g T E v. 12. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« LETO 43
V LJUBLJANI, DNE 20. MARCA 1930
Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsnko sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravuiStvu »Domoljuba« v Ljubljaui,
Verna slovenska mati.
Na praznik Marijinega oznanenja, ko je najpopolnejša žena postala mali, obhajamo kal. Slovenci materni dan.
Moja mati je že stara. 79 let ima. Suhljata jo in drobna, sključeno se drži in počasi bodi. Ne govori dosti, moli veliko. Vsako jutro gre še v cerkev in je dolgo ni domov. Obraz ji je še lep, čisto bel, skoro prozoren in ves poduhovljen. V očeh ji je doma sama ljubezen. Tako čista in globoka, da vidim v njej vse svoje grehe in se jih sramujem. 0 hujše in prodirljivejše pridige ni, kot so oči moje matere. Zato, ker je v njih toliko dobrote in ljubezni.
Moja mati je imela 13 otrok. Dva sta umrla v prav zgodnji dobi. In je bila tudi velika revščina pri hiši. Sedaj sem že velik in imam tudi otroke. Pa mi pripoveduje mati: Vidiš, Polde, zakon ni počitek, zakon je delo in dolžnost — o moja mati je modra, zelo modra v svojih pičlih besedah — in poglavitno delo in dolžnost so otroci, hočem reči dobri otroci.
Kdor so tega dela in te dolžnosti brani, se norca dela iz zakona, ki je najprej in v poglavitnem za otroke. Zakon pa je zakrament. Fant, kdor se v zakonu z grehom otrok brani, z nogami hodi po sv. zakramentu. Ali ni to bogoskrunstvo? Ali ni to vnebovpijoč greh?«
Mati je govorila čisto mirno in se ni razgrela. Samo oči so se ji svetile — kakor bi angel z mečem stal pred vrati v paradiž.
Enajst sem jih morala spraviti h krulili. In sem jih. Ne lahko. Marsikatero noč sem prejokala. Marsikateri dan prestradala. In otroci tudi. Saj veš. Pa je bil Bog z menoj) zato ker sem verovala in sem zaupala vsnj. 0 sv. zakon prinaša velik blagoslov božji. Iu delala sem, da sem vsa drobna in sključena. Moj Bog, kako je Bog velik in flober.«
. Jaz pa vedno mislim: Moj Bog, kako je ™°ia mati močna žena. Menda je v starem testamentu nekje zastavljeno vprašanje: »Kdo bo našel močno ženo?« Evo jo, Bože m°J. mojo mater!
>In nisem vas cerkljala. Sam veš, da ne' 0 kjer je veliko otrok, tam ni časa za e°rkljanje. Tam je treba delati. Treba si marsikaj pritrgati. Treba veliko Potrpeti.
Ne samo materi, tudi otrokom. Res je blagoslov božji veliko otrok. Enega je pa težko prav vzgojiti. Poglej sosedove. Vse jim bo zapravil, ker mu ni bilo nikoli treba trpeti za kruhek, nikoli se premagati in nikoli tepe« biti. Pa še dušo bo zgubil, če bo tako do konca. Bog nas varuj.«
»Poglej, Polde, rad sem vas imela, vseh enajst. Najrajši takrat, kadar sem največ delala in trpela za vas. Bog pa je blagoslovil moje trpljenje in mojo molitev. Nikdo izmed vas se ni zgubil.« Rahlo je položila svojo raskavo in modrikasto prepleteno roko na mojo ramo — samo ob moji poroki je storila tako. V očeh ji je ugasnil angelj z mečem. In zopet sta se zasvetili v njih dve
morji ljubezni in dobrote.
* * #
To je prava slovenska mati. Ki vzdržuje narod, da ne umre. Ki ga vzgaja, da ne propade. Ki mu daje duševno rast in moč, da bo mogel kaj pomeniti. V vsem svojem trpljenju in delu in siromaštvu je vžila več pravega veselja in resnične ljubezni kot sto slavnih žen, ki jim po listih pišejo življenjepise. Samo ta mati bo rešila slovenski narod. Kadar bo umrla ta, bo umrl slovenski narod.
* * *
Nekje sem bil nekoč na materinski proslavi. Bilo je razkošno. Govorile in v prvih vrstah so sedele odlične žene. V svili. V izbranih besedah so proslavljale mater in narod. Kako moramo spoštovati mater in kako moramo z žrtvami delati za narod. Šel sem z očmi od ene do druge. Samo ena med njimi je imela pet otrok, od drugih nobena čez dva, pa niso bile baš mlado. Moj Bog, koliko ostudne hinavščine je na svetu in kako velika svetnica je moja mati. P. A.
Hranilnica na Jesenicah
v župnišču najvarnejše hrani
Vaš denar
Uraduje vsak delavnik od 8,—12. in 14,—17,, v nedeljo od 15.—17. ure.
Poravnajte naročnino!
V ruskih jetah.
(Konec.)
Ko sem bival v omenjenem zaporu, sem prišel v dotiko s 15 osebami, od katerih so poslali boljševiki s streli več kot tretjino na drugi svet.
Tudi tuji državljani izginjajo.
Pozneje so me prepeljali v zapore v Ljubjanko, kjer sem ostal deset dni. Nekega večera so me čekisti odvedli k fotografu. Pot do tja je vodila skozi jetniško vežo mimo jetniškega poveljništva. Ko sem šel skozi vrata, sem zaslišal strašno vpitje in klicanje na pomoč. Ustavil sem se. Zapazil sem, kako je enooki predstojnik jetnišnice, eden najbolj krvoločnih rabljev davil na tleh ležečega moža. Okrog je stalo več čekistov, ki so s svojimi postavami skrivali žrtev. Dobro sem videl dvignjeno roko, ovito z modrobelordečo obvezo. Barve francoske trobojnice! Tedaj me je sunil stražnik v hrbet, češ: »Naprej, marš, drugače streljam!« Ko sem napravil korak dalje, je na tleh ležeča žrtev obupno vzkričala v francoščini: »Ah, vi rablji! Vi morilci!« — Ko sem se črez deset minut vračal po isti poti, je bilo vse tiho in vrata so bila zaprta. Kdo je bil ta nesrečnež? Kaj so naredili? Kaj so naredili z njim? Ali je francosko poslaništvo kaj slutilo o vsem tem? Ne vem. Znano mi pa je, da se je vse to resnično dogodilo med 10. in 14. oktobrom leta 1925. v ljub-janskih zaporih.
Inozemci ne zvedo resnice,
Neko noč sem bil s 40 jetniki pripeljan v zapore v Butiriko. Tu sem ostal šest mesecev in sem imel priliko spoznati vse prostore in prostorčke. So gotove celice, lepo urejene, ki služijo kot pesek v oči inozemcem, kadar hočejo boljševiki pokazati, kako je vse lepo človekoljubno v njihovih ječah. Prostori, kjer se gode dan na dan grozovita mučenja in umori, pa seveda ostanejo tujcu brezpogojno zakriti.
Jetniške sobe imajo prostora za 25 in deloma sa 80 oseb, vendar to število običajno prekoračijo. Pred vrati stoji na častnem mestu železna posoda s pokrovom. Tja spuste jetnike trikrat na dan, da vsak
1«
Stev. 12
NOVEGA
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela ,Union4.
Obrekovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
v petih minutah opravi potrebo. Jetniki leže na lesenih deskah. Za umivanji dobe vsi prebivalci ene »sobe« vsak dan le dva vrča tople vode. Vsak jetnik prejme zjutraj tenak košček kruha, opoldne nekoliko po gnilobi smrdeče zeljnate juhe in zvečer malo vodene kaše. Vsi jedo iz ene sklede kakor vedo in znajo. Zakaj žlic in kozarcev ni. Le redki imajo lastni jedilni pribor.
Večina pa hlasta hrano po pasje.
Najstrašnejše pri vsem je še to, da je med jetniki mnogo spolno bolnih in je torej strašna okužba neizbežna.
Jetniške celice so nesnažne. Mrčes nas je žrl dobesedno noč in dan, čeprav smo golazen cele dneve uničevali. Deske, kjer smo ležali, so bile
krvavordeče in gosto posejane s pokon-čanim mrčesom.
Le vsak mesec enkrat je prišel kdo iz bližnje bolnice in je bežno poškropil deske s karbolno kislino.
Največ inozemcev umre za mrtvoudom.
Bolnišnica (Iazaret) je prostor, v katerem spravljajo boljševiki na drugi svet nevrečne inozemce, ki čakajo v bolnici na povratek v svojo domovino ali pa na izmenjavo z boljševiki, zaprtimi v kaki tuji državi. Na tako izmenjavo sta čakala takrat dva letonska državljana. Pa je nista dočakala, ker sta »preveč vedela«. Nekega dne je vodstvo bolnišnice javilo, da je oba Letonca zadela »srčna kap«. — Z enim izmed njih sva bila dobra prijatelja. Mož se je silno veselil, kdaj se vrne v svojo domovino. Njegova smrt je bila skrivnostna. »Mrtvoud« ga je namreč zadel kmalu potem, ko je jedel ribje konzerve. Sploh je »mrtvoud« v naši ječi prišla čisto v modo. V dobi mojega bivanja tamkaj je enajst mojih tovarišev zadel tak uraden mrtvoud in čudno: vedno nekaj časa potem, ko so jedli ribje konzerve. Koliko jetnikov je umrlo za mrtvoudom, ne morem povedati, toda ljudje, ki so živi prišli iz lazareta, so pravili, da je vsak dan koga zadel mrtvoud. Raditega se jetniki v bolezni sploh ne obračajo na jetni-škega zdravnika, ker se boje, da bodo v njem dobili ne zdravnika, temveč rablja.
Z našo UMETNO
mošiovo esenc® ..raosttn"
al lahko vsakilo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domafo pijnCo. fcna 1 stekV nloi za 15(1 litrov Din 30'-. no pošti Dlu 50 -. Dobi so samo v drocrcriil A. Kane sinovi. Liiih-Ijanii in drogoriji NVottrom liasl. m. Krnic. Marl-lior, Cosposka ulica 3.1.
2«
DOM O L j U B
H A i I C
»i m min«— iiniia>iiiiinimnin~Tn----------
»Domoljuba« bomo začeli ustavljati s
prihodnjo številko onim, ki niso še poravnali naročnine. Zato najuljudneje prosimo zamudnike, naj pohite.
d Prc vzvišen i gospod knezoškof dr. A. B. Jeglič je nedavno na stopnjicah padel in se nekoliko pretresel. Na nasvet zdravnikov je moral v posteljo in sploh čimbolj mirovati. Poslednje dni pa se mu je zdravje, hvala Bogu, zelo izboljšalo. Vsi Slovenci žele, da bi prevzvišeni čimprej popolnoma ozdravil.
d Proti preganjanju ruskih kristjanov. Dne 11. marca t. 1. se je vršilo v Ljubljani veliko zborovanje, na katerem so govoriti med drugimi tudi vseučiliški profesor pre-lat dr. Franc Grivec in vseučiliški profesor Aleksander Maklecov. Zapetih je bilo tudi več ruskih cerkvenih pesmi. Na koncu je bila sprejeta soglasno in z velikim navdušenjem resolucija, v kateri se ostro obsojajo komunistična grozodejstva v Rusiji in se izreka sočustvovanje z ubogim, preganjanim narodom.
