Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Kdor je prejel 1. in 2. štev. „Učit. Tov." na ogled, pa lista ni vrnil, ga smatramo za noročnika. Cenjeni naročniki, ki se ne zavedajo svoje stanovske dolžnosti, imajo na ovitku „U", kar po-menja, da se jim list ustavi, ako ne pošljejo primernega zneska v poravnavo zaostale naročnine. — Zavedne tovariše in tovarišice vljudno prosimo, da blago-vole vsak v svojem okraju delovati za razširjenje „Učit. Tov." in nam pridobiti novih naročnikov. Upravništvo. Vera', politika in učiteljstvo.** Radikalizem vzgaja hi-navee in neznačajneže. Radikalni «o sedaj začeli ofi-eialno poudarjati brezverstvo, i» kar jim mi moramo le častitati. Dijaški vestnik v „Slov. Narodu" iz let» 1910. Duh časa nas sili, da izpregovorimo nekaj besed o veri in naši politiki z ozirora na učiteljski stan. Danes živimo r burnih časih. Zdi se, da hoče naš narod, ki je vstal iz politiškega mrtvila, narodnostnega indiferentizma in kul-turno-socialne zaostalosti, z neko mrzlično silo na mahljaj doseči vse ono, kar že imajo kulturnejši narodi. Razlika v dobi pred 40 leti in danes je velikanska in vredna občudovanja. In kdo je v prvi vrsti pripomogel do tega veselega pojava? Časopisi, književnost, narodna izobrazba na podlagi razvijajočega se šolstva, za tem pride šele delovanje požrtvovalnih ljudi, ki so narod zbujali, vodili, učili in privedli do tega viška. Bres šolstva bi bilo nemogoče doseči vse to. Šolstv« z učiteljstvom je postalo v novejšem času nekaka velesila^ Brez šolstvi ni mogoč napredek v kul-turno-socialnem in narodnem oziru. Zato vidimo na vsej črti boj za šolo. Mi imamo družbo Cirila in Metoda ca obvarovanje potujčevanja naše mladine, Nemci imajo svoj Schulverein, Labi Lego nationale. Madjari Juliana za naše raznarodovanje. Kdor ima v rokah dobro urejeno šolstvo, ima t rokah bodočnost. To je splošno znano. Ni prav nič čudnega torej, da se je pojavil boj za šolo celo med našim narodom. Svoj domači šolski boj bijemo v narodnem in politiškem «mislu. Naše šolstvo sloni na današnjem šolskem zakonu, ki ima poleg mnogih kib tudi to posebnost, da je liberalnega iivora. Liberalen biti pomeni danes toliko kakor svobodomiseln, brezveren ali protiveren. Ako se pa ogledamo bližje naš šolski zakon, vidimo, da sloni na rersko-nravni podlagi, in aaman iščeš kakega paragrafa, ki bi bil proti veri, proti katoliški cerkvi in proti duhovščini. Določba, da smejo poučevati navadne predmete učitelji drugih veroizpovedanj tudi katoliške *) Ta članek smo prejeli od starejšega tovariša, •dlienega pedagoga in narodnega delavca. Odgovornost aa izvajanja prepuščamo njemu, dasi se v mnogem i ajim strinjamo. Urtdn. otroke, je pri nas brez pomena. Interkonfe-sionalnost ne more priti v poštev, ker nimamo razen katolikov skoraj nič drugih verskih strank. Ker si prisvaja katoliška cerkev nadoblast pri odgoji sploh, a jo ima le pri veronauku, sicer so pa šolska vodstva v rokah posvetnih učiteljev, zato je nasprotna celemu šolskemu zakonu in ga noče priznati. Zato grmi in treska po našem klerikalnem časopisju neprestano o brezverski šoli in brezverskem učiteljstvu. Ce hočemo biti uči-telji-odgojevalci v duhu sedanjega šolskega zakona, moramo priseči po katoliškem obredu, da se bomo vestno držali tega. Katoliška cerkev uči, da moramo prisego zvesto izpol-novati, zatoje klerikalno obrekovanje v protislovju z učečo cerkvijo. Ker smo prisiljeni držati se svetosti prisege, smo liberalci ali brezverci; in značilno je, da so z nami brezverci tudi Slom-škarji, čeprav se postavljajo kot katoliški učitelji, ker jih veže isti zakon in ista prisega kot nas. Pri nas bijemo politiški boj zlasti med klerikalci in liberalci. Prvi zastopajo versko stališče, drugi pa narodno-versko, napredno, svobodomiselno ali brezversko in protiversko. Drugo je torej konglomerat raznih prepričanj. Pa tudi klerikalizem se močno loči od učeče se cerkve v politiškem boju. Kar ne soglaša v tem boju z vero, imenujemo navadno kleri-kalstvo. Vse one torej, ki se prištevajo h katoličanom,, a njih dela ne odgovarjajo katoliškemu verskemu duhu; ki so z vednostjo in namenom s tem v protislovju, nazivamo klerikalce. Pravi naprednjaki niso brezverci, marveč se ločijo od klerikalcev v tem, da pobijajo zlorabo vere in boj za nadvlado teh v posvetnih zadevah. Na obeh straneh opažamo dve glavni struji, namreč katoličane in klerikalce ter napredne katoličane in brezverske svobodo-miselce. Katoličani obeh struj so miroljubni, razsodni, treznomisleči, zmerni. Z njimi je lahko izhajati, to ve naše učiteljstvo prav dobro. Pravi katoliški duhovnik je spoštovanja vreden mož, ki deluje navadno z učiteljstvom ▼ lepi slogi in edinstvu. Nasprotno so pa klerikalci in svobodomiselci kot ogenj in voda. Nestrpni so, prepirljivi in škodoželjni. Pri teh prevladuje radikalizem in fanatizem, drug drugega ne morejo trpeti, sovražijo se in si škodujejo, kjer morejo. Bazne zglede imamo o teh v družabnem življenju, zlasti pa v našem časopisju. Časopisje smatramo za izboren pripomoček za dobro in slabo odgojo. Obžalujemo, da po našem politiškem časopisju, večkrat pišejo tako, da ima to slab vpliv na javno odgojo. Večkrat je jako nervozno, zbadljivo, zvijačno, lažnivo, obrekljivo, preradikalno in fanatično. Bes je, da politiški listi niso pisani za otroke, marveč za razsodne, odrasle ljudi. Bes je tudi, da je politika vetrnjaška, večkrat nedosledna in neznačajna, ker je odvisna od narave in slabotnih ljudi. Ker pa ima časopisje velik vpliv na odgojo, na politiške stranke in na kulturno-socialni razvitek, bi moralo bolj upoštevati moralni čut, značajnost, resnicoljubnost in dostojnost. Navedimo nekatere slike iz sedanjega politiškega časnikarskega boja! ^Klerikalec so- vraži in se ogiblje liberalca. Vsako njegovo delo deva v nič, ga osebno prezira, zaničuje, ponižuje, zasramuje, ga smatra za ničvrednega gospodarja, organizatorja in podlega brezverca. Samega sebe pa hvali, svoja lastna dela povzdiguje in se baha za vernega kristjana, največjega prijatelja naroda, zlasti kmeta. Nasprotno ne najde liberalec na klerikalcu niti za las dobrega, ima ga za .brezdomovinca, brezverskega hinavca, narodnega izkoriščevalca. „Klin s klinom!" je njegovo geslo — brat ubij rodnega brata! Klerikalec se opira na vero, liberalec mu pa očita grehe, ki se ne ujemajo nič z njo. Nasprotno hoče liberalec veljati za dobrega kristjana, a pri tej priči povzdiguje ;in pospešuje svobodomiselno brezverstvo. To je tisti brezobziren, radikalen in fanatičen boj, ki se bije na papirju našega časopisja, osebno na politiških shodih, in pri tem se mrcvari tudi naše učiteljstvo in šola. — Priznavamo, da politiške stranke morajo biti, politiški boji tudi, ker v tem je napredek. Pri tem bi moral vladati zdrav razum, a žalibog prevladuje večinoma strast. Klerikalizem ni naklonjen iz že povedanih razlogov sedanjemu šolskemu zakonu, šoli in učiteljstvu. On je odkrit nasprotnik zlasti naprednega učiteljstva. Liberalno časopisje je zagovarjalo in še sedaj zagovarja sedanje šolstvo. Značilno je, da za izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva ni imela nekdanja liberalna deželnozborska večina nikoli denarja, pri tem je imela lep izgovor, da temu nasprotujejo klerikalci. Sedaj so klerikalci v večini, ti se pa ozirajo na liberalce prav nič. Liberalci poudarjajo vedno, da je dobro razvito šolstvo in dobro situirano učiteljstvo za narodni dobrobit neobhodno potrebno. Narodna izobrazba je res potrebna, a z njo se mora razvijati tudi paralelno kulturno-socialna stran, drugače bi bila ona le problematične vrednosti. Največji učenjak mor« poginiti brez eksistence. V kulturno-socialnem oziru je naš narod precej napredoval, a je še daleč za drugimi kulturnejšimi narodi. Zate je neobhodno potrebno, da se naše šolstvu preuredi v tem smislu. V tem oziru bi se dalo mnogo govoriti. Za sedaj povemo samo to, da je bres dobrega, urejeaega šolstva — in sem spada Mudi dobro gmotno podstavljeno učiteljstvo — nemogoč uspešen kulturno-soeialni narodni