Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 70 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton MiklavčiC M Odgovorni urednik Albin Učakar g L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 11. 9. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. Januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk In sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO KRANJ Novo v blagovnici KOKRA KRANJ Cenjene potrošnike obveščamo, da smo prejeli na zalogo moške, ženske in otroške copate odlične kakovosti po reklamnih cenah. Za nakup se priporoča blagovnica KOKRA KRANJ OTVORITEV CESTE JAVORNIŠKI ROVT — LOM — MAVRA. Predsednik jeseniške občinske »kupščine Franc 7van je v četrtek popoldne odprl približno 6 km dolgo cesto na Javorniški *ovt. Cesto je zgradilo Gozdno gospodarstvo Bled. Gradnja je veljala 1,060.000 din S to ce-«o je Gozdno gospodarstvo omogočilo lažji dostop do 450 ha gozdov na tem področju. Cesta Pa je seveda pomembna tudi za nadaljnji razvoj turizma. Gozdno gospodarstvo Bled ima Jako zdaj 300 km gozdnih cest oz. 1 km gozdnih cest na 100 ha gozdov, kar pa je še Premalo ^Jti za dobro gospodarjenje z gozdovi je treba na 100 ha vsaj 2 km gozdnih cest, tako»Je <* otvoritvi poudaril direktor GG Bled tovariš Talar. Otvoritve so se udeležili poleg predstavnikov jeseniške občinske skupščine in Gozdnega gospodarstva Bled tudi predstavniki radov-"iške občinske skuoščine in turističnem društva ter drugi. (A. Ž.) - Foto: F. P« Za telesno šibkejše otroke priporočamo namesto torbe zelo priročen voziček za knjige. Starostno zavarovanje kmetov Japonska delegacija v Elanu ™ Desetčlanska parlamentarna delegacija Japonske, ki je na šestdnevnem obisku v Jugoslaviji, je včeraj prišla tudi na dvodnevni obisk v Slovenijo. Delegacija si je dopoldne ogledala tovarno spornega orodja Elan v Begunjah, popoldne pa se je na Bledu s predstavniki gospodarske zbornice in gospodarskih organizacij iz Slovenije pogovarjala o gospodarskih vprašanjih in medsebojni izmenjavi. V^.nekaj let trajajo v Slovar, razprave o starostnem °vanju kmetov. Zamisel BJxUreditvi tega pomembnega n*0«omsko-Socialnega ukrepa let Vasi pa je stara dobro Maja lani je namreč PUI>liŠka skupščina, ko je *P«-avljala o kmetijstvu, zbn skupno komisijo republiške skupščine Preučitev sistema zdrav- stvenega varstva ter zdravstvenega, pokojninskega In Invalidskega zavarovanja, da izdela predlog izhodišč. Pred približno dvema mesecema pa so poslanci republiškega in socialno • zdravstvenega zbora sklenili, da je treba pripravljeno gradivo oziroma predlog izhodišč za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov dati v javno razpravo. Letos rekordna letina jabolk 5. stran Te dni se v večini občin v Sloveniji začenjajo javne razprave o omenjenem predlogu. Trajale bodo do 15. oktobra, decembra pa bo republiška skupščina že sprejela zakon o starostnem zavarovanju kmetov, ki bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Že priprava izhodišč in vse dosedanje razprave o tem vprašanj oz. predlogov se bo-precejšnjo zapletenost novega sistema. Glede mnogih vprašanj oz. predlogov se bodo morali prav kmetje v bližnjih javnih razpravah odločiti, kaj bi bilo najboljše. Z uvedbo kmečkih pokojnin naj bi namreč zagotovili boljše gospodarske pogoje mladim ljudem, ki želijo ostati na kmetijah, zagotovili naj bi socialno varnost narašča- jočemu številu ostarelih kmetov, pa tudi enakopravnejši položaj kmetov v družbi pri nas nasploh. Organizator javne razprave, socialistična zveza, pričakuje, da se bodo kmetje opredelili med drugim tudi do naslednjih vprašanj: kakšno naj bi bilo financiranje kmečkih pokojnin, kolikšne naj bi bile te pokojnine, kako naj bi uveljavili načelo solidarnosti, kdaj naj bi začeli izplačevati pokojnine in še vrsta drugih. V predlogu izhodišč so sicer nakazane rešitve, vendar pa so nekatere dosedanje razprave pokazale, da so mnenja ponekod deljena. Treba se bo na primer opredeliti, ali bi začeli izplačevati pokojnine (Nadalj. na 3. str.) se meni loško kavo iz nove pražarne IV. SEJEM OBRTI IN OPREME OD 9. DO 18. X. 1971 GLAS * 2. STRAN SOBOTA — II. septembra 19H JESENICE • Na zadnji seji sveta za urbanizem, gradnje, komunalne in stanovanjske zadeve pri skupščini občine Jesenice so razpravljali tudi o zazidalnem načrtu centra mesta Jesenic. Zazidalni načrt so tudi že razgrnili v avli občinske skupščine na Jesenicah. V centru mesta, od trgovine Alpina do prodajalne Slovenija šport, bodo v naslednjih štirih do petih letih podrli vse starejše hiše razen stavbe, v kateri sta poslovalnica Gorenjske kreditne banke in postaja Ljudske milice. Zgradili bodo dve 13 etažni stolpnici, pa tudi več poslovnih prodajnih prostorov ter restavracijo. V zazidalnem načrtu predvidevajo tudi 138 garaž in parkirnih prostorov, ki naj bi jih gradili pod zemljo. D. Sedej • Pri delavski univerzi na Jesenicah so začeli zbirati prijave za strojepisni in stenografski tečaj, s katerim bodo pričeli predvidoma prihodnji teden. Tudi za tečaje tujih