URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO VIII 15. novembra 1963 ŠTEVILKA 44 VSEBINA Občinska skupščina Celje 492. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi občinskega sklada za telesno vzgojo 493. Odlok o določitvi območij krajevnih skupnosti v občini Celje. 494. Odlok o spremembah odloka o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini in povračilu stroškov za prevoz uslužbencem Občinskega ljudskega odbora Celje 495. Poslovnik Občinske skupščine Celje 496. Odločba o gospodarskih organizacijah in zavodih, ki so dolžni svoje zaključne račune objavljati v Uradnem vestniku okraja Celje IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Občinska skupščina Celje Občinska skupščina Mozirje Občinska skupščina Velenje Občinska skupščina Žalec 492. Občinska skupščina Celje je po 26. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. septembra 1963 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi občinskega sklada za telesno vzgojo 1- člen V odloku o ustanovitvi občinskega sklada za telesno vzgojo (Uradni vestnik okraja Celje, št. 5-48/62) se spremeni 4. člen in se glasi: Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. V odbor imenuje občinska skupščina enega člana, Svet za telesno vzgojo dva člana in Občinska zveza za telesno kulturo štiri člane. 2. člen Ta odloik velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 402-11/63 Celje, dne 13. septembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 493. Občinska skupščina Celje je po 26. členu statuta občine Celje v zvezi s 113. olenoim ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. septembra 1963 sprejela ODLOK o določitvi območij krajevnih skupnosti v občini Celje 1. člen Do uveljavitve novega statuta občine Celje se s tem odlokom določijo območja, za katera se lahko ustanove krajevne skupnosti v občini Celje. 2. člen Krajevne skupnosti se lahko ustanovijo za naslednja območja: 1. Krajevna skupnost Štore za naselja: Štore, Ogorevc, Prožinska vas. Laška vas pri Štorah, Šentjanž nad Štorami, Kompole, Teharje, Bukovžlak, Stance, Vrhe, Pečovje in Osenca; 2. Krajevna skupnost Svetina za naselja: Javornik. Svetina, Kanjuce in Svetli dol; 3. Krajevna skupnost Celje — Aljažev hrib za naselja: Celje (Aljažev hrib), Zavodna in Cret; 4. Krajevna skupnost Škofja vas za naselja: Škofja vas, Šmarjeta, Runtole, Lahovna, Zadobrova in Rre-korje; 5. Krajevna skupnost Vojnik za naselja: Vojnik, Arclin, Pristava, Bovše, Gradišče pri Vojniku, Razgor, Gabrovec pri Dramljah, Hrastnik, Tomaž nad Vojnikom, Ivenca, Ilovca, Male Dole, Jankova, Globoče, Kladnartj Višnja vas, Zelče, Črešnjevec, Razgorce, Brezovica, Koblek in Lešje; 6. Krajevna skupnost Celje — Pod gradom za naselja: Polule, Košnica pni Celju, Tremarje, Zag-ad, Pečovnik, Celje (Breg), Lisce (gorati del), Zvodno, Miklavžev hrib; 7. Krajevna skupnost Celje — Otok za naselja: Celje (Otok), Lisce (ravninski del), Lava; 8. Krajevna skupnost Celje — Dolgo polje za naselja: Celje (Dolgo polje), Nova vas; 9. Krajevna skupnost Dobrna za naselja: Dobrna, Klanc, Parož, Loka pri Dobrni, Brdce nad Dobrno, Strmec nad Dobrno, Vrba, Pristova, Lokovina, Vinska gorica in Zavrh nad Dobrno; 10. Krajevna skupnost Frankolovo za naselja: Frankolovo, Verpete, Rakova steza, Straža pri Dolu, Stra-žica, Lipa pri Frankolovem, Rove, Dol pod Gojko, Za-bukovje, Lindek, Bezenškovo Bukovje in Beli potok pri Frankolovem; 11. Krajevna skupnost Črešnjice za naselja: Čre-šnjice, Podgorje pod Čerinom in Brdce; 12. Krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini za naselja: Šmartno v Rožni dolini, Brezova, Loče, Konjsko, Rožni vrh, Zavrh pri Galiciji, Jezerce pri Šmartnem, Rupe, Pepelno, Otemna, Gorica pri Šmartnem, Šentjungert in Slatina v Rožni dolini; 13. Krajevna skupnost Ljubečna za naselja: Ljubečna, Šmiklavž pri Škofji vasi, Glinško, Lipovec