Podobno odločno resolucijo proti preganjanju vere v sovjetski Rusiji so sprejeli zborovalci tudi 16. marca na veličastnem shodu v Belgradu. Manifestacije sta se med drugimi udeležila papeški nuncij Pellegri-netti in belgrajski nadškof dr. Rodič. Tudi v Belgradu je bil glavni govornik katoliški duhovnik in vseuč. profesor dr. Grivec.
d 50 let je dopolnil na god sv. Tomaža Akvinca zaslužni slovenski profesor dr. Iv. Grafenauer. Še mnogo blagoslovljenih let!
d Pozor! Na Štajerskem so orožniki prijeli elegantno oblečenega gospoda, ki je hodil od vasi do vasi ter obljubljal dekletom dobre službe v Južni Srbiji. Pri drugih se je ženil, dasi je pri zaslišanju priznal, da je oženjen. Domneva se, da spravlja dekleta v sramotne hiše, od koder jim ni mogoče več pobegniti. Pravijo, da še veliko takih gospodov iz južnih krajev hodi po Sloveniji. Matere, pokažite jim pot, nreden prestopijo prag vaše hiše!
d Pametna odredba. Neredko se je dogajalo v zadnjem času, da so v isti zadevi prihajale k banom mnogoštevilna odposlanstva, kar je bilo zvezano z denarnimi žrtvami, pa tudi z izgubo dragocenega časa. Zdaj je g. ban savske banovine odredil, da v bodeče ne sme nobena deputacija šteti več kot pet oseb.
d Katoliška stolnica v Belgradu. V Belgradu je sedaj okrog 40.000 katoličanov in tri katoliške hiše božje. V kratkem hočejo sezidati v prestolnem mestu Jugoslavije tudi veličastno stolno cerkev, ki bo stala 15 milijonov dinarjev. V ta namen je uprava mesta Belgrada darovala škofiji potreben svet v bližini belgrajskega kolodvora. Za novo cerkev je izročil škofu Rodiču večjo vsoto tudi Nj. Vel. kralj Aleksander.
d Odlikovana Slovenka. Da se določi izbira najboljših plemen perutnine za po-edtne pokrajine, je minister poljedelstva meseca septembra razpisal natečaj z na-
grado 5000 Din za onega, ki bo prvi po objavi tega natečaja pripeljal na tržišče sveža jajca, z natančnim datumom, imenom pro-izvodnika itd. Kot kontrolni dan je bil določen 4. januar t. 1. Tega dne so posebne komisije pregledale pripeljana jajca na trgih in na podlagi ugotovitev je bila priso-jena nagrada ge. Malvini Golobovi, perut-ninarki v Lesnem Brdu, občina Horjul, okr. Ljubljana. Zato jo bila nagrada v znesku 5000 Din izročena ge. Golobovi. Minister poljedelstva bo razpisal še en natečaj /, denarno nagrado za prodajo najboljših svežih jajc.
d Društvo za izvoz kmetijskih i>ri<lel-kov. Dne 10. marca se je vršila v Belgradu na poziv ministra trgovine g. Demetroviča konferenca izvoznikov naših kmetijskih pridelkov. Na zborovanje so došli tudi zastopniki zadružništva. Razpravljali so o osnovanju organizacije, ki bi po sedanjem položaju na svetovnih tržiščih in z ozirora na nevarno padanje cen žitaricam našla najboljšo pot za poljedelca. Naloga tega društva bi bila, postaviti naš izvoz na čisto narodno-državno podlago. Naši proizvajalci in izvozniki naj nastopijo na inozemskih tržiščih pod svojim imenom in izvažajo svoje pridelke pod našim imenom na svetovna tržišča ter s tem dosežejo dober glas za naše proizvode in poleg tega preprečijo, da bi neodgovorni špekulanti kvarili dober glas naših pridelkov. Seveda bodo morali biti naši proizvodi popolni, pripravljeni in izdelani tako, kakor jih zahteva inozemski trg. Kapital bi dala na razpolago država, deloma pa bi prispevali tudi izvozniki in zadružne zveze, ki bi imele v upravi društva svoje zastopnike.
d Dajte delavcem poštenega kruha. Rudniško ravnateljstvo v Kočevju še vedno ni začelo z rednim delom. Praznuje se poleg nedelje še vedno v ponedeljek. Ta čas je za delavstvo najbolj usoden, ker si ne more dobiti nikjer primernega zaslužka, Kakor smo čuli, nameravajo rudnik zapustiti še ostali Ličani, ki jih je na rudniku še okrog 20. Ličani gredo raje domov, kakor da bi za te dinarje, ki jih zaslužijo tedensko na rudniku, stradali. Samo naš delavec je privezan na rudnik, ker ima družino in marsikateri že preko dvajset let trdega dela ...
d Po 15 letih se je oglasil i« Sibirije vojni ujetnik Jožef Pečovnik iz Šmiklavža pri Slovenjgradcu. Od njega je došlo « tretje pismo, ki ga je pisal g. župniku v Šmiklavžu in s katerim potrjuje prejem
Velika noč se bliža!
Pojdite vsi, ki sle potrebni nove obleke, v Trebnje k Ivanu A. Grosek-u; v njegovi ljudski trgovini boste postrežem z najboljšim blagom za obleke v poljubni izbiri. Novosti Gotove obleke po nain0' vejšem kroju ali pa po lastnem okusu. Cene bodo tako ugodne, da bo zadovoljnost splošna! Stalno imam na zalogi poleg raznovrstnega blaga sei umetna gnojila, cement, železo, orodje, posodo, steklo za gostilničarje, kislo vodo, strešno in zidno opeko'
župnikovega pisma. Pripravljeno je vse potrebno za ujetnikovo vrnitev v Jugoslavijo.
d Domov si želi. V Rumi v Sremu živita roditelja, katerih sin Andrej Dominik j(. odšel i. 1014 na rusko bojišče, a se ni vrnil. Domači so ga že 15 let objokovali za mrtvega. Te dni sta pa dobila oče in mati iz Vule Darisovke v Rusiji pismo in v njem fotografijo svojega sina, o katerem sla mislila, da ga na tem svetu ne bosta več videla. Sin jima piše, da je že neštetokrat poslal svojim staršem pisma, da pa doslej niti na eno ni dobil odgovora. Kljub temu pa ne odneha, pravi v pismu, ker eno pismo bo slednič vendarle doseglo starše. To poslednje pismo je starše res doseglo in jim sporočilo med drugim tudi to, da se sinu Andreju sicer dobro godi, da je kmet, posestnik hiše in polja, da pa bi ce vendarle rad vrnil v domovino. Zato prosi starše, naj mu pošljejo njpgove dokumente v Rusijo, da se bo mogel vrniti domov v Srem k ljubim staršem.
d Važna pridobitev za delavstvo. V Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bila pretekli teden podpisana pogodba, s katero preide kopališče Laško pri Celju y vso premičnino in nepremično imovino v last delavskega zavarovanja. Minister g. dr. Drinkovič je pred nekaterimi dnevi po daljših razgovorih z ljubljanskim komisarjem g. Mihaelom Krekom odobril vse tozadevne sklepe. Delavsko zavarovanje v naši državi je dobilo s tem prvo kopališče v svojo last.
d Proračun savske banovine t:a leto 1930 je finančni minister odobril in stopi v veljavo dne 1. aprila. Proračun znaša skupaj 149,454.000 Din. Za zgradbo novih cesi je predvidena vsota 24 in pol milj. Din. Za šolske potrebe 18 milj., za zaščito poplav 4 milj., za osebne izdatke 18 in pol milj. dinarjev. Redni dohodki banovine znašajo 110 milj. dinarjev, država bo pa za skupne posle dovolila v banskem proračunu 40 milijonov dinarjev.
d Kako se je porušila dvonadstropna hiša. V vasi Tribunj blizu Splita se je podrla dvonadstropna hiša, last nekega Simona Gašpiča. Hiša je bila zelo slabo zidana in ker je bila že stara in v slabem stanju, je že davno grozila nevarnost, da se podere, vendar pa se njeni prebivalci za to niso nič kaj zmenili. Usodnega dne so se vsi prebivalci nahajali v hiši. Ko so pa čutili, da se nekaj trese, so pobegnili vsi na prosto, razen 70 letne starke Ane Gaš-l'ič, ki je hotela še vzeti nekaj obleke, da bi se oblekla. Ali na stopnicah jo je zasulo kamenje in les, ki se je vsulo s strehe na stopnice in starici razbilo glavo. Drugi del hiše se je podrl na hlev in zasul dve mezga, osla in ovce. Skupna škoda znaša okoli 40.000 Din. Oblasti so uvedle preiskavo, Wo je kriv te nesreče.
d šušmarstvo in obrt. V zvezi z dopisom Proti šušmarstvu«, ki ga je Domoljub dobil nekje z dežele in ga priobčil v št. 10, smo prejeli nekaj novih dopisov deloma v obrambo pravilno prijavljene obrti, deloma v zagovor tistih najubožnejših kmetov, ki si se postrani zaslužijo kak krajcar s tem, da komu kaj popravijo. Ker obe strani zelo spretno zagovarjata vsaka svoje stališče in 1)1 s tem nastal prepir, ki bi brez dvom«
končno ostal neodločen, smo vse nadaljnje tozadevne dopise položili v predal.
Uredništvo.
d Preveč plesa, kina in še marsičesa. V sarajevski ženski gimnaziji je bilo na kcncu drugega tromesečja 746 učenk, izdelalo jih je 402, padlo 332, neizprašanih radi bolezni je bilo 12.
d Dražba kož divjadi bo dne 25. marca t. 1. v prostorih velesejma v Ljubljani. Vsi, ki so v posestih divjih kož in jih žele ugodno vnovčiti, naj svoje - blago takoj, najdelj pa do 23. t. m. pošljejo na naslov »Divja koža« v Ljubljani, velesejem. Ta dražba bo zadnja v tekočem letu in naj lovci nikar ne zamude te ugodne priložnosti.
d 122 let je dočakal. Te dni je v Ku-manovem umrl Petruš Zdravkovie v starosti 122 let. Zbolel je šele dva dni pred smrtjo. Na smrtno uro je dal poklicati k sebi svojega 70 letnega sina, mu podelil očetovski blagoslov in obilo očetovskih navodil za življenje. Z Zdravkovičem je umrl najstarejši mož v Srbiji in najbrž tudi v vsej državi.
d Z aeroplani nad ribe. Ministrstvo vojne in mornarice je dovolilo, da se porabijo vojaška vodna letala v službi ribolova ob naši obali. Hidroplani bodo opravljali ob vsej jugoslovanski jadranski obali poročevalno službo o gibanju velikih ribjih množic in bedo obvestili o tem premikanju najbližje pomorske ali pristaniške urade. Ti uradi zopet bodo poslali poročila vsem krajem, ki se pečajo z ribolovom. Na ta način so dosegli že dobre uspehe; še lepših zaključkov pričakujejo za april, ko se bo pričelo veliko potovanje ribjih množic.
d 160 dijakov je bilo izključenih na koncu drugega tromesečja iz zagrebških srednjih šol. Koliko iz ljubljanskih?
d Profesorski zbor na gimnaziji v Beli cerkvi je strogo prepovedal vsem dijakom in dijakinjam obisk kinematografa. Kdor ne bo ubogal in bo zasačen, bo prejel prvič ukor profesorskega zbora, pri drugi kršitvi predmetnega sklepa profesorskega zbora pa bosta dijak oziroma dijakinja brezobzirno izključena iz zavoda.
d Neverjetna surovost. Te dni se je zagovarjal pred ljubljanskim sodiščem neki Možck Ignacij radi raznih tatvin. Ko mu je predsednik g. Kralj razglasil obsodbo štiri leta težke ječe in oddajo v prisilno delavnico je začel nad sodniki vpiti: Za vas sem se v vojni matral, proklete barabe! Senatnemu predsedniku je vrgel v obraz: Ti si za prisilno delavnico, prokleta baraba!« Državni tožilec je zahteval, naj senat obtoženca takoj obsodi za te žalitve. Ker pa je bil žaljen senat in njegov predsednik, se je sodba o tem odložila, ker žaljeni ne more biti istočasno sodnik. Možek ni hotel sprejeti kazni in je trdo zavpil: i Pojdimo! Ne sprejmem! Proklete barabe!«: — Možek se bo za svoj surovi nastop pred sodniki še britko kesal.
d Ne ve se še, kaj pride. Poroča se nam: Nabiral sem prispevke za cerkvico sv. Kozma in Damijana. Pa pridem k nekemu boljšemu gospodu, ki mi pa pokaže vrata z besedami: ne rabim ne zdravja, ne miloščine. Ali se ne pravi to predrzno v
Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje
volne in svile
idealno sredstvo
božje dobrote grešiti? Kako versko brez* barvni časopisi posurovijo človeka!
d Nepretrgoma 55 let gostilničar. V Slovenskih Konjicah je 13. marca obahajl g. Andrej S u 11 e r , posestnik in gostilničar, 55. leto svojega nepretrganega poslovanja gostilniške obrti. G. Sutter je bil vedno vseskozi odkritega značaja, soliden in korekten v vsakem oziru ter se kljub svoji visoki starosti 82 let počuti še vedno telesno in duševno svež in zdrav.
d Zveza Slovenije z morjem. Pod navedenim naslovom prinaša list sledeče: V zadnjem času je vprašanje zveze Slovenije z morjem začelo javnost živahneje. Živ-ljenski interesi slovenskega gospodarstva zahtevajo, da pride čimprej do te zveze. Za rešitev te zadeve je bilo izdelanih že 19 načrtov in to že v prvih letih po svetovni vojni, kar nam baš dokazuje važnost tega vprašanja. Izmed vseh načrtov se je najbolj odlikoval načrt našega priznanega strokovnjaka ing. Maksa Klodiča. Po njegovem načrtu se naj bi cela Slovenija na mah zvezala z morjem. Njegova misel obsega zvezo iz Kočevja na Vrbovsko s priključkom iz Črnomlja in zgraditev železnice Št. Janž—Sevnica, tako da bi bili zvezani z morjem obe slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Kakor doznavamo, je skoro gotovo, da se začne letos z gradbo proge Št. Janž—Sevnica, ki je dolga 12 km- Ta proga je sprejeta v prvo skupino železnic, ki se imajo zgraditi po načrtu iz leta 1927. V istem načrtu in istotako v prvi skupini je tudi omenjena že uzakonjena proga iz Kočevja na Vrbovsko. Pravilno bi torej bilo, da se čimprej začne z deli tudi na tej progi. — Pomisliti je namreč treba, da je pot od Ljubljane do Sušaka po našem ozemlju dolga 330 km, torej še enkrat tako dolga, kakor v Trst. Po Klodičevi progi bi se pa skrajšala pot od Ljubljane do Sušaka
Ol
za celih 110 km, tako da bi trajala pot iz Ljubljane na Sušak z brzovlakom komaj 5 in pol ure. Ker se naša trgovska mornarica uspešno razvija, bi bilo tem bolj želeti, da se Sloveniji čimpreje otvori pot do morja po lastni zemlji in tako omogoči še večji razmah našemu pomorstvu. — Klo-dičev načrt je pa tudi važen radi tega, ker predstavlja obenem dobro zvezo Slovenije s Splitom, kajti tudi zveza s Splitom bo za 110 km krajša.
