SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

fo posti prejeman velja: Za celo leto predplaian 16 fld., za pol leta 8 fiđ., н četrt lata 4 rld., sa itd»»
mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za «sle leto IS (Id., sa pol leta в rld., za 4« trt leta 3 rld., ta jeden metec 1 vid. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 (Id. 20 kr. v«s na leto. Posamn« Številke po 7 kr.
Naročnino in oananila (laser a te) vsprejema npravnlltro ia ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve allee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredniitvo j« v SemenlSkth alleah It. 2, I., 17.
Lshaja vsak dan, izvzemii nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 62.
V Ljubljani, v sredo 17. marca 1897.
Letnik XXV.
Proračunska razprava.
(Govor gosp. poslanca J. Ažmana v deželnem zboru.)
(Konec.)
V	nedeljah ln praznikih sedć naši uradniki mnogokrat po pisarnah, ljudstvu gotovo ne v spodbudo, in če ni dolgo, kar sem imel v rokah poziv nekega c. kr. notarijata, ki vabi stranko v nedeljo ob 10. uri v pisarno. Kaj si more ljudstvo pri tem misliti? Ve a j so vendar gospodje uradniki tudi kri-stijani in kot taki podvrženi cerkvenim postavam? AH so mar za-nje kake izjeme ? Pa če že nočejo sami iti — nihče jih ne more siliti — stvar vlade pa je, da jim po službeni pragmatiki čas in priliko da, da se božje službe morejo udeležiti. (Poslanec Višnikar: To sami najbolj želimo.) Ako se jo potem ndeleže ali ne, to je njih stvar!
Ce po postavi morajo ob nedeljah med božjo službo zaprte biti prodajalnice, zakaj bi to ne veljalo tudi o pisarnah?
V	spodtiko našemu vernemu ljudstvu vozijo ob nedeljah tudi tovorni vlaki in se dela pri tem na vse pretege. Ali bi se to ne moglo odpraviti, če bi se med tednom jeden ali drugi vlak pomnožil?
Tudi v naših šolah bi se moralo bolj gledati na versko odgojo naše mladine. Naj se mi nikar ne ugovarja, da so naše šole itak verske. Ali za versko šolo še ni zadosti, da v njo hodi katehet in v nji krščanski nauk poučuje; treba je, da je ves pouk prešinjen verskega duha, da so vsi predmetje v soglasju z verskim prepričanjem, posebno pa da so učitelji sami dobri kristijani, ki tudi v tem svetijo učeči se mladini z lepim zgledom. Ravno zato pa bi morala tudi cerkev imeti več vpliva pri nadzorstvu šol in pri odgoji in pri nastavljanju učiteljev.
Sicer naši učitelji sami zatrjujejo, da so za versko Solo, vendar pa se tudi iz njih krogov slišijo
glasovi, ki kažejo, da nekaterim pričujočnost kate-hetova v šoli ni prijetna. Ce postavim „Učiteljski Tovariš" piše, da je treba paziti na katehete, dokler sploh ni mogoče, spraviti iz šol njih in njih mistične Šare — kakor krščanski nauk imenujejo — potem to ne diši posebno po verski šoli. No, naj nas le spravijo iz šole, bomo pa krščanski nauk učili v cerkvi ali v župnišču; samo pazijo naj, kaj bo potem storilo naše ljudstvo.
Tisti dan, ko duhovnik ne bo več stopil v šolo, si bodo naši ljudje tudi pomišljali, svoje otroke še pošiljati v tako šolo! (Poslanec Tavčar: Saj jih bodo morali! — Poslanec Kalan: Tako liberalci ume-vajo svobodo!)
Zamogel bi navesti še marsikatero pritožbo, pa že iz tega lahko spozna visoka zbornica, da naše ljudstvo, ki nosi težka bremena, še marsikaj pogreša tako v verskem, kakor v narodnem oziru. In ravno zato smo danes povzdignili svoj glas, da naše ljudstvo ne poreče, da smo molčali pri krivicah, katere se mu godć.
Naše ljudstvo naj vć, da se njegovi poslanci potegujejo za njegovi dve največji svetinji — da govorim z besedami ranjkega škofa Slomšeka — za vero katoliško in besedo materino! (Odobravanje na levici!)
O zavarovanju življenja
v svrho olajšanja gospodarske stiske v kmetskem stanu.
(Sestavil deželni odbornik vodja Povse.)
(Konec.)
Neki drugi način zavarovanja, ki ga je sprožil častiti predlagatelj in ki je za kmetski stan jako velikega pomena, pa se ne nahaja v češkem deželnem zavarovalnem zavodu in to je zavarovanje za
LISTEK.
Dvajseta obletnica kronanja papeža Leona XIII.
Iz Kima, 10. marca.
(Konec.)
Oko se je že skoro utrudilo gledati vse te v krasoti se blesketajoče uniforme, kakoršne se le v Vatikanu vidijo, a vender zadovoljeno ni bilo, dokler ni zagledalo slavljenca Leona XIII.
Bilo je že blizu jednajste ure, ko med željno čakajočim občinstvom nastane neko skrivnostno gibanje in šepetanje, od daleč pa so se čuli odmevi navdušenih klico?: Evviva il Papa Re! Evviva 1 Vive le Pape ! Hip, hip Pape ! Hurra ! Hoch in Živijo ! Vsi so stegovali svoje glave, bolj oddaljeni so stopali na svoje prste, da bi zagledali sv. Očeta, pa ni ee še videlo druzega, kakor bliščeče čelade častne straže „guardia nobile", visoke perjanice Švicarjev in grenadirjev, helebarde, meči in puške ter stotine rok, katere v pozdrav vihtijo bele rute in klobuke. Navdušenost pa do vrhunca prikipi, ko se pri visokih vratih prve dvorane „Sala ducale" prikaže snež-nobela podoba, katera se visoko nad glavami vriskajoče množice le počasi dalje pomika.
Sv. Oče so, častitljivi starček, oblečeni z belim
pluvijalom in široko z biseri preobloženo štolo, s trojno krono ali tiaro na glavi sedeč na nosilnem stolcu „sedia gestatoria" , katero nosijo navajeni krepki nosači v rudeči obleki
Dolg je bil sprevod, ki se je med vriskajočo množico pomikal proti sikstinski kapeli. Po dva in dva so šli najprej razni dostojanstveniki vatikanskega dvorca; za njimi razni generali cerkvenih redov v navadni redovni obleki, potem tajni in častni kamorniki, vatikanski kaplani in prelati, tajniki in uradniki papeževih uradov.