pri Škofji vasi, Žepina, Začret in Leskovec; 14. Krajevna skupnost Trnovlje za naselje: Trnovlje pri Celju; 15. Krajevna skupnost Strmec za naselja: Strmec pri Vojniku, Polže, Hrenova, Vizore, Novake, Straža pri Strmcu, Homec, Razdelj, Lemberg pri Strmcu, Vine, Landek, Socka, Zlateče, Trnovlje pri Socki, Selce, Velika raven in Čreškova; 16. Krajevna skupnost Ostrožno za naselja: Ostrožno, Dobrova, Lokrovec in Lopata; 17. Krajevna skupnost Celje — Medlog za naselja: Medlog, Babno in Ložnica pri Celju; 18. Krajevna skupnost Celje — center za ožje območje mesta Celje; 19. Krajevna skupnost Celje — Gaber je za naselja: Celje (Gaberje), Sp. Hudinja in Zg. Hudinja. 3. člen O ustanovitvi krajevne skupnosti odloči zbor volivcev. Krajevna skupnost je ustanovljena, če se je za ustanovitev izjavilo na zboru volivcev najmanj 23 % volivcev iz območja krajevne skupnosti. 4. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. 5. člen Krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in strokovno pomaga hišnim svetom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš. 6. člen V krajevni skupnosti organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb in potreb družin ter gospodinjstev kakor tudi za razvoj naselij, ki so v sestavi krajevne skupnosti. Za uresničevanje svojih nalog lahko krajevna skupnost skladno z zakonom ustanavlja servise in delovne organizacije. Krajevna skupnost obravnava /poslovanje delovnih organizacij, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih /potreb občanov. 7. člen Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da izda odlok ali drug splošni predpis. 8. člen Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi, ki jih v skladu z zakonom in občinskim statutom zagotovi občinska skupščina in s sredstvi, ki jih prispevajo občani in delovne organizacije. Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi. 9. člen Krajevna skupnost ima svoj statut, ki podrobneje ureja organizacijo in delo krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti sprejme zbor volivcev, potrdi pa ga občinska skupščina. 10. člen Zbor volivcev izvoli pripravljalni odbor, ki pripravi osnutek statuta krajevne skupnosti in ga predloži v sprejetje zboru volivcev. Pripravljalni odbor mora pripraviti osnutek statuta v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka. 11. člen Pripravljalni odbor upravlja krajevno skupnost do izvolitve organov krajevne skupnosti. 12. člen Administrativne posle za krajevno skupnost opravlja pristojni krajevni urad. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti v občini Celje (Uradni vest. okraja Celje, št. 33-321/59) in določbe od 124. do 150. člena statuta občine Colje (Uradni vest. okraja Celje, št. 11-81/59, 2-14/60, 31-318/62 in 21-209/63). St. 025-1/63-1 Celje, dne 13. septembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 494. Občinska skupščina Celje je po 5. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 9-113/60, 15-249/61, 24-416/61, 16-196/62, 20-301/63 in 30-496/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. septembra 1963 sprejela ODLOK o spremembah odloka o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini in povračilu stroškov za prevoz uslužbencem Občinskega ljudskega odbora Celje 1. člen V odloku o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini in povračilu stroškov za prevoz v službo uslužbencem Občinskega ljudskega odbora Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 46-428/62) se besedilo »Občinski ljudski odbor Celje« povsod nadomesti z besedilom »Občinska skupščina Celje«. 