jezikov, italijanščine in nemščine, se je že prijavilo nekaj Kandidatov. Še ta mesec pa bodo v sodelovanju z odsekom za narodno obrambo pri skupščini občine Jesenice organizirali predavanja O civilni zaščiti. D. Sedej Več javnih razprav v občini Na zadnji skupni seji poli" tične volivne komisije in predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so razpravljali o organizaciji kandidacijskega postopka za nadomestne volitve v zvezno skupščino, o organizaciji javnih razprav, o pokojninskem zavarovanju kmetov in o osnutku dopolnil republiške ustave, se dogovorili o načinu stalnega evidentiranja kadrov in obsodili kot nedemokratično in politično škodljivo akcijo nekaterih poslancev ob izvolitvi sloven- ske delegacije v predsedstvo SFRJ. V prvi točki dnevnega reda skupne seje, so za zvezno skupščino predlagali tri kandidate: Jožeta Božiča, Majdo Gaspari in Marjana Rožiča. Po daljši razpravi so se tudi sporazumeli, da bodo javno razpravo o osnutku dopolnil k ustavi SRS organizirali po krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Spremembe in novosti v ustavi bodo za posamezna področja pripravili tako, da jih bodo vsebinsko razdelili in po kra- Mladi med borci KAMNIK • V kamniškem muzeju je odprta razstava fotografij srednjeveških fresk iz cerkve v Slavonski Požegi. Razstava je v okviru prireditve Karavane deiavske solidarnosti. Freske je iz Slavonske Požege pripeljala folklorna skupina, ki je sodelovala na prireditvi »Narodne noše« preteklo nedeljo v Kamniku. Razstava je vzbudila precejšnje zanimanje občinstva in je dobro obiskana. J. V. KRANJ O Oba zbora kranjske občinske skupščine sta v četrtek popoldne na skupni seji obravnavala predlog stališč republiške skupščine o dolgoročnem družbenem razvoju Slovenije. Uvodoma je predlog stališč pojasnil član republiškega izvršnega sveta dr. Ernest Petrič. Po razpravi predstavnikov svetov je skupščina pooblastila komisijo za gospodarstvo, nekatere odbornike in predstavnike družbenopolitičnih organizacij, da na podlagi razprav opredelijo stališča lit vi teh obl jubl jenih izdelkov še ne bo, se bodo kupci verjetno odločili za krajši skok čez mejo. Te zakasnitve so verjetno knvi le dobavitelji, Se najbolj pa bodo zamudo občutile prav jeseniške trgovine, saj kupci vedo, da do dobro založenih trgovin onstran meje nj tako daleč. D. Sedej KRANJ TRŽIČ RADOVLJICA BLED JESENICE ŠMDFJA LOKA ŽELEZMKI ŽIRI dom denarja Starostno zavarovanje kmetov (Nadalj. s 1. strani) 1974. leta vsem nad 65 let starim kmetom hkrati ali pa že 1973. leta postopoma prvo leto nad 75 let starim kmetom, naslednje leto od 70 do 75 let starim kmetom in od leta 1975 naprej vsem, ki bodo takrat stari 65 let. /e sedaj se tudi pojavljajo predlogi, da naj bi družbenopolitične skupnosti vsaj na začetku prispevale več, kot je pred videuro v predlogu. Nadalje je prav gotovo razumljivo tudi vprašanje o tako imenovanih diferenciranih pokojninah. Gre za to, da bi tisti kmetje, ki bodo za starostno zavarovanje več prispevali, dobili tudi večjo pokojnino. V izhodiščih je sedaj zapisano, da bi bile pokojnine za vse kmete enake in da bi se kasneje postopoma usklajevale z naraščanjem življenjskih stroškov. Pojavljajo se tudi predlogi, da bi uvedli vsaj tri različne plačilne razrede za izplačevanje pokojnin. Skratka, občinske konference socialistične zveze pričakujejo, da bodo kmetje in drugi, sodelovali v javnih razpravah, povedali svoja mnenja in predloge tako do omenjenih kot tudi do drugih vprašanj, ki so dana v javno razpravo. Občinske konference socialistične zve- ze na Gorenjskem še posebej vabijo kmetovalce, da se udeležijo javnih razprav in da svoje predloge sporočijo tudi pismeno. V Kranju bo uvodna razprava o predlogu izhodišč za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov v torek ob 17. uri. Poslancem, predstavnikom socialnega zavarovanja in kmetijskih zadrug iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine bo o predlogu govoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner. Po tem posvetovanju se bodo pričele razprave tudi v posameznih občinah. A. 2. i TELECiJttAivi Mladi v Železnikih bi radi klub aktivna moč v najmodernejšem pralnem sredstvu samo novi mixal ima aktivno moč .....................-............m......., , „....................|| i m j i u..........