh tovarnah v Sloveniji, trije pa so se udeležili raziskovalnega tabora v Rakovem Škocjanu. Poletna prak-je postala zadnja leta na zavodu ^ fan že stalna obšolska dejavnost: v Prejšnjih letih so se prakse udeleževali dijaki vseh treh oddelkov (mora-d^jev RTV, orodnih mehanikov in kemijskih operaterjev), letos pa so se to poletno delo odločili le »kemijski P^draterji«, ker v ostalih dveh oddel-m ni bilo zanimanja za to vsekakor Pozitivno izkušnjo.
Usem dijakov je opravljalo prakso • ljubljanski tovarni farmacevtskih n ^mičnih izdelkov Lek, dva pa v orodni novomeški Krki. »Poletna praksa jim je služila predvsem za
/■dopolnjevanje v kemiji, pa tudi za
pofjše obvladovanje strokovnega je-JpL« nam je povedala prof. Živka Jarc, ki je bila prava pobudnica pouf- dtokso-
Dijaki so preživeli v Sloveniji tri dne. Opravljali so povsem normal-i 0 delo, po običajnem delovnem urni-u. Vsak dijak je delal v posamez-m laboratoriju skupaj z drugimi iz-. edenei podjetja, vodja oddelka pa sledil njihovemu delu.
Med deli, ki so jih tačas opravili, gre omeniti kontrolo surovin in kontrolo končnih izdelkov; analizirali so skratka snovi za pripravo zdravil in tudi zdravila sama. Med pogovorom so povedali, da jim je pri delu mnogo pomagalo znanje, ki so si ga bili pridobili med šolskim letom; poleg analiz, ki so jih bili že opravljali v šolskem laboratoriju, so opravili še vrsto novih kontrol (na primer plinsko in tekočinsko kromatografijo), ta-
kih, ki jih v šolskem laboratoriju ne morejo izvesti.
S poletno prakso, h kateri je pripomoglo tudi podjetje FARGO, so bili vsi dijaki nadvse zadovoljni. Spoznali so delovno okolje, spoznali so tudi vrsto dijakov iz matične domovine, za katere je delovna praksa obvezna, še najbolj pa so bili veseli, ker so si nabrali nekaj delovnih izkušenj, kar jim bo še predvsem koristilo pri iskanju zaposlitve.
pred tržaškim sodiščem
Na sodišču se je včeraj začel proces proti bivšemu namestniku državnega tožilca iz Vicenze Luigiju Rendeju, katerega je trgovec Bernardino Buonocore, tudi iz Vicenze, obtožil hudega dejanja: sodnik naj bi mu obljubil svoje »zanimanje« v neki sodni zadevi v zameno za 10 milijonov lir. Buonocore je namreč bil obtožen, da je prekupčeval s ponarejenim denarjem, a so ga sodniki na prvostopenjskem procesu oprostili. Sodišče v Vicenzi je kot po predpisih poverilo proces tržaškemu in po prvi preiskavi je namestnik državnega tožilca Coassin svojega kolego iz Vicenze postavil na zatožno klop. Včeraj sta obe stranki potrdili že znano stališče: bivši sodniki je zanikal krivdo, obtoževalec pa jo je potrjeval. O-bravnavo so preložili, da bi si javni tožilec in Buonocorejev odvetnik lahko ogledala dodatne dokumente, ki so jih sodišču predložili Rendeje-vi branilci.
Hujša nesreča mlade študentke
Malo po polnoči so včeraj na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice pripeljali 19-letno študentko Cristiano Minca, ki stanuje v Ulici Benussi 8/2. Mladenka ima izpahnjen in zlomljen levi kolk, pretres možganov, rane po levi strani brade in bo okrevala v 90 dneh.
Mincova se je poškodovala v prometni nesreči, kd se je malo pred polnočjo v sredo zgodila v Ulici Flavia. Dekle je s svojim avtomobilom znamke Volkswagen vozilo po Ulici Flavia proti centru mesta in v višini hišne številke 104 iz še neznanih razlogov izgubila oblast nad vozilom in zletela s ceste.
Srečanje na Pokrajini o socialnem skrbstvu za prizadete osebe
Pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Dario Locchi je v dogovoru s KZE sklical za danes ob 10. uri na sedežu Pokrajine srečanje, na katerem bodo obravnavali probleme v zvezi z nudenjem pomoči prizadetim osebam, ki stanujejo v občinah Devin - Nabrežina, Repen, Milje, Dolina in Zgonik.
Namen srečanja je, da se doseže tudi s temi občinami tak dogovor kot s tržaško občino in se s tem omogočijo določene olajšave za nudenje socialne pomoči prizadetim osebam.
Starši in učenci III. razreda osn. šole Alojz Gradnik izrekajo iskreno sožalje svoji učiteljici Artač ob izgubi drage sestre.
Praznik trebenskih 50-letnikov
Trebenski petdesetletniki so skupaj proslavljali. To je tradicija, ki se obnavlja iz leta v leto skoraj po vseh slovenskih vaseh. Tokrat so se v Trebčah zbrali v soboto in, kot je že navada, najprej položili venec pred spomenik padlim v NOB. Na glavnem vaškem trgu pred spomenikom so lanskoletni slavljenci izročili letošnjim simbolični prapor, ki se prenaša petdesetletnikom iz leta v leto. Slavljenci so se nato podali še na pokopališče, kjer so se poklonili spominu svojih umrlih vrstnikov, nakar so šli peš na Padriče, kjer so ob obloženi mizi nadaljevali slavje
»TELEFON - PRIJATELJ« IŠČE NOVE SODELAVCE
»Telefon — prijatelj sveta X«, oziroma tisti, ki to hvalevredno službo opravljajo, so pred dnevi sklicali v dvorani Bachelet na tržaški univerzi tiskovno konferenco, s katero so želeli opozoriti mlade na pomen te telefonske službe v korist tistih, ki si želijo nasveta, ki so v stiski, ki se čutijo osamljene, ki pač želijo pomoči. Ker je služba pri teh telefonskih pogovorih prostovoljna, so organizatorji menili, da bo univerza ambient, kjer bo najlaže spregovoriti čimveč-jemu številu mladih.
Na žalost se želje organizatorjev niso uresničile, ker sta namreč, iz še neznanih razlogov, odpadla kot gosta tiskovne konference kantavtor Angelo Baiguera in psihologinja, ki že sodeluje s skupino, ki vodi »Telefon -prijatelj«.
Do tiskovne konference torej ni prišlo, bila pa je to lepa priložnost, da smo se z glavnimi predstavniki te telefonske službe v korist bližnjega pogovorili o njihovem delu, njihovih željah in o tem, kako nameravajo privabiti v to delo čim več novih sodelavcev.
Po imenih nismo spraševali, ker so nas že prej opozorili, da ostaja vse v anonimatu: tisti, ki išče pomoči, ki želi dobro besedo, ali tolažbo, ni dolžen, da pove svoje ime, pravtako ne pove svojega imena tisti, ki se z njim pogovarja, ki mu nudi lepo besedo, dober nasvet, tolažbo.
Koliko ljudi opravlja prostovoljno to službo, smo jih vprašali.
»Kakih 50 nas je tu v Trstu, toda služba telefona, kot prijatelja, deluje v Italiji skoraj v vseh mestih. Pri nas smo jo začeli skoraj pred dvajsetimi leti. Služba deluje vedno, torej 24 ur dnevno, kar pomeni, da se moramo vrstiti pri telefonu, ki je tako vedno vsem na razpolago.« Kdo pa so tisti, ki se obračajo na vas za nasvete, tolažbo, dobro besedo?«
»V Trstu, ki je, kot je bilo že večkrat poudarjeno, mesto starih, upokojencev, tistih, ki živijo sami, brez vsakršne pomoči, nam klientov ne manjka. Obračajo se na nas, ker se čutijo sami, ker preživljajo hude trenutke depresije, ker si želijo dobre in tolažilne besede. Kličejo pa nas tudi mladi s svojimi problemi, zelo pogosto narkomani, ali pa mladi, ki žive v sporu s svojo družino. V dopoldanskih urah se obračajo do nas gospodinje, ki so same in imajo tudi veliko, včasih tudi zelo težkih problemov.«
In kako pristopate k tem problemom? Kako se pravzaprav usposabljate za to službo?
»Vsi smo opravili nekajmesečne tečaje za opravljanje te službe. Mnogi med nami so študenti, ki imajo že nekaj podlage v poznavanju psihologije in sociologije. Mi nočemo s svojimi nasveti, z našimi pogovori navezati neke trajnejše vezi z ljudmi, ki nas kličejo, ker bi to pomenilo, da bi postal telefon last le nekaterih. Mi želimo bitj v pomoč vsem v tistem določenem trenutku, ko nas najbolj potrebujejo. Imeli smo že primere, ko so se nam javili in dejali, da nameravajo napraviti samomor, če telefonirajo, potem, po našem, še niso trdno odločeni, da bi ta korak tudi napravili. Zato jih skušamo čim dlje zadržati v razgovoru in če je potrebno se obrnemo za pomoč tudi do policije.«
Organizirali ste tiskovno konferenco v prostorih univerze, ker ste upa-
li, da boste med študenti dobili nove sodelavce?
»To je bil naš namen, ker bomo namreč že v tem mesecu začeli s tečajem za nove sodelavce naše telefonske službe. Imamo med ljudmi, ki se nam oglašajo, tudi Slovence. Skušamo jim vedno odgovoriti v njihovem jeziku, ker vemo, kako potreben je le-ta tudi v trenutkih človekove stiske. Zato bi bilo prav, če bi se k našemu delu prijavili tudi slovenski prostovoljci.«
Videli smo, da jemljejo svojo službo resno, da želijo ljudem resnično pomagati, pa smo zapisali te vrstice, da bi opozorili nanje naše čitatelje in da vzpodbudimo kakšnega od mladih, da bi se pridružil tistim, ki v našem mestu to delo že opravljajo. Telefon — prijatelj ima številko 34124.
N. L.
OB DESETLETNICI PODPISA OSIMSKEGA SPORAZUMA
priredi SSk 10. novembra
MANIFESTACIJO V OSIMU
SPORED:
SOBOTA, 9. 11.
—	14.00 odhod z avtobusom
—	21.00 večerja, prenočišče NEDELJA, 10. 11.
—	10.00 manifestacija v Osimu Ob povratku ogled Republike
S. Marino.
PRIJAVA in INFORMACIJE: Trst - tel. 62044 - 69126 (17.00 -19.00)
Devin - Nabrežina - tel. 299509 Dolina - tel. 281069, 228924 Zgonik - tel. 229376 Zah. Kras - tel. 225305, 225451 Vzh. Kras - tel. 910327 Gorica - Tel. 84407
menjalnica
10. 10. 1985
Ameriški dolar . Kanadski dolar Švicarski frank ! Danska krona . . Norveška krona . švedska krona Holandski florint . Francoski frank Belgijski frank I Funt šterbng . . Irski šterling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . španska pezeta . Avstralski dolar . Grška drahma Debeh dinar . . Drobni dinar .
1.770,— 1.285,— 818.— 183,— 223,— 221.— 596.— 219,— 31,— 2.500 — 2.070,— 671.— 95,25 10.— 7.— 10,— 1.190,-12,— 5.20 5.—
BANCP1 Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA SANKA s. p. K.
TP1ST - UI.ICA f. RLZMG - t'S? E1-44B
SLOVENSKO 5 STALNO •GLEDALIŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1985 - 86
CARLO GOLDONI
PRIMORSKE ZDRAHE
komedija v treh dejanjih
Režija: BORIS KOBAL PREMIERA
danes, 11. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED A - premierski
PONOVITVE
jutri, 12. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED B - prva sobota po premieri
v nedeljo, 13. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
v torek, 15. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED H - mladinski v sredo, 16. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED D - mladinski v sredo
v četrtek, 17. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED E - mladinski v četrtek
v soboto, 19. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED F - druga sobota po premieri
V nedeljo, 20. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED G - popoldan na dan praznika
gledališča
kino
Eden 15.30—21.00 »Polisex nero Club« in »II cane di Loma«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30—22.15 »Mad Max«. Igrata Mei Gibson in Tina Turner.
Excelsior 16.30—22.15 »In compagnia dei lupi«.
Nazionale Dvorana št! 1 16.00—22.15 »Condannate al piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30—22.15 »Scuola di polizia 2, prima missione«.
Dvorana št. 3 16.30—22.00 »Inferno in diretta«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30—22.15 »Demoni«. Režija: Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30—22.15 »007 bersaglio mobile«. Igra: Roger Moore.
Capitol 16.30—22.00 »Witness, il testimone«. Igra: Harrison Ford.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Capriccio di Barbara«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30—22.00 »La zona morta«.
Alcione 16.30—22.00 »II trono di sangue«.
Ariston 16.00 — 22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Igra: Madonna.
Radio 15.30—21.30 »Sexy club«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Atelier
Nabrežna Center 16
čestitke
Danes praznuje RUDOLF OLENIK 82. rojstni dan. Vse najboljše, posebno pa zdravja mu želijo sestra Alojzija ter Danica in Nadja z družino.
V Rcpnu praznujeta rojstni dan DOR-JAN in DAMJANA GOMIZELJ. Vse najboljše jima želijo mama, očka, noni ter nono.
KD F. PREŠEREN pod pokroviteljstvom Občine Dolina
vabi na ogled veseloigre
»E ALORA STO PICIG?«
Lucie Scher
v izvedbi dramske skupine Italijanske skupnosti Izola danes, 11. oktobra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
včeraj-danes
VERDI
Čez teden dni (petek, 18. oktobra, ob 20. uri za red A/B) bo v gledališču Verdi otvoritvena predstava operne sezone 1985/86 s Puccinijevo Tosco. V sredo, ob 18.30 pa bo v Krožku za kulturo in umetnost predstavitev opernega dela. Govoril bo kritik Alfredo Mandelli.
ROSSETTI
Od 15. t. m. bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine uprizorilo Goldonijevo delo »I Rusteghi«. Režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja^ vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69-406).
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 11. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
Jutri, 12. t. m., ob 18. uri: I. zborovski abonma in izven.
V	sredo, 16. t. m., ob 20. uri: Woody Shaw in Tone Janša Kvartet - večer jazza.
Velika sprejemna dvorana
še danes, 11. t. m. od 9. do 17. ure: Računalnica 85.
Sejna dvorana E3
Jutri, 12. t. m., ob 19. in 20. uri: Rana, videoprodukcija — s sodelovanjem Obalne galerije Piran — TV Koper. Nostalgični izrez — druga predstavitev videoprodukcije CD.
Srednja dvorana
Danes, 11. t. m., ob 19.30: Borghesia »Ogolelo mesto« — Skupna multimedial-na uprizoritev CD in ŠKUC-Foruma.
V	torek, 15. t.m., ob 19.30: V. Shakespeare »Kralj Lear«, The Kick Theatre Company — Velika Britanija.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 11. t. m., ob 10. uri (za SDEŠ) in ob 20. uri (za red S petek in S petek A ter izven): Ivo Brešan: »Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju«. Gostovanje SLG Celje v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. Cilino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. delTIstria 18. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. delTIstria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina; tel. 200-121; Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
SPDT
prireja v okviru delovanja športne šole - Trst izlet za osnovnošolce in dijake nižjih srednjih šol na nabrežin-sko-šempolajski Kras, ki se ga lahko udeležijo tudi starši. Zbirališče bo na Trgu Oberdan ob 9.00, od koder se bodo peljali do Nabrežine z linijskim avtobusom. V popoldanskih urah bo družabnost v jami »Katmi pejci« ob priliki tradicionalnega Dneva planincev SPDT. Povratek bo ob 16.40. Hoje bo približno dve uri in pol. Vabljeni!