2. člen Spremeni se prvi odstavek 1. člena in se glasi: Dnevnica uslužbencev in delavcev Občinske skupščine Celje znaša: 1. za uslužbence, razvrščene do vštetega XI, plačil- nega razreda in za uslužbence, ki so po pravilniku o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave Občinske Skupščine Celje razvrščeni v II. kategorijo ter za tehnično osebje in pomožne uslužbence 2.SCO din 2. za uslužbence, razvrščene od X. plačilnega razreda navzgor in za uslužbence, ki so po pravilniku iz prejšnje točke razvrščeni v I. kategorijo in za tehnično osebje z izobrazbo visokokvalificiranega delavca 3.030 din. 3. člen Spremeni se 2. člen in se glasi: Nadomestilo za ločeno življenje znaša od 6.000 do 20.000 din mesečno. Izjemoma se sme /priznati uslužbencem prve in druge vrste in tehničnemu o-ebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, vendar ne več kot 30.000 din na mesec. Če se prizna nadomestilo čez 20.000 din na mesec, mora izdati o tem pristojni starešina posebno obrazloženo odločbo. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. septembra 1953. St. 114-5/1963-1 Celje, dne 13. septembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 495. Občinska skupščina Celje je po 23. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. septembra 1963-sprejela POSLOVNIK Občinske skupščine Celje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se predpisuje postopek za delo Občinske skupščine Celje. Poslovnik se uporablja za skupne seje obeh aborov občinske skupščine, smiselno pa se uporablja tudi za ločene seje vsakega zbora. Posebni poslovniki urejajo delo svetov, komisij in občinske uprave. 2. člen Poslovnik obsega natančnejše določbe o delu skupščine, kolikor ni o tem določb v občinskem statutu. Poslovnik govori o konstituiranju občinske skupščine, o pripravljanju gradiva za seje občinske skupščine, o sklicevanju sej, poteku sej in o izvrševanju sklepov občinske skupščine. II. KONSTITUIRANJE OBČINSKE SKUPŠČINE 3. člen Prvo sejo občinske skupščine skliče dotedanji predsednik. Če je dotedanjemu predsedniku pred sklicanjem seje prenehal mandat, skliče sejo najstarejši odbornik. Po ugotovitvi, da je prisotnih več kot polovica od skupnega števila odbornikov, predsednik prepusti nadaljnje vodstvo seje najstarejšemu odborniku, ki povabi vse odbornike, da izreče potrdila o izvolitvi. Odborniki, ki niso prišli na prvo sejo, morajo prinesti potrdilo o izvolitvi na prihodnjo sejo. Nato izvolijo odborniki izmed sebe petčlansko verifikacijsko 'komisijo. 4. člen Verifikacijska komisija se takoj po izvolitvi, sestane, .izvoli predsednika in tajnika komisije in pregleda potrdila o izvolitvi odbornikov ter preizkusi pravilnost njihove izvolitve. Verifikacijska komisija poda o svojem delu poročilo še na isti seji skupščine in predlaga potrditev ali razveljavitev posameznih mandatov. Potrdila, ki so bila predložena šele na prihodnji seji, pregleda verifikacijska komisija na tej seji in poda ustrezni predlog. 5. člen Po poročilu verifikacijske komisije odborniki razpravljajo in odločajo o njenih predlogih. V primeru nejasnosti ali dvomljivosti opravi verifikacijska komisija potrebne poizvedbe in o izidu poroča na prvi prihodnji seji. Vsak odbornik ima vse pravice odbornika šele, ko je njegov mandat verificiran. Dokler o njegovi izvolitvi še ni odločeno, ima sicer pravico udeležiti se seje skupščine, ne more pa glasovati o verifikaciji svojega mandata kakor tudi ne glasovati v drugih zadevah. Glede mandatov, ki niso bili verificirani na prvi seji, se mora opraviti verifikacijski postopek na naslednji seji Določbe tega poslovnika glede verifikacije se smiselno uporabljajo tudi glede verifikacije mandatov listih odbornikov, ki so bili izvoljeni na ponovn h in nadomestnih volitvah s tem, da verifikacijski postopek izvede mandatno-imunitetna komisija občinskega zbora oziroma mandatno-imunitetna komisija zbora delov" nih skupnosti. 