razvoj. Namerujemo dokazati, d« radikalizem ne prinaša dobrih sadov. Bodi nam dovoljeno v pojainilo navesti pogovor z nekim [odličnim svobodomiselcem in s pisateljem te razpravice! Pogovor je nanesel na sedanjo politiko in vero. .Ali verujete v bajke, ki jih nas uči naša duhovščina?" me vpraša. „Verujem." „Pojdite no!" me zavrne, .danes ne da nobeden izobražen človek nič na to. Poznam naše verske resnice, ker sem se jih učil, ,a tega ne morem verjeti, ker se,- protivijo mojemu razumu. Pekel je strah bedakov in glavna opora našega klerikalizma, da dobro živi. Etična socialna morala zadostuje izobraženemu človeku, ker se opira na zdrav razum. To me uči, kaj je prav ali kaj ni prav. Vse dogmatične — teološke teorije so same špekulacije." „Potem gotovo ne verjamete, da ima človek dušo." „Ali ste jo kdaj videli?" me zavrne. „Videl je nisem, ali to čutim in se zavedam, da sem nekaj več kakor kaka žival brez duše. Tudi razum mi pravi, da mora človeka voditi nekaj vzvišenega, drugače bi bil enak živali." „Mar niso divjaki zaradi svoje male inteligentnosti na živalski stopnji? Le izobrazba naredi človeka inteligentnega, mu bistri um in pamet, ga uči lepe etične nauke, kako mora delovati in postopati v društvu ali socialuem življenju, da bo srečen in zadovoljen." „Potemtakem ne verjamete tudi v Boga in stvarstvo, na plačilo in kazen za dobra in slaba dela po smrti." „To so same špekulacije teologov!" me zopet zavrne. „Da bi naš svet in drugi svetovi v vse-mirju sami iz sebe nastali, da bi človek, živali in rastlinstvo in občudovanja vredni red v naravi bil posledica samostalnega razvoja, je našemu razumu protivnejše kakor vera v Boga in stvarstvo. Dalje, da bi največji lopov po smrti ¡dobil isto plačilo kakor krepostno in čednostno živeči — namreč kakor žival, da bi bilo s smrtjo vse končano brez kazni in plačila, to ne more in ne sme biti, zato rajši verjamem v božanstvo. To pa tudi zaradi tega, ker je vera v božanstvo in stvarstvo vsem narodom prirojena Brez vere v Boga, brez kazni in plačila po smrti — brez verstva sploh bi imelo silno slabe posledice zlasti na neizobraženo maso ljudstva. Le z vero je mogoče krotiti človeške strasti, brez te bi nastal silen nered v človeški družbi. Ker ni mogoče potom izobrazbe etično sociologijo razširiti, med narodne mase tako lahko kakor vero, zato dajam veri prednost. Bajši verjamem vse, ker nisem nič na izgubi zaradi tega. Etična socialogija me sili živeti moralno kakor transcedentalna morala. Kar se pa tiče razuma, naletim na ovire pri obeh. Vera nam ni prav nič na poti, pač pa je želeti, da bi se človeštvo natančno po nji ravnalo, potem bi bil res že na tem svetu pravi raj. Kdor pa zlorablja vero v svoje sebične namene, kaže s tem, da mu služi vera za vado materializma. To je brezverec ¡kakor etični socialog." Dijaški vestnik piše: „Transcedentalna morala sankcionira etične zakone z vero na transcedentalnost, na plačilo in kazen onostran življenja, pozitivna etika pa z intelektualnim spoznanjem dobrega in slabega, tedaj s prepričanjem. — Sedaj so pa radikalci začeli ? „Omladini" oficialno poudarjati brezverstvo in protiverstvo, za kar jim moramo le častiti.* Tako piše narodno-napredni visokošolec-svobodomiselc. Visokošolci naj imajo svoje prepričanje o etični socialogiji in transcedentalni morali, kakršno hočejo I Naš namen ni se prerekati z njimi ali jih celo poučevati. Za nas je važno to, kar so ti gospodje javno pribili, namreč svobodomiselnost v duhu brezverstva in protiverstva. V vrsto teh se prišteva več naših inteligentov. Liberalno časopisje je češče poudarjalo, da respektira vero in versko prepričanje. Njen boj je bil v prvi vrsti obrnjen proti zlorabi vere, mora biti sam veren in držati se vere. Sedaj častita brezverstvu in protiverstvu — to ni dosledno in ne gre skupaj! Isto nedoslednost opažamo lahko češče v klerikalnem časopisju. To bije s svojo pisavo temeljnim resnicam naše vere naravnost v obraz. Klerikali-zem torej zlorablja vero, liberalizem jo pa zametuje. Kateri njiju ima pravo? Po našem mnenju — nobeden! To je sad radikalizma. Učiteljstvo ima v tem oziru težko stališče. Ono se mora naslanjati pri pouku in odgoji na versko-nravno stališče. K temu ga sili šolski zakon, svetost prisege, predpisane šolske knjige, verno ljudstvo, nedolžna šolska mladina in verski obredi. Temeljni nauki naše vere so tako jasni in natančni v etično-moralnem oziru, da se ne da nič predrugačiti ali zba-rantati. Živi in |deluj po božjih in cerkvenih zapovedih, drugače grešiš! Po etični socialo-giji pa ni tako strogo. Živi in deluj po prepričanju svojega razuma in kakor te uči veda! Vsak človek ima svoj razum in lastno prepričanje. O vedi ima ta več, oni manj pojmov, ki je odvisna od osebne intelektualnosti in pridnosti, zato postane vsak človek zase svoj lastni „jaz" in nič drugega — svobodomiseln lastni bog. Dva razumeta eno zadevo lahko vsak po svoje — se ne razumeta. Svobodomiselnost je po etični socialogiji lahko izvirek nesporaz-umnosti, nesloge in prepirov, kar faktično v praksi tudi opažamo. Naš slaboten razum nas lahko pusti večkrat na cedilu, vera nam pa veleva: „Tako delaj in nič drugače!" Ees je, da je mogoče živeti po etično socialoški morali čednostno in krepostno, kar tudi opažamo pri inteligentnih ljudeh, a res je tudi, da bi bila ta morala za neinteligente, za narodno maso nevzdržljiva in pogubonosna. Kdor živi med preprostim narodom, naleti na posamezne individué, ki so do skrajnosti sirovi in neolikani. Vzemi tem vero v Boga in strah pred peklom, pa imaš pred seboj zver v človeški pobobil Ako ni torej etična socialogija pri mema za narodno maso, ni primerna tudi za učiteljstvo in narodno odgojo, ker se ono s tem bavi. (Konec) Vprašanje izboljšanja učiteljskih plačna Štajerskem. Štajerski deželni odbor je sklenil v najkrajšem času izvršiti anketo, ki jo je zahteval gled"i izboljšanja učiteljskih plač v štaj. dež. zboru posl. Otter. Anketo bo vodil deželni glavar grof A 11 e m s , udeležili se je pa bodo dež. odbornika Hofmann-Wellenhof in dr. Link, člana štaj. dež. šol. sveta dr. Manger in dr. Tumlirz, v imenu učiteljstva Herz in Monschein, dalje meščanski učitelj Kawann, za učiteljice ročnih del nadučitelj S i m c h e n in deželni posl. Otter. Zastopnika slovenskega učiteljstva ali Slovencev sploh nI nobenega. Zanimivo je, da se nemško učiteljstvo na Zg. Štajerskem že upira proti tej anketi, ki da pomenja le zavlačevanje cele zadeve. Nemški nacionalci pa da ne nameravajo za učiteljstvo ničesar resnega storiti. To verjamemo tudi mi. Hrvaška tehniška visoka šola. Dne 7. t. m. je sklical oddelni predstojnik za nauk in bogočastje dr. Milan A r m u š v Zagrebu anketo glede osnutka tehnične visoke šole v Zagrebu. Tega posvetovanja so se udeležili vseučiliški • rektor dr. Julij Boraur, deželni šolski nadzornik dr. Ivan Gostiša, vse-učiliška profesorja dr. Gustav Jaueček, in dr. A Egersdorfer, predsednik društva hrvaških inženirjev in arhitektov Mirko pl. Ferich, tehniški svetnik pl. PisaČid in končno od gozd. akademije Vinko Hlavinka. Z ozirom na razpoložljiva denarna sredstva se je sklenilo za sedaj ustanoviti samo stavbni, inženirski in kulturnotebnični oddelek v zvezi z geodetskim tečajem, dočim bi se naj visoka šola šele kasneje izpopolnila s strojnim, elektro-tehniškim in kemično-tehniškim oddelkom. — Lep napredek, ki smo ga od srca veseli. Kje so obljube? Vprašal sem pred letom znanega Slom-škarja: „No, kaj bo z obljubo, da nam bodo plačali za ponavljalno šolo ure tako kakor na obrtno nadaljevalnih šolah?" — Slomškar: „To je gotova stvar. Deželni odbor je že dovolil 80.000 K v ta namen". Ta pogovor se je vršil pred letom — a deželni odbor še sedi na tisočakih. O neki priliki sem prijemal Slomškarja: „Sedaj imajo pristaši slovenske ljudske stranke večino z dr. Tavčarjem v dež. šolskem svetu. Zakaj ne predlaga dr. Lampe ali veliki Slovan dr. Šušteršič, da se že vendar enkrat uvede slovensko dopisovanje šolskih oblasti šolskim vodstvom. Voditelji bi bili olajšani sitnega prestavljanja, in