Zbor Kraški slavček vabi lanske in letošnje nove člane na prvo pevsko vajo, ki bo 18. oktobra, ob 15. uri. Pridite polnoštevilno!
Slovenski dijaški dom v Trstu pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajo-čo mladino SKGZ prireja 5-DNEVNO BIVANJE V LJUBLJANI od 26. do 30, decembra 1985 za mlade od 13. do 17 leta. Informacije in vpisovanje na se dežu SKGZ v Trstu — Ul. sv. Franči ška 20/3 — tel. 744-249 vsak dan (ra zen sobote), od 9. do 12. in od 16 do 18. ure.
| darovi in prispevki
V	spomin na Tatjano Blažič - Taucer darujeta Liana in Karmela 20.000 lir za sekcijo KPI M. Matjašič v Barkov-Ijah.
Ob krstu hčerke Ivane Sobbani darujejo starši 50.000 lir za popravilo re-pentobrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Ka-valiča daruje družina Bizjak (Col 10) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob 6. obletnici smrti Arturja Russia-na daruje žena 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve in 20.000 lir za MPZ Zvonček.
V	spomin na Pepija Prašlja daruje Netka in družina Majr/ski 20.000 lir za sklad M. čuk.
y spomin na tragično preminule vaščane daruje Zofka Škerlavaj z družino 30.000 Ur za SKD Tabor.
V	spomin na Josipa Prašlja darujejo Ivanka in Paolo Mokole 20.000 Ur, Marija in Emil Luksa 20.000 Ur, Anica Kralj 10.000 Ur, Valerija in Emil 7?u-rič 10.000 Ur ter Marija Cibic - Prašelj 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
V	spomin na Marijo Senica daruje Cvetka Vatovec 10.000 Ur za ricmanj-sko cerkev.
Prireditev in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Vesna prireja jutri, 12. 10., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu predvajanje filma »Cuori senza frontiere« (La linea bianca), ki so ga v povojnem času posneU v Križu. Režija Luigi Zampa.
koncerti
Danes, PETEK, 11. oktobra SAMO
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 17.29 — Dolžina dneva 11.13 — Luna vzide ob 1.03 in zatone ob 16.09.
Jutri, SOBOTA, 12. oktobra
MAKS
Vreme včeraj: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1021,5 mb. narašča, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo poobla-čeno, morje mimo, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Karin Desco, Daniela De Stefano, Raffaella Batistič.
UMRLI SO: 62-letni Eugenio Sossa, 92-letna Maria Bozich vd. Jucna, 81-letni Ermanno Laudi.
Deželni sedež RAI v Trstu in Gallus Consort pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabita na. koncert »REPEN-TABOR« — skladbe Primoža Ramovša v nedeljo, 13. oktobra t.l., v Avditoriju A, Ul. F. Severo 7, ob 18. uri. Vstop z vabili, ki so na razpolago pri vratarju deželnega sedeža RAI.
Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29, vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1985-86 vsak dan, razen sobote, od 15. do 17. ure, od 15. oktobra dalje. Lanske abonente prosimo, da potrdijo svoj sedež do 14. t.m.!
razstave
Jutri, 12. t. m., ob 17.30 bodo v galeriji »Al bastione« otvoriU razstaivo sU-karja Giovannija Duiza. Razstava bo odprta po običajnem umiku do 29. tm.
Narodna in študijska knjižnica - odsek za zgodovino vabi na ogled arheološke razstave RODIK v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4. Umik: od 8. do 14. ure ter od 18. do 20. ure, ob predstavah v domu.
V TK Galeriji, UL sv. Frančiška 20 je na ogled kiparska razstava Zdenka Kalina.
izleti
KD Rdeča zvezda - Salež organizira 20. t. m. ob 40. obletnici društva enodnevni izlet na Dolenjsko (Baza 20, Muljava, Jurčičeva rojstna hiša, Kočevje - muzej...). Cena izleta vključno s kosilom 30.000 lir. Vpisovanje in informacije najkasneje do 18. t. m. na tel. št. 229330 (Darma).
KD Krasno polje - Gročana prireja enodnevni izlet dne 13. oktobra v Bistro, na Vrhniko, v Ljubljano in okolico. Odhod ob 8. uri iz Krvavega potoka. Za vpisovanje telefonirati na št 226-442.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 27. oktobra v go-riška Brda (Jugoslavija) na PRAZNIK KOSTANJEV. Odhod z Oberdanovega trga ob 8.30. Vpisovanje v Ulici Valdi-rivo 30 - H. nadst. vsak dan (razen sobote) od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Tel. 61011.
mali oglasi
PRODAM fiat 127, letnik 1978 v odličnem stanju za 3.200.000 lir, možnost dogovora. Tel. ob urah kosila na št 040/797817
PRODAM furgon fiat 900 T. Tel. 040/ 211154.
PRODAM fiesto L, letnik 1979, v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 040/ 825656 v večernih urah.
ZAZIDLJIVO zemljišče iščem v Trstu ali bližnji okolici. Telefonirati Miranu - Alpe Adria - 794672.
RIVIERA, 224426 prodaja v Drevoredu R. Sanzio skoraj novo konfortno stanovanje, 75 kv. m: dnevna soba, kuhinja, spalnica, manjša soba, kopalnica, balkon.
PRODAM dve kompletni avtomobilski gumi 155, 156 x 13. Tel. 040/53775. ZAPOSLIM hišno pomočnico. Tel. (0481) 86349.
SUPERMARKET zaposli delavca s prakso v jestvinski stroki. Javite se v Ul. Valdirivo 13.
PRODAM golf GTI, letnik ’83 v odličnem stanju. Tel. 040/761819 od 7.30 do 14.30.
PRODAM fiat regata diesel, letnik ’83 v odličnem stanju. Tel. 040/761819 od 7.30 do 14.30.
NUDIM enkrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Telefonirati ob petkih od 9. do 15. ure na št. 040/224407. NARODNA in študijska knjižnica Trst išče knjigo »Tako je bilo trpljenje« (Trst: Gregorčičeva založba, 1946). Kdor bi jo bil pripravljen odstopiti, naj telefonira na št. 774-333.
PRODAM porcelanasti jedilni pribor in perzijski tepih. Jožica Rupp, Ul. Rossini 14, Gorica.
KUPIM knjigo »Prvi koraki v naravoslovne vede - št. 3«. TeL 211-678. PRODAM kotalke z usnjenimi škorenjčki, št. 35. Tel. 911-119.
PRODAM stanovanje na Opčinah — 72 kv. m, telefon 211256.
19-LETNO DEKLE z višješolsko diplomo, z znanjem angleščine in z uspešno opravljenim tečajem za progra merje elektronskih računalnikov išče zaposlitev. Tel. (040) 225-320.
85-LETNI VDOVEC išče starejšo gospo, Slovenko, za pomoč v gospodinjstvu. Tei. (040) 575436.
GROZDJE ZA VINO
'■Vri
^‘^^SUPER0RT0FRUTTIC0L0 ~ Tr9 Ca9ni 1
( zadnja postaja it. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE

Mi in prizadeti otroci
__ Rubrika sklada »Mitja Čuk« _
radiotelevizija
Prizadevanja za duševno motenega otroka
Vsakomur je jasno, da potrebuje prizadet otrok pri svojem razvoju še več pomoči, ljubezni in pozornosti, kot otrok, čigar razvoj poteka brez večjih motenj. Ker navadno umska prizadetost implicira tudi druge motnje, tako pri telesnem razvoju, govornem, čustvenem, gibalnem in socialnem, moramo otroku čimbolj zgodaj začeti razvijati sposobnosti, ki jih je še mogoče razviti.
Pri tem bodo največji naši zavezniki potrpljenje, dobra volja, ljubezen, vztrajnost in doslednost. Izogibati pa se moramo usmiljenja in stalne pomoči, ki bosta otroka le ovirala pri razvoju k samostojnosti. K takemu razvoju pa moramo težiti.
Za uresničevanje teh teženj je nič koliko dejavnosti, ki pa morajo vse bneti svoj cilj. Otrok mora vedeti, kaj bo nastalo. Najbolje je takrat, ko si vzamemo čas za skupno igro in delo, brez nepotrebne živčnosti in tako damo otroku možnost, da nas posnema.
Pri svoji dejavnosti se lahko poslužimo revnih materialov, ki nas ysak dan obdajajo, ne da bi morali vdajati ogromne vsote za drage didaktične pripomočke. Zato se lahko usmerimo v papir, ki ga lahko otrok mečka, trga, izdeluje trakove, uporablja koščke papirja za izdelavo mozaika, papir lahko guba, iztrgava iz njega enostavne oblike ali pa ga prebada.
Ko se otrokova sposobnost poveča, mu lahko dovolimo tudi uporabo Škarij, seveda takih, ki jim zaokrožene konice zagotavljajo večjo varnost. Poleg papirja moremo uporabiti še druge materiale, denimo vrvice in različne vrste testenin ali plastičnih cevk
Voščilnice
Tudi letos prosi naš sklad vse osnovnošolske otroke za sodelovanje pri pobudi »Voščilnica«. Vsakdo lahko izdela eno ali več voščilnic v poljubni tehniki, vendar v formatu razglednice in primerno za pošiljanje po pošti. Tema je lahko božična ali poljubna.
Do 25. novembra naj se voščilnice zberejo na ravnateljstvih, kjer jih bodo prevzeli naši predstavniki. Podrobnejša navodila bomo razdelili po šolah.
za nizanje. Nizamo lahko tudi večbarvne steklene preluknjane kroglice. Najprej nizamo prosto, nato po oblikah in barvah... Lahko različne preluknjane oblike natikamo na leseno paličico. Tako igračo kupimo že gotovo v trgovini. Lahko vlagamo predmete v škatla: večje, manjše, različnih oblik, v predeljene škatle kot so tiste za čokoladne bonbone ali pecivo. Iz takih vaj lahko preidemo kasneje na zalaganje kuhinjske posode1: manjše v večjo in podobno.
Še veliko vaj lahko izvajamo, ki so kasneje uporabne tudi v praktičnem življenju. Na že prej začrtano črto na papirju lahko otrok polaga najrazličnejše majhne predmete: fižol, gumbe, zamaške itd. Kasneje lahko prekriva oblike, ki so narisane na papirju z drugimi enakimi, ki smo jih izrezali iz lepenke. Nešteto iger je s ščipalkami, ki jih lahko meša v škatli, prelaga, snema z robov obleke, vozi vlak s ščipalkami, ki so spete skupaj in še, in še.
Veliko se tudi lahko igramo z gumbi: razvrščamo jih po barvi, velikosti ali pa izoblikujemo škatlo kot hranilnik, in nato otroku damo gumbe, da jih vlaga skozi režo.
Nič koliko ni igrač, ki jih sami lahko izdelamo in so lahko zelo koristne pri razvoju naših otrok. Take so n.pr. zvočne škatle, škatlice za kremo, različnih velikosti bolj ali manj napolnimo z majhnimi predmeti, tako da proizvajajo ob stresanju ali kotaljenju različne zvoke. Zelo pomembne so igre z vodo in v vodi, naj bo to morje, bazen ali domača kad.
Še bi lahko naštevali dejavnosti, ki jih lahko s svojim otrokom opravljamo, če ne prepuščamo vsega le drugim. Od slikanic do modeliranja in šivanja, risanja in barvanja.
Pri tem pa ni nič manj pomembno, da se z našimi otroki podamo na sprehod po mestu ali v naravo. Otrok na podeželju ima več možnosti, da se spozna z živalmi .orodjarn, gre v hlev, na polje, na dvorišče in srečuje ljudi. V mestu pa je drugače. Otroci so zaprti v blokih, stanovanjih in zato je pomembno, da mu starši nudimo stik z okoljem, še posebej, ko gre za razvojno motenega otroka. Živi stiki so namreč pomemben faktor pri oblikovanju socialnih, kulturnih in varnostnih navad otroka pa tudi pri navajanju okolja na prizadete.
Pomembno je tudi, da otroka uvajamo v promet in ga po možnosti učimo tako, da bo kasneje lahko sam hodil po mestu.
pisma pisma pisma
Spoštovani!
Že dolgo in zvesto sledim delovanju vašega sklada. Reš dobra po-Mda ste, še posebno, če pomislim, “o je vaš trud popolnoma brezpla-fer!' K današnjem času, ko stalno ■ ^fmo o finančnih škandalih, ropih n, krajah, o ugrabitvah ter o mar-s}katerem drugem kaznivem dejanju. Jo človeku v tolažbo, ko ugotavlja, "a. 30 še nekateri ljudje, ki brezpogojno pomagajo svojemu bližnje:. . ,e posebno me potolaži dejstvo, c.a Je vaša. pomoč namenjena tistim, ki 80 ze itak »kaznovani« s svojo »posebnostjo«.
Da ne grem predaleč, bom prešla '}a vprašanje, ki me je vzpodbudilo ?” opogumilo k pisanju. Na Tržaškem mamo mnogo društev, raznih usla-v in vsa imaj0 0(i časa do časa oone zbore. Zanima me, če bo vaš sklad tudi kdaj priredil občni zbor, katerem boste orisali svoje de-ovanje, programe, cilje, upanja in Ploh vse, kar v občni zbor spada. Pom tudi, da se boste odločili za članstvo, kajti tudi to bi pripomoglo K vaši rasti.
Ne zamerite, če sem tako vsiljiva, fndar se mi zdi, da bo to mar-sikoga zanimalo.
Vida Turk
* * *
Zahvaljujemo se vam za tople be-. ,e m pametne predloge. Po pra-” Povedano, smo si to vprašanje Pmcakovali. Zavedamo se namreč, moramo temeljito orisati naše ovanje, podati skrbno pripravljen vacun vseh stroškov in navesti o-nutke programov, ki jih mislimo tnu'>a^" T0 smo dolžni vsem, ki nas Piraj ve^0dušno in vztrajno pod-
Sklenili smo torej, da skličemo svoj občni zbor sredi novembra, v Sklopu PTedna Sklada ’ Mitja Čuk«,
1 9a, zaradi pozitivnih izkušenj lan-
skega leta, mislimo zopet priredili. Točen datum bomo seveda pravočasno objavili v tisku in po radiu.
Odborniki
Sklada Mitja Čuk * * *
Čeprav bo že kar poldrugi mesec naokrog, odkar je minil poletni center na Opčinah, me še vedno spremljajo vtisi s tega prijetnega srečanja. Kot glasbeni pedagog sem bila povabljena, da s svojim delom popestrim glasbeno vzdušje tega centra. Res mi je uspelo vnesti s pomočjo vzgojiteljic Klavdije, Erike, Srečke, Dunje, Neve, Adrijane, Vladke, Tanje, Mirjane, Danijele, Marije, Tatjane, Lorene, Vide in Diega, v ta poletni center mozaik otroške glasbene ustvarjalnosti, svoj kamenček, glasbeno obarvan. Upam, da je ta kamenček odseval vesele barve, saj smo glasbene vsebine prepletali z igro. Otroci so se razživeli in sproščeno vključili v ustvarjanje glasbene pravljice o vlakcu.
Tako sproščeno delo otrok je pogojevalo prav tako vzdušje med mentorji in zelo dobra organizacija. Gonilna sila vsega pa je bila Stanka Čuk, voditeljica centra, in njej gre največja zahvala za uspeh tabora, kakršnega si v prihodnje lahko samo toplo želimo.
V Ljubljani, oktobra
Tatjana Mihelčič
Gdč. Mihelčičevi se iskreno zahvaljujemo za spodbudne besede in jo hkrati vabimo k ponovni udeležbi pri našem delu.