Jeden papeževih komornikov nese na blazini škofovo kapo ali mitro, za njim mogočno stopa knez Ruepoli v starošpanjski noši; in duhoven s papeževim križcem, katerega spremljata dva Švicarja s po-vzdignjeno helebardo-. Skoro vsi v Rimu navzoči kardinali z rudečo kapico na glavi z belim herme-linom čez ramo in v dolgi rudeči obleki, katere vlek ali šlep nosijo višnjevo oblečeni kamorniki; za njimi prestolni azistent, knez Marcantonio Colonna, najvišji dvorni maršal, najvišji dvorni poštar z redom papeževega velikega križa na prsih in zdaj — Leon XIII1 Sivi starček, ki je dne 2. marca nastopil oseminosemdeseto leto, res že nekoliko težko nosi svoja leta, njegov prijazni duhovit obraz je skoro alabastrovo bled, njegova glava se upogiba pod težko papeževo tiaro s trojno blišftečo in dragimi biserji okrašeno krono, nad katero se vzdiguje
doto. Statistika nam dokazuje, kako zelo so obremenjene kmetije ravno vsled dedinskih pogodeb ter je izplačevanje dot bratom in sestram za vsprejemnika posestva toliko težje, ker se mora to navadno takoj ali vsaj kmalu po prevzetju posestva izvršiti, gotovo pa v razmerno prav malo letib.
Izplačevanje dot bratom in sestram zakoplje prevzemnika že takoj s počstka globoko v dolgove, vrh tega pa ga še teži in mu dela preglavice užitkarina, tako da ee posestvo pogostokrat popolnem uniči. Ce bi bil oče skrbel za to in če bi bil imel v podporo primerne naprave, da bi bil tudi mogel skrbeti za to, da bi njegovemu nasledniku na kmetiji ne bilo treba drugim otrokom takoj pri prevzetju posestva in kar na enkrat izplačati dote, temveč da bi se zavarovala primerna glavnica ter se kot dota izplačala, kadar se doseže gotova starost, potem bi bile preprečene vse te stiske in odstraujen bi bil glavni vzrok vedno bolj napredujoče zadolžitve. Kakor zemljiškemu posestvu ne ugaja odpovedljivo, temveč le tako posojilo, ki se odplačuje v večletnih obrokih in ki ga tudi le v več letih iz svojih pridelkov poplačati zamore, tako more kmetski posestnik pripraviti tudi glavnico za druge namene le polagoma in v več letib. Naravno je torej, da naj bi se tudi iz prihodkov kmetije plačevale vsako leto primerne premije, da se zavaruje dota vsled dedinskih popodeb.
Ce se torej reši vprašanje primernega zavarovanja starostnih rent in ž njim v zvezi tudi zavarovanje dot, odstranjena bodeta s tem dva glavna uzroka vedno bolj rastoče zemljiške zadolžitve in kmetije se bodo trajno razbremenile.
Kakor se tudi mora pritrditi, da je dandanes kmetski posestnik z davščinami najrazličnejše vrste preobložen, se vendar ne sme zavreči še daljni, za njegovo osebno rešitev določeni strošek, kateri pa
majhna zemljina krogla z demantnim križcem, pa pri vsem tem je njegovo plavo oko čisto in polno življenja, iz njega žari očetovska ljubezen in sveta navdušenost. Okolu njega je ponosno stopala papeževa častna viteška garda in krdelo vatikanskih žan-darjev z golimi meči in dva služabnika z velikima pahljačama.
Ko so ljubljenega svetega Očeta mimo nesli, bi bil pač vsak rad pokleknil in kleče vsprejel sveti apostolski blagoslov, pa ni bilo mogoče. Mnogi so proti svetemu Očetu povzdigovali križe, rožne vence, svetinice in druge take nabožne stvari in papež jih je aeprenehoma blagoslavljal in s tresočo roko delal znamenje svetega križa zdaj na desno, zdaj na levo. Pri marsikaterem , zlasti pri tujcih, ki so v prvič bili pri taki slovesnosti, sem zapazil iz oči kapljati solze, katere jim je iztisnil ginljvi prizor.
Ko je sprevod dospel v sikstinsko kapelo, so sv. Oče stopili iz nosilnega stolea ter se vsedli na papežev tron, ki je bil pod visokim baldahinom na levi strani altarja; zamenjali so težko tiaro s škofovsko mitro in so tako azistovali sveti maši, katero je z obilno azistencijo opravil kardinal Mazzela. Petje na koru je bilo, kakor navadno, dovršeno pod vodstvom Dominika Mustafa, pevovodje papeževega sikstinskega zbora.
Bog daj, da bi sv. Oče Leon XIII. še mnogo obletnic kronanja doživeli.	P. C. L.
tudi ni tolikšen, da bi mogel že naprej vzeti vse upanje do omogočenja preskrbe za starost.
Nastopni račun naj to pojasni.
Mož, ki si hoče zagotoviti rento 100 gld., mora do vštetega onega leta, pred katerim se začne izplačevati renta, plačati vsako leto, ako je star 24 let — to je povprečno navadna starost prevzemnika posestva — znesek 14 gld. 70 kr., da bo po dovršenem 55. letu starosti do svoje smrti dobival vsako leto po 100 gld.; plačati mora 8 gld. 50 kr., da bo po dovršenem 60. letu starosti užival ravno isto letno rento, ali pa 4 gld. 60 kr., da bo po dovršenem 65. letu starosti dobival po 100 gld. rente na leto. Vplačevanje letnih 8 gld. 50 kr. vzeti se sme za navadno, ker se kmet pred dovršenim 60. letom pač malokdaj kot za delo nesposoben poda k počitku. Ta znesek bo vsekako tudi najbolj preobloženi zemljiški posestnik še zmogel; prihranil si ga bode, čeravno težko, s tem pa si bode za svoje stare dni zagotovil brezskrbno in mirno življenje. Na mesec pride torej po 70 kr., ki si jih tudi lahko pri trga.
Se celo v najbolj napredovanih deželah vidimo, kako si meščani zagotavljajo brezskrbno, varno starost. Na Francoskem meščani, kakor tudi kmetje porabljajo svoj prihranjen denar v prvi vrsti za vplačevala pri zavarovalnicah na glavnioo, katera se jim izplača po dovršenem 50. ali 55. letu ter si tako zagotovi rento z nalaganjem takih svot.
Veliko ni 100 gld. na leto, toda marsikaka nadloga, marsikaka grenka solza in stiska bi se prihranila in odstranila, če bi naši kmetje imeli zagotovljenih po 100 gld. rente na leto.