• • •* novi mixal v treh tednih pri vašem trgovcu »zlatorog« maribor Več pravic nezaposlenim V letošnjem letu bodo mladi, ki se po končanem ali nedokončanem obveznem šolanju ne bodo zaposlili ali ne bodo nadaljevali šolanja, imeli nedvomno več pravic kot prejšnja leta. Materialna pomoč začasno nezaposlenim se je v letošnjem letu precej povečala. Med začasno nezaposlenostjo bodo dobili pravico do denarnega nadomestila tisti delavci, katerih dohodki skupaj z dohodki družine ne dosegajo 460 dinarjev mesečnega dohodka na člana ožje družine ali če ne dosežejo 920 din skupnega letnega katastrskega dohodka od zemljišč, ki so njihova lastnina. Te pravice pa seveda ne morejo uveljavljati delavci, ki so delo zapustili samovoljno ali prisilno. Denarno nadomestilo znaša 50 " n poprečnega OD v zad-njih treh mesecih pred prenehanjem dela in se upravičencu poveča glede na število članov ožje družine, ki jih preživlja. Tako velja za delavce z enim družinskim članom 95 odstotkov, z dvema za 60 odstotkov, s tremi za 65 odstotkov, za delavce s štirimi družinskimi člani 70 odstotkov in /a delavce s petimi družinskimi člani 75 odstotkov. To velja tudi za delavce BE tujine, če so plačali zahtevani prispevek. Delavec dobiva denarno nadomestilo 6 mesecev, če ima najmanj eno leto neprekinjenega dela ali 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih; 12 mesecev, če ima 30 mesecev neprekinjenega dela ali 50 mesecev s presledki; delavec prejema denarno nado mestilo 18 mesecev, če ima pet ali deset let delovne dobe ter 24 mesecev, če ima več kot deset let delovne dobe. Denarno nadomestilo pa dobiva tudi po tem času, če ga zavod pošlje na strokovno usposabljanje ali prekvalifikacijo, če ima več kot 15 let delovne dobe ter delavke med nosečnostjo in po porodu za toliko časa, kolikor je določen skrajšan delovni čas za zaposlene žene. Do zdravstvenega zavarova-vanja imajo pravico tudi nezaposleni otroci po dokončanem ali nedokončanem obveznem šolanju do 18. leta starosti, če se v 60 dneh po zaključku šolanja priglasijo zavodu za zaposlovanje zaradi zaposlitve. To pravico imajo tudi delavci ter delavke, ki jih zavod za zaposlovanje pošlje na strokovno usposabljanje ali prekvalifikacijo ter zakonec umrlega zavarovanca, ki si ni pridobil pravice do pokojnine, ker ni dopolnil za pokojnino potrebne starosti; to pa le v primeru, če se je prijavil na zavodu v 90 dneh po smrti zavarovanca. D. Sedej V ponedeljek zjutraj so se v Železnikih na parkirnih prostorih pojavili napisi (avtorji so se podpisali »1000 mladih«), ki zgovorno pričajo, da bi mladina tega kraja rada dobila svoje prostore, v katerih bi si uredila klub. Ker vprašanje ustanavljanja mladinskih klubov ni pomembno le za mlade v Železnikih, temveč se za to zanimajo tudi po drugih krajih v Selški dolini in Poljanski dolini, sem se napotil na občinsko konferenco ZMS v škofji Loki in povprašal, kaj je že bilo doslej storjenega v tej smeri. Izvedel sem, da je bila lani v novembru začeta akcija aktiviranja obstoječih mladinskih aktivov po vaseh v škofjeloški občini. Istočasno se je začela tudi akcija ustanov-Ijanja mladinskih aktivov s klubsko dejavnostjo po vseh večjih krajih občine — v Zi-reh, Gorenji vasi, Škofji Loki, Selcah in Železnikih. Prav takrat je bil v Bohinju sklican seminar za vodje klubov in sestavljalce programov po klubih. Na predlog predsedstva občinske konference ZMS v škofji Loki naj bi se seminarja udeležilo 17 predstavnikov iz različnih krajev v občini. Zal se je seminarja udeležilo le 9 predstavnikov, kar je že vzbudilo prvi občutek nezainteresiranosti mladih občanov za napredno mladinsko dejavnost. Vseeno so v škofji Loki sklenili, da z akcijo ustanavljanja nadaljujejo. Največje težave so se šele pokazale. Težko je bilo dobiti prostore, primanjkovalo je kadrov in tudi finančnih sredstev ni bilo dovolj. Treba je bilo sklicati sestanke po vseh krajevnih skupnostih z iniciativnimi odbori, predstavniki družbenopolitič-nh organizacij in krajevnih skupnosti. Na sestankih so se temeljito pogovorili o možnostih za mladinsko dejavnost in ob koncu izdali sporočilo ter ga predložili v razpravo na seji škofjeloške občinske skupščine. Skupščina je vsa prizadevanja mladih podprla Fluorografiranje v kranjski občini Konec tega meseca, točneje od 20. septembra pa do 14. oktobra, bosta dve ekipi Instituta za tuberkulozo Golnik flourografirali vse nad 24 let stare prebivalce kranjske občine. Letošnjo flouro-grafsko akcijo, kot že leta prej, spremlja tudi občinska organizacija rdečega križa. Zadnji flourografski pre gled prebivalstva v občini je bil pred štirimi leti. štcvi'ke o obolenjih za tuberkulozo res niso visoke, leta 1967 so odkrili le 23 novih obolenj, vendar pa je tolikfno razdobje res preveliko, da bi lahVo tone'i ^ac!ostcn pr:"led nad zdravjem prebivalstva. Za pogostejše preglede, morda enkrat na leto ali celo dvakrat, kot je to v nekaterih deželah, pri nas za sedaj še ni denarja. En sam pr^'ed prebivalstva v oličiui kot je kranjska velja namreč več kot 20 starih milijonov din. S preslikavo pljuč pa se ne odkrivajo samo tuberkulozna obolenja, pač pa tudi rak na pljučih, obolenja srca In ožilja in bronhialne bolezni. Tudi aparature, s katerimi dela sedaj Institut so že stare in Izrabljene. Rdeči križ. ki bo pomagal pri akciji, bo zbiral tudi prostovoljne pri- spevke. Na zadnji seji občinskega odbora rdečega križa Kranj so sklenili, da bodo polovico prostovoljnih prispevkov namenili Institutu za nakup novih aparatur za preslikavo pljuč, ostali denar je namenjen za vsakoletna letovanja socialno ogroženih otrok. Na letošnje flourograflranjc je povabljenih 36.891 prebivalcev kranjske občine. Skupaj z vabilom bodo občani dobili tudi slikanico o pomenu flourografljc. Slikanico je pripravil Rdeči križ Slovenije. L. M. in predlagala, da z akcijo nadaljujejo v sodelovanju z vsemi krajevnimi organizacijami. Povedati je treba, da so omenjeni sestanki sicer uspeli, udeležba na njih pa je bila precej šibka. Tako je bilo tudi v Železnikih. O formiranju mladinske organizacije v Železnikih je bilo govora že na več sestankih — sestanku aktiva ZK na češnjici, na zboru volivcev in na konferencah mladinskih aktivov po delovnih organizacijah. Prav na sestankih aktiva ZK in zborih volivcev je bil problem zadovoljivo rešen. Mladi naj bi na predlog zbora volivcev dobili svoje prostore v zgornjem delu bifeja »V vrtu.