Prispevajte za
Dijaško matico
italijanska televizija
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? -Zadnji poziv
14.15	Afrika - dokumentarec - 7. del
15.00	Primissima i kulturni tednjk Dnevnika 1
15.30	Šola in vzgoja: dokumentarni film
16.00	Tre nipoti e un maggiordomo -TV film
16.30	Guglielmo il Conquistatore -TV roman - 2. del
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Action now: Nora Amerika
17.30	Yoghi, Bubu e soci - risanke
17.50	L’amico Gipsy - TV film
18.20	Spaziolibero: programi pristopanja
18.40	Sette spose per sette fratelli -TV film
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Acqua e sapone - film
22.20	Ricominciamo da tre - film 00.15 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.30 Šola in vzgoja:
Psihiatrija danes
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Lady Madama - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Chip
13.30	Capital - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
15.15	Sei sicuro - nagradna igra
16.00	Šola ini vzgoja: Umetniki pred zrcalom
16.30	Pane e marmellata Squadrone al centro della terra
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	Maggiordomo per signora -TV film
18.05	Simpatiche canaglie - TV film
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Ronland Pickup in Carla Frac-ci: Verdi - 3. nadaljevanje
21.55	Bert D’Angelo superstar
22.45	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.55	Facce piene di pugni
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
14.30	šola in vzgoja: Oceani
15.00	šola in vzgoja: Fizika
15.30	Palermo: Konjske dirke
16.30	Valladolid (Španija) :
. Ritmična gimnastika
17.30	Dadaumpa
19.00	Dnevnik 3
19.10	Deželna poročila
19.35	Težka solidarnost:
Chiaromonte
20.05	Šola in vzgoja: živali
20.30	Sancia di Castiglia - tragedija G. Donizettija
22.35	Dnevnik 3
23.10	Baletna predstava
jugoslovanska televizija
Ljubljana
8.45	in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.35	Nepomembno in pomembno -11. nadaljevanje
17.30	Poročila
17.50	Obiskovalci - 13. nadalj.
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Pred izbiro poklica:
Poklici v računalništvu
19.30	Dnevnik
20.05	Desetletje uničevanja:
Utiranje poti - 2. del
21.05	Ne prezrite
21.20	Pesem ptic trnovk - 1. nadalj.
22.15	TV dnevnik
22.25	Stanje stvari - film
Zagreb
16.30	TV v šoli
17.45	Zgodbe iz Nepričave -
18.45	Istra - narodna glasba in ljudski običaji
20.00	Pearl - 2. del
20.55	Bijelo Dugme in Indexi - zabavnoglasbena oddaja
21.40	Dnevnik
21.55	Kultura srca
Kopar
14.20	Detektivi v copatah - TV film
14.45	Humoreska
15.00	Film
16.50	Risanke
17.30	Na meji verjetnega - nenavad ni podvigi
18.00	Dvoboj na dnu - TV film
18.30	Pacific International Airport -TV film
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Izvoljen nov deželni odbor TRST — Obisk delegacije SKGZ v Makedoniji
GORICA — Problemi z lokacijo slovenskih šol
TRST — Predstavitev knjige »Zlata naveza«
MILJE — Ocena političnega zapleta
19.30	TVD Stičišče
19.50	Odprta prostor
20.30	Kraljica Elizabeta - TV nadalj.
22.00	TVD Vse danes
22.10	Dogodki in osebnosti 20. stol.
23.10	Film
zasebne postaje
CANALE 5
8.50	Alice - TV film
9.15	Fio - TV film
9.40	Peyton Place - TV film
10.30	General Hospital - nadalj.
11.30	Facciamo un affare - kviz
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - nadalj.
14.30	La valle dei pini - nadalj.
15.30	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Premiatissima - variete
23.00	Base) Artica Zebra - film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film
9.00	Destini - TV novela
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	Senza sapere niente di lei - film
12.15	Mammy fa per tutti - TV film
14.15	Destini - TV noveda
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.40	II marito è mio e Tammazzo quando mi pare - film
17.20	Lucy Show - TV film
17.50	Mammy fa per tutti - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadalj.
20.30	W le donne - varieite
23.00	Alfred Hitchcock - TV film
23.30	Dick Tracy - TV film
24.00	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
9.10	Quella casa nella prateria - TV film
10.00	Fantasilandia - TV film
10.50	Operazione ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help - kviz
14.15	Deejay Television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa- nella prateria - TV film
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	I Puffi - risanka
20.30	Grano rosso sangue - film
22.30	I migliori
23.00	Streethawk il falco della strada - TV film
00.45 Cannon - TV film
1.45	Gli invincibili - TV film
TELEPADOVA
13.30	Belle e Sebastien - risanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Capriccio e passione - TV film
15.30	Sky ays - TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Coltus 5 - risanka
18.00	Trasformer - risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
19.00	Peline Story - risanka
19.30	Carmin - TV film
20.30	II paramedico - film
22.20	Šport
23.30	Film
TELEFRIULI
13.30	Weekend
13.45	Le grandi menti in azione - TV film
14.30	Danger City - film
17.30	Dispettose avventure di una coppia tutta da ridere - film
19.00	I cavalieri di Bretagna - TV film
19.40	Dokumentarec
20.30	Arminio - film
1.00	Weekend
1.15	...quante belle figlie di... - film
TELEFRIULI
14.30	Povera Clara - TV film
16.00	Gunđam - risanka
16.30	Astroganga - risanka
17.00	Victoria Hospital - nadalj.
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	I cercatori d’oro - TV film
19.00	Deželne vesti
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Marlowe, il poliziotto privato -film
22.45	L’ispettore Bluey - TV film
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček;
7.40	Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka, Lahka glasba;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo. Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Revija Zveze cerkvemh pevskih zborov 1984; 13.20 Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor; Povei-mo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva. Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.20 Tržnice; 8.00 Zaključek;
13.00	Danes na valu Radia Koper, Mladinska oddaja (13.00-15.00); 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o . . .; 17.40 Glasbeni prispevek.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30	in 19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Blitz; 19.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Danes bo govor o...; 14.35 Popoldanski program;
15.00	Vrtiljak kulture in umetnosti;
16.15	La Vera Romagna; 17.00 Gulp;
17.45	Alta fedeltà; 18.00 Jug. popevka;
18.45	Country music.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu;
9.00	Radio anch’io; 10.30 Radio anch'io - popevke; 11.10 Amico mio: skrivnosten svet živali; 11.30 La stanza dei rifiuti - 2. nadalj.; 12.03 Lagrime - variete; 13.30 Poštna kočija;
13.36	Master - glasba dan za dnem;
13.56	Turistične informacije; 14.30 Šola in vzgoja: Male zbirke; 15.03 Radio 1 za vsakogar: pohtične aktualnosti; 16.00 n Paginone; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.00 Evropski objektiv;
18.30	Glasba Franza Schuberta; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Verska rubrika;
19.30	Na naših trgih; 19.35 Audiobox Lucus; 20.00 II paese di Cuccagna -radijska priredba; 20.30 Radijska revija; 21.03 Ljudska simfonična sezona 85-86 ; 22.49 Danes v parlamentu;
23.05	Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako zakaj ... ; 8.05 Napoved programa; 8.45 Soap opera: Matilde; 9.10 Si salvi chi può!; 10.00 Posebna oddaja Radia 2; Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Di-scogame tre; 15.00 Popoldanski spored; 15.05 Noi e il nostro io; 16.00 Znani romani; 16.35 Mladina danes; 17.32 Radijski oder; 18.00 II fu Mattia Pascal - roman; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Kulturna oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131, nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Gla-sbefia matineja; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali poznate - posnetke baritonista Lawrenca Tibbetta; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Maurice Andre s svojo trobento; 14.30 človek in zdravje;
14.40	- 15.25 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17.00 plus glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . .;
18.15	Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih plus glasba; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.15 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program.
V okviru načrta posodobitve železnic
Že v prihodnjem letu dvojni tir na odseku med Gorico in Redipuglio
Načrt posodobitve železniške proge med Trstom, Tržičem, Gorico, Vidmom in Trbižem ter Avstrijo se uresničuje že vrsto leit. Obsežnejši posegi so bili doslej osredotočeni na odsek proge med Vidmom in Trbižem, kjer so bila dela, zaradi specifičnih geoloških pogojev tudi najbolj nujna. V zadnjih letih pa so načrt modernizacije železnice pričeli izvajati tudi na odseku južno od Vidma in med Gorico in Redipuglio. V neposredni goriški okohci so v zadnjem času zgradili kar precej podvozov in tako odpravili vrsto zavarovanih železniških prehodov. Promet je bolj varen, saj .je s tem skoraj povsem odpravljena možnost nesreč, vlaki lahko vozijo hitreje, gradnja podvozov pa je tudi z gospodarskega vidika u-temeljena investicija. Vzdrževanje zavarovanih železniških prehodov je hudo draga zadeva. Drugi del splošnega načrta posodobitve železnice pa predvideva namestitev drugega tira na nekaterih odsekih, kjer še manjka. Take značilnosti ima danes železnica med Krminom in Gorico ter med Gorico in Redipuglio. Vsega v dolžini je nekaj nad dvajset kilometrov. Izgleda, da bodo predvidena dela pričeli izvajati v zelo kratkem roku in da bodo zaključena že do konca prihodnjega leta. Tako informacijo smo dobili v uradu za vzdrževanje in rekonstrukcijo pri tržaškem ravnateljstvu državnih železnic.
Informacija pa je pravzaprav dobila že tudi potrditev neposredno na terenu, kjer so na odseku med Rubijami in Gorico že pričeli z obsežnejšimi zemeljskimi deli. Na nasipu namreč pripravljajo ležišče za dru-
Jutri v Kulturnem domu makedonske pesmi in glasba
C
gi tir, istočasno pa bodo opravljali tudi redno vzdrževanje obstoječega tira. Na nasipu, ki je dolg nekaj kilometrov in ki sega pravzaprav skoraj do vstopa na goriško železniško postajo, je dovolj prostora za dva tira. Menda so tako možnost predvideli že ob gradnji železnice v prejšnjem stoletju.
Istočasno z nameščanjem drugega tira na odseku med Rubijami in Gorico pa bodo prav tu izvajali še dodaten poseg. Gradili bodo namreč podvoz, ki bo zamenjal železniški prehod na Štradalti, v sovodenjski občini. Trasa je že zakoličena, v prihodnjih tednih pa bodo na gradbišče pripeljali tudi prve stroje.
Načrt posodobitve tega dela železnice predvideva tudi odpravo dveh predorov pri Zagraju, kjer bo proga potem speljana po globokem izseku in nekaj manjših posegov. Do konca prihodnjega leta naj bi vsa ta dela
Izvedli na približno 15 kilometrov dolgem odseku med Gorico in Redipuglio, kasneje pa še na nekaj kilometrov dolgem odseku med Gorico In Krminom, kjer še tudi manjka dvojni tir.
Nekako v načrt posodobitve in preureditve železniškega prometa sodi tudi zaprtje, oziroma opustitev postaje v Rubijah, kjer bodo lokalni vlaki sicer še naprej ustavljali, vendar pa ne bo mogoče kupiti listkov.
Ob koncu velja seveda nekaj besedi nameniti še novemu in nikoli dograjenemu odseku železnice med Redipuglio in Krminom. Objekt gradijo že četrt stoletja, pa še ni povsem jasno, ali bo sploh kdaj služil namenu. Prav o tem vprašanju je bila pred kratkim v parlamentu vložena interpelacija, vložil jo je senator Battello. Z odgovorom pristojnega ministrstva nismo bili seznanje-
Svoj letošnji sezonski trud bo Zveza slovenskih kulturnih društev pričela jutri zvečer, v Kulturnem domu, ko bo v gosteh priznano makedonsko društvo Kočo Racin iz Skopja. Ni Na-ključije, da si je goriška kulturna organizacija za uvod v letošnjo sezono zamislila večer makedonske kulture. S kulturniki najjužnejše jugoslovanske republike, predvsem pa z društvom Kočo Racin, največjo skupino v Skopju, se prepletajo dolgoletne prijateljske vezi. Spomnimo se na gostovanje doberdobskih pevcev pred leti v Makedoniji, kjer so doživeli enkraten sprejem. Spomnimo se tudi obiska makedonskih kulturnikov pri nas, v Doberdobu. Sicer so člani tega društva, predvsem folklorna skupina in pevski zbor, znani tudi širši italijanski publiki, saj so nekajkrat nastopili na folklornem tekmovanju oziroma na zborovski reviji Seghizzi.
Obisk Makedoncev se vključuje v prizadevanja Zveze slovenskih kulturnih društev, da bi goriški sredini p<> sredovala različne odtenke jugoslovanskega kulturnega izročila, v prepričanju, da bo le na tak način stvarnost naše matične domovine bližnja. Skupina Kočo Racin se bo jutri zvečer, ob 20.30 predstavila v Kulturnem domu s tremi skupinami. Najprej bosta nastopila pevski zbor in instrumentalna skupina; drugi del sporeda pa bo posvečen narodnozabavni glasbi. Spored, kot je razvidno, bo nadvse bogat in obeta se prijeten sobotni večer. Naj povemo, da bodo gostje iz Skopja z istim sporedom nastopili v
Gospodarska zadruga Vrh se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je likof 28. septembra tako lepo uspel.
Colombi potrjen za predsednika vodovodnega konzorcija CAFO
Ferruccio Colombi je bil znova izvoljen za predsednika konzorcija CA FO. Dobji je glasove vseh petnajstih županov, oziroma njihovih namestnikov v glavni skupščini, ki se je sestala v torek zvečer. V torek zvečer so izvolili tudi tri efektivne in dva nadomestna člana upravnega odbora: efektivni člani so Poiana, Grion in Zilli, nadomestna pa Bur-gnich in Bolzan. Poiana je župan v Marianu, Grion v Koprivnem, Zilli v Zagraju, Burgnich v Vilešu in Bolzan v Romansu.
Volitev novega predsednika in čla-
Delovne kolegice iz Križne ulice čestitajo Adrijani in Radu ob rojstvu malega
MATEJA
Radu je Adrijana povila prvo-rojenčka
MATEJA
Srečnima staršema čestita, malemu Mateju pa želi vse najboljše Zveza slovenskih kulturnih društev
nov upravnega odbora (kot posledica majskih upravnih volitev) je bila tudi priložnost za obračun opravljenega dela v zadnjem petletnem mandatu. Obračun je podal dosedanji (in bodoči) predsednik Colombi, ki je posebej naglasil, da so bili storjeni pomembni koraki naprej, bodisi glede kvalitete uslug na vodovodnem področju, bodisi glede širjenja plinskega omrežja. Od desetih občin, kolikor je zajetih v srednjeročnem načrtu metanizacije, so plin napeljali že v devet občin, žal pa, tako je bjlo slišati, so ekonomski učinki nižji od pričakovanih. Še zmeraj je število priključkov zelo nizko (2519). Colombi je v svojem posegu omenil tudi nekaj načrtov, ki naj bi jih u-resničili že v bližnji prihodnosti in ki zadevajo predvsem napeljavo plina na območje industrijskih con v Zagraju in Vilešu. Konzorcij pa pripravlja revizijo načrta metanizacije in bo na deželi predstavil zahtevo, da se plinsko omrežje zgradi v vseh občinah članicah konzorcija.
Glede kandidature Colombija velja zabeležiti, da ni bilo velikih razprav. Predlagal jo je župan iz Fare Sfili-goi, v imenu občin z levičarskim ali levimi upravami pa podprl šempetr-ski župan Cragnolin. Ferruccio Colombi je bil tako izvoljen soglasno.