6. člen Po potrditvi mandatov podajo odborniki, katerih mandat je bil potrjen, pred skupščino tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje doLnosti in varo/al čast občinskega odbornika in da bom, držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom z vsemi svojimi močmi delal za zgraditev socializma, za napredek občine Celje, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije«. Po ustni slovesni izjavi podpišejo odborniki njeno besedilo v posebnem zapisniku. Odbornik ne more opravljati odborniških pravic in dolžnosti, dokler ne položi slovesne izjave. 7. člen Po položitvi slovesne izjave izvoli skupščina dva overitelja zapisnika, določi zapisnikarja in nato sklepa o določitvi nadaljnjega dnevnega reda. 8. člen Občinska skupščina izvoli na prvi seji predsednika občinske skupščine na predlog najmanj 10 odbornikov. Predlog mora biti pismen in ga morajo podpisati vsi predlagatelji. O predlogu se glasuje tajno. 9. člen Za predsednika občinske skupščine je izvoljen tisti kandidat, za katerega je glasovala absolutna večina odbornikov. V primeru, da se glasovi razdelijo na več kandidatov tako, da nobeden ni dobil absolutne večine glasov. se ponovijo volitve, dokler eden od kandidatov ne dobi absolutne večine. 10. člen Izvoljeni predsednik prevzame takoj po izvolitvi svojo funkcijo in nadaljuje s sejo. 11. člen Izvolitev podpredsednika se opravi na isti način, kakor to velja glede predsednika. 12. člen Na prvi seji izvoli občinska skupščina praviloma tudi stalne odibomiške komisije za dobo dveh let. 13. člen Izvolitev stalnih odborniških komisij se opravi na podlagi pismenih predlogov .ki jih podpiše najmanj pet odbornikov. Kandidatna Usta mora imeti toliko predlogov kolikor članov se izvoli v posamezno komisijo. Komisije se izvolijo z javnim glasovanjem. Izvolitev se opravi z večino glasov navzočih odbornikov. 14. člen Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odborniških komisij, če ni s statutom drugače določeno. 15- člen Odborniške komisije delajo po posebnem poslovniku, ki ga predpiše občinska skupščina. 16. člen Praviloma se na prvi seji občinske skupščine ustanove sveti in izvolijo vanje tisti člani, ki jih izvoli občinska skupščina. 17. člen Praviloma se na prvi seji občinske skupščine potrdijo dosedanji oziroma imenujejo novi predstojniki občinskih upravnih organov. III. SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 18. člen Za pripravo seje občinske skupščine skrbi predsednik občinske skupščine. Predsedniku pri tem pomaga tajnik občinske skupščine. Vsaka zadeva, ki se predloži na sejo občinske skupščine, mora biti predhodno obravnavana na seji pristojnega sveta oziroma odborniške komisije, ki mora podati ustrezen predlog, o katerem se sklepa na seji skupščine. Gradivo za sejo se zibira pri tajniku občinske skupščine. Gradivo mora biti podrobno pripravljeno in za vsako zadevo je treba sestaviti poročilo in predlog. V gradivu morajo biti zabeleženi vsi predhodni sklepi pristojnih svetov in komisij. Gradivo za sejo dostavljajo tajništvu starešine temeljnih upravnih organov, ki so odgovorni za pravočasno in kompletno urejene spise. Zbrano gradivo predloži tajnik občinske skupščine predsedniku, ki ga prouči in gradivo pošlje pristojni odbomiški komisiji. V posameznih primerih, če tako sklene odborniška komisija je lahko seja pristojnega sveta in odborniške komisije skupna. Nato določi predsednik datum seje in predlog dnevnega reda. Samo izjemoma uvrsti predsednik v predlog dnevnega reda nujno zadevo, o kateri ni sklepal niti svet niti komisija, če so podani utemeljeni razlogi za tako izjemo. Če obsega zadeva predlog za sprejem odloka ali drugega splošnega pravnega predpisa, mora gradivo obsegati tudi pripravljen osnutek tega predpisa, ki se mora priložiti vabilu za sejo občinske skupščine. Osnutku predpisa je treba priložiti obrazložitev zakaj je potrebno sprejeti predlagani pravni predpis. Obsežnejše gradivo je praviloma vročiti odbornikom še pred vabilom za sejo. Osnutke predpisov mora sestaviti oziroma pregledati pravna služba občinske uprave zaradi skladnosti z zakonom. 