« Tu bi lahko uredili klub, ki je med mladimi pravzaprav največja želja. Da bi stvar hitreje stekla, so bili v vseh vaseh, kjer so mladi vaščani želeli ustanoviti mladinsko organizacijo, ustanovljeni posebni iniciativni odbori. Tak odbor je bil ustanovljen tudi v Železnikih, a svoje naloge še sploh ni začel reševati. Na občinski konferenci ZMS v Škofji Loki so mi povedali, da bi radi spoznali avtorje napisov, ker bi jih želeli uporabiti za smiselnejšo in boljšo akcijo za dosego cilja. Radi bi opozorili mlade, da v KS Železniki obstojajo še premnogi komunalni kakor tudi socialni problemi, ki zahtevajo aktivnejše angažiranje mladih ter njihovo neposredno pomoč bodisi v obliki delovnih akcij ali v obliki družbenopolitičnega delovanja. Samo primer. Prav v tem času se v sklopu osnovne šole gradi zunanje šolsko igrišče, za kar je šola že organizirala delovne akcije, na katerih pa ni bilo videti drugih kot osnovnošolce. Prav tako se pripravlja referendum o samoprispevku za gradnjo kopališča, kjer bode prav m'adi morali podkrepiti mnenje > potrebnosti tovrstnega rekreativnega objekta. Kaže, da je del krivde da mladi v Železnikih še nimajo kluba, tudi na njih samih. J. Govekar Veliko povpraševanja po delavcih na Gorenjskem Ze pred meseci, ko so bih znani šele nekateri podatki je bilo očitno, da se bodo potrebe po delaveih na Gorenjskem med letom še povečale. Podatki zbrani za pol leta povedo, da se je v primerjavi z lanskim letom povečala zaposlenost za tri odstotke. Konec junija je bilo na Gorenjskem zaposlenih 63.000 delavcev, med njimi 46 odstotkov žensk. Največ delavcev se je v primerjavi z lanskim letom zaposlilo v škofjeloški občini — skoraj 9 odstotkov več kot lani v istem razdobju. V radovljiški občini se je zaposlilo 6 odstotkov več delavcev kot lani, v kranjski dva od stotka, v jeseniški poldrugi odstotek; število zaposlenih se je zmanjšalo le v tržilki občini in sicer za 2 odstotka. Med delovnimi organizacijami, ki so v letošnjem prve a polletju sprejele največ delavcev, je na prvem mestu Iskra, tovarna elektromehanika. Zaradi širjenja obrata telefonije so sprejeli na delo do junija okoli 200 delavcev, v veliki večini žensk. Okoli 80 delavk pa je dobilo delo v novem Iskrinem obratu v jeseniški občini. Precej delavcev — okoli 130 — |c sprejel tudi Alplcs v Železnikih, med drugimi delovnimi organizacijami, ki so povečale število zaposlenih pa omenimo še Savo LTH Ško-fja Loka, Iskra Železniki, Veriga Lesce ter še nekaj tekstilnih tovarn. V samem zaposlovanju pa je značilno pretakanje delovne si'e iz ene tovarne v drugo. Ob velikih možnostih izbire mnogi delavci hitro menjav a 'o zaposlitev, posebno V tekstilni Industriji, ki zaradi fega pojavu neprestano išče delavec. Vse manj delavcev pa odhaja z Gorenjske na delo v tujino. V prvih šestih mesecih je odšlo 161 delavcev, kar je X3 18 odstotkov manj kot lani. Med njimi je bilo več pol k va lihe. ran i h delavcev, drugi pa so nekvalilicirani, ki so že nekaj časa čakali na delo doma. Ne«.aj je tudi delavcev ki išeeio občasno sezonsko zaposlitev v tujini. Kontne junija je imel Komunalni /a"od za zaposlovanje v evidenci 542 nezaposlenih delavcev, od tega 306 žensk. Nezapo lenost se je V primerjavi I lanskim obdobjem zmanjšala za okoli 20 odstotkov. Med nezaposlenimi so pretežno taki, ki so samo prehodno nezaposleni ali pa imajo za zaposlitev neko resnejšo oviro. Najbolj se je znižalo število nezaposlenih, v jeseniški občini nato v radovljiški in škofjeloški, najmanj pa v tržiški in kranjski. SOBOTA - H. septembra 1971 GLAS * 5. STRAH Plantaža Resje pri Podvinu Letos rekordna letina jabolk Prodajati jih bodo začeli po 20. septembru Napovedi o letošnji letini jabolk In drugega sadja v Sloveniji so precej slabe. Nekatera področja sta močno prizadela suša in toča. Zanimalo nas je, kako je z nasadom Resje pri Podvinu, kjer so v zadnjih letih jablane zelo dobro obrodile. Letošnja letina v nasadu Resje bo rekordna — Foto: F. Perdan »Plantaža Resje, ki spada k delovišču Poijče, je stara deset let. Na tej plantaži, ki meri 22 hektarov imamo 7000 dreves. To so jesenske in zimske sorte jabolk: grafen-štajn, koksoranžna reneta, periolovi križanci, jonatan, rdeči in zlati delišez, šampionska renata, rdeči boskop in še nekatere druge sorte. Letos bomo prav gotovo zabeležili rekordno letino. Po moje bomo obrali okrog 350 do 400 ton jabolk, kar je za približno 100 do 150 ton več kot lani,« je povedal vodja delovišča Jože Avsenek, ki je že 11 let zaposlen v kmetijski zadrugi (sedaj KŽK Kranj), 8 let pa dela v delovišču Poljče in v nasadu Resje. »čemu pripisujete tako dobro letino?