Sklenjen dodatni sporazum za delavce kovinarske stroke
Predstavniki pokrajinskega združenja industrijcev in sindikata kovinarjev so pred kratkim podpisali dopolnilno delovno pogodbo za zasebna podjetja kovinopredelovalne stroke. Seveda gre za sporazum v pokrajinskem merilu in za razdobje od 1. avgusta 1985 do 31. decembra 1987.
Poleg določitve obsega različnih gmotnih izboljšav so v pogodbi zapo-padena tudi določila širšega pomena, tako glede delovnih pogojev, delovnega umika, nagrajevanja strokovne u-sposobljenosti itd. Pomembna je tudi obveza, ki so jo sprejeli predstavniki industrijcev in ki je tudi navedena v pogodbi. Industrijci so se namreč obvezali, da v primeru krize v podjetjih ne bodo posegli po odpustih. Prav tako so se obvezali, da bodo v največji možni meri skušali nadomestiti delavce, ki odhajajo v pokoj. V sindikalnih krogih so nove sporazume zelo ugodno ocenili. Sicer bodo nekatera vprašanja splošnega pomena že v kratkem predmet pogovorov med predstavniki združenja industrijcev in predstavništvom sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Na sestanku, ki bo predvidoma že v prihodnjih tednih, bodo skušali podrobno razčleniti predvsem vprašanje odpiranja novih delovnih mest in usposabljanja delavcev.
Drevi seja pokrajinskega sveta
Za drevi ob 17.00 je napovedana seja goriškega pokrajinskega sveta. Tudi tokrat se bodo svetovalci spoprijeli z dokaj zajetnim dnevnim redom, ki pa v glavnem obsega ratifikacije, oziroma seznanitev z odločitvami, ki jih je že sprejel ožji odbor. Ni znano, ali je bil po zadnji seji dosežen dogovor, da se v pokrajinskem svetu razpravlja o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih. Tako zahtevo so na zadnji seji predložili komunisti.
Jutri odprtje bazena v Tržiču
V	Tržiču bodo jutri popoldne slovesno izročili namenu nov pokriti občinski bazen. Objekt so zgradili ob pokrajinski cesti proti Gradežu, služil pa naj bi uporabnikom Tržiča, Ronk in Štarancana, pa tudi uporabnikom iz drugih okoliških občin.
V	novem objektu je 25-metrski bazen, zraven pa še majhen bazen za otroke. Jutrišnja slovesnost bo ob
15.30.
nedeljo popoldne na prireditvi v Špe-tru Slovenov.
Primernejši sedež za ustanovo IPAPI
Predvidoma že v prihodnjem letu naj bi našli zadovoljivo rešitev glede nove ureditve prostorov in dejavnosti pokrajinske ustanove IPAPI. Gre za ustanovo, ki statutarno skrbi za neodrasle otroke, ki nimajo primernega družinskega okolja. Ustanova naj bi našla primeren sedež v občinskem vrtcu v Ul. Max Fabiani. O taki možni rešitvi je tekla beseda na nedavnem srečanju s podpredsednikom pokrajine Fabbrom in goriškim občinskim odbornikom Culotom.
Goriška občina in pokrajina bosta vprašanje glede uporabe prostorov, o-sebja in tako dalje uedili s posebno pogodbo.
Panoramski pohod v okolici Gorice
Po dveh pomembnih mednarodnih prireditvah, otroškem srečanju pod pokroviteljstvom UNICEFA in Kolesarjenju prijateljstva, prejšnjo soboto in nedeljo, so v teku priprave na tretjo podobno prireditev. V organizaciji športnega društva Marathon in rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Piacuto ter Občinske zveze telesnokulturnih organizacij Nova Gorica in DO Slovenijašport bo v nedeljo, 13. t.m., 2. panoramski pohod, na 13-kilometrski progi, ki je speljana deloma po italijanskem, deloma po jugoslovanskem ozemlju. Na novogoriškem območju se bodo udeleženci podali tudi skozi Panovec. Start bo ob 9.30 iz Ulice Brolo (z dvorišča bivšega zavoda Dante Alighieri), udeleženci bodo imeli tri in pol ure časa, da prehodijo progo. Vpisujejo na sedežu društva Marathon, na sedežu društva Pionieri volontari del pronto soccorso, v Novi Gorici pa v trgovini Slovenijašport adidas. Prijave bodo sprejemali tudi v nedeljo zjutraj, do 9.15 na startnem mestu. Naj ob koncu omenimo še, da bodo vsem udeležencem podelili posebno priložnostno kolajno (za to je treba vplačati nekoliko višjo startnino) na kateri je upodobljena stara Attemsova palača na Komu z znanim Pa-cassijevim vodnjakom.
Nagradili bodo tudi najbolj številne skupine, predstavnike raznih šol in tiste, ki bodo prvi prišli na cilj. Organizirano se bo na pohodu predstavila tudi skupina Slovenskega planinskega društva. Udeleženci naj se javijo neposredno pred startom v Ulici Brolo.
razna obvestila
Na pobudo združenja »Cuore amico« bo jutri ob 16. uri, v predaval--niči šole za bolničarje predaval dr. Sabino Scardi o primerni zdravstveni vzgoji kardiopatikov in njihovih družinskih članov.
Društvo upokojencev obvešča, da bo avtobus za Celje, jutri, 12. t.m., odpeljal ob 5. uri s Travnika, s postanki v Pevmi, Podgori in Štandrežu.
Foto odsek kulturnega društva Jezero obvešča, da bo danes ob 20. uri, v društvenih prostorih prvi sestanek v novi sezoni. Vabilo velja tudi za vse tiste, ki bi se radi vključili v delo-
Doberdobski petdesetletniki so obiskali Bled in Vrbo
SRHLJIVA PROMETNA NESREČA PRI DOBRAVLJAH
Enkratno slavje petdesetletnikov iz doberdobske občine prejšnjo soboto. Zbralo se jih je kar lepo število, da skupaj proslavijo to okroglo življenjsko obletnico. Po jutranjem snidenju so se z avtobusom odpravili na daljši izlet v Slovenijo. Obiskali so Bled, Begunje in Prešernov dom v Vrbi.
Tu pa tam so se še ustavili za obede in se zadržali v dobrem razpoloženju in obujali spomine iz otroških let. Razšli so se z obljubo, da se za nekaj let spet snidejo in obudijo lepe spomine, daleč od vseh vsakodnevnih skrbi.
V torek ob 14.20 se je zgodila prometna nesreča v kateri je v srhljivih okoliščinah izgubil življenje 27-letni Anton Sever iz Ljubljane. Ko je na cesti med Dobravljami in Potočami v Vipavski dolini prehiteval druga vozila je s svojim avtomobilom trčil naprej v eno in potem še v drugo drevo. Zavozil je na rob ceste, kjer se je vozilo prevrnilo, se vžgalo in zatem še eksplodiralo. Voznik je bi mrtev, toda so ugotovih, da je izgubil življenje že med vožnjo oziroma tedaj, ko se je avto prevrnil. Zaradi te prometne nesreče je bil promet na cesti med Dobravljami in Potočami prekinjen od 14.20 do 18. ure.
Iz dela goriškega občinskega odbora
O vrsti pomembnih vprašanj so razpravljali na zadnji seji goriškega občinskega odbora, v začetku seje pa je župan Scarano ostro obsodil zaplembo ladje »Achille Lauro« in izsiljevanje ugrabiteljev. Na seji
odbora so razpravljali za tem o ureditvi službe nadzorstva pred šolami, ki jo bodo spet opravljali starejši občani, o dograditvi nekaterih objektov na stadionu v Ulici Baia-monti, o postopnem odpiranju avto-porta ter o zadnjem primeru onesnaženja Soče.
Prav glede tega vprašanja je občinski odbor sklenil, da se slednje predloži na dnevni red prihodnjega zasedanja italijansko - jugoslovanske komisije za vodno gospodarstvo, ki bo v Beogradu 29. t.m.
• Zaradi nadaljevanja sušnega vremena še ni mimo nevarnost obsežnejših sgozdnih požarov. Pravzaprav je nevarnost v zadnjih tednih še večja zaradi suhega listja, ki je odpadlo z dreves. Goriške gasilce so sinoči poklicali iz okolice Krmina, kjer je ogenj zajel večje območje gozda in pašnika.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 4049.'.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—19.45—22.00 »Per-fect.« John Travolta.
CORSO 18.00—22.00 »Mad Max, oltre la sfera del tuono«. Tina Tumer. Istočasno z drugimi italijanskimi mesti.
Trae
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Scuola guida«.
COMUNALE 18.00—21.00 »Amadeus«.
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Veličastni«. SVOBODA 20.00 »Izgubljeni Artur« in ob 22.00 »Šampanjec za zajtrk«. DESKLE 19.30 »Catherine Cherie«.
POGREBI
11.00 Clementina Del Treppo iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
Ob izgubi očeta izrekajo sošolci Kristini Zorzenon iskreno sožalje dijaki I. razreda zavoda Žiga Zois.
V začetku novembra na Trbižu
Od včeraj v Ljubljani
Seminar ZSKD za izpopolnjevanje mlajših članov kulturnih društev
Kultura: kaj to pomeni? Po slovarju je to »skupek dosežkov, vrednost človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja; ustvarjanja«. V ta širok pojem se torej vključuje vse, kar je človek od svojega rojstva na zemlji ustvaril, mislil, naredil, dosegel, kar še sedaj ima, tudi ko pogleda nazaj v tradicijo. Kultura pa ni le stanje, je nenehen razvoj, kljub temu, da ohranja nekatere stalne vrednote. Žalastno bi bilo, če bi se zadovoljili samo s tem, kar so nam zapustili predniki. Zato je čas, da se vprašamo, kaj je naša kultura, kako napreduje: vzporedno s tehnologijo in znanostjo, ali pa krepko zaostaja za njima? Kakšna je vloga mladih pri tem? Nedvomno velika, vendar: kako pritegniti mlajšo generacijo k neki obliki skupnega delovanja, ki bi ne bil šport, za katerega je odziv itak polnoštevilen? Prej ali slej si bomo taka vprašanja morali zastaviti in jim dobiti tudi konkretne odgovore. Prevečkrat si z besedo »kultura« le polnimo usta, ne da bi si upali kritično analizirati naše »kulturne« dosežke.
Ustvariti je treba pogoje za razvoj, za doseganje večje kulturne produktivnosti. Potreben je tudi primerno izučen kader. Seminarji za mlade organizatorje, ki jih ZSKD že več let prireja, ne nudijo popolne izobrazbe, dajejo pa dragocene strokovne napotke za opravljanje kakršnegakoli organizacijskega dela. Tako teoretsko osnovo, ki ni nikjer zapisana, lahko posreduje le izkušnja človeka, ki je neposredno vključen v neko organizacijo, katerokoli.
Seminarje je začela pripravljati naša matična država, pred približno petimi leti pa je ZSKD poskusila svojo pot v samostojni organizaciji podobnih seminarjev j'a mlade aktivne člane vodstva društev ali mladinskih krožkov. Ločitev je bila neizbežna, če smo hoteli, da bi se na teh tridnevnih srečanjih odražala zamejska stvarnost. Ne da bi pri tem zanemarjali misli o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, je treba priznati, da seminarji v SRS po svojem sestavu težko odgovarja-K> našemu svetu, ki je prepreden z različnimi problemi. Tako je bil že prvi seminar ZSKD v Ljubljani organiziran po zgledu zamejske realnosti. Središče Slovenije pa je nudilo še možnost ogleda zanimivih prireditev. Tudi zaradi tega je po seminarju v Škofji Loki izbira spet Padla na Ljubljano. Poleg teoretskega dela je ZSKD pripravila tudi skupinske »treninge« na Polževem. Ista skupina, razdeljena na dva dela, naj bi nadaljevala »treninge« do tretje stopnje, a se je po prvem poskusu razpršila na vse vetrove.
Seminarji in skupinski treningi dosegajo različne u-sPehe. Vedno so odvisni od izoblikovanja posameznih skupin, ki morajo v odmerjenem časovnem razdobju zadeti in najti pravo pot do notranjega medsebojnega
ujemanja. Letošnji seminar, ki bo v domu Mangart na Trbižu od 1. do 3. novembra, prinaša še nekaj novega: sodelovanje s Korošci, ki živijo v stvarnosti podobni naši in se srečujejo s približno enakimi problemi, tudi če so koroški pogoji različni od naših. Predavatelji niso še točno določeni, nekaj bo zamejcev, nekaj pa jih bo prišlo iz Slovenije. Um,k predavanja bo določen na mestu samem. Seminar bo, kot vsi prejšnji zamejski, nudil predvsem znanje za boljše vključevanje in vodenje skupinskega dela z razliko od »starih« seminarjev, Id so imeli v programu veliko več politike in nocionizma. V domu Mangart so na dnevnem redu 4 zahtevnejša predavanja, že klasična anketa udeležencev, praktično organizacijske vaje in običajni končni razgovor.
Stanje v neki delujoči skupini, mehanizem, ki sproži pojav protagonista in skupino njegovih pristašev, neizbežno pa se pojavi tudi antagonist, nujen po logiki dela, to je grupna dinamika, analiza stanja v delujoči skupini, katere člani so brez strokovne izobrazbe, in opredelitev posameznih članov. Po tem začetnem predavanju bo sledila socialna analiza dveh kulturnih struktur, klasičnega društva in v zadnjih časih nastajajoče interesne skupine. Dva različna načina združevanja, ustvarjanja, zastavljanja problemov, z razliko od društva druži interesna skupina določeno število ljudi na osnovi specifičnega zanimanja. Istočasno si stojita nasproti tudi vas, tipična lokacija društva, in mesto, kjer društva neizprosno izginevajo. Pred nami je vprašanje: v prihodnjih desetih letih se bo interesni krožek ustalil tudi po vaseh, kjer bo moral nujno presegati meje društva, ali pa bodo v mestu spet oživela klasična društva? Ob tem je potrebna zelo globoka analiza sedanjega stanja, ko se v tempu boljšanja življenjskih pogojev vas še vedno zapira, mesto pa oddaljuje, ne zaradi političnih, temveč socialnih problemov in še nepremoščenih psiholoških zavor. Uvesti moramo nove, aktualne oblike delovanja in ustvarjanja, ki jih vsi še ne sprejemajo: kako?
Sledili bosta nato predavanji o političnem položaju Slovencev izven SRS v evropsko -svetovnem kontekstu in o kulturnih strukturah v SRS, potem pa še o kulturi kot pojmu, njeni uporabnosti in ustvarjanju v njej. Ob tem se bo gotovo porodilo vprašanje, koliko je zamejska kultura ustvarjalna. Kam nas vodi pot: v kulturno u-stvarjalnost ali v golo potrebo po družabnosti?
Zaključna diskusija bo spet premlevala »nerodna« vprašanja: odnos kultura-šport, kaj zanima mlajšo generacijo, kako bi se dalo mlade pridobivati in jih vključevati v kulturne dejavnotsi? Zanimivo, da bodo na ta vprašanja odgovarjali prav mladi.
DAMJANA OTA
________pismo uredništvu_______
Zbiranje ljudskega izročila o sv. bratih na naših tleh
Pred časom sem v nekaterih tukajšnjih časopisih objavila prošnjo, da hi mi njihovi bralci sporočili, ali vedo kaj iz ljudskega izročila o sv. bratih^ Cirilu in Metodu. Ponavadi se sliši kaj o tem, kako sta potovala v Rim, in na kraju, kjer sta Počivala s svojimi učenci, pustila kakšno znamenje. Vljudno Vas proemi, da bi enako prošnjo objavili tu-d* v Vašem dnevniku.