d V blatu. Ravnateljstvo mestne policije v Velikem Bečkereku je pozvalo vse gostilničarje, da naj odpuste iz službe vse natakarice, pevke in blagajničarke v treh dneh, sicer jih bo policija s silo odvedla na pristojna mesta. Ta korak utemeljuje policija s tem, da je bilo pri zadnjem zdravniškem pregledu teh nastavljenk med 30 spolno bolnih 20.
d Žalostno število. V Subotici živi nad 5000 ljudi v divjem zakonu.
d Na nesrečnem parobrodu »Daksa«, ki se je potopil 26. januarja ob portugalski obali, je bil tudi Slovenec France Janže-kovič iz Mezgovca pri Ptuju. Ker se je imenovana ladja vračala vsake tri mesece v Split, slovo od domačih ni bilo pretežko. Preden je odplula »Daksa« iz pristanišča Vranjic, je rekel France svojemu očetu: »Z Bogom! Potolaži mi mater, da ne bo preveč jokala. V treh mesecih se spet vidimo.« Pa se nista. Dne 26. januarja, na god Francetove matere, se je »Daksa« potopila in France z njo.
d Rcinanje k sv. Ilemi na Krki. Podpisani vcjdja tega starodavnega romanja vabi k priglasitvi k romanju radi skupnega potnega lista. Romanje se bo vršilo v dneh od 14. do 17. maja t. 1. Vsak, ki se priglasi, naj navede: priimek in ime, ime očeta, rojstni dan in leto, kraj in občino bivališča. Priglasitev naj se zvrši zanesljivo do Velike noči. Kdor bere to vabilo^ naj opozori druge. Vse priglasitve se pošljejo na: Žup-ni urad Javorje, p. Poljane nad Šk. Lcko. — Zupane Janez, vodja romanja.
d Proti komitašem. Preteklo nedeljo so se v južnosrbskih mestih Bitolju, Skcp-1,'u, Stipu in Ohridu vršila velika protestna zborovanja proti razbojniškim vpadom na naše kraje in ljudi.
d Nov velik kolodvor bodo zgradili v Dubrovniku. Stal bo štiri milijone, oprema pa še en milijon posebej.
d Koruzo zopet lahko izvažamo v Španijo, in sicer od 25. marca dalje. Naše zaloge so še velike.
d Slovenski hotelirji prirede začetkom maja poučno potovanje v Švico, ki bo trajalo 12 dni in stalo 4590 Din za osebo.
d Promet v jugoslovanskih pristaniščih stalno raste. Tako je izkazoval n. pr. Split 1913. leta 1,820.000 ton, v letih 1926. do 1929. pa 2,040.000, 2,300.000, 2 milijona 850 tisoč ton.
Gramofone vr.st. »»»ravna.
uiotiiuiuiie obnovi. Izvršuje vsa
v precizno mehaniko spadajoča dela. strokovno in najcenejše
.GRAFIKON' A. RASBER6ER
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA ŠT. 34
Vsak del kolesja v zalogi ozir. se izgotovi v naši špecijalni delavnici za precizno mehaniko
d V Prevaljah je umrl po težki bolezni 13. marca tamošnji župnik gosp. Franc Božič. Naj počiva v miru!
d Umrla je v celjski bolnišnici 13. t, m. dobra žena in zlata mamica 10 nepreskrbljenih otrok. Prišla je v operacijo, katere pa ni prestala, na operacijski mizi je izdihnila. 2ena posestnika iz Lokavca pri Rimskih Toplicah Marija Goiišek. Bila je vedno veselega značaja in daleč priljubljena in spoštovana. Naj ji sveti večna luč!
d Umrl je v Vranji peči nad Kamnikom Erdani Franc (Ovetovec) v 70. letu starosti. Pokojni je bil vzor krščanskega družinskega očeta, miroljuben in dobrohoten. Večno mu plačilo!
d Smrtno se jc ponesrečil v jami že lezne rude v Franciji Jožef Kovačič, doma iz Gorice pri Rajbenburgu.
d Smrtno se je ponesrečil v soboto 15. t. m. v Sromljah pri Brežicah 39 letni posestnik na Volčjem, Butkovič Anton. — Nanj je padel voz vinogradniškega kolja in mu zlomil prsni koš. Par minut potem ko je bil previden s sv. zakramenti, je umrl. Zapušča ženo in dva otroka. Bil je zgleden mož. Naj mu sveti večna luč!
d S češnje je padla poseslnikova žena Povše Ana iz Zagrada pri Škocijanu in se nevarno poškodovala.
„Kres",
list slovenskih fantov je izšel ter se je začel razpošiljati. Obsega 32 strani. Stane na leto (12 številk) 25 dinarjev ter se naroča: Uprava »Kresa«, Ljudski dom,' Ljubljana.
d Nenadoma je izbruhnil požar v žeb-ljarski zadrugi v Kropi. Zgorela je izdelo-valnica zabojev in poleg nahajajoče se skladišče lesa. Škode okrog 150.000 Din.
d Več sto vagonov žita in moke je z mlinom vred zgorelo v Irigu pri Rumi. Škoda gre v milijone.
d Vreča z denarjem najdena. Zadnjič smo poročali, da sta poštnega sla v Murski Soboti Janeza Horvata v gozdu pri Prosen-jakovcih napadla dva maskirana bandita in sta mu vzela poštno vrečo s 26.300 Din. O zadevi se je vodila zelo obsežna preiskava.
Stvar še ni pojasnjena popolnoma, kljub temu pft je ukradena vreča z denarjem vred najdena. Našli so jo v istem gozdu. Skrita je bila pri nekem drevesu. Kdo je položil denar k drevesu, bo treba še do-gnati.
d Pri zadnjem bombnem napadu bolgarskih komitaŠev v Strumici sta bila ranjena tudi dva Slovenca, geometra Bcgcmir Vrtnik iz Maribora in Franjo Kovač iz So-dražice, uslužbenca pri lamošnjem katastrskem oddelku. Usodni trenutek sta tudi onadva bila v kavarni, kamor je bila vržena bomba.
d Med prepirom je bil zaboden na Brezjah pri Radovljici Lovrenc Plemelj. Je že podlegel ranam.
d Alkohol. Trije pijani fantje iz Moravč pri Ljutomeru so na potu proli domu prerezali sapnik Francu Čušu iz St. Lovrenca v ptujskem okraju. 20 letni fant je na mestu izdihnil.
d Žnideišič, Naš panj. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Pojasnjeno s 107 podobami. Cena nevezani knjigi Din 35.—. Vezani Din 40.—. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Vsebina je sledeča: 1. Bistvo Gerstungove teorije. 2. Albertijev listovni panj. 3. Orodje, stroji in druge priprave. 4. Kako opravljamo razna dela v panju. 5. Vzgoja maiic. 6. Kako jemljemo in tečimo med. 7. čiščenje, shranjevanje in prodaja medu. 8. Prevažanje na pašo. 9. Čebelnjak. 10. Preseljevanje čebel iz kranjičev na premično salje. 11. Pridobivanje medu iz kranjičev. 12. Pridobivanje medu v satju. Dodatek: Najvažnejše čebelarske resnice. — Knjigo priporočamo.
Pri pokvarjenem želodcu, vnetju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef«-gren-čice zanesljive, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josel«-voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josci«-grenčica se dobiva: v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Delo v gospodinjstvu je naporno. Olajšajte si ga! Kako, to Vam pove današnji oglas lerpentinovega mila Gazela,
je že v teku in opozarjamo naše cenj. odjemalce, da ne zamude ugodnega nakupa najnovejših spomladanskih čevljev po tovarniški ceni. Oglejte si našo ogromno zalogo, nakup neobvezen-
od Din 40'— do 5y-
0TR0ŠKI v raznih barvah in lak
ŽENSKI črni ali rujavi.....
ŽENSKI na špango, komb. usnje . ŽENSKI razni, moderna oblika .
M0 KI polčevlji, črni......
MOjjKI polčevlji, rujavi in komb, M0SKI razni, moderna oblika . .
Poleg teh pa še razne druge vrste po najni/.p ceni. izcieiava gojzerc po švicarskem tipu. tudi po meri. Vse to Vam je možna nuditi samo naSa
DETAJLNA TRGOVINA S ČEVLJI
tovarna CarI Pollak d. d. v Ljubljani nra Dunajski cesti SI. 3 3 na dvoriseu
„ 100 - „	120-—
„ 150— „	170-—
180'- „	180-—
140— „	160-—
„ 150 - „	180 —
170— „	190 —
štev. 12
POMOLJUB
PO SVETU
hraimmimfr"""""! hmihh iiihiiii1ihhhii lllllll ii huvrramsk?^w
epši zobje
SARGOV
KALODONT
Katoliška ccrkfv.
s Papež o vzgojni dolžnosti staršev. Te dni je sprejel sv. Oče v avdienci rimske postne pridigarje. Pri tej priliki je imel papež daljši nagovor, s katerim se je dotaknil dveh velikih napak sedanjega časa. Zlasti je sv. Oče omenjal pomanjkljivo vzgojo v domači hiši in je odločno povdar-jal veliko dolžnost staršev, da vzgajajo in odločilno nadzorujejo vzgojo svojih otrok.
s Razno. Umrli kardinal Merry del Val je zapustil vse svoje imetje potrebnim mi-sijoncm, le sedanjemu papežu Piju XI. je zapustil križec, ki ga je kardinal Merry del Val prejel od sv. Očeta Leona XIII. Glede groba je izrazil umrli kardinal željo, naj ga po možnosti pokopljejo poleg grobnice papeža Pija X., ki mu je bil kardinal Merry del Val državni tajnik. — Od 63 milijonov Nemcev v Nemčiji je več kot 20 milijonov katoličanov.
Italija.
s Razno. Videmski kvestor je odredil, da se v postnem času ne bodo izdajala dovoljenja za javne plese. — V goriški pokrajini se je v februarju rodilo 384 otrok, umrl pa 201 prebivalec. — V Lokovcu je umrl 871etni Štefan Podgcmik. — V Livek je došel iz Solkana novi dušni pastir gosp. Martinčič. — Požar je uničil hišo posestnika Vrtovca Franceta iz Šmarij. V tej vasi je umrl najstarejši mož v fari g. Vodopivec Anton. — V Gorenji Branici je gorelo pri vdovi Štemberger. — Umrl je SOletni Josip Benko iz Čehovinov. — V Vel. Žabljali je praznoval OOletnico življenja Anton Kodrič. — Na Vrabčah so imeli po 31 letih sveti misijon. — Kap je zadela čevljarskega obrtnika Ludovika Mužica v Mirnu. — V Plis-kovici na Krasu je preminul posestnik Al. Šuc. _ Smrtno se je ponesrečil pri eksploziji nekega kotla v Divači železničar Škri-njar Kari. — V Repentabru je odšel na drugi svet Anton Ravbar. — V Idriji so imeli tridnevne duhovne vaje za fante in mcže. — K večnemu počitku so spremili 631etno vdovo Marijo Podobnikovo, mater kavarriarja v Idriji.
Drobne novice.
40% delavcev je brez dela pri stavbni industriji Ameriških združenih držav.
Obrestno mero so znižale angleška, švedska, danska in nizozemska državna banka.
Do krvi so se stepli v švicarskem parlamentu socialdemokratje s komunisti.
Pri občinskih volitvah v Romuniji je dobila vlada 70%, opozicija pa 30% vseh glasov.
9755 m visoko v zrak se je dvignila ameriška letalka Ellinor Smith.
Španski denar (pezeta) izgublja na
vrednosti.
Mac Donaldora angleška vlada je do-bda v parlamentu že par nezaupnic.
7834 zdravnikov je v Avstriji; od teh 4500 na Dunaju.
Novi protesti proti preganjanju kristjanov v Rusiji so došli iz Avstrije, Poljske :n Češkoslovaške.