« »Nasad je prav sedaj v polni rodnosti. To je vsekakor zeio pomembno. So pa še drugi vzroki. Sadje na Gorenjskem cvete bolj pozno in zato ni toliko spomladanskih pozeb. Ker je bilo spomladi precej padavin, smo sadje ves čas škropili proti škrlupu. Cez leto smo škropili kar 15 krat. Zemlja je na tem področju precej težka, zato letošnja suša sadja ni prizadela. Razen tega nasad dobro gnojimo. Na srečo Jože Avsenek V kranjski občini ustanovljeno društvo kmetov V sredo se je več kot osemdeset kmetov iz kranjske občine udele/ilo ustanovnega občnega zbora društva kmetov za vzajemno pomoč v kranjski občini. Poleg kmetov so se ga udeležili tudi: predsednik živinorejskih društev Slovenije Franc Palir, predstavniki veterinarske postaje in KZ Cerklje in Naklo in gostje — zastopniki društev iz Brežic, Šentjurja, Šempetra v Savinjski dolini, Tržiča in Ljubljane. Društvo kmetov je pravzaprav novo ime. Doslej so se taka društva imenovala živinorejska. Ker pa je za Gorenjsko bolj ustrezalo ime društvo kmetov, saj se izključno z živinorejo le malokdo ukvarja, so se odločili KS to novost. Pred dvema letoma sta bili v Sloveniji komaj dve živinorejski društvi, danes pa jih je že dvaindvajset s prek 8000 člani. Zamisel o društvih se je porodila na Štajerskem in se nato razširila po vsej Sloveniji. V novoustanovljenih društvih se pokaže resnično sode- lovanje kmetov. Vsak plača za varstvo živine njemu dostopen znesek. Denar pridob-Ljen z živinorejo se vrača vanjo. Društvo je organizacija, ki skrbi za preprečevanje škode in za to, da je živina zdrava ter za krepitev odnosov med kmeti in veterinarji. V celoti vzeto pa so novoustanovljena društva samoupravne organizacije kmetov. Za posebno nalogo so si društva zadala izboljševanje sedanjega stanja kmetov, ki jih je, kot so poudarili na občnem zboru v sredo, prešel v preteklih letih val družbenega nepriznanja. Poudarili pa so tudi, da je društvo kmetov organizacija, ki ni naperjena proti nikomer, temveč le po--nje te .i-vanje kmečkega vprašanja, pri čemer bo treba veliko zavzetega sodelovanja. Naj naštejem nekaj nalog, ki jih ima društvo: organizira kmete za vzajemno pomoč, opazuje in analizira pojave bolezni, zatira bolezni s pomočjo veterinarske službe, posreduje izključno za potrebe članov reprodukcijski material, pripravlja raz- stave živine, skrbi za izboljševanje kakovosti črede ter za pospeševanje kmetijstva in živinoreje itd. V živahni razpravi je bilo zlasti občutiti željo, naj bi društva postala pogonska sila. Razvije naj se samouprav-va kmetov in še zlasti bi se morala razviti solidarnost, ki je po besedah govornikov pri kmečkih ljudeh v zadnjem času precej opešala. Eden največjih problemov, ki tare kmete na Gorenjskem v zadnjem času, je zelo razširjena bolezen vimena pri kravah molznicah — masti-tis. Prav zdaj se ustanavlja sklad za pomoč pri zdravljenju in zatiranj« te bolezni. V sklad bi morala prispevati tudi družba, so poudarili na občnem zboru. Ob koncu so soglasno sklenili, da novoustanovljeni sklad posluje v okviru društva kmetov. Veliko govora je bilo v nerealnih odkupnih cenah pridelkov. Cene so vedno izk-ključno dogovor trgovcev, kmetje pa sploh ne morejo prispevati svojega mnenja. Se zlasti so omenili trgovanje z lesom, ki bi po njihovem mnenju moralo priti v domeno kmetijskih organizacij. Zatrdili so, da bodo to stališče dosledno zagovarjali na javnih razpravah o novem zakonu o gozdovih. Tudi s prodajo krompirja v letošnjem letu niso zadovoljni. Poleg suše, ki je prizadela skoraj vso Slovenijo in občutno zmanjšala količino pridelkov, zdaj kmete boli še to, da ne morejo prodati niti teh ali pa jih morajo po izredno nizkih cenah. Veliko nezadovoljstvo je bilo čutiti tudi v razpravi o starostnem pokojninskem zavarovanju kmetov. Po njihovih besedah je za zdaj mišljeni mesečni znesek pokojnine — 250 din — »miloščina« in prava sramota. Sicer pa je bilo v skoraj triurni razpravi slišati še mnogo stvari, ki bolijo kmete in bi jih bilo treba čimprej odpraviti. Vsekakor pa so poudarili, da je novoustanovljeno društvo izredno pomembno za nadalin1, reševanje vseh vprašani, ki zanima* jo kmete. J. Govekar pa na tem področju tudi ni bilo toče. Tako pričakujemo, da bo kvaliteta jabolk letos celo boljša od lanske, čeprav smo lani mislili, da smo dosegli rekord v kvaliteti m količini.« »Kako pa bo letos s prodajo in ceno?