Zelo bi Vam bila hvaležna za kakršenkoli podatek, ki bi ga Vaši bral-CI sporočili o tej zadevi. Rada bi nam-
reč o tej temi priobčila droben prispevek, odvisno od gradiva pač. Prav veliko ga ni, to vem, a vendarle je morda zakopano kaj, do česar po drugi poti ne morem priti, kakor po dobri volji in požrtvovalnosti ljudi s terena, v tem primeru Vas in Vaših cenjenih bralcev.
Morebitne prispevke pošljite, prosim, priporočeno na naslov: Marija Stanonik, ISN ZRC SAZU, Ljubljana, Novi trg 3.
MARIJA STANONIK raziskovalna asistentka
Borštnikovo
srečanje
Prihodnjo soboto se bo v Mariboru začelo 20. jubilejno Borštnikovo srečanje, največja slovenska gledališka manifestacija. Do 30. oktobra se bodo zvrstile številne predstave tekmovalnega in spremljevalnega programa, delovalo pa bo tudi Gledališče ljudske vstaje.
Tudi letos se bo Borštnikovega srečanja udeležilo Slovensko stalno gledališče, ki bo v tekmovalnem sporedu predstavilo Petrolinijevo Chic-chignolo, izven tekmovanja pa še Matička.
Usklajevalec letošnjega programa je. gledališki kritik Vasja Predan, žirijo pa bodo sestavljali Miha Baloh, Viktor Molka, Rapa šuklje in France Vurnik. Skratka, tudi letos se obeta vsebinsko bogat pregled najboljših uprizoritev slovenskih odrov v prejšnji sezoni.
Mednarodni bienale
»Video CD 85«
Včeraj (10. oktobra) se je začel v ljubljanskem Cankarjevem domu 2. mednarodni bienale »Video CD 85«. To srečanje z najnovejšim avdiovizualnim raziskovanjem in ustvarjanjem, ki poteka sočasno z mednarodnim sejmom elektronike, je med naj-mlajšimi in najsodobnejšimi manifestacijami, kar jih ponuja osrednji slovenski kulturni hram. Je pa tudi res, da si je to že pridobilo sloves in odmevnost po svetu.
Video ni več neznan pojem v našem vsakdanjem izrazoslovju. Vendar ga skoraj vedno in izključno rabimo, ko govorimo o kratkih glasbenih filmih, ki reklamizirajo razne popevke, o t.i. videoklipih ali »video elips«. Na območju videa pa obstajajo in zaslužijo pozornost še druge produkcije, ki niso tako popularne in nastajajo iz drugih smotrov.
V	prvi vrsti je to video art, umetniški video, ki ga izdelujejo s različnimi pristopi (zgolj estetski, angažirani, ironični) avtorji z dokaj heterogeno formacijo: humanistično, umetniško, tudi tehnološko. Ti novi vizualni ustvarjalci ne izhajajo iz filmske tradicije, pač pa iz drugih radikalnih izkušenj sodobne umetnosti, baleta, literature, gledališča, glasbe. Tako nastajajo neizdane kombinacije, sinteze in manipulacije najrazličnejših vsebin, izraznih tehnik in kodeksov: računalniški video, eksperimentalni video, itd. Tile neobičajni video-tzdelki krožijo navadno v alternativ nih prizoriščih in elitnih krogih (galerije, videoklubi), zato tembolj pozdravljamo ljubljanski pregled, ki bo predstavil širšemu občinstvu preko 100 video del iz 15 evropskih dežel, obeh Amerik, Avstralije in Japonske.
V	zadnjih dneh pred Startom tega video festivala smo imeli kratek pogovor z organizatorko Marie Claude Vogrič, ki je po poklicu umetnostni kritik in dali svojo dejavnost med
Parizom in Ljubljano. Najprej smo jo vprašali za primerjavo s prejšnjim festivalom iz oktobra 83.
»Letošnji izfcpr obsega video-art in televizijske nove podobe, torej u-metnost in nove medije, ki videa ne uporabljajo le kot tehnologijo, marveč tudi kot estetiko in informacijo. Naš koncept poudarja predvsem avtorstvo predstavljenih del, ne gleda na zvrst: dokumentarec, fikcija... Skušamo pokazati to, kar bo pomenil video v kulturi jutri. Letošnji spored je krajši in zato bolj koncentriran. Štiri monitorji bodo kazali vsak dan, od 10. do 22., uradno selekcijo: kakih 60 kaset. V dveh video kabinetih, od 14. do 23., pa bomo sledili informativi.«
Vogričeva nas je tudi opozorila na nekaj bolj zanimivih del oz. avtorjev.
»Japonsko zastopa med drugimi Ko Nakajima s svojim kompjutersko izdelanim portretom gore Fuji. Američan Benam Nateghi je pripravil serijo kulturnih video oddaj Lumina, ki obravnavajo razna umetniška področja. Npr. balet Pine Bausch. Robert Ca-hen, iz francoskega inštituta za video INA, je nadaljeval s svojim delom iz prejšnjega ljubljanskega festivala: po Cartes Postales iz Ljubljane bp pokazal še podobne »poštne karte« iz Rima, Lizbone in Rima. Tom Van Vlijet bo predstavil posebno selekcijo najboljših videov iz mednarodnega nizozemskega festivala Kilkois. Končno ne gre prezreti produkcij evropskih TV: RAI (Gianni Toti, Cuore di telema), belgijske BRT, nemške ZDF, francoske TF1. Ob predavanju videov, v uradnem (za nagrade) in informativnem sporedu, bo prostor še za druge dejavnosti: Video delavnico v študijih CD, okrogle mize, projekcije videoklipov, performance in druge multimedialne dogodke. Vse to bo spremljala in o tem poročala vsak dan v posebni oddaji TV Ljubljana.«
DAVORIN DEVETAK
Festival ekološkega in etnološkega filma
Šestindvajset filmov iz dvanajstih držav: to je bila panorama na dru dern mednarodnem festivalu etnolo-<,5® a m ekološkega filma, ki je potekal v Kranju prvi teden tega me-seca. šlo je za pomembno tematiko, ki vključuje varstvo okolja in člo-vekovo kulturo. Danes toliko bolj, s.ai kaže, da se uničenje okolja :>dru -Z1<< z^ uničevanjem določenih skupin 'Ce že ne z genocidom, kot je pri-7ri€r južnoameriških Indiosov).
Največkrat gre za počasne fenome-n.e> ki pa nezadržno vplivajo istočasno na zemljo in človeka. V o-aeh primerih je končni rezultat srhljiv: podoba omadeževane zem-le ni nič manj dramatična od uso de človeka, ki je izkoreninjen iz svojih izvorov, tradicije, jezika in ’lfi'en v svet’ ki je njemu nerazum-
Glavna dominanta kranjskega fe~ stivala pa je bila vsekakor ekolo-QDa, ki je bila prisotna tudi v ve-Cfni filmov. Takega značaja je brez ‘dvoma tudi angleški film Volley (Dolina) režiserja Chrisa W ar rena, ki je pobral prvo nagrado. Gre za Prikaz valežanske reke, ki izumira, vendar pa film posreduje predvsem sozvočja med naravo in človekom, 'flunim sožitjem, da bi se strnil v končnem geslu: kdor ubija naravo.
ubija človeka.
Srebrno kolajno je prejel film slovenskega režiserja Igorja Prodnika »Od narave do kruha«. Film prika-Izuje celoten proces dela skupine kmetov, ki so del gozda spremenili v koruzno polje. Kratkometražec govori samo s sliko in je izredno sugestiven ter mu uspe pritegniti pozornost gledalcev, kljub temu, da je na podeljevanju nagrad sam Prodnik obžaloval, da zaradi pomanjkanja sredstev ni uspel dokončati svojega dela.
Rudnik ob reki, zgodba o prežeči industrijski nevarnosti nad enim najlepših predelov Poljske, je prejel tretjo nagrado. Poljski film nakazuje predvsem vprašanje težke izbire, ki jo predstavljata industrijski napredek oziroma varstvo okolja. Polno zaposlovanje ali ekološke izbire)
Ob vseh zgoraj navedenih vprašanjih pa dokumentira film Kjer kukavica gnezdi režiserja Andreja Mlakarja tudi neizbežen poraz: gre za onesnaženje belokranjske reke Krupe in prikaz nemoči ljudi, ki so si ob bregovih sezidali svoje hiše in svoja življenja. Film je prejel priznanje Društva slovenskih filmskih delavcev. Mlakar se loteva tematike na način novinarske reportaže, vendar se zaradi dramatičnosti argu-
menta in nesporne veščine snemalca film dvigne na raven družbene raziskave.
Kar zadeva etnološko poglavje pa gre omeniti belgijski film Po sledeh bledega lisjaka, ki je prejel nagrado Slovenskega etnološkega filma za najboljši izdelek na tem področju. Gre za pripoved o mitih in kulturi zahodnoafriškega ljudstva Dogon, ki gledalca fascinira zaradi neverjetnega bogastva.
V okviru kranjskega festivala je potekalo tudi dvodnevno jugoslovansko posvetovanje z naslovom Avdiovizualna dokumentacija pri etnološkem terenskem delu. Nastopilo je o sem referentov iz Skopja, Sarajeva Zagreba in Ljubljane. Razpravljali so o znanstveni uporabi filma in videokasete, za kar se sicer jugoslovanski etnologi močno zanimajo, nimajo pa pri tem delu še prave prakse. Najbolj je v tem pogledu razvita Slovenija, kjer pri Znam stvenoraziskovalnem centru SAZU že drugo leto deluje Avdiovizualni laboratorij, ki je bil tudi organizator in pobudnik omenjenega posvetovanja.
Udeleženci so imeli na svojem programu tudi ogled filmov in video kaset, ki so jih prinesli s seboj. Sarajevčani so pokazali ljudsko življe-
nje Bjelašnice iz poznih petdesetih let, torej iz časa, še preden so se Sarajevčani pripravljali na olimpiado na tej planini. Zagrebški Zavod za istraživanje folklora je prikazal filme in videokasete o ljudskih godcih in o pripovedovalcih, že omenjeni slovenski Avdiovizualni laboratorij pa se je predstavil z različnimi oblikami filmske in video dokumentacije slovenske kulturne dediščine, med drugim tudi s posnetki najnovejših letošnjih arheoloških izkopavanj staroslovanskih grobov na Bledu in s filmom Ustavljanje pusta na Vrhu. Ob koncu je pokazala svojo videokaseto še gostja iz ZDA, dr. Allison Jablonko, ki je sicer znana po svojih filmih iz Nove Gvineje, zdaj pa želi novogvinejskim domorodcem s pomočjo videokasete prikazati evropsko življenje, skozi njihove oči.
Skratka, kljub svoji mladosti je kranjski festival pokazal na izvrstno kakovost predstavljenih filmov in organizatorji si prizadevajo, da bi našla prireditev svoje mesto tudi v evropskem mednarodnem okviru, kot je povedal ravnatelj festivala Tone Frelih. Žal, pa so se tokrat s svojo odsotnostjo uveljavile tovrstne ustanove in posamezniki iz naše dežele.
SERGIO FERRARI
Uspeh ex tempore v Boljuncu
Sedemnajsti slikarski ex tempore »Oktobrski Kras«, ki ga vsako leto prireja krožek U Carso, je priklical v Boljunec kar lepo število slikarjev in občinstva. Kljub temu pa se je le skromno število slikarjev odločilo slikati na licu mesta, zato bodo s prihodnjim letom delili le te v dve skupini
Iz inozemstva je bil tokrat prisoten le Koprčan Sipek, predložene stvaritve pa so bile cela na ravmi nadpovprečnega likovnega zagona.
Prvo nagrado je odnesel mladi in zelo delavni Piero Conestabo, ki je že razstavljal tudi v dolinski Torrkli. Simbolično je prikazal tamkajšnjo pokrajino in žrtvovanje treh partizanov. Ta slika bo z ostalimi na ogled na sedežu krožka v Ul. Mazzini 12. Odličje vladnega komisariata je prejel zvesti udeleženec takih prireditev Demetrij Cej.
Ostale nagrade so prejeli Roberto Mari, Goričana De Jorio in Pirusel, Ercole Colautti, Loredana Ria vini. Tone Sipek pa še Zilli, Postogna, Paolo Pisani, Adriano Janežič, Rina Grassi, Ferri, Leo Stati, Velia, Giulia Pacar in Laila Grison. Pohvaie so. bili deležni Černigojev učenec Ferruccio Kocman iz Stivano, Tommasi-ni. Razza, Babuder, Scaramella in Tosto.
MILKO BAMBIČ
Košarka: sinoči v Koračevem pokalu
Zdenko Babič 144 točk
V prvi jugoslovanski nogometni ligi
Uspeh »velike četverice«
Dirka po Piemontu
Francoski kolesar Charles Motte! ugnal vse favorite
NOVARA — Drugo leto zaporedoma je mednarodno kolesarsko dirko po Piemontu osvojil edem od Francozov. Lani je to uspelo skoraj nepoznanemu Jourdanu, letos pa je prvi skozi cilj privozil 23-letni in zelo obetavni Charles Mottet, ki se je predstavil na ciljni ravnini s Švicarjem Zimmermannom in ga je nato zanesljivo premagal v sprintu.
Dirka ni bila posebno zanimiva. Dvanajst kolesarjev, med katerimi tudi pet Italijanov (Vandi, Boccia, A-madori. Corti in Petito) so v glavnem imeli pobudo.
Vrstni red (184 km): 1. Mottet (Fr.) 4.19’51” s poprečno hitrostjo 42,691 km na uro; 2. Zimmermann (Švi.); 3. Mil-lar (VB) po 6”; 4. Vandi (It.); 5. Bec-cia (It); 6. Lejarreta (Šp.); 7. Petito (It.) po 18”; 8. Veggerby (Dan,); 9. Le Leu (Fr.); 10. Kelly (Irska); 11. Conti (It.) itd.
ZADAR —- Rekord Dražena Petroviča, ki je v prvenstveni tekmi proti kadetom Smelta Olimpije dosegel 112 točk, je trajal le nekaj dni. Sinoči v povratnem srečanju Koračevega pokala med Zadrom in moštvom A-poela iz Nikozije, je 25-letni Zdenko Babič (200 cm, bek-krilo) dosegel še več — kar 144 točk.
Naj omenimo, da je v 23. minuti Babič izboljšal Koračev rekord na mednarodnih tekmah (99 točk) in štiri minute pozneje še rekord Dražena Petroviča. Zadar je tako premagal Apoela s 192:116 (87:52), kar je seveda tudi nov jugoslovanski rekord glede skupnega števila točk.
Za nameček naj še dodamo, da je Zdenko Babič pri Zadru le rezervni igralec, (nb)
POKAL PRVAKOV Dudelange — Simac 74:117 (25:61)
DUDELANGE (Luksemburg) — Simac (Henderson 25 točk, Bargna 24) je drugič brez težav odpravil skrom-
ne košarkarje iz Luksemburga in se uvrstil v drugo kolo.
Gibona — Galatasaray 121:106 (62:50)
ZAGREB — Kot je bilo pričakovati, se je zagrebška Gibona brez vsakršne, težave uvrstila v drugo kolo pokala prvakov. Sinoči je namreč tudi v drugi tekmi premagala turško ekipo Galatasaraya. Najboljša strelca v zagrebških vrstah sta bila Dražen Petrovič (47 točk) in Ušič (22).