Na Dunaju in v bližnji okolici je 2330 advokatov.
Ni pravično, če kdo prejema Domoljuba in ga ne plača. Kdor kaj jemlje, je v vesii dolžan poravnali. Tudi lastništvo lista mora sproti poravnavati svoje račune v tiskarni in redno plačevati svoje uradništvo. Prosimo zamudnike, naj ne čakajo.
68 milijonov kg pomaranč so pojedli v preteklem letu Holandci; 51 na osebo.
Očala nosi na Angleškem okrog 40% vsega prebivalstva. V Nemčiji je še slabše.
23 milijonov raznih ur so razposldi Švicarju v letu 1929. po vsem svetu.
V dveh letih mora biti pet milijonov žensk izvežbanih v orožju, pravijo ruski boljševiki.
Pri otroški kino predstavi na Koreji (Japonska) je zgorelo od 134 navzočih šo-larčkov 104.
Vedno večji krog zavzemajo kmečki nemiri v Ukrajini.
Službe božje za preganjano krščanstvo v Rusiji so se vršile preteklo nedeljo po vseh angleških cerkvah.
V najkrajšem času bomo prisiljeni usia-viii list tistim, kaleri še niso poravnali naročnine. Prosimo, da to store čimpreje, da ne bo nepolrebnega dela, pisarjenja in zamer.
Manevriranje mladine z republiko bo dalo Španiji najbrže zopet diktaturo.
Prvi ciganski časopis »Romany Sorja« je izšel v ruski Moskvi.
36 svatov Vi ženinom in nevesto je utonilo v nekem jezeru na Poljskem, ko so se peljali čez led, ki se jim je udri.
12 milijonov raznih narodnih manjšin je na Poljskem, ki ima vsega 29 milijonov prebivalcev.
3 milijone nepismenih od 10. leta dalje je še vedno na Poljskem.
Bolgarski parlament je soglasno potrdil zadnji jugoslovansko-bolgarski sporazum.
Oborožen odpor je izbruhnil proti komunističnemu gospodarstvu v ruskem Asarbejžanu.
Umrl je dolgoletni španski diktator Primo de Rivera.
643 km brez pristanka bo vozila neka nova lokomotiva, in sicer iz Londona v Glasgow
Radio.
Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra.
Četrtek 20. marca: 18.30 Severoslovenske narodne noše. 19 Srbohrvaščina. 19.30 Iz finančnega gospodarstva, 20 Koncert radio kvarteta. 21.30 Oporne arije v duetu in solo pojeta ga. Ribičeva in g. Gcstič, čl. nar. gled, 22,15 Koncert radio orkestra.
Petek, 21. marca: 18.30 Esperanto. 19 O japonski ženi predava Japonka ga, Skuškova. 19.30 Italijanščina. 20 Hugona Wolfa večer. Solospeve poje ga. SkerljMedvedova. 21 Propagandni koncert Gostilničarske pivovarne, d. d. v Laškem.
Sobota, 22. marca: 17 Koncert radio orkestra. 18 Predavane o Dalmaciji. 18.30 Nemščina. 19 Delavska ura. 20 Prenos iz Belgrada. 22.15 Pevski koncert okteta »Ljubljanskega zvona«.
Nedelja, 23. marca: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje: Dr. Ciril Potočnik, 10.20 Čebelarstvo. 11 Dopoldanski koncert. 15 Vzroki pasivnosti našega kmetovanja. 15.30 Pesem o zvonu, recitira g .Valo Bratina, 16 Reproducirana glasba. 16.30 Humoristično čtivo, pisatelj Mii-činslci. 17 Kuharjev šramel kvartet. 20 Večer viole s klavirjem. 21 Schubertov večer, izvaja radio orkester.
Ponedeljek, 24. marca: 18.30 Francoščina. 19 Zdravstveno predav. 19.30 Angleščina. 20 Koncert radio orkestra.
Torek, 26. marca: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.30 Živinozdravstvo, 11 Koncert radio kvarteta. 15 Materinski dan. 16,30 Reproducirana glasba. 17 Koncert radio orkestra. 20 Prenos iz Zagreba. 22.15 Lahka glasba.
Sreda, 27. marca: Opoldanski progratr. odpade. 18,30 Otroški kotiček. 19 Podobe iz slovenske literarne zgodovine. 19.30 Francoščina. 20 Klavirski večer g. Marjana Lipovška, 21 Koncert radio orkestra.
NAZNANILA.
n Prosvetno društvo v Retečah pri Šk. Loki uprizori 23. marca ob 15 igro v petih dejanjih »Žrtev spovedne molčečnosti«.
n Prosvetno društvo v Vel. Laščah priredi dne '30 marca ob 15. uri v dvorani Zadružnega doma dramo v treh dejanjih »Stilmondski župan«.
n Dramatični odsek Proatov. gas. društva v Bevkali gostuje v nedeljo, dne 23. marca ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu na Vrhniki z dramo F. S. Finžgaita »Razvalina življenja«.
n Tečaji duhovnih vaj za drugo četrtletje 1930. Za duhovnike: od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija. Za može: od 7. do 11. junija. Za mladeniče: od 3. do 7. maja, od 17. do 21. maja, od 28. maja do 1. junija. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v Domu do 6 zvečer prvega
5*
PO D 0 II 0 V I N I
h MciiSke doline.
Lepe šole ima Mežiška dolina. V Mežici najlepša, poleni v črni, v Prevaljah, v Guštanju in Kolljah. V teli se naši ljudje šolajo Prej v nemščini, sedaj v slovenščini; kmelovati pa skoraj nikjer, in kmetje iz Pece in izpod Urške in Smrekovca vidijo šolo lo ob nedeljah od zunaj. V šolali pa močno prevladujejo otroci rudarjev in kovačev.
Inteligence je dobila dosti s šolo, z uradi in podjetji Mežiška dolina, slovenske inteligence, ki je vzrastla v čisto drugih razmerah. Domačini so nezaupni do nje kot so bili prej nezaupni do nemške. Prinesla je seboj mestne nazore in običaje in močno poplitvila družabno in društveno življenje. Kdor je poznal pred vojno idealizem naših ljudi, se bo čudil, kam je la prišel. Mnogo ga je vzela vojna, mnogo pa tudi ta inteligenca, ki je holela ljudi vpreči v strankarski jarem. Le malo je izjem! Zato mrtvilo. V nobeni organizaciji ni pravega življenja in ljudi boli, ko vidijo, da so organizacije, ki so edine gojile slovensko mišljenje in katerih zasluga je deloma, da jo Mežiška dolina jugoslovanska, ravno od ljudi, ki žanjejo sadove tega dela, zaničevane.
Ko so še hodili živino pregledovat iz Celovca, je bila vedno slabo ocenjena, slabo je ocenjena tudi sedaj. Zakaj, le nekaj veleposestnikov v Guštanju in Kolljah iu Prevaljah se še briga, da bi povzdignili živinorejo, drugi so pa brez vse orientacije. Kot v kinu slike, rastejo načrti in se opuščajo, delajo so poizkusi in padajo; trajnega pa ni nič, ker ni nikogar, ki bi bil sposoben in bi imel zaupanje, da bi mogel delo spraviti v smolreno gibanje. Občinski kmetijski sosveti so bili v večini odvisni od močnejših delavskih skupili v odborih, kmetijske podružnice se po večini niso mogle uveljaviti. Vsak kmet zase, to je vse. Skupnosti pa nobene.
Ali bo bodočnost prinesla kako spremembo? Da šesttedenski kmetijski tečaj v Guštanju ni posrečen, ni čudno. Zakon o pospeševanju kmetijstva je bil šele oktobra razglašen, sreski referent šele decembra nastavljen; pole mpa zimski čas za Mežiško dolino ni primeren Je vendar gozdarstvo poglavitni vir dohodkov in pozimi vsak, ki le more, vozi les dan za dnevom. In lo utrudi. I)n tak kmet ni za šolo, je umevno. Zraven pa še imajo sosednje Kotlje kmetijsko nadaljevalno šolo, ki uspeva. Industrializiran kmet iz okolice industrije je pa navadno najmanj dostopen za šolo. Za take tečaje bo treba temeljite priprave in upoštevanje krajevnih razmer in potreb. Dohodki iz gozdov grejo h kra.u, nekdanja skromnost in priprostost je večinoma proč; zato izdatki izvanredno veliki. Treba bo torej novih dohodkov. Pogoji so dani samo v živinoreji: ne v poljedelstvu in ne v reji prešičev, V teh dvell panogah ne moremo tekmovati z žitorod-nimi kraji.
Ravno novi g. okrajni ekonom, ki je Korošec in torej pozna mišljenje in trpljenje naših ljudi in je prinesel seboj mehkobo Rožami, bo še najprej našel pot k našim kmetom, ki so bili vedno zanemarjeni. In ravno tu ob meji bi bilo še dvakrat nujno, da se dvigne kmet, ki ne bo v ničemer zn avstrijskim, ker narodna zavest se ne da izsiliti, ampak mora imeli svojo podlago v zavesti, da sem v državi, ki skrbi za me. kjer sam ne moreni.
M. Planinšek: Izza predpiKtnih teilnov.
(Sv. Jurij ob južni žel.)
Zn n a ni i je presneli pralpusliii čas. Tudi v našem kraju smo bili večkrat veseli, za to nam je priča izredno veliko porok. Z veseljem so vstopali, večinoma samo mladi ljudi>, v zakonski slan. Vsem
—....... m ■iiiiiin ■ i "—	m, i m..... inimr
dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Ako bi kdo izmed priglašenih ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. — Pišite na naslov: Vodstvo •Doma duhovnih vaj--. Ljubljana, ZriDjskega cesta 0.	'
n Cerkveni ..hudi pri Sv. Primožu nad Kamnikom bodo letos zopet v islem redu kot so bili običajno, namreč na «.. 4. in 5. nedeljo v postu Začetek je vselej ob desetih. Pač pa ostane od lani v veljavi sprememba, da bo o sv. Primožu cerkveno opravilo na nedeljo po sv. Primožu, torej lelos dne 15. junija. Častilci sv. Primoža vabljeni t
novoporočenim želimo obilo sreče in božjega blagoslova. — Hvalevredno je omenili, da pri nas izginja in je že skoraj docela izginila ona navada ob poročilih gostijah, da se zbirajo fantje-prežari k lako zvanemu »oglarenju-.. In, da ni bilo čuti nikjer o kakih fantovskih izgredih. Z veseljem pozdravljamo ludi lepo navado poštenih fantov na predvečer poroke. Navado pelija podoknic oziroma odhodnic in v srca segajočih nagovorov, ki marsikateri nevesti ali ženinu privabi solze v oči, ob postavljanju in spominih na presrčne mladostne samske dni. Vsa čast v tem pa gre zavednim kmet-skim fantom, cerkvenim pevcem iz okoliške vasi Repno, ki nas večkrat, ob poročnih, godovnih in drugih priliknh razvesele s krasnim fantovskim petjem. Omenjamo še: Ob nedeljah ali praznikih pri službi božji se za petjem mešanega zbora včasih začuje krasno petje moškega zbora (a lo je redkokdaj). Kako smo vzradoščeni verniki v cerkvi, vsi z želo v srcih, da bi se slišala sprememba v petju večkrat. Zakaj lepo petje v cerkvi na-giblje srca k pobožnosti, molitvi in pospešuje ubranost duha.
Omenjenm fantom pa, ki ste nadarjeni s krasnim pevskim darom, kličemo krepki: Bog vas živil Le lako naprej prepevajte. V prvi vrsti Bogu v časi, drugič nam drugim v veselje in redost in končno v procvit slovenske pesmi.
Naše zadruge.
St. Gotard.
V nedeljo 9. marca je imela občni zbor hranilnica in posojilnica ter mlekarska zadruga. Hranilnica posluje že 21 let in jo v zadnjih letih znatno napredovala — čeprav ima razmeroma majhen okoliš. Lani je imela prometa 1,614 568.55 Din, hranilnih vlc-g je prejela 895.125.88 Din, posojil je izplačala 151.245 Din, hranilnih vlog je bilo dvignjenih 150.505.26 Din. Zaupanje v domačo posojilnico vedno bolj raste. Ljudje so sprevideli, da je najbolj varno naložen denar v domači hranilnici, kjer jamčijo člani posetniki s svojim zemljiščem za varnost vlog. Lepo se je izrazil navzoč član: ko bi ne bilo lukaj posojilnice, bi ne imel ne bajte in ne njive. Tako sem dobil posojilo z enim samim porokom, in polagoma odplačujem s prihranki, ki jili zaslužim pri rudniku in nisem cd nikogar odvisen. Mlekarska zadruga deluje od 1. septembra 1926. Ker je naš kraj lako oddajen od prome'a. niso mogli posestniki nikamor oddajati mleka. Rejo molznih krav so zelo opustilf. Z ustanovitvijo mlekarske zadruge se je ta položaj izboljšal. Glasom računskega zaključka vseh treh let odkar deluje zadruga, od 1. sepi. 1920 do 31. decembra 1929 je izplačala članom za mleko 394.737.40 dinarjev. Brez zadruge bi tudi ene desetine te vsoie ne prejeli za mleko. Le v zadružništvu je moč in napredek našega kmeta!