« »Nekaj zgodnjih sort smo že obrali. Glavno obiranje pa se začne po 15. septembru. Tako bomo zgodnje, jesenske sorte jabolk začeli prodajati po 20. septembru, zimske pa nekako konec meseca. Trenutno imamo prodanih po pogodbi 45 ton jabolk. Pričakujemo pa, da s prodajo no bo težav. Posebno še, ker bo letos jabolk v Sloveniji primanjkovalo. Tako kot prejšnja leta računamo, da jih bomo veliko prodali sindikalnim organizacijam po podjetjih, šolam in seveda posameznikom. Individualni kupci pri nas so bili doslej z Gorenjske, Ljubljane, Kopra, Reke, Zagreba in nekateri zasebni gostinci iz Avstrije. Večina med njimi so stalni kupci in tudi zelo zadovoljni s kvaliteto. Čeprav dokončnih prodajnih cen še nismo določili, pa kaže, da se bodo le-te po dogovoru z drugimi plantažami v Sloveniji gibale takole: prva vrsta zimskih jabolk bo okrog 2,50 dinarja za kilogram, druga vrsta pa po 1,50 dinarja. Prva vrsta jesenskih sort pa bo okrog 2 dinarja, in druga vrsta okrog 1 dinar za kilogram. Šolam pa bomo prodajali s posebnim popustom. Mislim, da so te okvirne cene dokaj zmerne, posebno če jih primerjam s trenutnimi cenami v trgovinah in na trgu.« In še kratek nasvet vsem tistim, ki boste kupovali jabolka za ozimnico. Jože Avsenek pravi, da je pri jabolkih najvažnejše skladiščenje. Jabolka so zelo občutljiva na vlago. Če te rti dovolj, kmalu zgubijo sok In zato spreme, ni jo aromo. Zato so tople in predvsem suhe kleti (centralna kurjava) najslabše za skladiščenje. Vendar pa si tudi v takšnih kleteh lahko pomagamo. V večjo posodo natlaelmo mah in posodo približno do polovice napolnimo z vodo. S takšno posodo bomo mo ino povečali vlago tudi v suhih kleteh. Najboljši barometer, ali je klet dovolj vlažna pa je jabolko kosmač. To jabolko, če je klet presuha, zelo hitro postane gobasto. Kleti, v katerih se na jabolkih nabere plesen, pa so preveč vlažne. Prostori, v katerih hranimo jabolka, morajo namreč imeti okrog 80 odstotkov absolutne vlas**. A. žalar Razumevanje za učence, ki ne znajo slovensko Letos bo osnovno šolo na Koroški Beli obiskovalo približno enako število učencev kot v prejšnjem šolskem letu. Na nižji in višji stopnji imajo po 11 oddelkov. Prvi in osmi razred imata po dva oddelka, vsi ostali razredi pa po tri oddelke. Za prvi razred bi lahko napravili tri oddelke, vendar jim manjka učiteljev. Učenci vseh razredov obiskujejo pouk v dopoldanski in popoldanski izmeni. Zaradi pomanjkanja prostorov so nekdanjo zbornico preuredili v razred, učitelji in profesorji pa so se preselili v kabinet. Za dve izmeni so se odločili tudi zaradi tega, ker so želeli ustreči staršem, ki so zaposleni le dopoldne in bi jih samo popoldanski pouk njihovih otrok nedvomno precej prizadel. Šolska telovadnica je v do-poldnevih namenjena le učencem višjih razredov, vsakih 14 dni pa jo lahko uporabljajo tudi učenci nižjih razredov. Varstveni oddelki so polno zasedeni. Letos bo starše otrok najbrž prizadela višja oskrbnina, saj jo bodo zaradi podražitve živil morali zvišati. Dražje bodo tudi šolske malice. V šoli imajo socialno delavko, potrebovali bi šolskega psihologa, vendar se na razpis ni še nihče prijavil. Solo obiskuje okoli 130 učencev, ki se na Koroško Belo vozijo s posebnim avtobusom in šolskim kombijem. Ti otroci so od šole oddaljeni po več kilometrov. Z Blejske Dobrave in Kočne se vsak dan vozi 101 učenec, iz Javorniškega Rovta okoli 20 učencev. Za vse tiste učence, ki se jim konča pouk prej kot ostalim in se vozijo na domove s kombijem ali avtobusom, so na šoli pripravili posebno varstvo. V osnovni šoli na Koroški Beli poučuje strokovno usposobljen kader, v šoli skrbe za čimbolj sodobno opremo in moderna učila. Zato pa so uspehi več kot zadovoljivi. Lani je ob koncu šolskega leta od 627 učencev v 22 oddelkih ponavljalo razred le 20 učencev, obisk je bil 96 odstoten, v podružnični šoli na Blejski Dobravi je bil v prvem razredu obisk 100 odstoten, v drugem pa 95 odstoten. Poseben problem je jezikovna heterogenost učencev, ki je iz leta v leto izrazitejša posebno na Jesenicah, saj se v železarni Jesenice zaposluje vse več delavcev iz drugih republik. Lani je obiskovalo osnovno šolo na Koroški Beli skoraj 13 odstotkov učencev' drugih narodnosti. Slovenščine ti otroci tudi po večletnem bivanju v Sloveniji ne obvladajo. Zanje že v prvem razredu pripravljajo dopolnilne ure iz slovenskega jezika. Tudi pozneje se z njimi ukvarjajo intenzivneje kot z ostalimi. Navadno jim slovenščina dela težave vseh osem let, medtem ko ostali predmeti veđini ne delajo večjih težav. Med njimi je tudi precej takih, ki žive v slabih socialnih razmerah, kar seveda tudi vpliva na učni uspeh. V šoli jim nudijo vso pomoč in razumevanje. Pri vseh predmetih, razen pri slovenščini, lahko odgovarjajo v svojem jeziku. D. Sedej Arheološka razstava v Gorenjskem muzeju Številnim slovenskim in jugoslovanskim muzejskim ustanovam, ki se trudijo, da bi primerno počastile VIII. mednarodni kongres arheologov, ki je od 9. do 15. septembra v Beogradu, se je pridružil tudi Gorenjski muzej v Kranju. V petek, 3. septembra, so si udeleženci strokovne ekskurzije, ki predstavlja uvod v kongres, ogledali na novo postavljeno arheološko razstavo v Mestni hiši. Razstava, ki jo je pripravil kustos za arheologijo v kranjskem muzeju Andrej Valič, prikazuje področje Gorenjske v arheoloških obdobjih od paleolitika do staroslo-vanskega časa. Zaradi obsežne tematike in omejenega razstavnega prostora je izpovedna moč razstave predvsem