Kačar boljši od Osbyja
FANO — Jugoslovanski boksar Slobodan Kačar je dosegel svojo 20. zaporedno zmago med profesionalci. V sinočnjem srečanju v srednjetežki kategoriji je namreč prepričljivo po točkah v osmih krogih odpravil A-meričana Clemencea Osbyja, šestega na svetovni lestvici WBA.
FRANCI BOŽIČ
Deseto kolo v prvi jugoslovanski zvezni nogometni ligi je minilo v znamenju moštev »velike četverice«, ki je pobrala vseh osem možnih točk. Podviga sta uspela zagrebškemu Dinamu in Partizanu, vrstni red »velikih« pa za zdaj še moti vinkovški Dinamo. Partizan in Crvena zvezda, ki sta na vrhu lestvice^imata tekmo manj.
Osijek je v nedeljo premagal Hajduka, tokrat s Partizanom pa ni šlo. Beograjčani so bili za razred boljši, zmagoviti gol je dosegel Varga, njegovi soigralci pa so zamudili še več priložnosti. Dinamo je v Titogradu igral brez poškodovanih Katanca in Komočarja, z dvema goloma pa je presenetil mladi Šmit, enega pa je prispeval dirigent Mlinarič. Budućnost je nastopila oslabljena, Blaže-vičevo moštvo pa je zmagalo zasluženo.
Crvena zvezda je bila za razred boljša od Slobode, zmagala pa je zelo tesno. Posebej velja omeniti sijajna gola Elsnerja in Mrkele, zanimivo pa je, da se je Elsner, tako kot tudi njegov nasprotnik, ob tem zadetku poškodoval, oba pa sta morala iz igre. Elsner je gol dosegel z glavo, čeprav mu očitajo, da je igra z glavo njegova najšibkejša točka. Hajduk se je pošteno mučil z Beogradom, ki je celo vodil z 1:0, toda v nadaljevanju so z goli Zlatka Vujoviča, Jerolimova in Sliškovića, Splićani le spremenili potek dogodkov. Z njihovo igro pa navijači seveda niso bili zadovoljni, tako da je stolček trenerja Poklepo-viča še naprej majav. Splićani so za trenerja skušali angažirati Džoriča iz Sutjeske, toda ta ni pristal.
Rijeka je eno najbolj nesrečnih moštev v prvi ligi. Tudi tokrat je bila v Nikšiču boljša od domače Sutjeske, toda njeni napadalci so zapravili kup priložnosti in domači so z golom Ba krača celo zmagali z 1:0. Najbolj privlačno tekmo so gledalci videli v Skopju (Vardar - Željezničar). Na lestvici strelcev pa ni prišlo do sprememb: z 9 goli še naprej vodi Čop (Dinamo, V), 7 golov pa sta dosegla Bursač (Sutjeska) in Mlinarič (Dinamo, Z).
V nedeljo bo na sporedu 11. kolo, v sredo pa ne bo prvoligaških tekem.
Marko Elsner (C. zvezda)
ker bodo »plavi« v Linzu igrali z reprezentanco Avstrije. Avstrijce bo vodil Ljubljančan dr. Brane Elsner, Jugoslovane pa Miloš Milutinovič, ki po debaklu z reprezentanco NDR v kvalifikacijah za SP še vedno molči in ne odgovarja na številne napade novinarjev. Očitno pa je, da bo Milutinovič na krmilu tudi še 16. novembra, ko bo Jugoslavija igrala zadnjo tekmo kvalifikacij s Francijo. Morda bi lahko »padel« le, če bi v Linzu doživel tako katastrofo, kot jo je ob svojem debutu, ko je s Škoti v Glas-govu izgubil z 1:6. Mlade reprezentance Jugoslavije in Avstrije bodo v torek igrale v Mariboru.
IZIDI 10. KOLA
Osijek - Partizan 0:1 (0:0); Priština - Dinamo (V) 3:2 (2:1); Budućnost - Dinamo (Z) 1:3 (0:1); Hajduk - Beograd 3:1 (1:1); Velež - Vojvodina 1:0 (0:0); Crvena zvezda - Sloboda 2:1 (1:0); Sarajevo - Čelik 5:0 13:0); Vardar - Željezničar 4:2 (1:1); Sutjeska - Rijeka 1:0 (1:0).
LESTVICA
Partizan 14; Crvena zvezda in Dinamo (V) 13; Hajduk, Dinamo (Z), Velež in Priština 12; Sutjeska 11; Sarajevo in Osijek 10; Budućnost, Rijeka, Vardar, Čelik in Sloboda 8; Željezničar 7; Beograd 6; Vojvodina 4.
PRIHODNJE KOLO (13. 10.)
Dinamo (Z) - Sutjeska; Rijeka -Priština; Dinamo (V) - Sarajevo; Čelik - Velež; Vojvodina - Osijek; Partizan - Hajduk; Željezničar - Budućnost; Sloboda - Vardar; Beograd -Crvena zvezda.
V nedeljo ob zelo veliki udeležbi (500 plovil) v Trstu
na »jesenski regati«
Tudi naši
V vrstah tržaških jadralcev je v teh dneh mogoče zaslediti rahle make nervoze. V nedeljo bo namreč tradicionalna »jesenska regata«, ki jo vsako leto, sedaj že sedemnajstič, pripravlja jadralni klub Barkovlje -Grijan, pa se je nanjo potrebno pripraviti: zbrati posadko, očistiti jadrnico, da ne bo trenja z vodo, sprazniti iz nje vse, kar bi jo zadrževalo. To velja za tiste, ki jemljejo regato zares. Za one, ki nanjo gledajo z olimpijskim duhom (važno je sodelovali), je težav manj, čeprav tudi brez njih ne gre.
»Barkovljanska«, kot po domače i-menujejo regato, ki sklepa vsakoletno jadralno sezono v severnem Jadranu, je namreč prireditev na visoki nogi. Že sama udeležba na regati, ki zbere okoli 500 plovil s 4.000 udeleženci, je vsega spoštovanja vredna. Kadar pa nekaterim uspe, da se v tej gneči prebijejo v sam vrh, je to razlog za posebno zadovoljstvo in tudi
spoštovanje. Tisti, ki bodo šli na tekmovanje samo kot na jadralni Va-saloppet v Tržaškem zalivu, ne bodo v ničemer prikrajšani za užitek, kajti ostalo jim bo zadoščenje, da so sodelovali v enkratnem spektaklu, ki bo za gledalce na obali in na kraških pobočjih ostal v nepozabnem spominu. Za tiste pa, ki bodo kot akterji nastopili na tem edinstvenem odru, pa bo to spodbuda za dolge in zanimive salonske pogovore, v katerih bodo prijateljem in priložnostnim znancem svoja doživetja pripovedovali globoko v zimske dni. če bo vse tisto, kar naredi regato zanimivo, kot je bilo zadnjič.
Med italijanskimi, jugoslovanskimi, nemškimi in avstrijskimi barkami bodo tudi barke dveh naših slovenskih jadralnih klubov, Čupe iz Sesljana in Sirene iz Barkovelj. Kako se bodo u-veljavili, o tem ne bi želeli predvidevati, pač pa bi radi obudili spomin na izreden uspeh Nika Kosmine, nek-
danjega predsednika Čupe in zasluženega moža za razvoj slovenskega jadralstva v Trstu, ki je z ONO 1979. leta v svoji kategoriji zasedel prvo mesto. Morda so takrat bili med našimi jadralci časi večje zagrizenosti in agonizma, pa želje po zmagi za vsako ceno. Tudi drugi slovenski jadralci so takrat trmasto pluli v nepopisnih gnečah okoli boj, klicali »a-cqua,. acqua«, da bi poudarili prednost svoje barke. Nabirali so si izkušnje in silili v ospredje. Pa tudi kasnejša leta je bilo tako. Vsako leto so se izkazali. Morda se kdaj pri meri, da spet sežemo po lovorikah v kategorijah kajutnih jadrnic.
Lahko bi »nakladali« še in še. Pa naj bo dovolj. Počakajmo na nedeljo, saj ni več daleč, da bomo videli, kakšen veter nam bo prinesla. Vsem, ki se odpravljajo na regato: Dobro morje! Pa še veter navrh. Najraje burjo!
kratke vesti - kratke vesti
danes igra za vas
Šah: Karpov in Kasparov
tudi včeraj remizirala
MOSKVA — Anatolij Karpov in Garrì Kasparov sta tudi v včerajšnji, 14. partiji šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka remizirala. Za delitev točke sta se sporazumela v 32. potezi.
Trenutni izid je 7:7. Naslednja partija pa bo jutri.
Galderisija operirali
MILAN — Včeraj so uspešno operirali (meniskus) napadalca Verone Giuseppa Galderisija.
Antognoni že v dobri formi
FIRENCE — Giancarlo Antognoni, ki se je zaradi poškodbe dlje časa zdravil, je včeraj igral s Fiorentino v prijateljski tekmi proti Signi (1. kategorija) in že pokazal zadovoljivo formo. Vodstvo Fiorentine meni, da bo Antognoni povsem nared proti koncu novembra.
Lendl boljši od McEnroea
EAST RUTHERFORD — V finalu ekshibicijskega teniškega turnirja v ameriškem kraju East Rutherford je Čehoslovak Ivan Lendl premagal A-meričana Johna McEnroea s 7:5, 6:4.
Tenis: Italijankam ni uspelo
TOYOTA (Japonska) — ZDA in Avstralija so se uvrstile v polfinale teniškega tekmovanja za »pokal federacije«. Avstralke so v četrtfinalu izločile Italijo (3:0), Američanke pa so odpravile Argentino z 2:1. Četrtfinalni tekmi ČSSR - Madžarska in Bolgarija - Velika Britanija bosta danes.
Košarkarski turnir
v Barceloni:
Jugoslavija premagala Italijo
BARCELONA — V drugem kolu mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja v Barceloni je Jugoslavija (Ilič 33 točk) zasluženo premagala Italijo (Pittis 25) z 89:79 (43:42).
Franko Vitez
totocalcio
Atalanta - Lecce	1
Avellino - Roma	X	2
Bari - Inter	X	2
Fiorentina - Napoli	1X2
Milan - Como	1
Torino - Juventus	1X2
Udinese - Pisa	1
Verona - Sampdoria	X
Catania - Catanzaro	I
Empoli - Arezzo	1	X
Lazio - Triestina	X
Padova - Ancona	1
Brindisi - Taranto	1	X
Franko Vitez (letnik 1944) je v slovenskih zamejskih športnih krogih zelo znan. Svojo športno pot je začel z namiznim tenisom, kaj kmalu pa je »presedlal« na odbojko, kjer je dosegel vrsto uspehov. Bil je namreč igralec Bora, ko je ta ekipa celo vrsto let nastopala v drugi italijanski ligi, torej v »zlatem obdobju« zamejske moške odbojke. Bil je tudi trener ženskih ekip Zarje in Bora, celo vrsto let pa odbornik pri ŠZ Bor. Trenutno je blagajnik ŠZ Bor, tajnik združene košarkarske ekipe Jadrana in tudi tajnik združene odbojkarske ekipe Meblo.
Prejšnji teden je Gianni Sauna pravilno napovedal enajst rezultatov.
MALI MARATON PRI VIDMU
Množična udeležba
VIDEM — Za mednarodni mali maraton, ki bo v nedeljo v San Giovanni-ju al Natisene, se je vpisalo že več kot 600 tekmovalcev in tekmovalk.
Italijanska zasedba bo dokaj kakovostna. Na startu bodo med drugimi tudi Orlando, Pizzolato, Panbianchi, Poli in D’Auria, med ženskami pa Mar-chisiova in Scaunicheva.
Košarka: osmina finala
italijanskega pokala
BOLOGNA — Z zmagama Granarola nad Vogo (91:64) in Mulata nad San-giorgesejem (108:76) so znana moštva, ki bodo igrala v osmini finala italijanskega košarkarskega pokala.
Spored 1 kola (16. 10.) bo naslednji: Marr Rimini - Scavolini Pesaro; Cantine Riunite Reggio Emilia - Granaro-lo Bologna; Mulat Neapelj - Juve Casetta; Benetton Treviso - Lib. Livorno; Pali. Livorno - Simac Milan; Viola Reggio Calabria - Bancoroma Rim; Fantoni Videm - Arexons Cantu’; Se-gafredo Gorica - Divarese.
Po IO tekmovanjih prvega svetovnega pokala mednarodne konjeniške zveze v dresuri
V izredno ostri konkurenci nepričakovana uveljavitev lipiške šole
Kdo izmed nas ne pozna Lipice z njeno 400 let staro kobilarno (ustanovil jo je leta 1580 nadvojvoda Karel), vseh nevarnosti, ki so v teh stoletjih grozile lipicancem (spomnimo se samo na zadnjo vojno, ko so jih prepeljali na Češkoslovaško in kjer jih je le poseg ameriškega generala Fattoria rešil, da jih niso enostavno zaklali in pojedli). Sedaj pa se lipicanci vse bolj uveljavljajo tudi v dresuri, s katero so sicer začeli že leta 1955, intenzivno pa dejansko šele leta 1975.
Po desetih od skupno petnajst kvalifikacijskih tekmovanj za prvi svetovni pokal mednarodne konjenške zveze FEI v dresuri je 27-letni lipiški jahač Alojz Lah z lipiškim žrebcem Maestoso Monteaura na odličnem drugem mestu s 33 točkami za Francozinjo d’Esmovo (44 točk). Drugi lipiški jahač,. Dušan Mavec, jugoslovanski zvezni selektor za dresuro in trener lipiške ekipe pa je trenutno sedmi z 21 točkami, medtem ko Ladislav Fabris doslej ni osvojil še točk za SP. To je uspeh, ki si ga v tej kobilami gotovo niso nadejali.
»Naš cilj je bil, da bi se vsaj eden
izmed nas na teh tekmovanjih uvrstil med prvih osem, ki se bodo nato pomerili na finalu, ki bo prihodnje leto na Nizozemskem,« nam je povedal Dušan Mavec. »Lah je trenutno na solidnem mestu, sam sem sicer sedmi, a si verjetno mesta v finalu ne bom izborU. Moj konj (Pluto Canis-sa IV) namreč trenutno nima še toliko kondicije, ker je lani počival. Če pa bo šlo po sreči, bom tudi sam med finalisti. Tu je še Fabris. Njegov konj (Favory Vera) je sicer dober, a jahač nima še tistih sposobnosti, da bi brez napak odjahal recimo Grand prix. Upajmo, da bo čez zimo
ujel potrebno formo.«
Kako potekajo tekmovanja za svetovni pokal?
»V dresuri poznamo tri naloge. Glavna naloga je Grand prix, to je najvišja težavnostna stopnja dresure z osnovnimi elementi iz drugih nalog in najtežjimi elementi dresure sploh. Kdor se v tej nalogi uvrsti med prvo dvanajsterico, potem nastopi v prostem programu, ki velja kot kvalifikacija za svetovni pokal in v katerem jahač lahko še oteži nastop. Zlasti ta prosti program je primeren za lipicance. Potem imamo še Grand prix special, ki je enake težavnostne stopnje kot Grand prix, a je nekoliko skrajšan in bolj zgoščen, vendar ne pride v poštev za svetovni pokal.«
Kako to, da ste se odločili za sodelovanje na teh tekmovanjih?
»To je velika pridobitev za lipicance, da se pokažejo v svetu. Kot sem
dejal, imajo velike možnosti zlasti v prostem programu, saj jim je nekako prirojeno, da te vaje izvajajo bolje kot ostali. Problem je seveda uvrstitev med prvo dvanajsterico v Grand prixu.«
Nekaj težav ste imeli s sodniki...