Nova žaga. (št. Jošt nad Vrhniko.)
Letošnjo zimo sta zgradila tu na Ljubljanici brata Božnar, lesna trgovca iz Polhovega gruden, veliko novo parno žago. ki je velike;-;! pomena zlasti zn za naš okraj. Marsikateri de-Invee-donmčin si l><> sedaj lnliko kaj prislužil, ko dosedaj ni mogel in tudi kmetje bodo lahko svoj les prodajali zn boljšo ceno. Upamo, da bosta mlada pod,jetniku, ki uživata ugled iu zn-upnu.i . tudi nain šla v vseli ozirih nu roko.
Živinorejski tečaj.
(Ribnica.)
_ Banska uprava je priredila na pobudo Zadružnih zvez dvodnevni tečaj za vodstvo živinorejskih zadrug, ki se jo vršil dne 12. in 13. marca v Ribnici. Povabljene so bile vse zadruge iz kočevskega, novomeškega in krškega okraja. Takoj prvi dan se je tečaja udeležilo 78 zastopnikov-odborni-ltov iz omenjenih okrajev, katerim se je pridružila tudi zadruga iz št. Jurija pri Grosupljem. Celo IZ oddaljenega Leskovca pri Krškem se je tečaja udeležilo 5 mož. Predaval je dr. Milavec. o pomenu živinorejskih zadrug, inž. liiselt o dolenjski sivi pasmi, ocenjevanju plemenske živine, kontrolni | molži, podedovanju, krmljenju, vodstvu rodovne knjige in izpiskov, g .llladnik pa o odbori in vzreji telet, pomenu rodovnika, o sprejemu v rodovnik.
Praia Itollnska clkorih,
o rodovni komisiji, vodstvu hlevske knjige o kontrolni molži. Vsakemu predavanju je sledil prost razgovor o tvarini. Oba dneva so udeleženci sledili velezanimivim predavanjem 7. največjo pazljivostjo. Posebno jih je 2anim.1l praktični pouk v posameznih hlevih. Gospodje predavatelji in poslušalci so brez dvoma zasejali novo zanimanje in navdušenje za živinorejo na Dolenjskem. Želeti je še več takih tečajev, tudi za širši krog živinorejcev.
Drobne novice i/. Prečne.
Na Katu prav pridno kopljejo in strel j .ij-i. Po zimi so pa velikanski kup pesku nuvozili. Delajo namreč veliko vaško kapnieo, katero jim je omogočil Higienski zavod v Ljubljani Iz srca so mu hvaležni za to dobroto. Predsednik iKmetskc zveze« lože Somrak ima seveda veliko skrbi in dela, da se vse to veliko dele prav stori. sOdbor za postavitev spomenik« vojnim žrtvam« ie že vse potrebno ukrenil, da bo spomenik, ki bo eden prvih v teli krajih, do julija meseca gotov. Kamnosek Jože Zagorc M-llršfjinn že pridno seka in kleše, da bo spomenik čim lepši. Imena pati 1 i Ii bodo vsekana v črno granitno ploščo, ki bo vdelana v spomenik. Prispevkov za spomenik bo pa še veliko treba. Zato prosimo: prispevajte kar največ morete. — Izobraževalno društvo jc z igro sNašu kri«, ki so jo igralci pruv lepo uprizorili, pred igro pa šu nekaj pesmi prav dobro zapeli, nas poučilo, kako težke čase so Slovenci nekdaj imeti, pa so jili v zaupanju na bo/jo pomoč, s pridnim in poštenim delom ter slovensko odločno zavednostjo srečno prestali.
Sestdesetletnica prostovoljnega gasilnega društva v Laškem.
Dne 2. februarja 1930 se je vršil 00. občni zbor Prostovoljnega gasilnega društva laškega v občinski pisarni v Laškem. Ker je le še ljubljansko prostovoljno gasilno društvo tako staro v naši banovini, je pač umestno, da ludi širšo javnost seznanimo s tem jubilejem.
Ko je sredi preteklega stoletja dvakrat pogorel laški trg, se je našlo nekaj uglednih in naprednih težanov, ki so pričeli delali za ustnovitev požarno brambe. Okrajni zaslop je izdal oglas na prebivalstvo za prispevanje k tozadevnemu fondu ter je bilo teh prispevkov okrog 400 goldinarjev do tedaj nabranih. Ohranjena je zadnja kupna pogodba sklenjena med okrajnim zastopom in tovarno K. Mej?, Heideiberg, za dobavo ene dvokolne snemalne brifr galne najnovejšega tipa. ki še danes brezhibno deluje, ter 300 111 cevi zn skupno ceno 1367 gold. Kolikor se da ugotoviti, je koncem I. 1809. že obstojala v Laškem gasilska čela pod upravo okrajnega zastopa. Ker tedaj ni bilo ne na južnem Štajerskem niti na Kranjskem nikjer gasilcev, se je poveljnik laške čete obročni zn iriformaciie na gasilce v Grmiču ter v Lincu. Prvi načelnik društva je bil Franc® Tiper, njegov namestnik Dragotin Haince, poveljnik plezalcev pa Ivan Ajekš. Za dobo od 1870 do lBOU manjkajo vsi podatki, znano je le, da si je društvo nabavilo v tem čnstf razteznimi in mehanično les* vo, pozneje šUrikoluo brizsralno, »ako da je bilo
<jred vojno eno izmed najboljših na Spodnjem šte-ierskem. Včlanjeno je bilo do prevrata v nemški gasilski zvezi ter je osobito za časa narodnostnih bojev veljalo kot strogo nemško. Po preobratu pa je prišlo vodstvo v roke slovenskih članov, pristopilo k novo ustanovljeni Jugoslovanski gasilski zvezi, spremenilo pravilu ter uvedlo slovensko poveljevanje. Društvu načeluje že skoraj deset let gospod Majcen Adolf ter si je pod njegovim spretnim vodstvom nabavilo motorno brizgalno, večjo količino novih cevi ter lelos lastni avtomobil. — Proslava (SOletnice se bo vršila na binkoštne praznike 8. in 0. junija letos, združena z zlatom Jugoslovanske gasilske zveze.
Delo sadjarskega in vrtnarskega društva.
(Svibno pri Radečah.j Občni zbor podružnice SVf) jo bil 24. novembra 1929 v šoli. Navzočih je bilo 59 članov. Iz poročita je razvidno, da šteje 59 članov. Odbor je letos cey>il v podružnični drevesnici 380 divjakov in sicer bobovca. V drevesnicah je skupno 1050 drevesc. Drevesnice smo ogradili. Razdelili smo članom po 5 drevesc po 1.50 Din. Iz podpore, ki nam jo je naklonil g. komisar obl. samoupravo v Ljubljani v znesku 1500 Din, sino kupili snmodelno škropilnico Hotder, ki prav dobro deluje. Odbor je zbral od kmetovalcev 40 sort sadja in ga je poslul glavnemu odboru v določitev imen. Tajnik g. Pečnik je imel 3 predavanja o zatiranju sadnih škodljivcev, o sajenju sadnega drevja ter o obiranju, sortiranju in shranjevanju sadja. Polovico članov ima svojo drevesnico če ne več vsaj za dom. Črez par let bo Svibno in okolica en sam sadni svet. Maja priredi g. Pečnik tečaj za cepljenje moronov. Zadnjo jesen smo videli, da se dobro proda samo prvovrstno blago. Ustanovili smo tudi Kmetijsko podružnico.
Belokranjski kotiček.
Mohor janl.
Za novo leto 1930 se obela Mohorjevi družbi lep napredek. Stari trg zaznamuje napredek za 300% — od 28 na 100 udov. Adlešiči izkazujejo v treh zaporednih letih številke: 38, 81 in leto že 100. Podzemelj: predlanskim 45, lani 65, letos
gre spet naprej. Pa lo še ni dovolj! Mohorjeve knjige morajo v sleherno slovensko hišo.
Materinski dan.
V Metliki napravijo otroci, fantje in dekleta na praznik 25. marca prireditev svojim materam, ki se bo vršila v dvorani hranilnice in posojilnice. Pridite, matere, in uvidele boste, da je kljub naši vihravosti v 'naših srcih ljubezen in hvaležnost do naših dobrih mater. Vstopnino ni. Pobirajo se pa prostovoljni darovi. Torej na praznik po večernicah! Ne pozabite.
Dajte nam živinozilravnika.
Saj znate, ljudje, ki sle učeni, da nesreča v hlev hitro pride in ne odide z lepa. Na zagovarjanje in copre ne damo kaj, ker vemo, da je lo bu-dalost in povrhu še greh. Zato nam je treba ži-vinozdravnika. Ni nam dovolj, če ga imamo v Črnomlju. Ali pa znaš, da ga dobiš doma, kadar te sila primora, da tččeš ponj. Morda bodo vola že prej iz kože dali, kot pride živemu zdravniška pomoč.
Zato nujno prosimo, da se nastavi za metliški okratj kot živinozdravnik domačin Ludvik Fux, ki z veliko požrtvovalnostjo in v splošno zadovoljnost te posle že dalje časa vrši, toda sedaj, ko so s preuredbo ugasnile vse dosedanje podpore, bo pri-moran to mesto zapustili, že se mu ne omogoči obsloj.
n Kat. prosvetno društva v Preski pri Medvodah priredi na pranik 25. marca proslavo našim ' materam. Vstopnina je prostovoljna. — Društvo se pripravlja tudi na lepo igro »Mala pevka*. Vprizo-rimo jo na tiho nedeljo Na prireditev že danes opozarjamo ter vabimo.
n Radovljiški okrajni kmetijski odbor priredi dva celodnevna sadjarska tečaja, in sicer v nedeljo 30. marca t. 1. v R i b n e m pri Bledu (v šoli) in v nedeljo dne 6. aprila t. 1. na B r o d u pri Bob. Bistrici (pri Mencingerju). Vsak tečaj se prične toč-
Kanjam za moške obleke
se dobro kupi pri
R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana
no ob 8 zjutraj in traja predpoldne do 12, a popoldne od 2 do 5. Ker v teh krajih dozdaj še ni bilo takih važnih prireditev, je želeti čimveč udeležbe. Udeleženci naj prinesejo s seboj cepilne nože, če pa teh nimajo, pa vsaj navaden oster nož.
J. V.:
Novi kazenski zakon.
Korenika zloeinčeve krivde je, kot smo videli, v njegovi zločinski volji. Da mora biti volja svobodna, se razume že samo po sebi; zakaj kdor prisiljen učini neko dejanje, se to ne šteje njemu v krivdo, temveč dotičnemu, ki je tega prisilil k dejanju. Drugače pa je, če bi se bil prisiljeni brez večje nevarnosti lahko uprl. — Istotako se ne šteje v krivdo dejanje, ki ga je kdo storil v zmoti. Janez naroči svojemu prijatelju Mihu, naj mu prinese od soseda sekiro, ki stoji tam za vrati, češ, da jo je tam pozabil; Miha, misleč, da je sekira res Janezova, stori to. Miha je tu popolnoma nedolžen — tatvine je kriv le Janez, kateri se je pri svojem dejanju poslužil »daljše roke«, t. j. Miha, ki je bil prepričan, da je bila sekira Janezova. Drugače pa bi bilo z Mihovo nedolžnostjo, če bi bil on vedel ali vsaj sumil, da sekira ni Janezova (o tem vprašanju bomo natančneje razpravljali pozneje).
Podlaga volji je razum. Razum vodi voljo, on uvideva in spoznava, kako in kam naj se okrene volja. Le sposoben razum pa more dobro in pravilno voditi voljo. Tudi otrok in blaznež imata voljo, ne pa zdravega oz. dozorelega razuma. Tudi tadva moreta učiniti prepovedano dejanje — a vsakomur je jasno, da bi bilo vsako kaznovanje le-teh krivično.