tudi slovenski jezik bi dobil svoje pravice, ki mu gredo itd." Slomškar pa je oblastno odgovarjal: „To se zgodi kmalu, le počakaj svojega časa!" Vem tudi še za veliko več obljub, ki so jih z veliko bahavostjo oglasili Slomškarji na reklamni deski svoje in duhovske organizacije, toda vse je ostalo pri obljubah. Ali naj se potem Čudimo, da nam nočejo zvišati plač!? Saj vidijo, da tisti, ki so vzeli s svojo kričavostjo v zakup učiteljski glas, igrajo čisto navadno vlogo podružničnega mež-narja. Nekaj časa, dokler je Jaklič kopal svojo marelo Slomškarije, so še nekaj praznih obljub vrgli med „krščansko misleče", a sedaj se niti ne zmenijo za vse njihove želje, kvečjemu jim v njihovo „glasilo gostačev" še napišejo kakšen članek „za tolažbo" . . . Nepotolaženi. Iz naše organizacije. štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo 6. t. m. v Celju svoje glavno zborovanje, ki se ga je udeležilo 36 tovarišev in tovarišic. Kot gostje so bili navzoči tov. Jos. Valenčič iz Zidanega Mosta, tov. Horvat iz Ponikve in tov. Zemljič iz Bečice ob Savinji. Nekaj tovarišic je opravičilo svojo odsotnost. Po kratkem novoletnem pozdravu na navzoče člane in goste je tov. predsednik naznanil izvršitev sklepov zadnjega zborovanja. Glede letakov, ki jih je poslal štaj. „Lehrer-bund" posameznim učiteljskim društvom in ki so v klerikalnem taboru provzročili celo protestni shod, je vzel vso odgovornost nase tov. Brinar. Da prireditelji tega shoda niso imeli čiste vesti, je videti pač iz tega, da niso pustili tov. Brinarja do besede. Na takem postopauju je učiteljstvo na tem zborovanju izrazilo svoje ogorčenje. Zahtevali pa bomo tudi po slovenski učiteljski „Zvezi" ód „Lehrerbunda" zaradi žaljive vsebine letakov zadoščenje. Sicer pa štajersko slov. učiteljstvo ni sedlo na limanice, nastavljene od klerikalcev, zaželeni razdor med štaj. slovenskimi učitelji se ob njih bistrovid-nosti in razsodnosti ni posrečil. V delokrogu in poslovanju že registro-vane „Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge", ki ima svoj sedež v Celju, je podal nje načelnik tovariš černej potrebna pojasnila. Dasi v neugodnem času ustanovljena, ko po denarnih zavodih „hrešči in poka", vendar vsak lahko brez skrbi zre v bodočnost in go|i zaupanje v sedanje načelstvo, ki je sestavljeno iz delavnih in veščih tovarišev-zadružnikov. Že sam Socialni odsek je imel v preteklem letu prometa okroglo 67.000 K za samo časopisje. Ta vsota pač jasno kaže, kako ogromno vsoto slovensko učiteljstvo daruje in si odtrgava od ust za svojo duševno hrano. Zadruga bo prevzela od Socialnega odseka znatno vsoto v rezervni zaklad; nekaj stotakov pa dobi še od „Prve češke". Pri zadrugi je bilo do 6. t. m. priglašenih 133 članov. Dasi je to za začetek brez kake agitacije lepo število, vendar je želeti, da pristopi k zadrugi najmanj polovica slovenskega štajerskega učiteljstva. Na gospodarskem polju tesno združene nas ne bodo naši nasprotniki mogli razdvojiti. Soglasno se je nato sklenilo, da tudi naše društvo pristopi k novi zadrugi s tremi deleži. Prekrasno predavanje tovariš-predsednika Brinarja o „Našem položaju in kaj nam je z ozirom nanj storiti" je napravilo na navzoče mogočen vtisk. Nato je prišlo na vrsto poročilo tajnikovo o minulem 40. društvenem letu, ki ga poda-jemo v sledečem: Štirideseto leto obstoja našega društva smo zaključili s preteklim letom. Štiri desetletja neprestanega dela in trdega stanovskega boja vsebuje društvena zgodovina. Z ideali prepojeni tovariši so ob strtih verigah konkordatske šole uvideli potrebo združenja, mladeniško navdušenje naših preduikov — tovarišev je rodilo pred 40. leti učiteljsko društvo za celjski okraj. Delavni tovariši so društvo krepili in ga dvigali ter mu po mnogih notranjih viharnih bojih dali današnje lice. Danes stoji tu to društvo krepko in zre samozavestno v bodočnost, pričakujoč novih bojev, ki se dvigajo na obzorju. Delavnih in značajnih tovarišev dolžnost je, da bo društvo tudi v naprej stalo na krepkih nogah in odbilo napade naših klevet-nikov. In vredno je to društvo, da se ga spominjamo i danes ob zaključku svojega 40. leta Saj je marsikateri tovariš dobil in še danes dobiva v njem razvedrila ia utehe od prenapornega dela, marsikateri tovariš si v njem zbira novih učnih moči in novega navdušenja za sveto učiteljsko delo. A delo krepi našo dlan, delo vedri našo dušo in delo nas dviga proti luči spoznanja! Brezdelnosti in malo-dušnosti pa ne bodi v njem prostora! Tovariši, tovarišice! Storite svojo dolžnost napram samemu sebi in napram društvu. Ne pustite, da bi kdaj hiralo to društvo, ki bodi za nas to, kar zenica očesu. Gojite spoštovanje do društva, kakor ga goje do njega bratska društva, kar smo videli na letošnjem slavju naše društvene 401etnice. Minulo leto se brez skrbi uvršča med svoje prednice. Število sestanke obiskujočih tovarišev in tovarišic ni zaostalo za tisam iz prejšnjih let. Na peterih zborovanjih, med katerimi je bilo eno kot majniški izlet ob naši štiridesetletnici v Št. Jurju ob j. ž., je bilo v vsem skupaj 239 tovarišev in tovarišic. če ra-čunimo, da je bilo na slavju naše 401etnice 60 tovarišev iz našega okraja, tedaj pride na vsako zborovanje povprečno 38 tovarišev in tovarišic, sicer pa je bilo pri sestanku v januarju 33, v marcu 37, na majniškem izletu 100, v juliju 28 in novembru 31 tovarišev. Vidi se, da poletni meseci, kakor julij, pri nas niso ugodni za zborovanja. Sicer bi pa število obiskovalcev bilo lahko veliko večje, ko bi se nekateri tovariši tako ne ogibali društvenih sestankov. Najbolje je bilo obiskano naše slavje o priliki društvene 40letnice. Tovariši in tovarišice vseh sosednih bratskih društev so prihiteli takrat med nas, da pokažejo svoje simpatije našemu društvu iu da proslave z nami redko slavje, kakršnega je doživelo še malo društev. Pismene in brzojavne čestitke štajerskih bratskih iu celo dveh primorskih društev „Zaveze" in „Zveze", odličnih šolnikov, poslancev in drugih uglednih mož so povzdignile slavje. V minulem letu je štelo naše društvo 82 rednih članov (dozdaj je plačalo društvenino šele 53 članov), 1 podpornega in 2 častna člana. Mnogo poučnega in zanimivega je pri sestankih nudilo 6 predavanj, dvoje obširnih poročil in en razgovor. Tovariš černej nas je s svojimi skioptičnimi slikami — skioptik je last našega društva — vodil po širnem svetu. To je provzročilo, da so ga mnoga diuštva prosila za predavanja. Tovariš Briuar je predaval o gojitvi društvenega življenja, provzročil razgovor o telovadbi na ljudskih šolah, ob ustanovitvi učiteljske zadruge pa je govoril o velikem pomenu zadružništva. Premišljen in učiukujoč govor pa je imel ob naši 401etnici, ko je razvil zgodovino našega društva tekom 40ih let. Da so bili člani našega društva marljivi tudi pri socialnem odseku, kaže ustanovitev zadruge in predavanje tov. L černeja „O učiteljski gospodarski in kreditni zadrugi", ko nam je razložil nje namen in pomen. Obširni poročili sta nam podala še tov. Slane in tov. Brinar, prvi o odborovi seji štaj. „Lehrerbunda" v Gradcu, drugi pa o glavni skupščini „Zaveze" v Novem Mestu. — Tovariš predsednik je bil s 3 predavanji, 1 razgovorom ia enim poročilom najbolj delaven društvenik. Izmed sklepov je omeniti sledeče: 1. naše društvo prispeva za dva iztisa „Učit. Tovariša" za njega razširjenje med učiteljščniki; 2. poLži en kamen za obrambni sklad: 3. društva naj v zadevi skupnih interesov slovenskega štaj. učiteljstva postopajo enotno na ta način, da se mnenja posameznih društev prijavljajo naši štaj. „Zvezi", ki potem potrebno ukrepa. Omeniti je tudi, da so bila potrjena društvena pravila in se dobiva komad tiskanih pravil proti vrnitvi stroškov a 20 h pri predsedniku. častnemu članu tovarišu Arminu Gradišniku se je ob presrčui ovaciji izročila na društvenem sestanku dne 3. julija umetniško izdelana častna diploma — delo tov. Josipa Žagarja. Na znanje smo vzeli več okrožnic štaj. „Zveze" in „Zaveze" in štaj. „Lehrerbunda". Tudi vprašaluo skrinjico smo pridno uporabljali. To je