V	dobrih letinah vplačali bi lahko še drugo poljubno vlogo, kakor smo to že pojasnili, katera se jim bo v starosti z obresti od obresti vred obilno povrnila.
Ce kdo v 25. letu starosti vplača jedenkrat za vselej 10 gld., zagotovi si z dovršenim 60. letom starosti na leto po 6 gld. 21 kr. rente, kar je vedno še pripomoček, ki se ne da prezirati. Ce bi se take vloge v dobrih letih večkrat vplačevale, bi vsekako naše kmete v njihovi starosti bistveno osrečile.
Priznavajoč, da je dandanašnje užitkarinsko razmerje v sccijalnem in gospodarskem oziru na marsi-kako kvar kmetskemu stanu, vidi se deželnemu odboru primerno, da se v to svrho ustanovi deželna zavarovalnica po vzgledu češke, katera pa bi razven starostnega zavarovanja obsegala v svojem delokrogu v svrho dedinekih pogodeb tudi zavarovanje dot.
V	smislu naloga visokega deželnega zbora predloži deželni odbor to poročilo ter nasvetuje:
Visoki deželni zbor izvoli vzeti to poročilo na blagovoljno znanje ter ga v daljno posvetovanje in v eventuvalno načelno odločitev o ustanovitvi takega zavoda izročiti upravnemu odseku.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. marca.
Volilno gibanje. Včeraj so volile kmetske občine v Galiciji 27 poslancev, na Goriškem dva in v Istri dva. Glede Galicije nam je ponavljati, da se je tudi pri volitvah v kmetskih občinah kazalo na-silstvo na Poljskem vladajoče klike ter da se -ji je posrečilo večino kmetskih mandatov spraviti mej svoje izvoljence. Vender pa se je tudi ljudskim strankam, pristašem Stojalovskega in Rusinom posrečilo, priboriti si nekaj mandatov vkljub najsilnej-šemu terorizmu. Po izidu dosedanjih volitev je že gotovo, da poljski klub v državnem zboru ne bo več nastopal v oni solidarnosti, s katero je dosedaj toliko let nekako odločeval osodo državnega zbora. Propad med vladajočo poljsko stranko in med ljudskimi strankami je tako velik, da ga niti dobroznana poljska sebičnost premostiti ne bo mogla. Zagovorniki ljudskih koristij bodo tudi mej gališkimi poslanci našli vsaj nekaj zvestih pristašev. Z veseljem bilježimo zmago slovenskih poslancev v Istri Spin-čiča in dr. Laginje. Draga nam je vzlasti izvolitev posl. dr. Laginje, ker so ta mandat na vsak način menili dobiti Italijani v svoje roke ter je bil zaradi silne agitacije od nasprotne strani res v veliki nevarnosti in pa zaradi tega, ker je dr. Laginja vzoren poslanec, ki se res popolnoma žrtvuje sreči svojih volilcev. Pričakovati je od nepristranosti in pra-vicoljubnosti novega parlamenta, da razveljavi izvolitev italijanskega poslanca Bartolija v peti volilni skupini, ker je toliko nepostavnoeti dokazanih, da je
nemogoče izvolitev potrditi. Ako se to zgodi, tedaj imajo Slovani v Istri upanje, da tudi v peti skupini dobć moža iz svoje srede kot poslanca ter da bodo imeli tri zastopnike svojih pravic v drž. zboru. Na Goriškem je bil izid že naprej pričakovati. Mi kon-štatujemo slogo, s katero so goriški Slovenci soglasno izvolili poslanca kmetskih občin. Na Fuilanskem pa so Slovenci dali svoje glasove župniku Za-nettiju kot zmernemu konservativnemu Italijanu.
Vzhodno vprašanje. Položaj se še vedno ni razjasnil. Turčija in Grška se neutrudno oboro-žujeta. Dan za dnevom odhajajo nove čete na mejo. Velevlasti pa gledajo in si ne vedo kaj. Grška je vimenu narodnosti in patriotizma prišla na pomoč grškim in krščanskim Erečanom, in evropskim velesilam je pač težko. Ce puste Grški svobodno delovanje, utegnile bi tudi druge balkanske države v imenu narodnosti zaželeti novega ozemlja, ki je doslej še pod turško oblastjo. Tega pa velesile ne marajo, ker upajo, da si je bodo danes jutri kako med seboj razdelile. Zoper Grško s silo se dvigniti pa zopet ne morejo lahko. Italija na priliko je to, kar je, tudi samo v imenu narodnosti. Kako naj dosledna Grški brani pravico, ki jo je sama uporabljala kot osnovo „zedinjenja Italije?" Kako naj ne bo zadovoljna s plebiscitom na Kreti, ko sama sloni na samih plebiscitih ? Težko je to, Italija to dobro čuti, in zato se v vsej njeni politiki kaže neka fi:helenska struja, vkljub temu, da se je Grška malo zmenila za noto glasovitega „koncerta" velevlastij. Zdi se, da bo Rusiji pripadla mala slavna zasluga, če bodo velevlasti s silo ukrotile grško gibanje. Zadnji brzojavi vsaj poročajo, da velevlasti ne bodo odgovorile na grško noto, ampak da bodo naročile admiralom, naj prične blokado krečanskih pristanišč. Prvo besedo za ta ostri odlok pa pravijo, da je govoiila Rusija, seveda poleg nemškega cesarja, ki bi iz osebnega sovraštva do grške vladarske rodovine najraje kar najprej z drakonskimi sredstvi zatrl helenizem. V obče je treba reči, da se evropska diplomacija glede na vzhodno vprašanje vede malo častno. Turek se bo o taki politiki še dolgo izvrstno počutil, kristijani pa bodo še nadalje bedni tlačanje.
Turčija in Grška hitita pošiljati svoje vojne oddelke na mejo. Nevarnost je, da se nenadoma vname boj, vendar delajo velevlasti z vso silo na to, da zabranijo grško turško vojsko. Turško brodovje je v silno slabem stanu in poveljniki turških ladij se branijo iti s takim brodovjem v boj zoper Grke. Turčiji manjka denarja, naložila je velik davek na glavo svojih podložnikov, vendar niso spravili veliko čez en milijon gl. denarja skupaj.
Vojaka na Kreti. Boji med kristijani in Turki se še vedno nadaljujejo, vsaki dan prinese mnogo mrtvih na obeh straneh. Požari in ropi na raznih krajih. Velevlasti so sklenile mirovno blokado otoka Krete. Začela se je 15. t. m. Blokada obstaja v tem, da zabranijo vojne ladije pristop Grkom na otok in jih tako prisilijo, da zapuste svoje posadke. Razgovor mej velevlastmi se vrti o tem, kdo naj zasede Kreto, da osnuje obljubljeno avtonomijo. Avstrija in Nemčija se upirata okupaciji po francoskih in italijanskih četah. Admirali se posvetujejo, kako bi vstašem na Kreti naznanili, da jim ustanove avtonomijo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. marca.