21
RAZNO
Strašen doživljaj v zraku. V Brisbani v Avstraliji je doživel potnik v kabini letala nekaj groznega Ko se je dvignil aeroplan v zrak, je zapa-ril potnik v kabini eno najbolj strupenih kač, ki mu je grozita s smrtonosnim pikom. Skušal je Žival ubiti s fotografičnim aparatom, katerega je imel seboj, a se mu ni posrečilo. L udarci je po-Sast še bolj razljutil. V groznem strahu je skočil iz kabine na krilo letala, kjer ga je zapazil pilot, ker se je letalo izravno-težilo. Le hladnokrvnosti in samozavesti pilota se je zahvaliti, da se aeroplan ni prekucnil, ampak Je zdrčal krmilar z letalom previdno na tla, kjer |e bil rešen potnik in nevarno kačo so takoj ubili. . Najkrajše družinsko ime le na Francoskem. V Parizu živi gospa, ki je lastnica dobro obiskane kavarne in se piše: O, V Normandiji je vas, ki se zove: O. V tej vasi ima »vojo posest plemenitaš, ki se tudi piše: O, Drugo »ajbolj kratko družinsko
O Hlltii Hi
Lorenski učitelj
Roman.
:>Za gospico je že pogrnjeno!« je rekla Barba, ki je odprla vrata in čula poročnikove besede. »Ni treba zameriti, če sem se zakasnela. Peč slabo vleče.«
:>So že krogle napravile kake odprtine. Radi take malenkosti se nikar ne vznemirjajte, Barba! Saj smo kramljali!«
»Kramljati, kramljati, to vam še gre, vam, ki ste od juga.«
Zapadu je rekla jug. Toda vsak je razumel, da je pristna Mozl.:anka, ki ji ne ugajajo vesele besede. Orana je ob častnikovi roki šla naprej. Gostje so zapustili salon in na drugi strani hodnika stopili v jedilnico, ki so ji stene šele pred kratkim ometali z gipsom in ni imela drugega pohištva kakor mizo in stole iz orehovega lesa. Juha je bila že na mizi. Velika sve-tiljka' s senčnikom je na simili bronastim podstavku stal sredi mize in obsevala damaščanski prt, belo in plavo namizno posodo iz Giona, kozarce in z dvema trobojnicama okrašene jedilne liste, tako da so obrazi gostov ostali v polsenci. Orana se je res vsedla med očeta in poročnika Guillmetu nasproti.
In začeli so večerjati. Guillemet je sam odprl in natočil belo vino, ki je zrastlo na tistih najugodnejših mozljanskih rebrih, kamor še prihajajo zvonki valovi meških zvonov.
Poklicali so Barbo in pili na njeno zdravje. Stara dečva je bila vajena takih zmag in se je hitro, vrnila, odkoder je bila prišla. Zdaj so pordeli obrazi tudi ti-
stim gostom, ki še niso bili rdeči; zlasti v očeh in na jeziku se je kazala toplota oživljene krvi. Od enega konca do drugega so se križali dobrovoljni pogovori. Nekaj domačega je bilo pri gob ji večerji: staro tovarištvo in navzočna preteklost. Notarjev pisar, ki so ga neprestano klicali: »gospod poročnik«, je komaj utegnil jesti in piti. Z močnim glasom je prevpil pogovore in predlagal:
»Priatelji, peti ne smemo; v Verdunu smo preblizu mrtvih tovarišev in se ne bi spodobilo. Zato prosim, naj nekateri tovariši povedo kako zgodbo iz tistih časov. Najbrže vam je kakor meni: še vedno živim v njih. Brž ko opravim vsakdanje posle, mi pridejo spomini.«
»Dobro!« vikne Loumeau, ki še ni skoro nič govoril.
»No, začni torej!«
Loumeau se je odkašlja!, da bi imel čist glas; dolgo si je brisal mokre ustnice, pomolil glavo izza ramen in resni obraz mu je nadkriljeval vesele goste. S prav takim obrazom bi bil pripovedoval, kako mu je davni praded umrl s koso v roki v bitki pri Torfoni v veliki vendejski lilijsko-rožnivenski vojski, kjer je Bog imel mnogo prijateljev.
»Glejte, gospod poročnik, glejte, tovariši! Odkar smo bili mi južni Francozi skupaj z dobrim poročnikom Guillemetom na verdunskih poljanah, veste, da je bila prva bojna črta na griču 344 nekaj metrov pred nemškimi jarki, a naša druga črta je bila tristo korakov za prvo. Če bi bile naše žene videle nas, uboge dobro-voljčke, bi bile izjokale cel potok solza, ko smo se iz trdnjave napotili v boj. Štirinajst dni smo počivali sto in dvajset čevljev pod zemljo kakor živi mrliči, ali ne? In odhajali smo s težko opremo na hrbtu in s še težjim
6'
Treba je tedaj v prvi vrsti zdravega in dozorelega razuma. Le t kemu človeku, ki ima podane vse te pogoje, se more pripisati oz. vračunati krivda; zato pravimo, da je tak človek vračunljiv. Blaznež in otrok sta tedaj nevračunljiva.
Vračunljiv pa mora biti človek ob času, ko dejanje stori. Če pa storilec ob tem času ni bil sposoben, pojmovati narave in pomena svojega dejanja, ga moramo smatrati kot ne-vračunljivega. Tako stanje more biti najraz-novrstnejše: blaznost, pijanost, nezavest, sanje, duševna nerazvitost n. pr. vsled gluho-nemosti, slaboumnost itd. Pa tudi takega moramo smatrati kot nevračunljivega, ki sicer more pojmovati naravo in po.aen svojega dejanja ali ponašanja, pa vsled bolezenskih duševnih motenj ne more ravnati drugače. — Zgled: so ljudje s tatinsko boleznijo, ki se točno zavedajo svojega dejanja, pojinijo naravo in pomen svojega dejanja — vedo, da je tatvina prepovedana, vedo tudi, kake posledice jih čakajo za to — in jim je mnogokrat žal takih dejanj. Toda čim pride prilika, kradejo kljub vsemu, pa če bi bili že stokrat kaznovani; kradejo tudi, če nimajo nikakih koristi od tega. Ve torej, kaj dela, pa vsled te svoje bolezni (duševne napake) ne more drugače. Kajpak mora biti ta napaka oz. bolezen res težke narave; tudi se da ugotoviti po zdravnikih — zato bi bilo hlinjenje take bolezni nemogoče.
So blazneži, ki imajo takozvane »svetle irenutke«, ko so povsem normalni: imajo jasno zavest ter pametno razmetrivajo o vsem. Če tak blaznež v takem trenutku stori kaznivo dejanje, se mu istotako vračuna v krivdo kot normalnemu človeku (saj je v tem času
tudi bil popolnoma normalen). Morda mu bo sodišče z ozirom na njegovo siceršno duševno stanje kazen primerno zmanjšalo — zakon sodniku to dovoljuje. (Dalje sledi.)
Pretrgano zagrinjalo
D
Mladi mož je spravil ključ ter dejal delavcu:
»Danes zvečer gredo vsi v gledališče in tudi družinčadi ne bo doma . ..«
In ker je delavec dvignil glavo, zakaj stvar ga je zanimala, mu je razložil zadevo.
»Ali me hočeš spremljati? Ti boš stal na straži. To nikakor ni nevarno. Plen si bova pa delila.
»Dobro . . . Poprej bi bil storil stvar sam, ampak, če se že gospodje vmešavajo . ■ .«
Vzdihnil je, zakaj ni mu bilo prav, da je imel pri takem delu sotrudnika iz boljše družbe. Melanholično si je s svojo hrapavo roko obrisal kapljice črnega vina, ki so mu obvisele na njegovih črnili brkih.
Lucijan je plačal in odšel s svojim novim tovarišem. Mladi delavec je molčal, toda Lucijan, ki je hotel zagrešiti nov zločin, je občutil v tem trenutku potrebo, da govori in pozabi svoj namen, kot se radi
Ženske obleke in rute
v največji izbiri, samo dobre kakovosti Cene nizkel
R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana
vojaki upirajo pred napadom, zato, da n« mislijo na bližnjo nevarnost.
»Saj me je oče prisilil, da grem tako dabč, ker je takšen skopuh, sicer je pa bogat in denarna rana zanj ni smrtna. Če pa danes zvečer ne prinesem velike vsote, se bo Lizija spet jezila ter me slednjič postavila pred vrata, in naravno bom še moral plačati njene zadnje račune . . .«
Plačal je delavcu večerjo v skromni gostilni, kjer sta oba čakala pravega časa Lucijan jc pogosto pogledal na uro. Minute so le počasi tekle naprej. Slednjič je bilo treba oditi.
Postavila sta se v bližino Arnatov« hiše ter čakala na odhod staršev in slu žabnikov. Okna so bila še razsvetljena in Lucijan je spoznal sence oseb, ki so hocal« po sobah.
Gospa Arnatova i- Cecilija sta vprav končali toaleto. Klavdij je čakal v predsobi. Obe sta prišli k njemu in Martin se je na'T>ehnil svoji zaročenki, ki je imela rožnato obleko posuto s kristali. Bila je tako lepa in prikupljiva, da je celo inže-njer stal pod vtisom njene prikazni.
Sluga je odorl vrata. Cecilija je ponudila Klavdiju roko, ta se ji je nasmehnil ter se ji tako zahvalil za njeno lepoto in ljubezen.
V trenutku, ko sta oba mlada človeka hotela oditi, spremljana od matere, je nenadoma prihitel Arnat. Bil je v svoji navadni sivi obleki, in ne da bi se brigal za ostale, je dejal rezko služabniku:
»Dajte mi hitro moj površnik ...«
Njegova žena se nekaj trenutkov ni genila; pričakovala je, da ji bo zadevo raz-
srcem. Rajši bi bil imel na plečih svoj plug in še oba vola povrhu ...«
>0h, oh. Loumeau, kaj pa govoriš?«
»Šalim se, Podane; saj razumeš! Vole bi bil postavil na tla, zažvižgal in zaoral. Toda ne, pošteno smo morali korakati, zato smo prišli. Noč je bila; večkrat je deževalo; pot ni bila kratka. Hodili smo od vrat Svetega Pavla in se valili po kanalu. Nemcem je moralo biti znano, zakaj strašno je pokalo in mnogo tovarišev je padlo z groznim vikom, nekateri so pa kar obnemeii in jih ni bilo več nazaj k stotniji. Od tu smo krenili na desno in bili varnejši, ker nas je ščitilo pobočje. Toda pred Louvemontom smo se morali še enkrat obrniti, da smo dospeli na grič 344. Zdaj pa znaj, kje si, zlasti ponočiNi bilo nobenega zidu, nobenega kamenčka. Tovariši, kar najdalje vztraja pod bombami in granatami, niso zidovi, ampak rožni grm blizu pota!«
»Spominjam se,« pripomni Guillemet, »da sem ti rekel nekoč: ,Loumeau, poglej, kje je rožni grm!'«
»Srečna ženskina roka ga je morala zasaditi. Lepo je rasel. Korenine in veje so mu bile med štirimi jamami. Ubogi grm je rastel za nas, dobrovoljčke. Posamezna roža ne bi bila vztrajala, grm je pa le. No, tisto noč, kakor ti praviš, poročnik Guillemet, je rožni grm cvetel. Eden mojih tovarišev je bil z mano in ko sva napravila trideset korakov, sva se obračala in tavala v temi in v blatu. On ga je prvi zapazil in zakli-cal: ,Glej ga, glej ga!' Hitro pristopim prav v trenutku, ko ga je hotel utrgati. ,Falot,« sem zakričal, .ne trgaj roz, ki kažejo pot ljudem!' S puško sem ga tako udaril po plečih, da se jo zvrnil v jamo in je bil ves pisan kakor pravi Anglež, ko je prišel iz Iraka. Vedno sem mislil, da sem tisti večer morda rešil cele polke. Taka je moja zgodba!«
»Bravo!« reče Guillemet.
Gostje so zaploskali. Loumeau je trikrat skomignil
z desno ramo in dolge nabrekle ustnice so mu še drhtele od besedi, ki jih ni izgovoril. To je pomenilo, da je bil zadovoljen. Gledal je okoli po mizi, kakor bi sodil vrsto jablan, koliko bodo dale jabolk; nato se je z mirno vestjo vsedel in jedel kos zajčjega hrbta, ki se je bil že ohladil.
»Gospod Baltus,« reče Guillemet, »ko so nam že vsi tovariši kaj povedali, ali nam ne bi hoteli tudi Vi povedati kak spomin iz vojne? Gotovo se je v Loreni marsikaj zgodilo!...«
»Da gospod Guillemet!«
Mož z žoltimi brki je bil drzen v nevarnostih. Vanje se je podajal in ra tukajšnjo se je pripravil.
»Plačam večerjo kakor drugi. Res imam dovolj spominov iz vojnih časov. Povem Vam celo dve zgodbi, če hočete; ena se je zgodila blizu naše vasi, pri drugi sem bil pa sam navzoč.«
»Prosimo!«
Strežaj je prinesel krožnike za kolače. Trije stari bojevniki so prižgali cigare. Belanger je z veliko skrbjo polnil majhno pipo. Začuli so glas zvona, ki je prihajal od stolnice, plaval nad živimi in odšel na mrtve poljane.
»Ne daleč od nas je glavno mestece, ki se imenuje BoulaS in ki je živahno francosko,« reče Baltus.