bilo delo naših rok v minulem letu. Da ne bomo zaostali v novem, nam jamči agilna roka našega sedanjega predsednika. A bodi tudi vaša skib, tovariši in tovarišice, da pomagate k trdni zgradbi napredka in prosvete, ki naj prosine vkljub kraljuiočemu duševnemu tiranstvu narod naš. Le v napredku in pro-sveti je naš spas! Proč z brezdelnostjo, vstran z malodušnostjo! Vztrajno, dosledno in mirno delo razbije temne oblake na obzoriu in ustvari, če ne nam, pa našim — tovarišem zanamcem lepše dneve! Poslavljam se danes od svoje tajniške časti. Šest let sem rad opravljal tajniški častni posel. Odslej naprtite to čast kateremu drugemu mojih tovarišev ali tovarišic. Kot društvenik pa bom vedno rad delal za napredek in pro-cvit društva. Poročilo tov. blagajničarke, gospe Brinar-jeve, o društvenem denarnem stanju s prebitkom 136 K 83 h se je vzelo z odobravanjem na znanje. Terjatev na lanski društvenini znaša 116 K, za obrambni sklad pa žrtvuj še vsak član in vsaka člauica po 1 K, da bo ostanek 104 K čimprej dipolnien. Pregledovalcem računov so bili izvoljeni tovariši: Exl, Becelj in Pristovšek. — Društveniua za novo leto znaša kakor prej 4 K. D» stavi naše društvo vse svoje zaopanje v svojega tovariša — predsednika in je z njim solidarno, so pokazale volitve novega odbora, pri kateri je bil tovariš Frau Brinar zopet soglasno izvoljen za predsednika. Nadalje so bili voljeni v odbor sledeči tovarši: Ernst Slane, podpredsednik; Julij S e v n i k, tajnik; ga. Tilka Brin ar jeva, blagajničarka; Ciril Pregelj, pevovodja; Fr. Žagar, knjižničar ; Anton P e t r i č e k in Anton Sivka, odbornika. — Imena novih olbornikov pač jamčijo, da bo naše društvo tudi v bodočem letu krepko delovalo za svoj procvit. Na veselo snidenje pri prihodnjem zborovanju dne 25. marca kliče Vaš bivši tajnik R. W. Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 12. prosinca t. 1. v „Narodnem domu" v Slov. Bistriei. Predsednik tov. Kokl je v navdušenih besedah pozdravil navzoče — izrazil veselje, da so se polnoštevilno udeležili zborovanja — pozdravil goste: okraj, pomož. učit. Jurka, akadem. g. Starovašnika — presrčeu „Dobro došli" velel mladim tovarišem: gospdč. Švaj-glerjevi, Bamšaku in Gselmanu. Po uravnavi društvenih zadev je imel okraj, pomož. učit. g. Jurko važno predavanje o obravnavi šolskih zamud po najnovejših predpisih. Po hvahžnem odobravanju se je vršila volitev za prihodnje leto, in sicer: Predsednik: tov. Kokl (soglasno), podpredsednik tov. Sabati; blagajnik tov. Jaukovič; tajuik tov. Ramšak; odborniki tov. Svetlin, gosp. Vester, tov. Hribernik. Socialni odsek: pohorski okrog: t. Jankovič, Gobec, poljski okraj : tov. Planer, gspdč. Vesterjeva; Dravinjska dolina: ga. Vobičeva, tov. Gselman in tov. Barašak. Po volitvah je podal tov. Bamšak nekaj opazk o naraščaju v Mariboru in naročilo se je tov. Špaiiu, da kot delegat pri „Zavezi" posreduje ureditev teh razmer. To zborovanje je rodilo polno načrtov za prihodnjost, polno idej, ki se morajo uresničiti — priklopilo se je mlade, zbodrilo starejše tovariše. Ob slovesu, ob razstanku smo si podali roke, rekoč: „Tu je roka in v njej žilavost — tu je duša — srce in v njem navdušenje, energija — hajdi na delo za stan, za prosveto naroda! Srednješolski vestnik. ** Samomor srednješolskega dijaka. V Gorico je bil prišel s tekočim šolskim letom neki nemški dijak Jakob Kastenhuber. Lani je bil v kadetni šoli za pijonirje, ker so hoteli starši, da bi postal častuik. Ali to mu najbrže ni prijalo, zato je prišel z nekim svojim sošolcem v Gorico, napravil potrebni izpit na realki ter se pripravljal za maturo. Živel je skromno. Baje so mu rekli, da mora napraviti še neke izpite, preden bo pripuščen k maturi. Zadnje čase j« bil nekam otožen kakor bi ga močno skrbelo, kaj bo z ma'uro ter kako bo dalje živel, ako ga ne pripustijo k zrelostnim izpitom. Iskal je revolver. V četrtek dop. je pisal pisma doma do 10. ure, popoldne so ga še videli ob 4 uri v mestu, na to je izginil. Mrtvega so našli na Kalvariji nad Podgoro. Ustrelil se je trikrat v glavo, enkrat v prsi V pismu, ki ga je pisal dijakom, prosi naj ne položijo na njegov grob nobenega venca, pač pa naj mu preskrbijo nagrobui napis: „ A 11 e s oder nichtsl" Pogreb je bil daues popoldne V Podgori. ** Iz srednješolske službe. Profesor Albert Š u b i c na goriškem moškem učiteljišču je pomaknjen v VII. činovni razred. Supleut Rudolf Lavrenčič na goriški drž. gimuaziji je imeuovan provizoričuo za glavnega učitelja na goriškem moškem učiteljišču. — Bavnatelj na I državni gimnaziji v Ljubljani, dr. Lovro P o ž a r, je pomaknjen v VI. činovni razred. Suplent na državni gimnaziji v Novem mestu, dr. Milan Š e r k o, je imenovan za provizoričnega učitelja na tem zavodu. ** Pouk v streljanju po ljubljanskih srednjih šolah se prične v Ljubljani dne 4. februarja. Poučevali bodo streljanje častniki in podčastniki vsako soboto, izvzemši praznikov, od 2. do 4. ure popoldne. Učiteljski konvikt. Letnina za t. 1>: tov. J. Jezeršek iz Križev pri Tržiču: tov. Klotilda K u n a c z iz Suho rja pri Košatii Hvala! Naznanilo. V začetku prihodnjega meseca bo začel društveni blagajnik razpošiljati na šolska vodstva položnice za plačevanje letnine. Vse šolske voditelje in voditeljice prosimo, da store svojo dolžnost in pobero letuino pri učiteljstva dotične šole. Nekateri voditelji so v tem oziru preinalobrižni, da ne rečemo nebrižui; zakaj znani so nam slučaji, ko bi podrejeno učitelistvo prav rado prispevalo ti dve kroui na učiteljski žrtvenik, da > i le njih predstojnik pokazal dobro voljo iu zauimanje za to uaše prekoristno društvo, Da bo vse učiteljstvo obveščeno, kedaj so se poslale položnice šolskim vodstvom posameznih okrajev, bomo to sproti naznanili v Tovarišu. Zrno do zrna . . . Žlrovnikove narodne pesnil za šolsko mladino prav toplo priporočamo šolskim vodstvom v uaročbo. Te dui bo šel v tisk drugi zvezek. i L- .iS 'ET ¡/i o D. O O Ji ra co > ra XJ « OI «J V u > ni Ut O. cm co O C kri ra > '5 co — O KJ g co c ÍM 3 C O i— D. ra C "5 > ca co N CO Q. at — CO O n¡ 'ra .23 > a. H « ^ ca o c en O « CL E a» •a a» oo to LO •«r co -"f j¿ o R c (D -H o o Ji o N M N Iß OI O) ^ •—i CM CO LO tO 00 O a. ra >N at at o ji o >Ñ S XJ OI R R R R R R R CO at E CMOO-^OOtOOOiO HrtNtCtiOSOO >M at OI •a at > ji ca C « CO CO > Ol E o 'ca ki O E oT KM JÜ "53 T3 aj C ca 03 RRRRRRR.iü œ 'f w « « ' R R R R R R a. ■o o a. ca C E CJ 'ET •a v S. E at Ë E -a O at k- k-"Ñ O- o ca o I .s O IM S o OVJ ___ o •S3 o- 2 « o. co — B N ._- o bc aj E C KM 5 B- •O «! co .co N o. •a o o. KJ 0t > at c w •i1 a itf « 5 :=> N •5" < o > « KJ «0 B ca NI £ ** .5 O o B >o i_ .2 at Z M 0 tH 01 tH O 4-» » —M 60 N S "-p cd N S 0) as C S >« Cd Cd >> 4"» «5 cd C >C3 O Ui o CU S3 ■O a> S o h PH •pM S tH CÖ d a> C S 0) I a> s-Oh Ol E •o CLI C/D •Ö ai >00 o ct I I-I Tf IN I I I io lo co I CO CM CO o O 00 CO CT CS O O CM 00 00 o o O O CT 00 CT O OO Cd (N -t r. (O O) r-« 00 t-- tO O LO t^- in m s cd «3 rH (M f t-- io o —< 00 CO t^ CO bo o bo o o in O a. co B ca Q at tU) O E XM CLI •a .c 'S I I CM ó cb o io 00 oo ^h CN V E >N OJ ca i S I o a. C0 ^ z v- Ji ^ E > C0 kri a. D CT O O —» CT CT »—ri O O ri—1 ■ri—1 at ai — ** ra ra N CM co ^ — O «a > Q E 4J "a. 9 ca 2 o o 00 CO o Ji ai KJ lO CM tO CM CM O LO —1 CM lO «—4 co 00 00 CM CM CO LO 00 o CT cj O O O O O) co k. O XI a. o ca E a> ■a CO bß N O co I 00 CM tO I O (N O Ô cb LO CT O —■ CM — 00 IO CO CO « « E rE o E " co ca E E QJ 57 kri o- E >aoi N k- ca > -kri fl> kri a> at So. m c ••- -j .S c 42. S ë ífi E Ž 'E «o O ö 2 .S 2 E -a Ä 9*5 k. k. k. at E o «-i o, 'e > o JSÍ at KJ oo 00 CM CM CO IO 00 ai E o k. Cu CO a. 3 M CA E s at (X ^ c Ji E aj at i- O o. Ji 3 CÖ E o > > C O E C« .2, a?