(Državnozborska volitev.) Ker je pri jutrajšnji volitvi državnega poslanca za ljubljansko mesto pričakovati jako živahne udeležbe, je odredil mestni magistrat po naročilu c. kr. deželnega predsedstva, da se volilni akt zaključi šele ob 2. uri popoludne.
(Iz Planine) 16. marca. Volilni shod smo imeli zadnjo nedeljo, ki se je sijajno obnese). Vršil se je v gostilni g. Jak. Zihrla. G. dr. Žitnik je prišel v našo eredo, razložit nam, za kaj se bode potezal v državnem zboru, in poizvedovat naše želje in potrebe. Govoril je poldrugo uro, opisaval razne vzroke, zakaj kmečki stan propada in svetoval po-močke, kako bi se mu dalo saj nekoliko pomagati. Povedal je, kaka naloga čaka državne poslance in proti koncu pobijal načela socijalnih demokratov. Zbrani možje, katerih se je ukljub neugodnemu vremenu prav veliko sešlo iz Planine, Unca in Logatca so pazljivo poslušali in govorniku vseskozi pritrjevali. Le jeden glas gre mej možmi, ki so bili na shodu, da toliko pravega in resničnega še z lepa
niso slišali in da je katoliško-narodna stranka pravo pogodila, ko je dr. Žitnika postavila za kandidata naših kmečkih občin. Bog mu ukrepi zdravje, da bi mogel v zvezi z druzimi zastopniki kmečkega prebivalstva in prijatelji trpečega ljudstva saj nekaj svojih želj izpolniti. Gospod doktor je naravnost rekel, da obljub delati ne more, ker posamezen poslanec v državni zbornici kar izgine, da bode pa vse svoje moči posvetil delovanju za slovenski narod v obče in za svoj volilni okraj posebej. Vsako leto bo prišel na Notranjsko poročat, kaj se snuje in kuje v drž. zboru. Glasni „Živio-klici" so zadoneli, ko je g. kandidat nehal govoriti. Domači župnik je potem pojasnjeval naše staro slovensko geslo: „Vse za vero, dom, cesarja", ki je znad vrat okinčane dvorane pozdravljalo vstopivše zborovalce, ter s trikratno slavo Leonu XIII. in Francu Jožefa I., ki naj bi še mnogo let v prijateljskem sporazumljenju vladala cerkev in Avstrijo, zaključil shod. Nekateri možje so pozneje g. dr. Žitniku izrazili nekatere nujne želje gledć olajšave gozdne postave; na dalje silno potrebo, da se zniža zemljiški in hišui davek, da država pripomore za nadaljevanje naprav za od-peljavo povodnji itd. Da tudi pri nas ni brez ne-zadovoljnežev, ki jim je bil shod trn v peti, naj bo le mimogrede povedano. Zasmehovanje da so bili na shodu sami taki, ki ne premorejo goldinarja v v žepu, nas ne boli, ker vemo, da smo si vsi zelo podobni zastran cvenka in da nikogar denar ne raz-riva. Na pravem potu smo in hodili bomo po njem, dokler ne privabimo za sabo še ostalih rojakov. Mi delamo z Bogom in ne bo nas zapustil. Hvala dr. Žitniku za obiskanje in na svidenje I
(Iz Radeč) 16. marca. Tako sramotnega poraza menda liberalizem še ni doživel na Slovenskem kakor ravno včeraj pri volitvah poslancev za kmečke občine. Se najhuje jo je pa skupil v radeškem volilnem okraju, kjer so imeli liberalci zmago tako rekoč že v žepu ; žal, da so delali račun brez oštirja iu pili na medvedovo kožo. SlovenČevim bralcem je še predobro znano, kaj vse je počenjal liberalni radeški župan Juvančič, kako je čisto zagotovo obetal zmago Višnikarju, kako je zanj celo v imenu deželnega odbora agitiral pri sosednjih županstvih. Pa kaj se hoče, Juvančič je obračal, mi smo pa obrnili. Prvo krepko zaušnico je dobil liberalizem v Radečah pri prvotnih volitvah volilnih mož, tako da se je kar opotekel. Drugo še gorkejšo so mu pa pri-smolili v St. Rupertu, tako da je revež kar telebnil na tla. Nič ni pomagal ves krik in vik na nasprotni strani, nič ni izdalo nesramno, pobalinsko zmerjanje in zasramovanje naših volilcev, tudi ne surovo očitanje, da je zmagal „ajmoht", katerega se je, kakor pravi nesramni dopisun v „Narodu", toliko snedlo, da je drugi dan naš volilni mož B. iz Vrhovega dve ali tri vreče kosti peljal na Zidan-most. Pravim, vse to liberalcem ni prav nič pomagalo, škodovalo pa sila veliko. Da je zmerjanje in zabavljanje že nekako prirojena slaba lastnost njihova, to je znana stvar, a naše dobro ljudstvo se ne pusti na tak način izobraževati in likati od razsvetljenih in olikanih (! ?) naprednjakov in si je stvar prav dobro zapomnilo. Lahko rečemo, da je liberalizem enkrat za vselej strt v Radečah. Kljub temu, da so tako žalostno propadli pri prvotnih volitvah tu pri nas kakor drugod, so se vendar še drznili begati naše volilne može in jih skušali na svojo stran pridobiti. Spet so se naš nemškutar Juvančič in njegovi trabanti pri tem odlikovali. Naš župan bi najrajše hotel, da bi mnogo naših volilnih mož pod kakoršno koli pretvezo doma za pečjo ostalo, še ljubši bi mu pa seveda bilo, ko bi kar na njih stran prestopili. Gonja je bila še včeraj res grozovita, agitacija nečuvena. Pa tudi mi nismo rok križem držali, ampak krepko se jim ustavili. Najbolj neumno se nam je zdelo, da so celo iz Novega-mesta prišli trije možici naš trg ogledovat. Iz kakšnega namena so prav za prav prišli, ne vemo. Morda jih je gnalo samo usmiljenje do polomljenega starca — liberalizma, če bi se mu še kako dalo pomagati. Pa ko so videli, da imamo prekislo grozdje, so parkrat premerili trg gor in dol, potem pa izginili. — Volilni možje iz sodnih okrajev Radeče in Mokronog so bili res pravi koreninci. Kar nič se niso dali upogniti. Ko se je neki mogočni gospod volilni mož iz Šmarjete lotil našega vrlega moža Matija Kržana iz Vrhovega, da bi ga na svojo stran pridobil še neposredno pred volitvijo, mu je ta pogumno odgovoril, da je zastonj vsako prigovarjanje, vsaka beseda odveč in brezvspešna. „Le dajte sem glasovnico le, da prečrtam Povšetovo