Trije kmetje, Loumeau, Poilane in Bellanger, so vsi naenkrat pogledali Baltusa, kakor bi lioteii reči: »Kako je to smešno, če kdo reče, da je mesto francosko, ko je vendar v Franciji!« Kaiti niso si bili prav na jasnem, kdo je bil Jakob Paltus, ker so ga poznali le po besedah, s katerimi ga jim je Guillemet predstavil: »To sta Lorenca.«
»Prusi niso nikdar mogli reci, da so pri nas doma. V našem mestu je bilo godbeno društvo z imenom »Lira« in trobentaški zbor, ki sta jim pri vsaki priliki zaigrala koračnice »Sidi Brahim«, »Sam-
ime je v Nemčiji. V pokrajini Svaben živijo plc-menitaši Ow. Na Šved-skem se piše znamenit iznaiditelj: Efc.
Kitajski cesar in njegov! zdravniki. Kitaiski cesar je vprašal nekoč Francoza, kako so plačani zdravniki na francoskem dvoru. Odgovoril mu je, da imajo staho letno plačo in veliko nagrado, ko kateri član kraljeve hiše oboli in potrebuje njihove pomoči. — »Meni se zdi,« pravi cesar, »da je ta metoda popolnoma zgrešena. Jaz bi nikdar tako ne ra*al s svojimi zdravniki. Jaz, vidite, jih dnevno dobro plačujem: kakor hitro oa obolim, jim odtegnem plačo, dokler ne ozdravim. In pravim Vam, da moja bolezen nikoli dolgo ne traja.«
Katerega orožia smo še najbolj potrebni? Nekdanji francoski minister za pravosodje Izak Eremijč, ki je leta 1824. ustanovil tako zvano »Judovsko zvezo«, je nekoč povedal sledeče: »Le eno orožje rabimo, a to je vsemogočno. Kovali ga bomo in ko pride čas, bo premagan z njim ves svet, Denar ne pomeni mnogo, spoštovanje ali zaničevanje ljudskih množic m glavna stvar, tudi visoka mesta niso vse. Prvo I«
ložil. Na videz si je zapenjala rokavice in
čakala.
Sluga se je vrnil s površnikom ter ga pomagal obleči svojemu gospodu. Potem pa je Arnat nadaljeval:
Ne čakajte me, pripravite zame večerjo v malem salonu poleg knjižnice.
Njegov glas je bil rezek, videti je bilo, Ja je imel važne opravke.
Medlem, ko se je sluga priklonil, je Arnat hitro odšel in se ni niti poslovil od svojcev.
Cecilija, mati in njen zaročenec niso prikrivali začudenja. Ne le, da jih Arnat ni hotel spremljati ter iti z njimi v gledališče, temveč odšel je Bog ve kam in ni niti hotel povedati, kdaj se vrne.
Mati je pogledala zaročenca ter za-mrmrala: »Kam neki gre?«
Oba mlada človeka sta pogledala v stran. Vsi so imeli isto misel. Mirina senca je plavala med njimi kot očitek, in strah jih je bilo.
Mati ni izgovorila imena, katero so imeli vsi na jeziku. Res je, da se je uresničila njena želja in da bo Klavdij postal Ceciiijin soprog, toda bala se je, da bo to zbudilo pri mlade mmožu preživahne spomine.
Martin je molčal; pekla ga je vest, da je bil Miro kar tako zapustil, ne da bi se bil brigal za njeno novo usodo.
Cecilija je tu naenkrat razumela vso žalost svojega očeta, ki že dve leti ni nikoli govoril o Miri, toda tem več je nanjo mislil.
Da se izognejo tem težkim mislim, so naglo odšli po stopnicah navzdol v Klavdi-
jev avto, ki jih je čakal pred vrati, da jih odpelje v gledališče.
XII.
Uboga mati, ki je v zapuščeni koči sedela poleg svojega mrtveca otroka, si je slednjič upala dvigniti svoje obličje, v katerem so se izražale skrbi, k Angelu, ki jc bil edina luč sredi teme.
»Zakaj ne vidim več Mire?«
»Hudo je ubogi materi, zskaj rada bi vedela, kaj se je zgodilo z njeno hčerko od onega dne ,ko se je bila žrtvovala. Zagri-njalo bodočnosti se spet pretrga in prikazen se počasi spet nadaljuje.
Mati gleda razburjena, v grlu jo duši, oči jo pečejo, vse njene mišice so napete in slednjič zapazi žalostno Mirino postavo, ki se je pokazala iz teme.
XIII.
V rumeni luči plinske svetilke na križišču široke ceste in temne ulice je stala v kolu Mira, tresoča se od mraza, jedla košček kruha, ki je bil vse njeno kosilo ter gledala, kako je velikomestna množica hitela mimo: Ljudje se niso brigali zanjo. Hiteli so se zabavat ali pa domov, imeli so svoje skrbi, mimogrede so zadevali ob to temnopolto, suho dekle z lačnimi očmi, ki se je tresla od mraza v svoji stari obleki, katero je že dostikrat izpral dež, in koje barva je že večkrat obledela od poletnega solnca.
Mira se ni mogla več boriti z revščino. 2e dve leti je živela ubožno. Najprvo se je preživljala s tem, da je dajala atlgle-
ške lekcije ter učila otroke klavir. Ker ja pa izgledala tako cigansko, so jo ljudje neprijazno sprejemali. Razen tega jc bila zelo molčeča, nekako ponosno žalostna in je imela čudni znak na svojem zapestju. Zato je odbijala otroke, ki bi jih bila rada ljubila.
Včasih se zapuščene in revne žene prodajajo. Mira je to vedela. Toda 'ona, ki je bila iz poštene Armatove rodbine in Cecilijina sestra, ni mogla tega storiti. Želela je samo umreti.
Imela je samo še eno željo. Hotela je še enkrat videti one, ki so ji storili toliko dobrega.
Vsak večer je tavala okoli gledališč, upajoč, da bo med množico avtomobilov spoznala Arnatov voz.
Tudi ta dan je bila prišla, a ni imela dosti upanja, da bi jih videla. Bil je štiri in dvajseti februar. — Cecilija je gotovo imela obisk klavdija Mortina ... Morda sta bila celo že poročena. Pri tej misli jo je kar spreletel mraz.
Zakaj je še vedno mislila na Klavdija. Ta se ni nikoli spomnil, da bi bil poiskal svojo zaročenko. Zanj je bila, kot za . so Arnatovo družino, tatica, ki je bila varala njih zaupanje.
Mira je trpela radi svoje srečne preteklosti enako kot radi svoje revne sedanjosti.. Dolg svoje hvaležnosti je bila poplačala in sedaj je bila prav takšna reva, kci je bila njena prava mati, nesrečnica, ki je umrla od mraza in uboštva v zapuščeni koči na božični večer, medtem ko je divjala nevihta in so zvonovi slovesno oznanjali rojstvo Gospodovo.
časopisje, tega sc polastite! Če imamo časopisje v svojih rokah, je naše tudi vse drugo: denar, vpliv, visoka mesta.« -Judjt so ubogali, zato pa že danes tako rekoč vsemu svetu gospodujejo. K»i pa mi katoličani? Ali smo za katoliško časopisje res že toliko storili, da lahko mirno in brezbrižno sedimo na la-vorikah?
Salomonska razsodba. V Ameriki se jc zgodilo, in sicer v mestu Chica-fio- Pred sodnika sta prišla mož in žena. On je ložil njo, ona pa njega, da se neprestano, iz dneva v dan krega. Zato sta zahtevala ločitev. Sodnik Pa ju je skušal pomiriti "i Jima predlagal: v po-nedeljek, sredo in petek ,m*l mož besedo v hiši, ostal, dnevi naj bodo pa ""ni; v določenih dneh ne sme druga polovica Prv' polovici nikdar oporekati in je žaliti, če bo fakon "daj srečen — ne vemo.
. Kdaj l,o Sel k zdravni-
,, ; '-Ali vaS mož že se-m sel k zdravniku, ga zdravil za njegovo oaluSelost?« - >še ' ,:„ .Ca.ka, da se bodo otrou bmčili klavirja.«
22 I bra i" Moza«, . Odhod uica in Oče zmage«. Za godbo '"" so stopali gasilci s čepicami francoskih topničarjev in mladina katoliškega društva iz Sv. Štefana. Lahko si j mislite, da trobojnice niso smeli vidno nositi. Kljub temu je vsak mladenič na notranji strani suknjiča nosil pripet moder, bel in rdeč trak. V tistih časih je bilo treba pravega moža za župana. Imeli smo ga: pisal se je Werner, ime mu je bilo pa Henrik. In ker je 15. julija god svetega Henrika, je vse mesto voščilo županu 14. julija ...«'
Gostje so se zasmeiali, nekateri kar hrupno; La Frairie in Guillemet sta se samo nasmehnila.
Zagotavljam Vas, da so bili naši meščani pogumni in duhoviti. Na mestnem pokopališču imajo grob nekega francoskega stolnika, padlega v praski 1. 1870. Vseh oseniinštirideset let je bil ta grob najbolj cvetoč in najlepše okrašen izmed vseh družinskih grobov. 14. julija, 15. avgusta in 2. novembra (francoski državni prazniki) je bil ta grob tako ozaljšan, da so nemški policaji kar cepetali, ker so spoznali namen. A gospe, ki so ga krasile, se zato niso zmenile. Radi bi bili koga zasačili, ker je bil vsakokrat med cvetice pomešan trak s trobojnico. Vseh oseminštirideset let so najeli vselej drugega človeka, da bi pazil, a ni opazil nič... Vse to naj Vam pokaže, gospodje pri gobji večerji, kako slabo smo se razumeli z Nemci. Zato so čimdalje huje divjali. Ko je bilo pa p« francoski zmagi treba zapustiti mesto, so morali iti nemški častniki, da so jih branili pred množicami, preko polja in v mraku poldrug kilometer od mesta, da so stopili na vlak, ki je bil zanje pripravljen in jih ja tukaj čakal. Maščevali so se pa le: Ko so zapustili postajo, so z revolverji streljali na mestne hiše, dasi je
1 Francoski državni praznik.
V
bil mir že proglašen. Rečem Vam, takšna je bila Lo-rena, ko je čakala na Vas.«
Vsi gostje so zrli v Baltusa in se nagnili naprej. Vsak bi rad kaj rekel, misleč, da mu je kaj važnega povedati. Ker so govorili o vojni, so se spomnili, da niso vsi enaki: v tej resni minuti so se Loumeau, Hou-deiller, Poilane, Belanger in tudi Nomine ozrli v predsednika, češ: »Tebi gre čast!«
In debeli Guillemet je dobro razumel, kaj govore oči njegove družbe in je zinil:
»Vse to je ponosno, gospod Baltus!«
Pa tudi skrivnostna je ta lorenska ljubezen!« se je oglasil La Frairie.
»Posebno tam, kjer nemški govoret« Ko sta poročnik in narednik izpregovorila, so se drugi čutili prostejše. Poilane z zelenimi očmi je stegnil roko, kakor bi prosil, če sme povedati kaj misli. Trenutek je počakal, potem se je pa odločil. Burne misli so na mahoma stopile v glavo.
»Dajte mi torej, gospod Baltus, oprostiti: ker ste nemške stranke ...«	'
»Ne!« je suho odvrnil Baltus, nemškega jezika!« »Saj razumem dobro: med vojno ste pač videli vsakovrstne barve?«
Lorenec si je pogladil brke in se s sinjim, a v tem hipu malo nežnim pogledom ozrl v tega sumljivega, okornega podeželskega kmetijca, ki je bil pripravil past in jo nastavil svobodnemu ptiču.
»Najlepšo barvo sem videl samo proti koncu, gospod, ko so se Francozi vrnili k nam. To je bilo 18. novembra 1918. Neki kaplar je s šestimi možmi prišel v naše mesto, kamor me je bil župan povabil. Bili so v modrikasti obleki. Zele! sem videti to barvo in končno sem jo videl.«
D O M O LJUB
Štev. 12
Matli optesnllc
■ .t„. v»li» ,a enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo
sajs	- —
se sprejme v trgovino z dobrimi spričevali poštenih staršev. Sprejme se najraje taka, ki se je že en črs učila v trgovini. Ponudbe na: Ant, Stergar, Kamnik.
NiitlP oddajam za tri "",".» leta v najem v graščini Srebrniče pri Noveinmcstu. Več se poizve pri lastnici isto-tam.
~l m zarsha ttajenca
z oskrbo v hi i sprejme Fr. Za vodnik, mizarstvo Št. Vid nad Ljubljano.
Sotiarslisp uajsnca
sprejme pod ugodnimi pogoji Jožef Ogorevc, sodar v Brezini pri Brežicah.
10.10 urfnic fnk*
lepših barvah novejših sort, nudi vr.narstvo Ivan Jemec, Maribor. Zahtevajte canik.