-S 'S 'I* » E >0 a D I ^ s cd S ej « •5 I v« co s? « O u ur, O O. cd cj C C cd B co CD CS •a o m >U Ji Z3 Un O N C3 C/3 CL at T3 o XI CL> CN > >o 03 Z H 0 « N n Tt- io .o at rîS ^ — S. ö cd I '02 O a a o> C 53 -S cd N cd t xtl "05 cd >« o « o PL. CO XJ bJO 3 CO ■O E at •c E at > at E •O at co O > co O > at KJ CO B O "ÖS co E O Ji at CO o »—I CT ■i"* •S, vT* ca 3 ki ja at M—i CM at E •a o N E ai E XJ X O E at E s Ü »—ri Ó O a. o CO at 'S E KJ 3 Ji •a ai ca >n c at .S 0¿ E__, ■kri ZT co ça at 5 E 3 M £ £ '5 -a ca E >N 3 kri "O ca N Ji 'b 3. c ¡ -a ca 5 3 •a o > ca X3 « « E ca 3 > S3 > Ji .s, •« ■E (L) E N « ü a; ca E ^ E > o 5 r| «j _E 3 O Ji O E O -*-> E < at E at E O -E 3 'S) ca N ca •a o ra N ca be at E > O E ra CO • • ¿ 'e JÍ J2 .t XJ ca o ■o =• o at o. o XJ Cl D ai k< 3 at 'o. ^ O C0 O O •a o. co 00 > ai V E ca co '5. ■a ai E O CT co *-' N ra ri k« E KO E > §: N o " E S aJ 3, % a3 "o u o > at '> N flj at S > N O •a o > o S "5 >t/5 XI O o o CO S O Ji ca CO > 0 rri at t .ti . at KJ m 3 1 S CO at •is E H . at xj ai ca at E >N 3 •O O ra rE N K > E ca KJ O Ji CO B E •E Ji >co CO >0 B ca O .k- O > . T3 ^ . > *3 « O. KO ■¿"O c« CO O KJ KO CM Ji ^ (M ü ra -2 at O Ä ^ N « ra "" be S ra s > « I O CO Ji o 'E a. g ra E " o E at S N O k. •r„ g o. at CO ai i-! a. ai E 0 Ji 01 ai co at at •E 3 ai •a —' ai ca ca KJ > 3 at E KJ -E C CO ra « Q. E 3 N k.-ca T-« > C/3 O —• > ra co biO Jr 3 tJ t3 "O co J2 N Z o 3 > ca ai H kj -o co C0 2 N at co ra be 3 k* •a ra N N > > o o -S E E ^ 2 2 'S 'S S N to CO ^ 00 OJ ÎS § -a ra o E co N O 'S. > O Ot "S km co qj at ö 2 'S CT •O ai > o O. •o O km ra ai e ' > ca at "O CM ■o ca N at O CT Ä X 4» E at CJ E O E ra f- CM ra •O N 00 CT O 10 LO o E T3 at S. > at » ê ^ ra Ü ^ ai 00 O- O 3 «O y co oo 10 >g S « 3 Q. co «S E KJ at kri a. > o a. ca KO C0 E N cO CM t-. 00 00 co o E •a at E Q. 3 Ji CO > > y >î3 _ > ^ o ra £ cm a. c Tf . km -^0 3 E Ji X 'E E co X X •a ca _ n •— to CM CM '07 k« O 2 S S E CT at o O o ü CT at oí ■■—' .—i O X a. :=U —. o « g ra at at at — cj c« Ji E _ 0 E Ji at - ë >N O ai Ji 1 Ä « ¥ 00 2 co X O ö CO ca O. B > at E "O > ber o o •o at Ji CO ai B (M CS N ca E 'at kri a. CO O CO O a. ra E .ai, ra" B O E -kri JU o T, B § 'ra O g-E 3 ra ^ M E ca XI •a ca E X3 JU co CS E ca E O t— 'Ñ o O Ji es -kri o 'ât 3 KJ ra "H. ' N « •a . E ra o E - s a « y tuo C 2 v ■5 E ra o N Cl. Ot ■3 .Si. es aj ^^ Ji > "" S. w-t ra ^ ^ N — — O E IO ts > CM c es OJ k- CT •d > at at > g KM o Ž « o. a; CO at X O 10 O a. V m s" v .2, S7 at '5* â-s •a o -s CO Ji O û- co* CT t¿ ^ 00 o 10 2 ó ^ lO B ■*f< KM 00 "o X O Ji 'S KM 3 k-•a es N CS > ai o Ü bfi o o H •a E o J2 ■o 3 M "E cj o 2 «i -a Ji co w ra ai > --O ca X b/3 co -s ai tuo E Ji ai ^ ea Ji 3 Í « -a > co > ea T3 n 0 CO CJ 2 > - ca > E 0 o B KM O a. o a. o co O a. ra Q. co B at CO E >N 3 ra 3 g <*> B kj — ca S .52 S S. E 8 O M '> «J u: g. g at »«g K jg b ~ o § 2 « ra 2 g -2 > > at O O CM O •a H ^ § Ö S 3 co . 00 o s a 'e o Ji > - k- Zl V, O..S IX KO ra 81' 0 5 ^ ra XJ 3 01 ra C. bc B "O O ca -r « N > at E > - _ O at — ji .s, xi ~ j! T) u O. O co •a <9 N 00 CM co Ji co at E N ra N E ca a «- b E at E rE ai C « u ra .2, g X; ra o X .t: X N S 'S. CO Ji CM O- 00 O - a. E M « KM 2 c» •a ca 00 n CT CM CO 10 — —I CM 7 n< M S" 3 3 C/5 g CS _ o —i S 83 2. O1 V 3 2 S fij D. 3 § 5. £ 01 C/l •• H u> - < bi CX n P 5* < 3 t; S rx < s S D. s- S i E c/l 01 •a o 3 o NK 3 K-3 u -t 83 3 ^ n 3 _ o. o s 8: o. S- a Qrq 3 •o O* orq 83 3 3 n o -p a cr ° " o. ^ "O 7 s rt 3 D. 83 3 -» šr w rx Mg T3 3 S | fl< C/l n< < cn " M ^ Z O 2? O" i? 2 = iT 01 3 3 2. 8> ?r 3" t« rr < 83 3 en 2 09 01 rt C? 3 2. O K" > 3 rt- O o< 3 sr E3 3T M O m N DT 83 ? (a en > O 01 5" tn ¡a rt •=• n 2. n ¡»r n o. B 3 tu vx < n 3 N O, 01 rt -r ¡2 c 3 3 £ S a S. 83 3 C -1 83 < r C cr 83 3 D. 3 fD CO O. rt r> fD co O) Ol Ji. co to D —• -i < — 13 3 » S o — -o. 3 ff a rt £L 83 D- O F" •• o- o c n> cr ^ CA -t 83 r-*- fD C3< I 2 O -i fD fD 83 O. — 3 , it 3. S. n< 3* TO 3 ^ 3 fD O 3 fD _ , fi S. 3 O fD o rt • • cr —t fD cn iv ^ - a O TO "o o . • m 03 CO C» Ol CT3 ^J to 03 CT> >—. 1 C73 0 1 CO D. fD fD tsk X 3. 3" 00 00 o tO 4*. 01 <33 CO CO 00 00 O O* orq co -vi co co 00 C£> CO 4i 00 00 tO oi to 00 -v) to to 00 4* 4». -v) -vj CO CO CO CT1 tO -vi 00 CO H- U3 C/3< -o fD O. 3 fD 3 fD w h-* £T 3 fi ps to oo -v) CT> Ol 4^ co to a> o. a »■o 3 2 o 83 o m J5 3 3 TO fD £ C ■o ""t 83 < 3 c-i R O crq o «i 00 o OJ o fD 3' ^ g N < fD vq 3 2 5' 9- 83 n 3 n> X3 O cn •-t fD n. 3 fD D w 83 < o fD PC T3 D. O cr 3 3" 83 •o TP oi T3 o *~i iT" fD ° O-o "2. CL do ■a rx 81 3 fD CO i—' CO 1—1 CO A M O - M Ol Ol O ^ O ^ i i š i C/D r-f- o. ct 3" fD O Ol en co -' Ol Ol Ol Ol O) CO to 4^ oo -g co oo -vi to CO CT> o CO S CD S 00 00 O Ol M Ol ^ M a o g rr c/> !3fl p G s o C N** p M C «D fD D. 3 n M TO 3 cr S3 £§§§§§§ OOOO-JOlOi^ Poslovno leto 00 0100 0100 0 a 00 — i--J -J CD 0 novih zadružnikov ^ CO tO co co to 0 Ca 00 ai co co 00 01 00 Oi O —' Cn tO tO tO CD CO * vplačanih deležev ~ 00 — 1— 00 Ol CO tO 4=. tO —3 00 sr < to to -J cn co co 1-» ■v) oi co O tO Novih vlagateljev 0 Ol Ol tO 01 O) tO -Vi tO Ol 00 to co to Cn Ji O Ol i» O ~ Ol tO 00 CO 00 00 Ol Ol Ol o* NI n B »—» Ol »—' CO O © C/1 Ol O O 4i 00 CO tO sr 0 rt r-t- oi CO Ji 0 •— to to 00 00 --1 00 CD O nc vih dolžnikov 01 00 Ol Ol 4>. Ol Ol 1— ■V) 00 CO 01 4» CO —> 00 tO Ji 4» -J — Q tO -J Oo CO tO o^siooaoo ?? •O o. O g- C/l 3 S =• $1 II 1 3* 4i CO Co tO —' CD 4i tO tO Oi Ol Ol tD tO CO 00 Ol tO 0 zadružnikov to to — •— to 0 --i Ji to oi to tO tO — Ol to 00 00 — tO tO tO O Ol Ji Ol co CD deležev tO tO 00 Ol Ol Ol Ol --1 Oi 1— tO tO 4-- 3* to tO — — tO tO Ol 0 Ol 4i Ol cD ►—* tO —1 ' tO vlagateljev 00 Ol CO 0 cp 01 00 01 CO 4» O 00 CO -vi to co co 0 01 tO 0 Ji — 00 Ji tO ■vi tO tO 00 Oi Cn * vlog 0 Ol — tO 00 tO tO Ol 00 --1 to to — co 3" 0 4i 4i CO CO tO tO to 00 0 co to to OlOlvlto^lDO dolžnikov 3 ■0 11051 65046 101920 120750 154293 178450 213918 * ■a 0 CA O 0 t/i O < 3 rt ro 4i Oi Ji (O 0 Oi tO 00 tO C/1 00 to 00 3" 58 1619 2655 3006 3921 4321 3383 * D. fK II Sr TO 01 rt 01 —1 Ol 00 Ol tO tp to 0 0 --3 to 01 a 3" o> w — p— — — to c/i 01 oi 0101 oi —* 0000000 7i O. — N 0 g 01 O 3 Q. 5? rt O 1 1 1 II 1 1 3" 0 rt n, 146 651 1892 3113 4842 6876 9780 * 3 N rt Ol Ol tO Ol cn -Vl -vi tO co 01 4>- tO ^3 0 3* S ■o o 3 C i » 3 N S8 cx & Ol o & Oi a • S u CO ^ (-k it is 3 X !C o ^ a o 03 o. a> a o 3 cr "S 89 CD O, < < o_ O . fm** . f* 83 83 C/l cn rt rt "O "O 0 O 0. O. < •< 83 83 3 n< 83 3 sr 3 rt 83 cn r-t- 3 < 83 3 rt/ 83 rx 83 fD 3 vT 83 l-f- < < 0 3 83 3' (~x rt 3 83 "ur D. < O M O n CA 3' < O 3 83 D. N O -t cn < O Ol s! N «=: ® 01 01 fD •=• O g; fD !>r < O O cr —t f» C/1 D-2. fD* N< fD < O" O D. O H. N "H. oT rx n < 83 fD N fD -t < 3 fD 3 c »t» o 3 D. O c« S" 3 fD N * D IN X 83 C < Cfl< n 5" 3 83 N 83 3 83 rx n < CA 83 83 D-3_ O. 81 3 "O O o cr rx 3 fD 3 N cr o co CO <1 co 3 83 X CO 00 o 03 CO 83 N < 83 CA ET n n TO -i B " To g: ° ? co O o" 83 C 3 ry cn S-' 51 V c ^ D<. TO iL "S' o 3" S a K 03 C 1= en fD < < o fD — N fD fD O. o 3 fD Z * rt » O. fD o O- 2 13 O 3 '» Ci. ___ rt 3 -a to o o w < H _ rt 02 -vi & S< • sr 3 "O TO 3. 83 3" » Q< g. O rt 3 rt S1 N 83 3 83 a. N O 3 X 83 S & s; s O " 3 pf co < O <2. < N cn t- 05 S _ O >5. 3 co CO 3 rt 3 3 • 'n: — ca< =r O 3 TO o "O 83 w ^ 3 — rt 3. 3 (Ki S 53- O OS 3: 3 — Z. co 3 S. 3 "75' 3: 3". 3 ^ 3 P 83 3 O 3 co N CA 3: 'i n. G. Freytags Yerkehrsharte von Ósterrefcli-Uiigarn 1911. Ta zemljevid avstro-ogrskih občil je izšel na Dunaju v zalogi znane tvrdke G. Freytag & Berndt. Cena 2 40 K. Glavni del zemljevida je risan v merilu 1:1,500.000 in predočuje na jako pregleden način enotirne iu dvotirne železniške proge z navadnimi in glavnimi postajami ter s postaja lišči. Na glavnem zemljevidu so zaznamovane tudi proge, ki jih baš grade ter tudi take, ki jim je še'e podeljena koncesija. Med temi zanimajo zlasti nas Slovence proga Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija-Tolmin-Kobarid, proga Novo mesto-Črnomelj-Metlika-Karlovec ter proga Kamnik-Polzela. Tudi cestne, gorske in industrijske železnice ter ceste, po katerih vozijo poštni vozovi, poštni avtomobili in dalje proge raznih avstro-ogrskih paroplovuih družb so razvidne z glavnega zemljevida. Kraji, v katerih se nahajajo ravnateljstva c. kr. avstrijskih iu kr. ogrskih železnic, so. podčrtani. Ob vsaki progi povedo številke razdaljo postaje od postaje v kilometrih. — Glavnemu zemlievidu so pridelani mnogoštevilni postranski zemljevidi, tako zemljevid dunaj-kih lokalnih občil; dunajska mestna železnica ter Budim -Pešta z okolico imata vsaka po svojo kartico; postranski zemljevidi imajo tudi dalje železnice severne Češke ter bolgarske, črnogorske, rumuuske, ruske in turške kot obmejne železnice naše monarhije. Ob strani glavnega zemljevida so dsdje še razpredelbe, ki grafično kažejo avstro-ogrsko trgovino v inozemstvu v 1. 