v kartah z najdišči, ki si sledijo v časovnem zaporedju, izkopano arheološko gradivo pa to pripoved ilustrira in dopolnjuje. Kartira-nje najdišč iz posameznih obdobij obiskovalcu razstave pove, v kakšni meri in kje so bili odkriti sledovi človekovega bivanja, razstavljeni predmeti pa vsaj deloma odgovarjajo na vprašanje, kakšno je bilo življenje v minulih tisočletjih. Najstarejši človekovi sledovi na Gorenjskem pripadajo lovcem iz paleolitika ali starejše kamene dobe; poznana so štiri najdišča. Iz naslednjega arheološkega obdobja, neolitika ali mlajše kamene dobe, je najpomembnejša naselbina na Drulovki pri Kranju; razstavljeno gradivo pripoveduje o lončarski dejavnosti in o izdelovanju kamnitih orodij in orožij, ki Med razstavljenimi staroslovanskinil predmeti iz 9. in 12. stoletja je tudi lunieast uhan, ki je posebno zanimiv zaradi redkega ornamenta, ki prikazuje neko domišljijsko žival. Fototeka Gorenjskega muzeja Nova šola v Gorenji vasi ima tudi prostor namenjen za razstave. Prvo razstavo Je v njej pripravil mojster fotografije Vlastja Slmončlč. — Foto: F. Perdan so jih uporabljali prebivalci te naselbine. Bronasta doba je na Gorenjskem zastopana le z nekaterimi slučajnimi najdbami, ki so pač v senci imeni tnejšdh odkritij s koKšč na Ljubljanskem barju. Podobna situacija je tudi v času kulture žarnih grobišč; vendar je zanimivo, da so bili nekateri predmeti iz tega časa najdeni visoko na planinah (npr. na Belški in Lipanjski planini). Za halštat-sko obdobje (starejša železna doba) je karta z najdišči mnogo pestrejša. Hal-štatski prebivalci so tudi na obravnavanem ozemlju naseljevali takšne kraje, kjer se je lahko razvijala njihova železarska obrt. Tako so njihove naselbine (gradišča) najpogostejše v bohinjskem kotu in v okolici Kamnika; glede na pomembnost izkopanega gradiva pa izstopa Kranj. Najdbe iz latenskega časa (mlajša železna doba) pa so skromnejše. Novo poglavje najstarejše zgodovine Gorenjske se prične s prihodom Rimljanov. Čeprav je ozemlje pod Karavankami v tem času odmaknjeno od glavnih cest rimskega imperija, so se ohranili številni sledovi pestrega življenja; s.nno majhen del njih je razstavljeno gradivo iz Bo-bovka, Brezij in Rodin. Najdišča iz časa preseljevanja ljudstev na-Gorenjskem niso številna, vendar je bilo prav v Kranju izkopano največje grobišče iz 6. st. v Jugoslaviji. V tem času je Kranj — tu so bili naseljeni romanizirani staroselci, prisotna pa je bila tudi gotska in lango-bardska posadka — zelo pridobil na ugledu, saj je znano celo njegovo ime iz tega časa — castel Carnium. Na vprašanja o življenju naših prednikov v stoletjih po naselitvi (od 9. do 12. st.) nam vsaj deloma odgovarja gradivo iz stai oslovanskega grobišča na Bledu, predvsem pa iz še ne dokončno izkopanega grobišča okoli farne cerkve v Kranju. čeprav ima razstava namen prikazati arheološko gradivo in obdobja na Gorenjskem, je vseeno očitno, da Kranj kot arheološka lokaliteta nima tako poudarjene vloge, kot bi jo v okviru Gorenjsko zaslužil. Nedvomno pa je resnična vrednost kranjskega arheološkega gradiva odtehtana ravno v teh dneh, saj je omenjeno gradivo zelo vidno EaStOpanO Da obeh ve, likih razstavah, ki sta bili odprti 1 septembra v Ljubljani: tako na razstavi Prazgodovina Slovenije v Narodnem muzeju, pi ed\ sem pa v Arkadah na razstavi Zgodnji srednji vek v Sloveniji. T. Knlflc SOBOTA — 11. septembra 1971 ■ GLAS * 7. STRAN SVET BREZ BLEŠČIC Mladost za volanom I »Hitro, dajte, brž! Odklenjen je!* Štiri visoke, sloke gfl postave so neslišno stekle čez cesto, v najbolj mračni jgH kot ulice. Mladeniči so se stisnili ob zid in šele na jgH ponovni klic prijatelja so se spet pognali v dir. Na feffl parkirnem prostoru so zlezli skozi široko odprta vrata Hi velikega avtomobila, še preden so zaprli vsa vrda, so |Q se že peljali. bm »Fantje, kam? Vsa noč je naša in pred nami,« je psi Zamahnil z roko črnolasec za volanom. »Ustavite, jaz se bojim. Jaz ne grem z vami!« je H9 Zaprosil otroški glasek z zadnjega sedeža. ||a »Boji se, šleva, mamin sinko!« so se zakrohotali ostali, mladi šofer pa je še bolj pritisnil na plin. »Gremo na Bled. Na grad. V bar,« je z odločnimi be- ||S sedami, ki niso trpele ugovora, dejal črnolasec. Wm Avtomobil je z vso hitrostjo drvel skozi noč, gume «2*9 so cvilile na vsakem ovinku. V baru so popivali vso noč. Najmlajši se je sprva branil pijače, a so ga dražili in zasmehovali vse dotlej, dokler ni spil nekaj kozarcev. Ko so se njegovi prijatelji najbolj zabavali, je omagal. Neopazno se je izmuznil ven, se zleknil na zadnji sedež ukradenega avtomobila in zaspal. Danilo se je ic, ko so se mladi objestneži odpravljali domov, črnolasec je hrupno speljal.'Dvakrat ga je na ovinku skoraj vrglo s ceste in to ga je na moč razjezilo. Pre- kjgM klinjal je in še bolj pritiskal na pedal. Na četrtem ovinku ga je zaneslo in avta ni mogel ver obvladati HJ Spustil je krmilo in si z grozo zakril obraz. Ostali se niso niti zavedali. V naslednjem trenutku je počilo in avtomobil je ostal ob drevesu. Kot odrcvencli so sedeli na sedežih in niso si upali iS niti ganiti. Prvi se je znašel črnolasec: »Ste vsi celi?