Hfpuop! Spre'me se
LmM.mm«^ pride n, pošten, trezen in zane-sljv kravar, k se dobro razume pri goveji živini — Pismene ponudbe pod značko > Kravar«. — Plača po dogovoru.
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
UrMi iMilci!
Drobno, lepo, surovo, malo protje do 600 kg (n jvišji 170) se dobi več ali manj i r. F. Stanovnik, Vnan/e gorice 83, p. Brezovica.
Prodam hišoz
ohranjeno, oddaljeno pol ure od m'sta. Cena Din 13 500. Ogleda in poizve se pri lastniku Fr. Podobniku, Peven p. Školja Loka.
Ročaje za čopiče
za belež, izdeluje najceneje mizarstvo Jvan Drach, Odžaci, Bačka.
MlB zarsko obrt z vso oskrbo sprejme Ivan Vesel, mizarstvo, Sodraž ca.
Omilile pese f*™
prodaj. Poizve se, Koseze 16, p. Ljubljana 7.
Sedlarska uesnea
pridnega, zdravega, z vso oskrbo sprejmem, Fr. Peršin, Št. Vid nad Ljubljano.
Seme pravega ^ašeli"
=iiI!iiLske 'a zelja prodaja Ig. Mercina v Sp, Kašlju p. D, M. v Polju, 20 gr za Din 8.
fjsi^ilt;1::
Plača po dogovoru. — Studenec 12, p. D. M. v Polju.
fiuiiarica in hišna
vajeni vsakega dela, z večletnim spričevalom, dobita stalno službo v dobri trgovski hiši na Gorenjskem pri večji druž ni. — Pla^ dobra. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod štev. 2965.
Cerftcenili sve
Lastna mežnarija, nekaj zemljišča in gozda ter bira. Obrniti se je na župni urad na Pre-žg-njeln, p, Litija.
Oua pletiina stroja
dobro ohranjena se ugodno prodasta. Naslov pove uprava lista pod štev. 3215.
Sprejmemo hrnuarja
za 30 glav živine, ki mora s še eno delov o močjo krmiti in molzti lir ve, delati sirovo maslo in opravljati vsa druga k temu pripadajoča dela. Ponudbe na graščino Pogance, p. Novomcsto.
Učenca zdravega moč-
nega poštenih staršev, sprejmem z vso oskrbo v hiši a klepars o obrt. Ostalo po dogovoru. Konrad Gorupovič, stavbeno in galant. kleparstvo, Novomesto.
Z Mro ažha pomoč.
sprejmem. Nastop takoj. — Ludvik Slak, krojač, Gorenji Vrh p. Dobrnič pri Trebnjem.
Pasfiriaokro(S 12 'i1
1 1 starega sprc|-me Kržin Dobrunje 6, p, Sp. Hrušica.
moške in ženske, kjer imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek Din 250'—. — Prijaviti se TEHNA, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. — (Znamko za odgovor.!
Kajboljši trdi in mehki hnhs in feSBSŠtii premag Vam nudi 0fUjba |||rl a, iiUb!jana
Dunajska c. 46. Telefon 2820 Moder, gespodar si nabavi
THRVERZE
/e sedaj, da ne bo imel spomladi skrbi in nepo-tiebnih stroškov, - Traverze v vseh dolžinah in profilih, in TRBOVELJSKI CEMENT v papirnatih vrečah ima najceneje v zalogi
STUPICA FRANC
železnina - LJUBLJANA - Gosposvetska cesta L
Čudežni balzam
Zahvaljujem se Vam za Vaš Radio-Balzam, kateri je res pomagal, da so kurja očesa zginila v treh dneh. Priporočam tudi drugim, Z odličnim spoštovanjem Vaš hvaležni: M. Svetec v Žerjavi, pošta Čcrna pri Prevaljah, Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 na povzetje, pošlje: R. C o t i č , Ljubljana VII, Kamniška cesta lOa.
OGLAS!
Naprodaj je 6000—8000 kg prvovrstnega (sladkega)
| F. I, GORIČAR »prt Ivanki«, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 29,
priporoča veliko izbiro blaga za pomladanske obleke, n. pr.: sukno in kamgarne za moške obleke, v vseh kvalitetah in cenah že od 45 Din naprej; zelo močno hlačevino in žamet, Za damske pomladne plašče od 60 Din naprej, volneno blago za ženske kostime od 40 Din, lepe cvirncajge in kam-brike od 11 Din, ceiirje in okslorde za srajce, belo in rjavo kontenino od 7 Din naprej, delenaste, svilene robce in šerpe, dežnike od 48 Din naprej, moške nogavice od 6 Din, ženske od 7 Din, otroške od 4 Din naprej, moške delavne in pražnje srajce in kravate, izgotovljene otroške oblekce za dečke in deklice, klotaste, listraste in barvaste otroške in damske predpasnike, vseh vrst čipke in vezenino, svilo v vseh barvali, enobarvno in rožasto, od 22 Din naprej, kakor tudi vse potrebščine za
krojače in šivilje po kar najnižjih cenah. Naše geslo: Majhen zaslužek, a tem večji promet.
Sif^A
polovica tega je nemška (lucerna) detelja. Prvovrstna krma. Cena po dogovoru. Interesenti naj se obrnejo na
M. Rsuberger, Knežija, p. Mirna peč, Dolenjsko,
NatpopolnejSl
STOEUfER
šivalni stroji
za Šivilje, krojače In Čevljarje ter za
vsak dom. Preden >1 nabavit« stroj, oglejte *\ to Izrednott pri tvrdkl
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. tU. 6 Brezplačen pouk IS letao Jamstvo.
Gramofon
kovčegasti model (30X29X14 cm)
z dvanajstimi komadi
(najnovejši šlagerji)
2001, igel in šžetka za plošče
samo SSO Din -WfS
iranko v vsak kraj Slovenije razpošilja najstarejša domača veletrgovina gramofonov, plošč
A- Rasberger, Ljubljena
M klošiieva 34 (poleg glav. kolodvora)
Zahtevajte brezplačen cenik I
Proti ofikoiioiii

je edino sredstvo »AVI-NAL«, iz 'elek berlinski a lekarnarja Francka, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno za-hvaln c ozdravi enih. — Cena Din 220, Razpošilja
N. popovlt oe- grad
Kolarčeva 7
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je
brezdvomno
sMASTINs
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna 2ahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trjj-
Za velikonoč m birmo
kupite najceneje razno manufakturno blago za moške, ženske in birman-ce samo v trgovini pri
Anton SAVNiK-u. šhofja tofte
stev. 12	DOMOLJUB
.—> Naročajte „Domoljuba"! —
in delavk izdeluje vsako isto dobie PALMA-nodpotnike iz kaučuka. PALMA rabi vsak pešec. PALMA-podpotnlki so cenejši in trpežnejši kakor najboljše usnje, nudijo ela stično, dobrodejno hojo, prepračajo predčasno utrujenost in varujejo čevlje in telo.
Zahtevajte pri svojem čevljarju Izrecno le
?ALMA
fcTežakovo olje za živino« se dobi samo pri
PLTežaku Zagreb
Suoduliceva 13
BODITE OPREZNI

pri nakupu nove obleke in zahtevajte pred tem od
'1 rgovsKe^u doma STERMECKI v Celju na ogled v2orce blaga, ševjota in kamgarna za moške obleke, krasne volnene tkanine za damske plašče in obleke, svile, delena, eta-mina, šifcma, batista, platna in vse ostale manufakture za obleke in perilo. Naročila preko 500 Din se pošil ajo poštnine prosto, Cenik z več tisoč slikami na zahtevo popolnoma brezp.ačno,
Trgovski d ti m R. STED1ECHI
Dravska banovina.	Celje, št. 19
Edino najboljši Šivalni stroii in pletilni Štfic. „Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefelinca
(iritzner, Adler
Najnižje cene' Tudi na obroke!
Ltiibitaiui
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečt a garancija.
v kanticah od 5 kg in stane ena kantica s poštnim povzetjem Din 125'—. To olje je nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni.
To pri jo I
Takoj prenehalo bolečine, sree radostno bije, obraz se veselo Fazteguje ... Ako Vas popade revmatizem ali ishias, prehlajenle alt živčna utrujenost, ako zaboli v glavi, v vratu — tedaj st privoščite krepko masažo s Fellepjevim pravim prijetno dišečim Elsafiuidom: Vedno zanesljivo delovanje tega dobrega narodnega sredstva je dela že skozi 38 let tako priljubljeno. ..Elsafluid" z zakonom zavarovan! Ravno tako Drl notranjih motnjah. krčih, slabosti — zadostuje nekoliko kapljic na sladkorju!
To pomaga!
V lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizknsne ste' klenlčice 0 Din, dvojne steklenico 9 Din, sneeijalne steklenice 26 Din.
Po pošti: najmanj 1 zavoj z !! poizkltsnimi ali Gdvoinimi , ali 2 specijalnima steklenicama slane 62 Din. Sest takih zavojev s poštnino lil zavojem samo 250 Din. Naročilo na naslov:
l I
EUGEN V. FELLER lekarnar Stubica Donia Eisatrg št. 16
Ako pn potri-bujetc dobro odvajalno sredstvo, krepi želodec, tedaj aht; vai e Fellerjeve Elsa krogiiicu, G.Skatljie Din 12'-
Ure, zlatnino in srebrnino
KII3M8C namoiiše in nmceneiSe - pri stari primarni ivrdhl
W. SUTTNER LJII6LJANA1
Prešernov« ulica štev. 4
Največja in najsolidnejša razpokijalnica - Razpošilja v vse kraje tu- in inozemstva Lastna protokoli rana tovarna ur v Švici znamk 'KO - OM-KO - AXO
ZAHTEVAJTE S*i»r*wiAtNI CENIM!
s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
St. 125 Budilka IG cul vie„ <.obro kolt-sje.S letno jiim-vtvo ...... Din M'—
6t 11)5, Enaka 19 eni . isoka
.........Din M.se
St. 1118. Enaka z laiij. 6 ov.
n kazitlci . • . D>n 76" 6t. 120. Kovin, žepna uril z ilobr.ui koli s » m 11 let"o jam-tvo .... Din 44'— St. 121 Enaka 7, radij, ste v.lkainl In kazalci Din58'
toda s prev-.arkom I
Ako hočete, da Vam bode t. lesna nega užitek in ako iz irate s prevdar-kom, tedaj bode e vzeli FELLER-jeva ELSA-mila zdravja in le >ote, katerih delovanje tiči v njihovih zdravilnih sestavinah :
nEUar-mdo iz lilijinega mleka, posebno fino za naj-nc.oojšo kožo.
»EUac-mito iz lili|ise kreme, blagih, svilnatih pen, (tivn..fftt vonia.
»Elsa -milo iz rumenjaka, najboljšo za otroke, poli 'Inoma - oviralno.
»Elsa«-milo gticerinako, nenadomestljivo za razpo-kune roke.
iEUa'-boraksovo milo, izvrstnega delovonja proti solnčntin negam itd.
»Elsai-katranovo milo, za rast las, za neškodljivo razkuževanje.
Elsa - milu za britje, napravi britje zabavno.
Po poŠti 5 ko l.lsa milu na izbiro stan 52 K.n franko, če au d-nar vpošlje naprej: po i ovzetju 02 Din »El<a«-Cre.mc po • ada proti solnčniin osam in ne- S čistostim kože n raeional o ne o k že., . ■ »Elsa-noniadn za rast los. kreni InsISče, pomlajujo H _ lase.
Po pošti 2 lončka ene al< (.o 1 lonč.i vsake Elsn-P madc stane 40 Din franko <"e so denar vpo lje naprej; P1 P'1 ^	vzetjn 50 llin	, . „ .
m ElHadont paata, ki ustvarja biserne zobe, 1 maa j
i 8 Din 80-
j Dan za dnem negujte telo z Elsu-preparatt
I	To pomaga!
Ig Dobiva se povsod! Kjer ne, izvolite naroČiti na* | ||	ravnost pri:
1 BUGEN V. FELLER, lekarnar. ^^Stnbica Donia. Elsatre §t.
Mofe delo Je latinico
ker perem po načinu Gazela, Vodo najprvo omehčam z navadno sodo, s čemer je učinek mila še enkrat bolj izdaten.^ Poskusite tudi Vi in ne pozabite pri tem na pravo tpmentiriovn sni so Gazela.
m * * • 1* j-	dobite pri
Bfm b n i	ff» pi>a(niN
"""1" 111	Ljubljana, Dunajska i. 36 ■jjiMaatii*!iiii im mum IBI* i i iiimi
AZELA
milo
(zda'ateli: Dr Fran« Ki:lovec. V
Urednik: Franc Zabret,
Za Jugoslovansko tipkamo: Kw«1 O®8,