1909. ter — kar je sedaj v času draginje aktualno zvi-áanje cen glavnih živil od 1830. do 1910. 1. Jako pregleden je tudi oddelek, ki predočuje avstroogrski uvoz in izvoz najvažuejših živil 1909. 1. Ker se nahaja ob strani še popolen koledar za 1911. 1. in ker je dalje priložena zemljevidu se posebna knjižica, ki vsebuje vse avstro ogrske postaje po abecednem redu, bo Freytagov zemljevid avstro-ogrskih občil vsakomur, ki se hoče glede njih natančneje informirati, s svojo bogato vsebino gotovo dobro služil. —c Uzgajanje djece. Napisao Davorin Trstenjak. — Kot 5. zvezek „Knjižnice za narodnu prosvjetu i narodno zdravlje", ki jo izdaje „Društvo hrv. sveučilišnih gradjana za pouku analfabeta" v Zagrebu, je izšlo imenovano delo vrlega našega prijatelja Davorina Trstenjaka. Odlični hrvaški pedagog govori v poljudni besedi o važnosti vzgoje. Ni dvoma, da bo knjiga med širokimi masami, ki jim je namenjena, rodila obilo lepega sadu. Saj obrav« nava vsa poglavja, ki se tičejo pametne vzgoje otrok. Trstenjakova knjiga govori prepričevalno, saj sta jo narekovali izkušnja in razsodnost Zato ji je uspeh zagotovljen. Gl. Spake. Satire, humoreske in drugo. Spisal dr. Y. K o r u n. V Ljubljani 1910. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg. — V kritikah, ki so jih objavili slovenski listi te in one barve o Korunovih „Spakah", so se zopet uveljavile Zupančičeve besede: „. . , Kritiki, to so modri možie, oni imajo nazore ..." Sam Vsevedež znaj, kaj vse so izteknili v tej nedolžni knjigi! Sami pa nikoli ne sedejo, da bi napisali kaj takega, kar bi bilo popolno v vsakem pogledu! — Življenje je dovolj bridko in dovolj žalostno, zato je res prava dobrota, če pride človeku v roko knjiga kakor je ta Korunova, ki ni niti globoka niti visoka, ki pa ima en vse hvale vreden namen, da človeka odtrga od mračnih misli, flkrbi in nadlog in mu s svojim kramljanjem in porednim besedičenjem pripravi vsaj en prijeten, razposajen večer. Brez učenega iskanja definicije, kaj je humor in kaj ni, prihajamo naravnost do zabave. „Parabola", „Budoar naše Minke", „Vaška idila", „Moj Bjavček" ali celo ^.Grobar Jakež" so vendar — Če se smemo tako izraziti — dovolj čedne reči! Na strani 87. ■čitamo stavek: „Sploh sem bil že tedaj zdravega mnenja, da se vozi najlaglje in privozi najdalje, ako se v vsem posnemajo predstojniki in se ima vrhutega še nekaj hofratstva pod srajco". Ze ta stavek je nekaj vreden. Morda je pa zbodel nazornike tako, da ga s celo knjigo vred sujejo od sebe! Besnica pa ostane vendarle! Gl. Zbirka slovenskih citatov fn aforiz-moT. Nabral in uredil Slavko Klepec. V Ljubljani 1910. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Oena 2-50 K, str. 212. — Skrbno izbrani citati in aforizmi so tudi skrbno urejeni. Vseh je 1086, deloma v vezani besedi, deloma v prozi. Mislimo, da ponuja knjiga vsakemu to, kar se mu ravno prilega, kar potrebuje v hipih ljubezni in nesreče in tedaj, če je treba temu ali onemu dekletu kaj primernega zapisati — v albumi Zbirka kaže bogastvo misli in globino čuvstev naših književnikov. Ni vse zlato in biser, kar je v knjigi, pa smo zadovoljni, ker nerazvajeni, tudi z blagom poštene domače cene. — Kajpada bo moral Slavko Klepec — imel je res precej klepanja po slovenskih knjigah in listih! — za nekaj let priložiti tej zbirki novo zbirko, zakaj čedalje bolj se krešejo misli in kipe čuvava po sloveuskem literaruem polju. Treba je prestrezati, da se „utriuki plamena večnega" ne razgube in ne pozabijo v zaprašenih zalogah nesrečnikov — knjigotižcev iu založnikov. Taka zbirka je sicer subjektivnega značaja, a čitatelja utegne tuintam privesti do spoznanja: „Glej, Levstika, Medveda, Znpančiča, tega in onega sem čital, a oko mi je švignilo preko teh verzov, ki jih vidim tu, ker jih tam ui videlo — srce". Tako se utegnemo spoznavati. Ljudje božji, vsako sredstvo je dobro! Gl. Erhebungen über die Kinderarbeit in Österreich im Jahre 1908. I. Teil. Tabellen, Wien, 1910. Alfred Holder, (k. k. Arbeitsstatistisches Amt im Handelsministerium ) Poslušajte: 424 strani velikega formata samih tabel in samih številk! To je treba pač nebeškega potrpljenja in časa na preostajanje, kdor hoče premleti ta material. Vprašanje je samo : bo li s tem ogromnim delom in stroškom v razmerju tudi uspeh? Ali pridemo kdaj od „govorečih številk" do — dejanj ? Morda se o priliki vrnemo k tema vprašanjema. Gl. Politiški pregled. * Z» stavbo dridnavtov hoče vojna uprava od delegacij zahtevati 304 milijone kron ; ta vsota naj bi se razdelila na pet let, in sicer naj bi prišlo v proračun za leto 1911. že 55 mihouov. * Omejevanje naseljevanja v Severno Ameriko. Ljudsko preseljevanje iz Evrope, ki dovaža še sedaj vsako leto milijon ljudi iz Evrope v Ameriko, bodo v nedaljni bodočnosti omejili. Tozadevna komisija, ki je imela prou-čavati naseljevanje inozemcev, je nedavno predložila svoje poročilo, in v tem poročilu je stavila predloge: 1. Analfabete in Azijate se ima načelno izključiti od naseljevanja, prav tako neoženjene delavce, ki se niso naučili nobenega rokodelstva; 2. število naseljencev iz določene dežele ne sme na leto prekoračiti določenega maksima; 3. vsak naseljenec ima prinesti s seboj izpričevalo domače oblastnije o vedenju; 4. poviša naj se glavarino; 5. vsak naseljenec mora razpolagati z gotovo vsoto denarja, ki jo določi kongres, (sedaj je le upravnim potom odrejeno, da se takim došlecem, ki imajo manj nego 25 dolarjev, ne dovoli, da se nasele); 6. nasljence, ki tekom prvih petih let po svojem prihodu izvrše kak zločin, naj se izžene iz dežele (sedaj je določena doba 3 let); 7. naseljevanje naj se vrši po možnosti na deželi v neobljudenih krajih iu ne v velikih mestih. Kranjske vesti. —r— Iz seje c. kr. dež. sol. sveta. Imenovane so učiteljice: za Krko Mira Hafner, za Telečji Vrh Marija Grobovšek, za Št. Janž, M. Jager, za Sv. Križ pri Litiji Leopoldina Abram, za Dobrovo Leopoldina Bant, za Brezovico Marija Bačič. Imenovani so nadučitelji: za Vavto vas Fr. Štular, za Trzin Luka Blejc, za Komendo Fr. Krmelj, za Budnik Anton Vode, za Cerklje Jožef Lapajne, za Marijo Devico v Polju Viktor Mihelič, za Ježico Jožef Tavželj, za Vič Jernej Bavnikar, Jožef Grego-rin8e imenuje nadučiteljem eitra statura istotam, za Spodnjo Šiško Jožef Lavtižar. Upokojen je nadučitelj Anton Cirman v Dobrničah. Ljudska šola v Sodražici se razširi na pet razredov z obdržanjem obstoječega paralelnega oddelka. Zasilna Šola pri Sv. Katarini se preosnuje v redno enorazredno ljudsko šolo. Kotnikova ustanova se podeli tehniku Pavlu Kavčiču. Dalje je imenovan za Šmarje pri Ljubljani nadučitelj V. Mikuž. —r— Poročil se je nadučitelj Josip Mihelič v Preddvoru pri Kranju z Josipino Majdetovo iz Št. Lovrenca v Temenici. —r— Šolska mladina v Ratečah na Gorenjskem je pod vodstvom učiteljstva on-dotne dvorazrednice priredila pretekle praznike mladinsko igro Sil. Sardenka „Deklica s tam-burico" s petjem v 3 dejanjih. Nastopile so učenke 2 razreda ter so vse prav izborno rešile svoje vloge. Posebno mala Lucinka je pokazala, da ima lep dar za oder. Pred igro je neka učenka deklamovala težko pa pomemebno pesem „Življenje ni praznik", kar je tudi izborno rešila. Med posameznimi dejanji so pele učenke par ljudskih narodnih popevčic, ki jih je sprertaljal na harmoniju g. župnik Lavtižar. Bilo je pri prireditvi mnogo gospode iz Kranjske Gore, precej domačinov — posebno žensk in mladeničev — očetje so bili pa doma. Vsi udeleženci so bili mnenja, da je bilo lepo in naj se