»Predvsem v Grand prixu. Na turnirjih se vedno pojavi kak nov sodnik, ki nas ne pozna in je nekako v zadregi. Pravijo namreč, da se naš konj premalo stegne. To je morda nekoliko tudi res, ker je lipicanec nekoliko bolj kratek, ima malo nižje noge.«
Je konkurenca zelo močna?
»Brez dvoma. Nemci so v premoči, imajo številne in dobre konje. Potem so tu še Švicarji, Švedi, Danci, Francozi. Vsaka država ima recimo po dva dobra konja.«
Kakšen učinek so vaši nastopi imeli pri popularizaciji Lipice?
»Nedvomno velik. Verjetno se že letos pozna, saj imamo veliko več obiskov kot druga leta. Dejansko je jahalnica vsak dan polna. Na takih tekmovanjih se zbere 20-30 tisoč gledalcev. Poleg tega se o tem piše. Ljubitelji konj to berejo in nekateri se odločijo za obisk Lipice. S samo reklamo s prospekti, ki ležijo po agencijah, gotovo ne bi dosegli takega učinka. V bistvu so se naši nastopi že obrestovali, čeprav to terja velike stroške. Na tekmovanja moramo namreč s tovornjakom, v katerem sta šofer in konjar, tekmovalci pa s kombijem, saj imamo vse polno prtljage in opreme za nastop. Stroške od meje do kraja v državi, kjer je tekmovanje, sicer poravna prireditelj, vendar je to malo. Ko smo bili na primer v Kopenhagnu, smo prevozili okrog 2 tisoč kilometrov.« (D.B.)
(Nadaljevanje sledi)
Izjava glavnega odbora ŠZ Bor
Nove vezi
V	preteklih dneh so se v Rimu končale letošnje mladinske igre. Ena izmed značilnosti, ki so te igre letos še posebej označevale, je bila prisotnost mladih tekmovalcev iz Jugoslavije, članov italijanske narodnostne skupnosti iz Slovenije in Hrvaške.
Športno združenje Bor je že pred časom posredovalo predstavnikom slovenskega športa v Sloveniji zamisel, da bi prišlo — v panogah, kjer je to pač mogoče — do podobnega sodelovanja tudi na področju enotnega slovenskega kulturnega prostora, da bi tako tudi šport še tesneje povezoval slovenske športnike iz matične domovine in zamejstva.
V	trdnem prepričanju, da je tako Povezovanje.med zamejskimi športniki In športniki iz matične domovine velik doprinos ne le k utrjevanju zgolj medsebojnih vezi, ampak tudi pomembna bogatitev sožitja širših skupnosti na obeh straneh meje, ŠZ Bor pozdravlja letošnji nastop mladih športnikov italijanske narodnosti iz
čez mejo
Jugoslavije v Rimu, z željo, da bi do podobnega vključevanja v športna dogajanja v matični domovini — in to z dogovorom med pristojnimi organi CONI in ZTKOJ — prišlo tudi med športniki istega jezika v Italiji in Sloveniji.
totip
1. — prvi	1 X
drugi	1X2
2. — prvi	1 2
drugi	X 2
3. — prvi	1 2 X
drugi	2 X
4. — prvi	1 X
drugi	1 X 2
5. — prvi	X 1 2
drugi	1 2
6. — prvi	X 4
drugi	2 X
Prva prvenstvena zmaga Brega
Naše nogometne ekipe 2. in 3. amaterske lige so že zaorale v prvenstvene boje. V 2. AL se Vesna in Zarja nahajata v sredini lestvice, v 3. AL pa so se v prvih dveh kolih najbolj izkazali Kras, Primorje, Primorec, Sovodnje in Juventina s tremi točkami. Na sliki vidimo prizor z nedeljske tekme
Breg - CUS
Na zadnji seji »gimnastične sekcije« pri ŠD Dom
Porazdelili funkcije in pripravili program
drevi v organizaciji ZSŠDI
Prvi šahovski hitropotezni turnir
Drevi bo ob 19.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr.) prvi redni sezonski šahovski hitropotezni turnir, ki ga že četrto sezono zaporedoma prireja šahovska komisija ZSŠDI. Ti turnirji se bodo nato obnavljali vsak prvi petek v mesecu vse do poletja, ko bo na sporedu finale zamejskega šahovskega prvenstva.
Turnirja se lahko udeležijo vsi zamejski šahisti ne glede na šahovsko znanje tehnično pripravljenost ali starost. Tako se je teh turnirjev vedno udeleževalo nekaj osnovnošolcev, ter srednje in višješolcev, pa tudi takih šahistov, ki imajo tudi mojstrske šahovske naslove.
Ti turnirji se odvijajo že od dalj-ne6a marca 1983 vsak prvi petek v fnesecu s trimesečnim poletnim pre-fnorom. Udeležuje se jih raznoliko število prisotnih, ki niha med dvanajst in štiriindvajset udeležencev.
Marija češčut
Na zadnji seji sekcije za športno ritmično gimnastiko, orodno telovadbo in splošno telesno vzgojo pri ŠD Dom so si med člani porazdelili odgo-
vornosti. Načelnica sekcije ostane Marija Češčutova, tajnica bo Sonja Primožič, blagajničarka pa ho Divna Varone. V odboru so še Majda Makuc, Bojan Makuc, Vlado Klemše, Hijacint Jussa, Martin Korečič, Rihard Marassi, Modesta Makuc in Dragica Curto. Trenerja ostaneta Dušan Furlan in Miloš Figelj.
Glede bodoče dejavnosti, ta predvideva razne nastope in tekmovanja, predvsem pa posebne priprave za proslavo lOMetnice Sokola na Goriškem. Orodni telovadci bodo tekmovali v programu italijanske federacije, kakor tudi Gimnastična zveza iz Slovenije. Na sporedu imajo tudi srečanje z vrstniki iz Trsta.
Gimnastičarke bodo ravno tako tekmovale v programu italijanske in slovenske federacije. Ob tem bodo razpisali natečaj za najmlajše za »be-
lo-rdečo« kolebnico Doma, na katerem bodo vabili skupine iz Nove Gorice, Štandreža in Gorice (UGG).
D. Coceani sedmi
V Rimu se je odvijal državni del mladinskih iger. Udeležil se ga je tudi predstavnik društva Naš prapor David Coceani, ki je sodeč po rezultatih, ki jih je dosegel zadnje čase, sodil med favorite v svoji kategoriji.
Po zelo slabem začetku si je sicer nekoliko opomogel in ob koncu prvega dne obtičal na 4. mestu (16 točk za prvouvrščenim). Naslednjega dne je Coceani odpovedal. Ob koncu tekmovanja je namreč zbral kar 60 točk manj kot na deželnem delu tekmovanja. V konkurenci 18 vrstnikov je tako osvojil 7. mesto.
V moškem odbojkarskem prvenstvu D lige
Naš prapor letos z dokaj pomlajeno postavo
Sredi novembra se bo pričelo moško odbojkarsko prvenstvo D lige, v katerem nastopata tudi dve slovenski ekipi z Goriškega: Naš prapor in Soca. Tokrat smo se pobliže seznanili s Pripravimi briške ekipe, ki je med najmlajšimi odbojkarskimi skupinami v zamejstvu. Igralec in vodja odbojkarskega odseka Marjan Bevčar nam Je povedal, da je letošnja novost predvsem pomladitev ekipe. Šesterko so namreč zapustili izkušeni igralci kot Romei, Klanjšček, Mervič in Legiša, ■^a njihovo mesto pa je vodstvo vključno nekaj mlajših. Njim se je pri-~:užil tudi talentirani Valter Prinčič (doslej je igral pri Valu).
^ pripravami so začelj prve dni septembra pod vodstvom Danila Ber-dona, ki je ekipo vodil že lani in si
je prevzel skrb tudi za mlajša moštva, ki bo nastopalo v prvenstvu »under 16«.
»Kakšne možnosti imate v letošnjem prvenstvu?«, smo vprašali Marjana Bevčar ja.
»Letošnje prvenstvo bo izredno naporno, saj bo vsaka ekipa odigrala kar 22 tekem, kar pomeni, da se bo prvenstvo zaključilo nekje maja. Z Goriškega je poleg nas v tem prvenstvu še Soča. V C-2 ligo bo napredovalo samo prvouvrščeno moštvo, zadnja štiri pa bodo zdrknila v I. moško divizijo. Glede na to, da bo prvenstvo težko in da bo v ekipi več mlajših, neizkušenih igralcev, menim, da je naš glavni cilj obstanek v ligi. Sicer moram reči, da ne poznam o-stalih ekip, zato je tudi težko dati
pravo oceno o tem, kako bo letos. Vsekakor bi z izkušenim podajačem lahko računali na višja mesta. Navsezadnje pa bo sam potek prvenstva pokazal, kdo si zasluži napredovanje.«
Povedali, bi še, da je v okviru priprav skupina igralcev Našega prapora poletj bila na Laznah, kjer si je pod vodstvom trenerja Berdona nabirala predvsem kondicijo, sedaj v telovadnici pa je čas za tehniko in sheme. Igralci briškega društva bodo do pričetka prvenstva odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem in se udeležili predprvenstvenih turnirjev. Dodati je treba še, da društvo i vnožja Brd posveča precej pozornosti mladinskemu sektorju. Poleg ekipe »under 16« bo namreč sestavilo skupino, ki bo igrala miniodbojko.
NAŠ PRAPOR V SEZONI 1985-86
Marjan Sošol	178 cm	krilo
Franko Sošol	178 cm	krilo
Albert Sošol	178 cm	krilo
Valter Prinčič	187 cm	center
Rudi Pintar	185 cm	krilo
Aleš Markočič	175 cm	podajač
Valter Mikluš	184 cm	krilo
Peter Klanjšček	190 cm	center
Darij Butkovič	182 cm	krilo
David Grinovero	172 cm	podajač
Marjan Bevčar	179 cm	podajač
Lucijan Černič	172 cm	podajač
oévesdk
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse zamejske šahiste na prvi sezonski hitropotezni turnir, ki bo danes, 11. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2 nadstr.) ob 19.00. Vabljeni vsi šahisti!
KO BOR — SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da je odprto vpisovanje otrok letnikov od 1975 do 1978, ki bi radi gojili minibasket. Vpisovanje v tajništvu ŠZ Bor. Vrdelska cesta 7. tel. 51377.
KROŽEK PRISTANIŠKIH DELAVCEV sporoča, da je še v teku vpisovanje za tečaj telovadbe za odrasle in otroke. Za informacije telefonirati na tajništvo krožka - Trg Duca degli Abruzzi 3 -tel. 630-015.
ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN obvešča, da bo prvi trening na plastični stezi v Nabrežini danes, 11. t. m., ob 16. uri. Obenem obvešča, da so na razpolago izkaznice in nalepke FISI za letošnjo sezono.
ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN priredi ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure telovadbo za odrasle v telovadnici osnovne šole v Devinu, začenši dne 14. oktobra. Za prijave telefonirati na št. 200-236 v večernih urah ali na kraju samem.
ŠD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča vse fante, ki bi radi gojili odbojko, da se lahko vpišejo vsak dan v telovadnici v Dolini v večernih urah. V poštev pridejo letniki 72, 73, 74 za eno skupino, in starejši letniki za drugo skupino.
MEBLO
obvešča, da bo seja odbora v ponedeljek, 14. t.m., ob 20. uri v Borovem športnem centru.
MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI
Abonmaji združene ženske odbojkarska ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugi t-talijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kon-tovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespremenjena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč lir. Mladina izpod 16 let bo imela prost vstop.
KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BREG vpisuje začetnike za minibasket, rojene leta 1976 in mlajše vsako sredo v telovadnici pri Domju in vsak petek v telovadnici v Dolini od 16.30 do 17.30.
Začetniki, rojeni leta 1974 in 1975 pa se lahko vpišejo ob sredah v telovadnici pri Domju ter ob petkih v telovadnici v Dolini od 17.30 do 18.30.
ŠZ DOM
obvešča, da so treningi ritmične gimnastike ob torkih od 16. do 17. ure (1. skupina) in od 17. do 18. ure (2. skupina), ob petkih od 15.30 do 16.30 (1. skupina) in od 16.30 do 17.30 (2. skupina) ter da so treningi orodne telovadbe za fante ob torkih in petkih, od 16. do 17. ure.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA
ŠZ BOR
obvešča, da so redni treningi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino ob sredah in petkih od 17. do 19. ure v telovadnici na liceju. Vabljeni tudi začetniki. Rekreacija za mlajše In starejše ob Istih dnevih od 19. do 21. ure. Tel.: Rasenl. 745-092.
BOR - INFORDATA obvešča, da je vadba v atletski šoli atletskega društva Bor Infordata vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.30 na stadionu 1. maj. Društvo vabi mlade med 10. in 12. letom starosti, naj tudi sami postanejo člani atletske šole.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da so urniki odbojkarskih treningov naslednji: ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 17. uri za dekleta letnikov ’74, ’75, ’76 in ob 18.30 za dekleta letnikov ’71, ’72, ’73. Treningi bodo v dvorani športnega društva na Kontovelu.
ŠD SOKOL
sporoča nove umike treningov v na-brežinski telovadnici. Košarka - moški: letniki 75, 76, 77 in 78 ob torkih in petkih, od 14.30 do 16. ure. Letnika 73 ic
74	ob torkih, četrtkih in petkih, od 16. do 17.30. Odbojka - ženske: letniki 74,
75	in 76 ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16. ure. Letnika 72 in 73 ot ponedeljkih in četrtkih, od 17.30 do 19. ure.
Vpisovanja neposredno pred treningi.
iz planinskega sveta
Tržaška predstavitev knjige »Zlata naveza«
Sinoči je bila v polni Gregorčičevi vorani v Trstu zamejska predsta-vitev planinske knjige Marjana Kriš-^h' ^lota naveza«. V knjigi so zakleti spomini častnega predsednika laninske zveze Slovenije dr. Mihe močnika, ki je v pionirskih časih '! 0Venskega alpinizma skupno z Jo-z,° čopom in Tominškom sestavljal e mitično »zlato navezo«, ki je o-
N&slovna stran »Zlate naveze«
svajala domače in tuje stene. Večera sta se udeležila tako avtor Krišelj kot Miha Potočnik sam, ki sta rade volje odgovarjala na vprašanja šte-ivilnih prisotnih. Avtorja sta tudi podpisala »Zlato knjigo« ki jo je v Trstu mogoče dobiti v Tržaški kjni-garni.
Dan planincev SPDT
Letošnji Dan planincev SPDT bo tudi tokrat, kot že vrsto let, na tržaškem Krasu, in sicer to nedeljo, 13. t.m.. Ta pobuda je nastala že daljnega leta 1971, z leti pa je njena popularnost rasla, tako da pomeni ta dan nekak mejnik med poletno in jesensko planinsko sezono.
( Lokacija letošnjega Dneva planincev SPDT je nekoliko neobičaj na. Izbrana je namreč bila »Katrna pejca« (bolj znana kot jama Katarina), na pol poti med Nabrežino in šempolajem, takoj po železniškem prehodu, na desno pod kamnolomom.
Obenem pa bo SPDT istega dne v okviru delovanja Športne šole Trst pripravila tudi pohod za osnovnošolce in dijake nižjih srednjih šol skupno s starši. Udeleženci pohoda naj se zberejo na Trgu Oberdan, od koder bodo z avtobusom, ki odpelje ob 9.10, krenili na Kras. Začetek
pohoda bo ob 10. uri. Hoje bo okrog dve uri in pol, v popoldanskih urah pa bo v »Kalmi pejci« družabnost. Udeležencem se priporoča ustrezno obleko in obutev, hrano pa naj prinesejo v nahrbtniku.