ime, in bodite brez skrbi, ne bo nihče vedel" — ga je zapeljeval oni mogočni gospod in mislil, da bo sama njegova imenitna beseda zadostovala, da ga pridobi. Pa naš Kržan mu kratko pa odločno odgovori: „Gospod, jaz imam vest, in po vesti hočem delati, pa ga tudi ni takega denarja, da bi me t njim mogel kdo premotiti*. Da, to so možate besede vredne volilnega možat In kakor ta še mladi mož, tako so bili tudi vsi drugi iz obeh okrajev, nepremakljivi kakor skala. Zato je bila pa tudi zmaga tako veličastna. Povše je dobil 36 glasov, Višnikar pa 11. Nepopisno veselje je zavladalo pri volilcih in navdušeni živijoklic; so zaorili po dvorani Petričeve gostilne, kjer so bili zbrani naši možje, ko so došle brzojavke iz Kočevja ia Trebnjega. Z ravno toliko večino je zmagal Povše, za kolikor je bilo razlike med številoma glasov v Radečah, torej a večino 24 glasov. Naši liberalci pa so bili grozno poparjeni. Eakor se skrije ptiček, če ga dobro okrcaš, pod mizo, tako so se tudi oni poskusili same jeze in sramote. Naj jim bo ta volitev v poduk, in naj se vdrugič ne vsajajo več tako ošabno, marveč naj bodo lepo tiho, da je ne skupijo še bolj. Tudi naš „ajmoht" naj puste pri miru, če bočejo, da jih ne bomo čisto snedli v njem I — Vam pa, možem, ki ste se ob prvotnih volitvah in sedaj pri volitvi poslanca tako pogumno, odločno in neustrašeno postavili za sveto stvar, vam gre vsa čast in slava. Naj isto prepričanje, kakoršno je prešinjalo vas, navda tudi druge, ki so sedaj bolj nevede potegnili z liberalci, in kmalu ne bo več prostora za liberalizem ne v Radečah, ne v Mokronogu in nju okrajih in tudi sploh ne na slovenskih tleh.
(Darovi.) Za dijaško mizo: C. g. Fr. Gornik 3 gld. namestu venca na grob svojega bivšega žup-uika M. Tavčarja. — Dr. J. Gruden, kaplan v Smar-tinem pri Kranju 2 gld. — C. g. Simon Zupan, župnik na Ježici mesto venca na grob predragega sorodnika dr. Viktor Supana 5 gld. — Bog plačaj!
(Brzojavni uradi) v Idriji, Vrhniki, Ložu, Radovljici, Tržiču, Kamniku, Kranju in Škofji Loki poslujejo dne 18. marca, ko se vršć volitve po teh mestih, celi dan. — Prosimo svoje somišljenike, naj nam nemudoma sporočajo brzojavno izid volitev po posameznih mestih in trgih, da moremo že isti dan sporočiti o konečnem izidu volitev.
(Božja pot na Šmarni gori.) Prva določena sv. maša bo letos na tej Božji poti na sv. Jožefa dan, druga pa na praznik Marijinega oznanjenja. Potem pa do Velikenoči še ne bo redne službe Božje na Šmarni gori.
(Iz ržiške občine.) Nekdo odgovarja v „Slov. Narodu" na „Sloveučev" dopis o volitvah v občini Ežiše („Slovenec" štev. 42) češ da je vse, kar je „Slovenec" poročal o volitvah na Lokah (obč. Ržiše) zlagano, gorostasne laži. Po svoji navadi udriha po kat.-nar. stranki, češ, da je lažnjiva, nepoštena. — Najpreje si dovolim vprašanje: je li pač to pošteno, napako jednega dopisnika, če je res zmotil ali pa vedoma zlagal, generalizovati ter predbacivati celi stranki ? — In dopisnik, se je li res lagal ? Ne. Kajti noži so se morda že bliskali v rokah onih volilcev, ki so po končani volitvi pri mizi sedeči se krepčali z jedjo, ali noži so se bliskali tudi v rokah soc. demokratov, ki so katoliške može preganjali, da «o se le ti morali skrivati po hišah; in če ostane „Nar." dopisnik še neveren Tomaž, lahko navedemo priče, ki so z lastnimi očmi videle ta ljubeznjivi dokaz jednakosti, prostosti, bratstva, ki ima zavladati v prihodnji soc. dem. državi. Kar pa se tiče razmerja glasov, katero je po trditvi „SI. Nar." tudi zlagano, se pač nikomur ne bo čudno zdelo, da so v 5. kuriji zmagali soc. dem. z veliko večino, kdor le ve, da so Loke le V« ure oddaljene od Zagorja, najbolj soc. dem. gnezda na Kranjskem. Saj gnilo jabelko okuži pač tudi zdravo, pravi že pregovor. V 4. kuriji pa nam ni manjkalo več kot 4—5 glasov. — Kdo je toiej ostal na laži ? — Kako „vzorno" (kakor trdi „Slov. Nar.") pa se je vršila volitev na Lokah, naj povedo naslednja fakta: Ko so naši volilci prihajali na volišče, so jih nasprotniki napadli, jim s silo jemali listke, na katerih so bili napisani katoliški volilni možje ter jim vsiljevali svoje. Tako so naredili posestniku K. Ko je leta prišel na vrsto, da bi oddal svoj glas, dal je listek okr. glavarju, misleč, da so napisani na njem možje, katere hoče po svojem prepričanju voliti. Glavar narekuje pisarjema imena iz oddanega listka. Bil je pa to podtaknjeni listek, na katerem so bili napisani soc. dem. volilni možje. Volilec K. ugovarja: „Ne teh ne, teh ne, jaz ne volim teh, ampak .... A že
mu glavar prekine besedo, češ: „Ti so na listu napisani." — Dalje: Naše volilce so soc. dem. s silo zadrževali zunaj volišča, tako da niso slišali, kdaj so bili klicani. V sobi in veži je bilo vse polno nevolilcev, otrok in žensk, ki so peli slavno pesem o ajm .... Kako se je moglo kaj takega dovoliti? Ali morda ne nalašč za to, da bi kat. volilni možje ne mogli na volišče ? — Nek zagrizen soe. dem. kmet, ki opravlja tudi delo zobozdravnika, je posebno pridno jemal naše listke in vrival svoje, rekoč : Ce ne voliš z nami, ti bom že pokazal, saj bova skupaj prišla, ko mi prineseš zob dret. — Dalje: Pri volitvi v IV. skupino so onim, ki niso bili navzoči, ko so bili prvikrat klicani, potem ni več dovolilo voliti, tako da mnogo volilcev ni moglo oddati svojega glasu. Zakaj se je tako ravnalo ? — Mislim, da se ue bom zmotil, če trdim, da