še katerikrat Kaj enakega priredi, saj igra je tudi vzgojevalno sredstvo. Torej naprej. Čisti dohodek 28 kron uporabimo za šolski harmonij. Štajerske vesti. —š— Obsojen župnik. Dne 16. t. m. je bil pred celjskim okrožnim sodiščem župnik Anton Sorn obsojen zaradi hudodelstva po § 129. b k. z (hudodelstvo nečistosti zoper naravo z osebami istega spola) na eno leto težke ječe. § 128. k. z. varuje spolno nedozo-relost pred nenravnim občevanjem in kaznuje one, ki se pregreše zoper ta zakon s težko ječo od 1 do 5 let, pri obtežilnih momentih pa do 10 in 20 let. § 132. k. z. pa varuje otroke pred zavajanjem od strani učiteljev in vzgojiteljev ter kaznuje take zločine s težko ječo od 1 do 5 let. — Karel Unterleutner, 26 let star, kaplan in katehet, rojen v Št. Petru ob Glini, je stal obtožen po §§ 128. in 132 pred graškim sodiščem. Zaslišanih je bilo 20 prič, med temi deset šolaric. Kake stvari so se obravnavale, ni težko uganiti Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — „Slovenec", „Domoljub", „Novi čas", „Slov. Gospodar" — molče. —š— Celjski okrajni šolski svet je poslal minul; leto vodstvu sedaj javne šulve-reinske šole v Vojniku resno svarilo zaradi šulvereinske slavnosti, ki se je vršila v tej šoli dne 13. maja 1910 in pri kateri se je seveda hujskalo proti Slovencem. Celjski okrajni šolski svet je nato vodstvu šole naznanil, da ima v bodoče take izzivalne slavnosti opustiti, ker je večina otrok v šoli slovenskih. Nadučitelj se je pritožil na deželni šolski svet — a ta je pritožbo zavrnil. —š— Iz Polzele poročajo: Na Silve-strovo popoldne je priredilo učiteljstvo slovenske šole vsem otrokom polzelske petrazrednice božičnico kot protiutež šulvereinskim božičnicam in Miklavževim večerom, kjer Nemci bogato obdare svoje nalovljeuce. Nad 160 otrok je bilo obdarovanih z obleko, drugih 100, ki so imovitejših hiš. pa s pecivom in raznimi drugimi sladkarijami ter šolskimi potrebščinami. Pred obdaritvijo je napravilo slov. učiteljstvo z učenci vsem otrokom malo veselja še z igro „Snegulčica" in raznimi živimi slikami in petiem, kar se je prav dobro obneslo v splošno zadovoljnost odraslih. — Da pa smo vse to lahko tako izvedli in toliko otrok obdarili, se imamo zahvaliti požrtvovalnemu rodoljub u nekaterih narodnjakov in denarnih zavodov v Savinjski dolini. —š Na Mati so imeli otroci družbene šole božičnico na Kraljevo. Prej se ni mogla vršiti, ker je bila zaradi važnosti ljudskega štetja ljudska veselica na Štefanovo. — Pri okrašenem bož čnem drevesu so se zbrali vsi otroci v spremstvu svojih staršev in drugih prijateljev slovenske mladine. Po lepem in jako primernem nagovoru domačega kaplana so otroci povedali celo vrsto pesmi Nato so se razdelila otrokom božična darila v blagu za zimsko obleko. Obdarovaui so bili več ali manj vsi otroci. — Božičuice so na jezikovni meji velikega pomena. Prirejati so jih začele celo javne šole. Tako je tudi javna šola na Muti priredila letos prvič božičnico, ker ji menda gre za kožo in bi rada privezala nase slo-veusko deco. —š— Y Mozirju bo dne 3. julija t. 1. uradna učiteljska konferenca za okraja Gornji grad in Vransko. Tako je sklenil stal..i konferenčni odbor, ki je imel sejo predminuli ponedeljek. Na vzporedu so tri teme: 1. Kako naj šola pospešuje ljudsko blaginjo s posebnim ozirom na štedljivost? Beft renti Farčnik iz Polzele, Bizjak iz Bočne in Ivan Kramar iz Vranskega. II. Katere liniature iz normalne zbirke šolskih zvezkov se naj uvedejo za posamezna šolska leta? Beferenti Klemenčič iz Bečice, V r a b l iz Vranskega in K r a n j c iz Šmartnega. III Kako naj ljudska šola neguje čebelarstvo? Beferenti Pušenjak iz Šmihela, Bosenstein iz Št. Jutja in T e r č a k iz Ksaverija Groriške vesti. —g— Iz Komna smo prejeli odgovor dopisniku v 1. let. št. .Edinosti". Menda kot ndvoletno voščilo je priobčil neki dopisnik sledeče v 1. štev. tržaške „Elinosti":—„Učit. Tovariš" od dne 23. t. m. prinaša pod naslovom „Lepa knjiga" izpod peresa g A. Lebana, učitelja v Komnu, članek, o katerem nočemo trditi, da bi ne bil zanimiv, če bi le bil za slovenskega čitatelja bolj — umljiv. članek vsebuje namreč, pičlo šteto, najmanje sto in petdeset vrst nemškega besedila. Vsa čast sicer pred „rešpektom", ki ga ima g. pisatelj nasproti preblaženi in vseizveličani germanščini, ali vprašamo : čemu ni omenjenega članka sploh poslal kakšnemu nemškemu ljstu, a ne glasilu jugoslovanskega učiteljstva?! Žal nam je sicer, da je moral ravno „Uč Tovariš" sesti na te nemčurske limanice, na katere je (če se ne motimo,) pred leti sela tudi naša „Edinost", kije pa vsaj v oklepih podala prevod teh nemških „ocvirkov". Zasledovali smo sicer že često to „bolezen" omenjenega čhnkarja v našem slovenskem stanovskem glasilu, aii v božični številki je ta „Lebanizera" dosegel svoj višek, a upamo, da tudi svoj — konec. Izgled člaukarja, kakor vsi slabi izgledi, je našel tudi že posne-malca. V isti številki „Uč. Tovariša" podaja namreč neki drugi člankar kar bogatih petindvajset vrst puhle, neukusne in najslabše nemške „lirike". Vsak izgovor je neopravičen! Mi namreč res ne moremo verjeti, da bi se besed kakor „deutlich, gefällig in geläufig" (jasno, prikupljivo in tekoče) ter s 1 i č n i h, trdo glasečih se besednih zvez ne moglo prevesti v uaš najkra-s n e j š i, bhgodoneči, nam najbolj umljivi in iz dna srca ljubljeni slovenski jezik ! Kdor tega ne obvladuje v taki meri, da bi prevedel par nemških stavkov, ali kdor noče tega storiti, in bodi tudi iz same komodnosti, naj opusti dopisovanje v slovenske liste! S takim in sličnim „Lebanizmom" pa naj naši slov. časopisi enkrat za vselej obračunajo! Tako se nam drugorodci ne bodo smejali. Najprej mu izražam tem potom srčno hvalo, da me je d e g r e d i r a 1 za „uči- telja", četudi prav dobro vč, da sem že 31 let nadučitelj in voditelj štirirazreduice, odnosno petrazrednice. Nadalje bodi omenjeno dopisniku, da je „U. Tovariš" namenjen uči-teljstvu, t. j. o m i k a n i m ljudem, ki bi morali vsaj toliko nemščine umeti, da bi znali, kaj pomenijo nem-ki „ocvirki", zakaj v nasprotnem slučaju bi bil g. urednik prevajal nemške „ocvirke" in jih podal v oklepih.*) — To je tudi storila „Edinost" svoječasno, znajoč, da je list pisan tudi za preproste ljudi. — Z „Lebauizmom" naj se pa dopisnik ne šali, zakaj rodovinaf Valentin, f .Avgust, Anton in Janko Leban še vedno kaj veljajo med učiteljstvc m. — Dopisnik je tudi ves vnet za naš „najkrasnejši, blagodoneči jezik". Prav! Zakaj pa to ne uvažuje? Ako bi bil čital in uvaževal Tominškov „A n t i b a r b a r u s", bi moral vedeti, da je res barbarizem pisati: „Mi namreč ne moremo verjeti, da bi se besed... ter sličnih, trdo se glasečih besednih zvez ne moglo prevesti..." Edino pravilno bi se glasilo: Mi namreč res ne moremo verjeti, da bi besed . . . in sličnih, trdo se glasečih besednih zvez ne mogli prevesti. . ." Tedaj solistični kritikaster: Hic Bhodus, hic salta! — Na eventualne odgovore brez podpisa — ne odgovorim več. — Ako je dopisnik možak, naj se podpiše, kakor se podpišem jaz. Anton Leban, nadučitelj. Splošni vestnik. t Marija Tilharjeva. V Šiški tik Ljubljane je umrla 11. t. m. plemenita slovenska žena Marija V i 1 h a r j e v a. Svojo imetje 123.000 K, Je zapustila družbi sv. Cirila in Metoda. — Pokojua gospa je živela s svojim soprogom na gradu Kalcu pri Knežaku, zadnja leta v Šiški. Zaradi svojega dobrega srca je bila znana po celi Notranjski. Bodila se je v Bovtah leta 1855. iz družine Skvarčeve. — Po odbitku volil 6000 K občini Knežak ter 4000 K za prepeljavo in pogreb v Knežaku ter po odbitku percentualne pristojbine dobi družba čistih 100.000 K. Dosmrtni užitek obresti je zagotovljen soprogu g. Vi!