19. člen Seje občinske skupščine sklicuje predsednik po potrebi. Razširjeno sejo, ki se je udeležijo tudi predstavniki družbeno političnih organizacij zaradi skupnrga obravnavanja vprašanj, ki so splošnega družbeno^poli-tičnega pomena za občino, skliče predsednik skupščine skupaj s predsednikom občinskega odbora SZDL. Vabilo na sejo mora biti pismeno in v njem mora biti naveden kraj, dan in ura seje in predlog dnevnega reda. Predlogu dnevnega reda morajo biti priloženi obrazloženi osnutki splošnih pravnih predpisov, izvlečki poročil, ki bodo podani na seji, pregled sklepov, sprejetih na prejšnji seji in po potrebi še drugo gradivo. Vabilo se mora dostaviti najmanj 8 dni pred sejo. Če določeno gradivo iz utemeljenih razlogov ni moglo biti dostavljeno skupno z vabilom, se mora poslati naknadno, samo izjemoma pa se sme razdeliti udeležencem seje neposredno pred začetkom seje. Na seje se vabijo vsi odborniki, kakor tudi poslanci republiške in zvezne skupščine, zastopniki Občinskega komiteja ZKS Celje, Občinskega odbora SZDL Celje, Občinskega komiteja ZMS Celje, Občinskega sodLča Celje, Občinskega sindikalnega sveta Celje in po potrebi tudi zastopniki drugih organov. O seji se obvesti tudi Okrajna skupščina Celje, predstavniki tiska, radia in televizije, predsedniki svetov, ki niso odborniki in predstojniki občinskih temeljnih upravnih organov. Vsi ti se lahko udeležijo seje, obvezno pa se morajo seje udeležiti predstojniki občinskih temeljnih upravnih organov. V posebnih primerih, zlasti, če gre za sejo zbora delovnih skupnosti, določi predsednik, komu se razen že omenjenih še pošlje vabilo. Vabilo se objavi tudi na vseh občinskih razglasnih deskah in po potrebi tudi v časopisu. 20. člen Odborniki in predsedniki svetov imajo pravico pred sejo pregledati spise in drugo gradivo, ki bo obravnavano na seji 21. člen Sejo vodi predsednik oziroma podpredsednik občinske skupščine. Če zaseda kak zbor ločeno, vodi sejo odbornik, ki ga za posamezno sejo ali za določeno število sej vnaprej izvoli dotični zbor. Predsednik začne, prekinja in zaključi sejo, ugotavlja navzočnost, vodi sejo, skrbi za red in mir na seji, sprejema predloge na seji, daje na seji besedo, skrbi za dodatke k predlogom v teku razprave, daje predloge in dodatke na glasovanje in v primeru potrebe ugotavlja njihovo formulacijo. Ugotavlja in razglaša izid glasovanja in sploh skrbi za izvajanje določb zakona, statuta in poslovnika. 22. člen Po ugotovitvi sklepčnosti izvoli skupščina izmed odbornikov dva overitelja zapisnika in določi zapisnikarja. Zapisnikar je praviloma tajnik skupščine. Na zahtevo vsakega odbornika se mora prečitati zapisnik prejšnje seje, če se odbornik ne strinja oziroma zadovdlji s poročilom o izvršitvi sklepov. Nato sklepa skupščina o predlaganem dnevnem redu. Dokler dnevni red ni sprejet pa tudi še pred samo sejo lahko vsak odbornik predlaga dopolnitve in spremembe dnevnega reda. O tem sklepa skupščina in odloči ali se dnevni red v smislu predloga dopolni oziroma spremeni. Samo izjemoma se lahko predlaga v posebno utemeljenih primerih dopolnitev oziroma sprememba že sprejetega dnevnega reda. O tem posebej sklepa skupščina. 23. člen Seje občinske skupščine so javne. Samo v primeru, da to zahtevajo splošne koristi, lahko skupščina sklene, da je seja ali njen del tajen. 24. člen Če se ugotovi, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži na določen dan in uro ter objavi, da velja za prihodnjo sejo isti dnevni red. V takem primeru se preložitev seje objavi na primeren način. Če nastopa nesklepčnost med samo sejo, se seja preloži in se na prihodnji seji obravnava nadaljnji del dnevnega reda. 25. člen Predsednik vodi sejo po sprejetem dnevnem redu dokler ni dnevni red izčrpan. Predsednik skrbi, da seja poteka po določbah poslovnika. Predsednik lahlko sejo po potrebi za krajši čas prekine. Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan sprejeti dnevni red. Če dnevni red ne more biti izč.pan dotičnega dne, se seja prekine in skupščina odloči, kdaj se bo nadaljevala. Predsednik zaključi sejo, ko je dnevni red izčrpan ali če skupščina ni več sklepčna ali če se delo iz drugih razlogov ne more niti po prekinitvi seje nadaljevati. 26. člen Na seji smejo sodelovati v razpravi in glasovati samo odborniki. Vse ostale osebe lahko samo sodelujejo v razpravljanju, ne morejo pa glasovati. V razpravi sodeluje tudi tajnik občinske skupščine. Starešine temeljnih upravnih organov in drugi strokovnjaki, ki prisostvujejo sejam, podajo na vabilo predsednika s pristankom skupščine svoje poročilo in mnenja. Ostale osebe, ki jih povabi skupščina, smejo s pristankom skupščine na seji govoriti o zadevi, zaradi katere so bile povabljene. 27. člen Predloge, o katerih sklepa skupščina, imajo pravico podati odborniki kot poediinci, komisije, sveti in predsednik občinske skupščine. Predlogi se podajajo praviloma pismeno in se izročajo pred sejo predsedniku občinske skupščine oziroma tajniku občinske skupščine, na sami seji pa predsedniku občinske skupščine. 28. člen V začetku razprave poda poročilo in predlog poročevalec sveta oziroma komisije in ga obrazloži. Predsednik sveta, poročevalec oziroma predsednik skupščine ima pravico, da obrazloži poročilo in mnenje. Za tem govorijo drugi odborniki in ostali udeleženci seje. Predloga in poročila ni treba citati v celoti na seji skupščine, če je bil dostavljen že pred sejo odbornikom in se skupščina strinja s tem, da čitanje ni potrebno. O predlogih se razpravlja praviloma istočasno v načelu in v ipodroonostih. Predlagatelj lahko svoj predlog umakne, dokler se o njem ne glasuje. Če se predlog umakne, se o predlogu ne razpravlja več. Umaknjeni predlog se na isti seji ne more več obravnavati. 29. člen Razprava o predlogih splošnih pravnih predpisov poteka istočasno v načelu in. podrobnostih. Po končani razpravi se glasuje o vsakem predlogu v celoti. Izjemoma se lahko po sklepu skupščine predlog obravnava najprej načelno, nato pa v podrobnostih. Najprej se obravnava in glasuje načelno. Če predlog v načelu ni sprejet, odpade obravnava o podrobnostih. Če je predlog v načelu sprejet, se preide na podrobno razpravo. 30. člen Zaradi spremembe in dopolnitve predlogov, ki so na dnevnem redu, se lahko predlagajo dodatki (amandmaji) tako dolgo, dokler ni dana zadeva na glasovanje. Dodatek se šteje kot sestavni del predloga. Predlagatelj lahko dodatek umakne (28. člen). O dodatku se mora izjaviti predsednik občinske skupščine oziroma predsednik ali poročevalec pristojnega sveta oziroma komisije in predlagatelj predloga, razen če je predlagatelj sam predlagal dodate.c. Če navedene osebe z dodatkom soglašajo, je dodatek sestavni del predloga. 31. člen Nihče ne more govoriti na seji, predno ne zahteva in ne dobi besede od predsednika. Predsednik daje besedo po ■ vrsti, kakor se govorniki priglašajo, kolikor poslovnik ne določa drugače. Priglasitev je lahko pismena ali ustna. Predsednik da besedo tajniku občinske skupščine, predsednikom pristojnih svetov in poročevalcem pristojnih komisij kadarkoli jo zahtevajo. Odborniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, mora dati predsednik občinske skupščine besedo takoj, ko jo ta zahteva. Predsednik da po govoru pojasnilo. Če se odbornik s pojasnilom ne zadovolji in še dalje trdi, da je bil kršen poslovnik ali dnevni red, zahteva predsednik od skupščine, da brez razprave o tem odloči. Odbornik ki zahteva besedo, da hi -popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok nesporazuma ali hoče dati potrebno posebno pojasnilo, dobi besedo takoj, ko konča svoj govor govornik, ki je izzval ta popravek oziroma pojasnilo. Govorni,k sme govoriti samo o