Desetletnica
zamejske Vertikale
Petega oktobra so na italijansko-jugoslovansko-avstrijski tromeji slavnostno otvorili prvo zamejsko planinsko vezno pot -—f Vertikalo. Odprtja te poti, ki poteka preko Kanalske doline, Rezije, Beneške Slovenije ter goričkega in tržaškega Krasa ter se zaključi pred spominskim obelež jem trem zamejskim planincem v Glinščici, se je udeležilo nekaj sto planincev. Mnogo planincev, tako iz zamejstva kot iz matične domovine, je to vezno pot tudi prehodilo ter si tako zaslužilo spominsko značko. Založništvo tržaškega tiska je ob tej priložnosti izdalo vodnik po Vertikali. Uredil ga je inž. Šoris Sancin, sodelovali pa so še Štefan Bratož, Rafko Dolhar, dr. Sonja Mašera in Slavko Tuta, medtem ko je zemljevide oskrbel Miroslav Črnivec.
Spominski pohod na Slavnik
V nedeljo se je lepa skupina zamejskih planincev udeležila tradicio-
nalnega spominskega pohoda na Slavnik, ki ga je organiziralo O-baino planinsko društvo iz Kopra. Vreme je bilo idealno za izlet, številna množica pa se je na spominski svečanosti na vrhu Slavnika spomnila na dogodke iz NOB v teh krajih, pa tudi 50-letnice smrti Henrika Tume, po katerem je poimenovana koča na Slavniku.
Oktobrska številka revije Alp
Tudi šesta številka edinega itali-(•inskega mesečnika na planinsko tematiko Alp je pestra in zanimiva. Kot (skoraj) vedno prinaša na naslovni strani prizor prostega plezanja, ki se v vseh mogočih oblikah vse bolj uveljavlja širom po svetu. Prvi članek obravnava problematiko »šol preživetja«, ki se v Italiji vse bolj uveljavljajo. Na teh se ljudje učijo življenja v naravi v najenostavnejših pogojih, kot pač priprave na naravne ali celo »atomske« katastrofe. Seveda se ne moremo o-tresti vtisa komercialne plati te o-peracije in pa dvoumnost takšnega tipa učenja, kot je lahko preživetje seveda izbranih ljudi v izredno selektivnem okolju, v katerem pač preživijo le najmočnejši«.
Izredno zanimiv je članek o mogočni steni Eigerja, kjer je med drugim nakazana, ne pa zarisana prvenstvena smer, ki jo je pred kratkim preplezal Franček Knez. Škoda, da niso odgovorni revije Alp prejeli popolno dokumentacijo o tem slovenskem vzponu. V rubriki revije je obdelan tudi Planinski vestnik s komentarjem, da ga je v Italiji mo goče dobiti v Tržaški knjigarni.
(Dušan Jelinčič)
Oktobrska številka revije Alp
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za ltali|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ona Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. v.iš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|Ske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v. Italiji pri podružnicah SPI.	Diimorski	TRST UL Montecchi S PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	JL	dnevnik	Izdaja LJZTT	etanta0i«k. m tiska	Trst	IHIJD 1	1	zaJoživkov FIEG
11. oktobra 1985
ŽRTEV IMA KOSMATO VEST
Ugrabitev v Palermu
PALERMO — Claudia Fiorentina, ki je skupno z bratoma lastnik največje draguljarne na Siciliji, so včeraj zjutraj ugrabili v Palermu. Po izjavim očividcev so ga ugrabitelji ustavili, ko se je z bratom in sestro pripeljal v mesto iz periferije, kjer ima vilo. S silo so ga spravili v velik avto in izginili.
Claudio Fiorentino je bil na začasni svobodi od lanskega junija. Maja so ga aretirali skupno z bratoma Emanuelom in Guglielmom zaradi združevanja v kriminalno tolpo, izvoza denarja. Aretirali so jih ob poskusu ropa blindiranega avta, ki so ga upo-
Čuden odnos do žensk
Odpuščene, ker so prešibke
NUORO — Gozdna uprava je odpustila komaj pred sedmimi dnevi zaposlenih devet žensk, češ da so prešibke in zato neprimerne za opravljanje naročenih del. Ukrep, ki bo dvignil veliko prahu, je sprejela gozdna uprava v Loculiju, majhnem kraju pokrajine Nuoro, kjer je delovišče »Sennorie«.
- Kakor je izjavil predstavnik gozdne uprave, devet žensk ni bilo sposobnih pogozdovati goličave; v teh opravilih je tudi nošnja težkih bremen po strmih pobočjih.
Poleg tega — pojasnjuje uprava — smo od namestitvenega urada v Loculiju zahtevali delavce, poslali pa so nam ženske. Tudi med moško delovno silo ni bilo ustreznih profilov.
Odpuščene ženske se s temi opravičili niso zadovoljile; zasedle so delovišče in obvestile sindikate, naj preprečijo odpust. Po mnenju direktorja pogozdovalnega središča z odpustom ženskam ni bila storjena nobena krivica.
Domoljubna poteza grških socialistov
Vlada odvzela ekskluzivo transnacionalki nad nafto
ATENE — Grški sociahstični vladi je uspelo zagotoviti državni petrolejski družbi enakopravno partnerstvo s transnacionalno korporacijo pri izkoriščanju prvega naftnega nahajališča v državi in nadaljnjem vrtanju za črnim zlatom v sevemovzhodnem predelu Egejskega morja.
Iz prvega podmorskega naftnega ležišča nedaleč od otoka Tasos multinacionalka NAPC (»sevemoegejska petrolejska družba«) izčrpa sedaj okrog milijon in pol ton surovine na dan, a Grčija mora za pokritje povpraševanja po petroleju na domačem trgu uvoziti kakšnih 16 milijonov ton letno. Najnovejše raziskave so potrdile, da je morsko dno v bližini otoka Tasos zares bogato z nafto in prav zaradi tega je mednarodni koncern začel s pripravljalnimi deh za name-
stitev umetne ploščadi za vrtanje. Grška vlada je pri vrhovnem sodišču dosegla, da prekliče sklep, po katerem ima transnacionalka ekskluzivo nad vrtanjem za nafto, ki jo je dobila pred nekaj leti od grške pohtične. desnice.
Ta uspeh so socialisti označili kot veliko spodbudo k razvoju domače petrolejske industrije, ki bo bistveno pripomogel h gospodarskemu razcvetu v državi. Minister za industrijo, energetiko in tehnologijo Lef-teris Veryakis je v tej zvezi izjavil, da si Grčija nikakor ne more privoščiti zanemarjenja takšnega pri-rodnega bogastva, kakršno se skriva na dnu severnega dela Egejskega morja. Tudi nafta je, skratka, pokazatelj (in še kakšen!) o tem, kako razbčne politične sile skrbijo za gospodarsko blaginjo neke države.
Umrl Yiil Brynner
NEW YORK — Zaradi neke oblike raka, ki je imela svoje prvo žarišče v pljučih, je včeraj dopoldne po dolgi bolezni umrl filmski igralec Yul Brynner. Ob njegovi postelji so ob nastopu smrti bili žena Katny Lee in štirje otroci.
Yul Brynner se je pred 65 leti rodil na sovjetskem otoku Sahalin kot sin očeta s švicarsko in mongolsko krvjo in matere, ki je »imela cigansko kri«, kot je sam izjavil. Po desetletnem bivanju na Kitajskem je odšel študirat v Francijo, kjer se je z 12 leti pridružil Ciganom akrobatom in je; z njimi nastopal v nočnih lokalih, dokler pri 17 letih te dejavnosti ni opustil zaradi hude telesne poškodbe.
Na Sorboni je študiral filozofijo, postal je direktor televizijske oddaje Omnibus pri CBS in bil ob samem nastanku televizije napovedovalec v francoščini za Glas Amerike. Nastopil je v glasbeni komediji »Kralj in jaz«, kjer je igral plešastega siamskega kralja tirana. V filmu je nastopala tudi Deborah Kerr v vlogi občutljive angleške vzgojiteljice. Za to delo je Brynner prejel Oskarja. (Igralca na sliki). Brynner je v tej komediji na odru nastopil 4.625-krat. Zadnjič 30. junija letos. Charlton Heston, ki je z njim nastopal v Desetih božjih zapovedih, je izjavil, da je bil »izreden talent«.
Otroke v Indiji pobira rak
NEW DELHI — Ob ugotovitvi, da v Indiji naglo pada smrtnost otrok zaradi nalezljivih bolezni in prirojenih napak, pa istočasno zdravstvene oblasti navajajo, da so se rakaste tvorbe prebile na prvo mesto vzrokov otroške umrljivosti, takoj po raznih vrstah nesreč. Vzroki vsega tega niso jasni, saj je bil otroški rak do nedavnega značilen predvsem za visoko industrializirane države. Morda pa je prav nižja umrljivost zaradi nalezljivih bolezni razgalila ta pojav, ki je bržkone vsečloveški, a je po verjetnostnem računu zaradi precejšnjega števila rojstev še najbolj pereč v Indiji.
Vsekakor pa so zdravstveni izgledi za zdravljenje raka pri otrocih precej boljši kot pri odraslih. V primeru krvnega raka ali levkemije ozdravi v povprečju od 50 do 70 odstotkov obolelih otrok.
V nečimrnosti moški prekaša žensko
RIM — Moda je tesno povezana z lepoto; ni pa rečeno, da se morajo le lepotice in lepotci ravnati po njej. Zadostujejo urejena zunanjost, lepo negovana koža, vitka postava, da človeka že prištejejo med lepe, ali vsaj med tiste, ki se lahko ponašajo s prijetno zunanjostjo.
■ Modni ustvarjalci, ki v teh dneh z velikim uspehom prikazujejo v Firencah, Milanu in Rimu modne novosti za prihodnjo pomlad in poletje, so bili mnenja, da so te prireditve priložnost, da se na njih po-ikažejo tudi najbolj priznani strokovnjaki za pla-l stično kirurgijo, kot vsi, ki se bamjo s kozmetiko. Leti so ugodno priložnost res tudi izkoristili in povedali marsikaj zanimivega tudi s tega področja, ki je zaenkrat sicer domena bogatih, raznih filmskih zvezd itd., ki pa lahko večkrat razširi svojo dejavnost tudi na vse tiste, ki resnično trpijo zaradi raznih fizičnih napak in ki jim pravilen kirurški poseg pomaga po vsem sprementi tok življenja.
Imen svojih slavnih klientov in klientk ti »čarodeji« lepote niso izdali; povedali pa so, da jim dela ne manjka, da je vedno več tistih, ki se nanje obračajo z raznimi željami in da je mogoče marsikaj popraviti, ali vsaj omiliti, kar je na primer mati narava slabo napravila ali pokvarila.
Ni vedno le kirurški poseg tisti, ki prispeva k
lepšemu videzu, je eden izmed strokovnjakov za plastično kirurgijo izjavil, če je človek uravnovešen, če se zdravstveno dobro počuti, se to pozna tudi na njegovi zunanjosti, če pa so napake le prevelike, če se hoče nekdo pomladiti, je še pristavil, potem pa morama seveda poseči še mi.
Da ne bi imeli napačnih predstav, so še ti strokovnjaki za lepoto povedali, pa ne drži, da se samo ženska zanima za svojo zunanjost, temveč da je danes v resnici že več moških, ki se odločijo za kirurške posege in da so moški tudi tisti, ki uporabljajo največ kozmetičnih sredstev — od raznih parfumov in drugih dišav, do šamponov, pripomočkov za hujšanje in krem za kožo, ter pripomočke proti izpadanju las.
Tu so se oglasili s svojimi podatki tudi italijanski strokovnjaki s tega področja, ki so povedali, da porabimo v Italiji letno okrog 35 milijonov litrov šampona, okrog 15 milijonov litrov tekočine za penečo kopel, izredno veliko količino raznih dišav in dezodoran-sov in še drugih lepotnih sredstev.
Povedali so tudi, da so italijanski kirurgi zelo cenjeni kot dobri strokovnjaki pri pomlajevanpi in odpravljanju raznih napak na obrazu, pa tudi telesnih hib in da ima področje plastične kirurgije, predvsem kar zadeva lepoto, oziroma človekovo zunanjost, še veliko bodočnost.	(NL.)
Izkoriščanje območja Amazonke
BRASILIA — Inženirji iz osmih latinskoameriških držav so začeli razgovore o izgradnji cestnega omrežja proti neraziskanim ozemljem Amazonke. Predstavniki iz Bolivije, Brazilije, Kolumbije, Ekvadorja, Gvajane, Peruja, Surinama in Venezuele bodo v prihodnjih dneh proučili načine, kako bi obvladali neprehodna območja in sovražno naravo. Do sedaj so v ta območja vodile samo vodne poti. V glavnem mestu bodo seveda proučili tudi ugovore ekologov in vseh, ki jim je pri srcu zaščita naravnega okolja.
Že sedaj pa je lahko jasno, da bo glavno gibalo vsega dobiček, da bo odgovornim malo mar, da je porečje Amazonke neprecenljive vrednosti za naš planet, saj skoraj ni več podobnih »zelenih pljuč«, gospodarsko izkoriščanje tropskega pragozda pa je dolgoročno povzročilo le škodo. V Brasibi bodo morali seveda proučiti tudi vprašanje domačinov, pragozdnih Indijancev.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
Jubilejno zasedanje generalne skupščine OZN
Mobilizacija policijskih sil za varnost tujih državnikov
Dodatna skrb še za Reagana - Kompjutrski nadzor
NEW YORK —- Polovica agentov tajnoobveščevalne službe, newyorske pobrije, obalne straže in celo najsodobnejši kompjuter so sile, ki so jih mobihzirali za varnost tujih državnikov, ki bodo prisotni na jubilejnem 40. zasedanju generalne skupščine OZN v prihodnjih dneh.
Še sreča, da se je prvotno število 70 šefov ah vlad znižalo za deset, a še vedno je tako visoko, da povzroča glavobol tako tajni pobciji kot new-yorékim varnostnikom:. Pobcijo pa navsezadnje ne skrbi toliko število ko-bkor dejstvo, da bo njihova prisotnost osredotočena le na nekaj oktobrskih dni, da pa je bil zaplet še hujši, se bo tujim državnikom pridružil še predsednik Reagan.
Da bi se znašli v takem vozlišču državnikov in varnostnikov, so odgovorni nabavib kompjuter, ki bo vse nadziral. Vsakomur je lahko jasno, da je težko uskladiti pristojnosti in vloge več kot 3 tisoč pobcistov. Poleg običajnih izvidnic na konjih, v avtomobilih in peš bodo s hebkopterji nad-zirab newyorški zračni prostor, s hi-
trimi gbserji East River. Predvidevajo tudi, da bodo po strehah vseh hiš ob Stekleni palači razporedih o-strostrelce z najsodobnejšo opremo od vizirnih infrardečih daljnogledov do najsodobnejših pušk.
Skozi »sito« so šh tudi vsi uslužbenci OZN in časnikarji, ki sledijo delu generalne skupščine. Prav tako bodo skrbno nadzorovali vse bhžnje ulice, da ne bi kak kamionist zamenjal New York za Bejrut in s kakim tovornjakom povzročil najhujše.
Seveda obstaja prioritetna lista glede na stopnjo varnostnih naporov za posamezne državnike. Tako bodo največ naporov vložih prav za varnost tistih državnikov, ki niso uradnemu Washingtonu nič kaj pri srcu.
Ko je že vse kompjutrsko urejeno, ne bo odveč računalniški podatek, da bo za varnost vsakega državnika skrbelo kar 50 pobcistov, v to seveda niso všteti spremljevalci, ki bržkone ne potujejo v New York iz diplomatskih razlogov.