-harju. Vrla rodoljubkinja si je postavila sama časten spomin. Vabilo na naročbo „Domačega Ognjišča". Slovenske starše in vzgojevalce slovenske mladine opozarjamo na izbor ni mesečnik „Domače ognjišče", ki izhaja v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu ter velja vse leto samo 2 kroni 50 vinarjev. „Domače ognjišče" prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih hibah in čednostih, zlasti p a o zmotah in napakah štaršev in slabih vzgojiteljev; končno prinaša dopise o delovanju učiteljstva in odgojeva-teljev, povesti in zanimive drobtine iz vsega sveta. Malo imamo toli potrebnih in koristnih slovenskih časopisov, k a -korje „Domače ognjišče". Kdor ljubi mladino, kdorve, daleži v srcih in dušah slovenskih otrok bodočnost našega naroda, tisti bo rad naročil in čital „Domače ognjišče", ki je polno plemenitih idej in koristnih i niči jat i v! Naj bi se razširil ta lepi, blagi list v vse slovenske hise! Naj bi ga čitali In ubogali starši, potem nam napoči lepša bodočnost — Svoje prijatelje prosimo, naj nam ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu, a naj poskrbe, da se izdatno pomnoži število naših naročnikov. Vsak si prizadevaj, da nam pridobi vsaj po enega novega naročnika. — Prosimo vljudno p. i. naročnike, da nam pošljejo naročnino naprej in poravnajo tudi slučajne z a s t s d k e. Prosimo! — Naročnino, samo 2 kroni 50 vinarjev na leto, prejema upravništvo „Domačega ognjišča" v Učiteljski ti-ikarni v Ljubljani, rokopisi naj se pa pošiljajo uredništvu „Domačega ognjišča" v Ljubliani. Deiujmo z združenimi močmi tudi v novem letu za blaginjo in srečo preljube slovenske mladine. „Priporočljiva" firma. Neka firma na Slovenskem, ki se je sama priporočala slov. učiteljstvu tudi v našem stanovskem listu, je poslala nekemu našemu tovarišu račun sledeče vrste: „Bačun. V smislu poslanega računa z dne 21/3 906 .......K HO 6% zamudnih obresti za 3 '/» 1. . , 2 14 Skupaj iv d'24 Ker ima vso stvar sodnija v roki, se vljudno prosi, da ta dolg do 15. t. m. poravnate." — Ni dvoma, da je dotični tovariš čisto pozabil na malenkostni dolg K 1*10. Da ga je pa firma po tolikem Časti teriala, zahtevaje obresti, ki so skoro dvakrat tako velike kakor dolg sam, to karakterizuje firmo dovoljno. Iu taka firma se drzne apelovati na pomoč ubogega, slabo pla- *) Tega časa naš urednik nima. Ured.. čanpga učiteljstva ? ! Škandal! — Pripomniti je še, da je naš tovariš plačal dolg z obrestimi vred! Iz univerzitetne knjižnice na Dunaju. Knjižnični praktikant na Dunaju, dr. Ivan Avgust Ž i b e r t je imenovan za amanu-enzisa na univerzitetni knjižnici. Zopet velikanski dar češki Šolski Matici. V Pribrami je umrla te dui bogata vdova Emilija Kraljeva, ki je zapustila v dobrodelne namene pol milijona kron. Od tega dobi češka „Ustredui Matice Škol-ka" 300.000 K. Lovski ples! Od odbora „Slov. lovskega društva smo prejeli: Namen tega plesa je združiti slovenske lovce in njih prijatelje ob zaključku lovske sezije v zabavni družbi. Saj je to prva prireditev slovenskih lovcev v slovenski metropoli, ki strme za tem, da pridobi lovstvo čimveč simpat j tudi širšega občinstva osobito pa da se omogoči stik slovenskih lovcev. To misel bo slavno občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo in sprejelo, saj je že številen obisk lovske razstave pričal o živem zanimanju te starodavne tradicije in da ve razumevati ter ceniti pomen lovstva. Poskrbelo se bo, da bo imtla ta veselica značaj prave lovske zabave, ki naj bi nudila posetuikom neprisiljeno radost v lovsko okrašenih dvoranah. Nahajali se bomo sredi zelenega gaja na prostrani poljani, lovski rogovi pa bodo vabili k plesu in ob poskočni godbi bodo rajali veseli pari ob zvokih mamljivih valčkov. V lovskih kočah pa se bodo nudila krepčila utrujenim plesalcem, da dvignejo njih telesno svežost in razpoloženje ob dobri postrežbi vrlih oskrbnic. Odbor si bo prizadeval prirediti veselico kolikor mogoče zabavno in nadejati se je, da bo slavno občinstvo prizadevanje Slovenskega lovskega društva uvaževalo in se odzvalo z mnogobrojnim po-setom dne l. februarja 1911 v „Narodnem domu" v Ljubljani. Slovenski Šolski Matici je priraslo za 1910 1. 173 novih udov Kdor želi še postati ud, naj pošlje 4 K, le tiskan ne bo v Letopisu. Vsako okrajno učiteljsko d uštvo mora biti naročnik vseh naših listov, ki so : Učiteljski Tovariš, Popotnik, Domače ognjišče, Naša bodočnost in Zvonček. Če katero društvo ne želi lista prejemati, naj ga prepusti uprav-ništvu za učiteljiščnike. Samo 6S0 milijonov kron znaša imetje katoliške cerkve v Avstriji. Listnica uredništva. (i D.: Poslano porabimo, drugo pošljite. Pozdrav! Našim rodbinam priporočamo 52-35 Kolinsko cikorijo Zagrebški ^f Izjava. Podpisani Franc Stražišar. posestnik iz Jezera pri Preserju, obžalujem, da sem g. naducit^lja Avgust Korbarja iz Preserja v šoli dne 4. decembra t. 1. kot uradno osebo pri obravnavi šolskih zamud razžalil. Obljubujem, da kaj takega ne bom več storil in se mu zahvaljujem, da mi je žalitev odpustil. V Ljubljani, dne 12. januarja 1911. Fnanc Stražišar 1. r. Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52—88 Najboljše orgelj-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 133 (Češko). Zaloge: Dnncj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od S K dalje. Cenovniki gratis in franko. S-i^ I 2. ! Ajftfct O Preobleke. ii^-^Po pravila. 'oooooooooooooooooooooo kot »vamiiko mamtaa pnporocujemo-kot p r,¡znano K..,.. r*9\ "**t pridatek / za kavo! Lak za šolske table črn in medel : Olje proti prahu : priznano najboljše prodaja Mol! Iiilni v Lubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Hrnežev, lakov In steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! 52—46 Nizke cene elegantna oblika velika ti-pežnost so lastnosti, ki jih ima ! obuvalo ! Češke tvrdke V. Havel v Blatni (južno Češko). 52—37 Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko. Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •. Nepriležno blago rad zamenim! Poprave črevljev se izvršujejo kar naj- ......................... clrrhnoia nnmiiiiMiiiniiniiiii . .................................¡3&1 U11CIC. ..............nuni Ul^lUlilli -P*----- 53—50 -ž © S3 CS u £ u ft £ k i- Najcenejša in najboljša rešitev tintnega vprašanja v šolah, vzgojeva-liščih in uradih. Važno za vsako šolsko vodstvo! Tekoči tintni ekstraktl F. SCHULLER-ja v Amstettnu, N. Avstrijsko, so prave tinte v zgoščeni obliki in dajo z vodo zredčene takoj tekočo tinto. črne šolske tinte a 20 1 liter št. 2 (4 K) da 20 litrov 1 liter št. 3 (6 K) da 10 litrov V šolah in uradih najboljše vpeljana. — Čudovito preprosta in snažna priprava. — Od 3 litrov dalje poštnine prosto. — Nič povzetja. — Ni treba denarja vnaprej pošiljati Vzorci zastonj in franko. 5—1 a zu vin. prave Anthrazen tinte ä 60 vin. Naš denarni zavod. (15) 13—9 Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in iiplačuje se vsak četrtek od '/»2.—'/»3. ure popoldne in vsako soboto od 5.—'/,7. ure »večer ali pa vsaK dan potom postne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.313). Za drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznumba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 30 h ▼ postnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojU» naj se priloži poštna znamka za 30 h za dopošiljatev rešitve. Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A t 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov fc 9 K — h, 13. rok 4 C 73 h B „ 18 „ n 1» n 17 n n 6 n - n 18. n 3 n 56 C „ 3* „ n n n 33 n rt 4 n 50 n 24. n 4 n —- D „ 38 „ n n n 37 n n 3 n — n 38. n — T) 66 * n 46 . n n n 45 n n 2 n 50 n 46. n 1 n 81 F n 60 „ » n n 59 n n a » — n 60. n — i» 70 0 * 70 . n n 69 n n 1 n 75 n 70. n 1 n 42 H, 85 . n m 0 84 n n 1 n 50 n 85. n 1 1» 26 Zadružni lokal je v Ljubljani, Fr>nč,Sk"sk' leTl' CS .S *> o b*> u CS C "C O CU KA C3 C *o o s Modna in športna trgovina Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fiehus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk* Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. m—47 P. MAGDIČ, LJUBLJANA Perilne, volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarlja in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. Nasproti glavne pošte. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis In lovce. — Sokolske potrebščine. rJJ «».I - J?