zadevi, ki se obravnava. Razen predsednika ne sme nihče prekinjati govornika ali ga opominjati k redu. Nihče ne sme govoriti o isti zadevi, -ki je na dnevnem redu več kot enkrat, razen če to dovoli skupščina. Izjemoma lahko po potrebi o isti zadevi govori tudi večkrat predsednik in tajnik skupščine, predsedniki svetov, poročevalci in predlagatelji. Skupščina lahko na predlog predsednika skupščine ali kakega drugega odbornika sklene, da se v posebno upravičenih primerih omeji trajanje govorov. Obravnavo posameznega predloga zaključi predsednik, ko ugotovi, da ni več priglašenih govornikov. 32. člen O vsakem predlogu se glasuje. Predsednik daje predloge in dodatke na glasovanje in skrbi zlasti, da se pojasni, za kateri predlog oziroma dodatek se glasuje in po potrebi pred glasovanjem ugotovi formulacijo predlogov. Če kdo ugovarja formulaciji, odloči o tem skupščina. Če je več predlogov oziroma dodatkov, o katerih je treba glasovati, določi vrstni red glasovanja predsednik, v -primeru spora pa skupščina. Pri tem velja načelo, da se najprej glasuje o tistem predio-gu, ki se po svoji sestavi oziroma vsebini najbolj oddaljuje od prvotnega predloga, nato o predlogu, ki gre za tem, da se predlog komisije ali sveta odkloni, nato pa o predlogu komisije oziroma sveta in o predlaganih dodatkih. Nato se glasuje o drugih predlogih in to po vrsti kakor so po svoji vsebini najbližji predlogu sveta ali komisije. O vsakem predlogu se glasuje ločeno, kolikor niso po svoji vsebini istovetni. Najprej se glasuje o dodatkih, nato pa o predlogih, ki se nanašajo na dodatke. O dodatkih se glasuje po vrstnem redu, kakor so bili predloženi, upoštevajoč pri tem načela, ki se nanašajo na predloge. Tajno se glasuje: 1. če to določa kakšen predpis 2. če se volijo osebe in sta predlagana dva ali več kandidatov ali kandidatne Liste 3. če to sklene skupščina V ostalih primerih se glasuje javno in sicer z dviganjem rok ali poimensko. Praviloma se glasuje z dviganjem rok, poimensko se pa glasuje, če je ta način posebej predpisan ali če tako sklene skupščina ali če glasovanje z dviganjem rok ne bi dalo zanesljivega rezultata. Poimensko se glasuje tako, da se odbornike kliče po imenih in da nato izjavijo, da glasujejo »za« ali »proti« ali pa, da se vzdržijo glasovanja. Tajno se glasuje z listki enake velikosti, barve in oblike. Poklicani odbornik glasuje tako, da spusti dvakrat preganjeni listek v skrinjico, ki stoji pred predsednikom. Glasove štejeta dva odbornka, ki ju določi na predlog predsednika ali drugega odbornika skupščina. Po končanem glasovanju in ugotovitvi izida glasovanja uničita glasovnice odbornika, ki sta štela glasove. _ _________ _ Predsednik razglasi koliko odbornikov je glasovalo za predlog, koliko proti in koliko se jih je vzdržalo glasovanja. Izid glasovanja se razglasi takoj na isti seji. 33. člen Predlog je sprejet in postane pravnoveljaven sklep skupščine, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov, razen kadar je po kakem predpisu potrebna posebna večina. ____________ Sprejetje, sprememba in dopolnitev občinskega statuta se mora izvršiti oziroma sprejeti s poime-ski-m glasovanjem z absolutno večino vseh o-dborni-kov. V primeru, da je pri glasovanju število glasov »za« in »proti« enako, je predlog zavrnjen oziroma ni sprejet. Če se vršijo volitve posamezno ali po kandidatnih listih, velja, da je izvoljen tisti kandidat ali lista, ki je dobila večino glasov navzočih odbornkov. Če noben kandidat ali lista ni dobila večine, se glasuje ponovno. Če se tudi pri ponovnem glasovanju ne doseže večina, se preložijo volitve na prihodnjo sejo in se šteje, da nihče ni izvoljen, kolikor se takoj ne vloži nov predlog. 34. člen Samo predsednik ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji skupščine. Predsednik opomni odbornika, ki moti red in uporablja neprimerne izraze ali