zato, ker se je bilo bati, da bi v IV. skupini propali soc. dem., če bi smeli vsi kat. volilci voliti, ki so bili navzoči. Kako so besneli soc. dem. proti volilcu V., ki je navzlic vsemu prigovarjanju, da naj odstopi, ali pa voli scc. dem., volil kat. može, o tem je poročal že „Glaenikn. Imenovani volilec sam pravi, da je bil v smrtni nevarnosti in da se ima za rešitev zahvaliti le gospej O., ki mu je dala zavetišče pred napadovalci. Toda ti še tudi potem, ko je bil V. že v hiši zaklenjen, niso mirovali. Oblegali so hišo in kričali: „Ven ž njim, drugače bo vse drobno." Poskušali so tudi v hišo vlomiti. Kako bogokletno so se norčevali soc. dem. iz češčenja svetnikov, o tem ni nič pisal „Glasnik". Preumazano je. Zato naj tudi tukaj samo toliko zadostuje, da so soc. dem. na nsjostudnejši in najpodlejši način zasmehovali češčenje svetnikov. To omenim zato, da bo svet vedel, da je „gorostaena laž" in samo pesek v oči, če pravijo soc. dem., da niso zoper vero. — Kakor že omenjeno, ni bilo v IV. skupini več diference, kakor za 4 ali 5 glasov, in zmaga bi bila gotovo naša, da so le smeli vsi posestniki, ki so bili navzoči, tudi voliti. To je bilo pa tistim, ki so malo zamudili ali koje so src. dem. zunaj držali, zabra-njeno. Po kaki pravici ? — Taka je bila torej ona „vzorna" volitev na Lokah za občino Ržiše.
(Trgovska zbornica) ima v četrtek 18. t. m. ob petih svojo sejo z nastopnim dnevnim redom: Volitev državnega poslanca skupno z deželnim stolnim mestom Ljubljano. — Volitev jednega člana in namestnika v državni železniški svet. — Imenovanje dveh strokovnjakov za razsojo prepira glede neke lekarniške varstvene znamke.
(Strela v cerkvi.) S Sv. Gore nad Vačami: 14. t. m., na kvaterno nedeljo, zadela je Sv. Goro velika nesreča. Dopoludne vlačila se je po dolini in po gori gosta megla, katera se ni sicer nobenemu nič čudna in izvanredna zdela, saj ni to pri nas nič kaj nenavadnega vzlasti v pozimskem času. Popoludne se je nekoliko razšla in kmalu je zasijalo solnce, tako da smo pričakovali imeti zopet jedenkrat lepo vreme. Najedenkrat pa zagrne — okoli s/*2. uro — celo goro gosta tema, dež je začel polagoma padati, na to pa se je nagloma temperatura tako znatno znižala, da se je hkrati vsula drobna toča. Začel se je tedaj tudi prvi grom. Ljudje so prihajali tedaj ravno k popoludanski službi božji ter iskali zavetja v cerkvi in v zvoniku, ki stoji kakih deset korakov oddaljen od cerkve, drugi zopet na pomolu župnišča in po drugih poslopjih, nekateri so pa ravno prihajali po stopnjicah proti cerkvi. Par minut pred dvema — cerkovnik iu njegovi poma-gači šli so ravno zvonit k božji službi — ustavila se je ura, cerkovnik hiti torej po stopnjicah gori, da bi jo pognal, tu pa se najedenkrat zabliska in trešči v zvonik. Strela je zadela v strelovod in po žici šla nekoliko v zemljo, drugi del pa skočil na kovinsko streh», razbil strešni zidec nad uro in odbil tri vogle, na to odskočil na zvonove in od teh po mokrih vrveh v tla, kjer je zadel zvonarje. Tu je razkopala tla v zvoniku, omamila še druge v bližini stoječe, na to pa odšla v treh tokih izpod stolpa: jeden proti cerkvi,.kjer so bila ravno vrata odprta, omamila tu dva fanta, in jedni deklici, ki je sedela v zadnji klopi, raztrgala obuvalo, druga dva žarka razkopala sta zid pri stolpu in stopnjice ter omamila mnogo ljudij, ki so popadali hipoma kakor mrtvi na tla, potem pa izginila na griču pred mežnarijo v zemljo, kjer je zapustila prav znatne sledi: Čudno, da se cerkovnik, ki je tedaj stal ravno poleg ure, ni nič ponesrečil, dočim se je jednemu pod njim stoječemu zvonarju vnela obleka, katero je prihiteči cerkovnik naglo pogasil, drugemu raztrgalo na desni nogi črevelj ter mu odtrgalo ekoro
popolnoma jeden prst, druga dva pa znatno na rokah in nogah ranilo ter obuvalo in obleko raztrgalo. Drugi tok šel je po žici od strelovoda v zemljo na novem pokopališču, na to pa se prikazal, kakor kažejo sledi, izpod zidovja zunaj pokopališča, se razpršil v 17 žarkih na vse strani in kakih pet fantov, ki so stali pod lipo, omamil in jim tudi obuvalo poškodoval. Eo nastane strašni krik, bežali eo ljudje prestrašeni iz cerkve — tu sicer še niso vedeli, kaj se je zgodilo, kar je najbolj čudno, ker je tudi tu sem našla strela pot sicer brez vsake škode in sledu — na to so prenesli ranjene in omamljene v župnišče in mežnarijo, kjer se jim je odkazala prva pomoč. Jeden samo lahko omamljen tekel je še sam v mežnarijo, kjer se je pa takoj nezavesten zgrudil. — Ljudje so bili še vsi preplašeni na lici nesreče, kar je treščilo v drugič v desni mali stolp na pročelju cerkve; strela je razkopala stolpov zid, odtekla potem v več žarkih proti velikemu stolpu in od todi po stopnjicah in pod stopojicami proti župnišču, kjer je pod vratmi pri pomolu na vtč krajih izginila v vodnjak. Ljudje, ki so bili zbrani pred cerkvijo, popadali so omamljeni na tla, druge pa, ki eo stali pred župniščem, ranila je v noge, deloma tudi omamila, vsem pa vsaj nad noge — toliko vplivala, da niso nog čutili in jih je bilo treba prenesti. Drugi, ki so ostali neprizadeti, zbešali so proti domu, da je torej tudi popoludanska božja služba izostala. — Pri vsej nesreči pa je bila vsej ta sreča, da ni bilo smrtnega dogodka in da so se nezavestni kmalu zavedli in tudi ranjeoi toliko okrevali, da so mogli iti ob palicah domu. Ranjenih je bilo kakih sedem — med temi najbolj Jakob Knez in Praš-nikarjev — omamljenih nad 15, več ali manj prizadetih pa neštevilno.
(Pojasnilo.) Z Bleda: V zahvali požarnim bram-bam pri požaru na Koritnem pri Bledu izpuščena je požarna bramba z Breznice, ki je tudi hvalevredno delovala pri gaženju.
*
* *
(S Koroškega.) Poročali ste že, kako so po Kc-roškem, posebno v Vetrinju vršile prvotne volitve prav po „ogerskem" vzorcu. Ne bom opisoval na-silstva, lažij, zvijač in groženj naših liberalcev, molčimo tudi o „objektivnem" postopanju volitvenega komisarja dr. Blodika! Propadli smo, toda padli smo častno 1 Ostali smo s 5 glasovi v manjšini! Da so nas naši „omikani" liberalci na prav „olikan" način zasmehovali, je samo ob sebi umevno. Zvečer pokali so na to zmago topiči na čast Kiršnerju! Toda ni še vseh dnij konec, mislili so naši možje; čakajmo na 15. marca, in res „Idibus Martii" bil je poraz. Ko se je razglasil na trgu izid, da je izvoljen mil. g. Lamb. Einspieler, takoj začul se je klic: „Pereat!", a iz slovenskih grl zaoril je po „nemškem" Celovcu gromoviti „Zivio". Po hudi borbi, z večino 3 glasov, dobili smo slovenskega poslanca. In dostojno slavili smo Slovenci ta dan! Ako si pogledal po celovški okolici, videl si, kako krasno so goreli 7 kresovi na slovenskih gričih in pokali topiči. To bil je nam vstajenja dan, Slovenec gre sedaj na Koroškem na dan, tega sedaj pri najhujšem pritisku ne morejo več utajiti, gre na dan, upajmo, da bo tudi nam sedaj napočila boljša doba bodočnosti, da tudi mi najdemo svoja prava I — Da naše zmage hudo bodejo liberalne časnike, kažejo razni dopisi. Dosedaj bili so znani samo „Hetz-capliine", ki so prišli izza Karavank, neko novo „species" je dosedaj v Vetrinju našla Karntner Allg. Volkszeitung, tam rogovili neki „echt elovenischer vollblutcaplan". Ds, mi vstajamo in Vas je strah!
Borovec.
(t Matija Valjavec.) Iz Zagreba nam je došla tužna vest, da je ondi umrl naš rojak, sloveči jezikoslovec in učenjak gesp. Matija Valjavec, umirovljeni gimnazijski profesor in pravi član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. — Več o tem znamenitem možu nam gotovo sporoči naš gosp. dopisnik iz Zagreba, — Naj v miru počiva slavni rojak v bratski zemlji 1
(Nova pošta) se je ustanovila v Prvačini v goriškem glavarstvu za kraje Britof, Gradišče, Prva-čina in Vogersko.
(Za socijalnega demokrata Reselna v Gradcu) so agitovali in glasovali, kakor se nam iz Gradca poroča, tudi slovenski vseučiliščniki. Za nas ta no-novica ni nepričakovana, dasi ni vesela. —V Gradcu je po kratki bolezni umrl glavni sotrudnik „Grazer Volksblatt-a", Gustav Stroriedl, v 30. letu. Mudil se je pred kratkim v Ljubljani. Bil je plemenit značaj. Naj v miru počiva!
Društva.
(Shod slov. katol. delavskega društ v a) je v petek ob Vi^ popoldne v St. Vidu nad Ljubliano v domu rokodelskih pomočnikov.
(Ljubljanska učiteljska društva:) „Narodna šola", „Vdovsko učiteljsko društvo" in „Slovensko učiteljsko društvo" prirede svojemu prvo-sedniku, oziroma članu gosp. Fel. Stegnarju za odhodnico v četrtek 18. t. m. v klubovi sobi „Narodnega doma" društveni večer. Začetek ob 8. uri. Gostje dobro doSli!
Telegrami.
Brežice, 17. marca. Vitez B e r k s je voljen jednoglasno; dobil je 112 glasov.
Maribor, 17. marca. V mariborskih kmetskih občinah je izvoljen slovenski kandidat Robič z 223 glasovi, nemški kandidat Girstmayr je dobil 88 glasov.
Trst, 17. marca. Spinčić in dr. Laginja sta izvoljena.
Fored, 17. marca. Volitev se je vdele-žilo od 216 volilcev 212. Z večino je bil izvoljen dr. Laginja.
Pazin, 17. marca. Kandidat Alojzij Spin-čič je dobil 182 glasov, njegov italijanski nasprotnik dr. Coglievina 18 glasov.
Dunaj, 17. marca. Trgovski minister je potrdil izvolitev predsednika trgovske zbornice g. Perdana in podpredsednika g. Kleina.
Donaj, 17. marca. Dosedaj je izvoljenih 143 poslancev. Od teh je: 18 kršč. so-cijalistov, 17 nemške katol. ljudske stranke, 15 socijalistov, 16 Mladočehov, 21 Poljakov, 12 Eusinov, 10 Slovencev. 3 nemški liberalci, 1 češki katolik, 3 poljske ljudske stranke, 6 pristašev Stojalovskega, 5 Rumu-nov, 4 Hrvati, 4 liberalni Italijani in 2 kat. Italijana.
Praga, 17. marca. Pri ožji volitvi je zmagal Mladočeh Breznovsky z 22.142 glasovi.
Levov, 17. marca. Od 27 mandatov v kmetskih občinah so dobili kandidati poljskega kluba 13 mandatov, Rusini 7, pristaši Stojalovskega 5 in poljska ljudska stranka 2 mandata.
Atene, 17. marca. Grki so na blokado pripravljeni. Vlada sedaj potiska vso vojno silo v Tesalijo na mejo. Uporniki se v številnih tolpah prikazujejo v Macedoniji. V zbornični seji je vlada naznanila kraljev odlok, s katerim se vvaja splošna mobilizacija.
Melusine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zoboboiu in gnilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 45 (io) i lekarna M. Leustek v Ljubljani,
Besljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Umrli so:
15. marca. Dr. Viktor Supan, odvetnik, 33 let, Franc Jožefa cesta 3, pharynx. — Marija Mirti«, klavca žena, 44 let, Dunajska cesta 43, anaemia.
V deželni bolnišnici:
13. marca. Kozalija Winkler, kuharica, 56 let, ulrus ventriculi.
Meteorologično porodilo.
a Л a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	lh >
16	9. zvečer	7352		si. jzah.	3el. obla«.	
17	7. zjutraj 2. popol.	734-8 7338	3 4 14-4	si. svib. pr.m. jzab.	oblačno pol oblačno	0-0
malom
Srednja včerajšnja temperatura 8 2°, za 4 5° nad nor-
Zahvala.
Volilcem kmetskega volilnega okraja Ljubljana-Vrhnika - Litija - Zatičina - Ribnica -Velike Laftiće, ki
so mi pri volitvi duš 15. t. m. e tako veličastno večino — v mojem rojstnem kraju, v R bnici, še celo jednoglasno — izrekli svoje zaupanje, Izrekam tem potom svojo najprisrčnejo zahvalo. Trudil se bodem po svojih močeh, to častno zaupanje opravičiti, mili Bog pa daj zaželjenih uspehov v blagor slovenski domovini!
V Ljubljani, dne 16. marca 1897.
Dr. Ivan ŠusterSIč 1. r.,
205 1-1
državni poslanec.
Zahvala.
Volilcem kmetskih občin za sodne okraje: Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec. Lož, Idrija in Cerknica, ki so mi dne 15. t. m. s častno večino izrekli svoje zaupanje ter me izvolili državnim poslancem, izrekam svojo najtoplejšo zahvalo ter obljubujem, da bodem vso svoje moči posvetil in žrtvoval za blagor ljudstva in slovenske domovine. Živeli neustrašeni in zavedni volilci, živela krščanska ideja 1 Vse z Bogom za narod slovenski!
Ljubljana, dne 16. marca 1897.
207 1-1
Dr. IgnaoU Žitnik,
državni in dež. poslanec.
Izjava.
Vsled raznih govoric in vprašanj izjavljam tem potom, da me je pred par tedni na mojem domu prosil g. dr. Josip Kušar, naj delujem pri volitvah za kandidata g. Jos, Kušar j a. Nato izjavljam: Gosp. dr. Jos. Kušar naj išče pomoči pri soc. demokratih, s katerimi je glasoval dnć 8. t. m.
Ljubljana, dnć 17. marca 1897.
203 l-i	Ivan Kregar.
Društvo pogrebu bratovščine s?. Jožefa
bode imelo
19. sušca, t. j. na sv. Jožefa popoldan ob 4. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj
letni občni zbor
b kateremu so vsi moški udje povabljeni.
200 2-i	Odbor.
Vabilo
204 1-1
na
izvanredni občni zbor
„Ljudske posojilnice,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bo vršil
dnć 1J*. aprila 1897 ob 6. zvečer
v društveni uradnici v Ljubljani, Gradišče št. 1.
Dnevni red:
1.	Volitev načelstva (načelnika in 11 odbornikov).
2.	Volitev nadzorstva 5 članov.
3.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dnć 17. marca 1897. Za načelstvo: Dr. Šusteršič 1. r. Josip Šiška 1. r.
Ml
V^Jj! Naj večji izbor A -^J,/ Л	elegantnih
solnčnikov
priporoča po najnižjih cenah
L. Mikusch
v Ljubljani, Mestni trg 16.
to
o
04
Na prodaj je
(3-2) 189
1000 silli morili ulov
po ll/j in 2 cole debelih, pri Urban Weberja nasl. na Zalemlogu. Pošta: Železnike. Cena po dogovoru.
V službo se sprejme v valjčni mlin tudi
mlinar
neoženjen, kateri je popolnoma zmožen v tem delu.
188 5-3
sprejme v trgovino
Jakob Dereani
v Žužemberku.
Uradne lin trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA j
v Ljubljani.
obozdravnik A. Paichel
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
ustavlja na najnovejši in najboljši način
umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije.
Odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem žlvoa. 818(23)
Dunajska borza.
Dn6 17. maroa.
Sknpni drlavni dolg v notah.....100	gld.	85 kr.
Skupni državni dolg ▼ srebra ... .	101	,	85 .
Avstrijska zlata renta 4 %............122	.	50 „
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	.	20 .
Ogerska zlata renta 4%.......121	.	85 ,
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.	— .
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	951	,	— „
Kreditne delnice, 160 gld............357	,	15 .
London vista...........119	„	75 ,
NemSki drl. bankovci ia 100 m. nem. dri. velj.	58	.	721/, ,
80 mark........................11	.	73 ,
80 frankov (napoleondor)............9	„	52'/.,
Italijanski bankovci........45	.	— „
C. kr. cekini......................5	„	65 „
Dni 16. maroa.
4% driavne srečke 1. 1854, 260 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 18€4, 100 gld.....
4+ zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke &%..,. Donavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta . ......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma ar. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	, južne železnice 3% .
.	„ južne železnice 5% .
n	, dolenjskih železnic 4 %
152 gld.	—	kr.
154 .	—	
188 ,	—	
39 .	15	
141 .	25	
127 .	50	
107 .	60	
112 .	50	
99 .	25	
9« .	80	
22G .	—	
173 .	85	
127 .	80	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........190	gld.	50	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	„	—	.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	.	50	.
Rudolfove srečke, 10 gld..............26	.	75	.
Salmoye srečke, 40 gld........68	»	50	,
St. Genčis srečke, 40 gld.......72	.	—	.
Waldsteinove srečke, 20 gld............57	,	60	,
Ljubljanske srečke..................21,	—	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	155	.	25	.
Akcije Ferdinandovesev.železn.,lOOOgl.st.v. 3425	.	—	.
Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. ...	393	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	87	,	25	.
Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .	159	.	-	.
Montanska družba avstr. plan..........82	,	60	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155	,	60	,
Papirnih rubljev 100 ........ 126	„	75	.
Nakup ln prodaja
ittkovrrtnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri isireba&ji
najluanjsega dobitka. Kslsntna izvršitev naročil na boni.
Menjarnična delniška družba
„Ш Б B C (J
«oBzeHi it 10 Dunaj, Miriihiltiritram 74 B.
t*
Pojasnila v vseh gospodarskih in Inanćnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh Jpskulael|skih vrsdnssts> papirjev in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visečega >brestovanja pri popolni varnosti pf naloženih e larnlo. Ц