« fM »Ja,« se je oglasilo iz treh strani. »Dobro, hitro ven, bežimo!« Ko so hoteli zapustiti vozilo, se je nekdo spomnil Bm na malega. Mali je ležal na sedežu. Ko so ga obrnili JH na hrbet, se jim je obraz spačil od groze. Malemu je kri curkoma lila po obrazu. Bil je mrtev. RBR D. s. Priprave na 1000-lefnico Škofje Loke Pogovori o Besnici (ob 680-letnici kraja) Že nekaj časa delajo vse komisije za pripravo praznovanja lOOOlctnfcc škofje Loke, ki bo čez dve leti. Pretekli (eden je imela sestanek propagandna komisija, ki v prvi vrsti skrbi za propagandno gradivo ob praznovanju. Najprej so člani pregledali dosedanje delo in si začrtali program dela za prihodnje. Dogovorili so se za pripravo osnutkov novih ovojnic in razglednic z emblemi 1000 letnice mesta ter za snemanje barvnega ozkotračnega filma 8 posnetki kulturnih, zgodovinskih in turističnih zanimivosti Škofje Loke in okolice. Obenem Je komisija predlagala krajevni skupnosti in prek nje občanom, naj za čim slovesnejše praznovanje uredijo zunanji videz mesta. Tu je mišljeno predvsem olepšanje mesta z zelenjem in cvetjem ter ureditev fasad na Mestnem in Spodnjem trgu. Pri urejanju fasad naj bi sodelovala tudi krajevna skupnost, turistično društvo pa naj bi razpisalo nagradni natečaj za čimlepšo urejenost hiš in okolice in s tem še posebno vzpodbudilo občane, da bi poskrbeli za lep izgled mesta. Komisija Je ponovno predlagala, da bi se uredila parkirišča Izven mesta, ker bi z odstranitvijo vozil škofja Loka postala v pravem pomenu turistično mesto. -jg w, deluje tudi brez kuhanj aktivna moc aeiujc........................................ ^"^^toa^n^....._ ^navi roixal v treh tednih----------------------- ""pri vašem trgovcu..........---------- ............................................................ »*t«£KJ£2!5£ Tako blizu Kranja leži lepa in prijazna besni-ška dolina — a jo mnogi njeni sosedje komaj poznajo. Vem za Kranjčane, ki so jim zamejska mesta, kot so Trst, Celovec, Beljak, Gradec in celo Benetke, že povsem domača — v Besnici, le kake štiri kilometre od Kranja, pa še niso bili . . . Tem in takim so predvsem namenjena ta kramljanja o Besnici pa tudi vsem ostalim GI asov i m bralcem na Gorenjskem, da bi se seznanili z zanimivo deželico pod Jo-štom. Ker pa ima naš list v Besnici tudi toliko prijateljev — skoro pri vsaki hiši imajo naročen Glas — bo gotovo prav, če bom še mlajši besniški rod seznanil z davno preteklostjo kraja, pa tudi z deležem Besnice v narodnoosvobodilnem boju. Seveda, s svojim pisanjem ne mislim nanovo odkrivati Amerike, saj je o Besnici obsežno pisal že Frančišek Pokorn. s posebnim poudarkom na farni zgodovini, v novejšem času pa Franc Pu-har-Aci, ki pa je svojo študijo pisal bolj z družboslovnega in ekonomskega stališča. Zato bom skušal o Besnici pisati malo drugače, bolj po domače. Ce pa se mi bo kaj narobe zapisalo, bom rad popravil. Saj veste, kje me lahko najdete: večkrat prihajam pod Rovnik, da se nagledam prelepe doline obdane z gozdovi in vencem gora. In še to moram povedati, da je pobudnik mnogih misli — ki jih nameravam posredovati bralcem Glasa v prihodnjih nadaljevanjih — skoro osemdesetletni, v zgodovini in kraj epi s ju razgledan domačin Franc Kozjek, ki sicer zadnja leta stalno živi v Srbiji, a je s srcem še vedno v svoji ljubi Besnici . . . Ko pa bom pisal o pomembnih možeh, ki jih je rodila ta zelena dolina, bom moral, seve, k imenu pisatelja Janeza Fabijana in glasbenikov Tomaževičev, pridejati tudi ime prijatelja Franca Koz.je-ka, pisca številnih etnografskih in memoarskih črtic v Glasu. Vsekakor pa bomo pisali tudi o zaslužnem zgodovinarju Frančišku Pokornu, ki je celih 40 let živel z Besnico — četudi ni bil tu doma. Svoj intimni odnos do Be-sniee pa lahko še bolj izpo-vem z besedami pisatelja Ivana Preglja, nekdanjega gimnazijskega profesorja v Kranju: »Saj nisem od tam doma. Pa odkar svoje domačije nimam več, lepo Storžičevo deželico mi je Bog dal v zameno in v tolažbo za izgubljeni dom. Tja morem hoditi in tu hodim kakor domov. Hodim, ljubim in trpim ...« Res, že več desetletij hodim v Besnico, lovske poti so mi jo približale in številni prijatelji. Prehodil sem vse robe in dobrave, bil na vseh vrheh in v vseh dolinah — smelo lahko trdim, da Besnico poznam in rad imam. LE OD KOD IME? Seveda bi radi verjeli v domnevo, da so nekoč, v dobi, ko so se Slovenci naselili v teh krajih, imeli današnjo besniško dolino za močno odročno, divjo in mrakotno, vso zaraščeno s pragozdovi in polno nevarnosti — in skrivnosti. Skratka: v dolini, tako odljudni in neznani, naj bi žive'i besi, bogovi zla v verstvu starih Slovanov. Od tod ime Besni-ca, za dolino in rečico, ki teče po njej. Ker pa je Besnic na Slovenskem več (Besnica pri Dobrunjah blizu Litije, Besnica pri Trebeljevem blizu Smartnega nad Litijo, Besnica kot pritok Mure v Prek-murju in dr.), bo najbrž držala druga razlaga: živahna hudourniška rečica kdaj pa kdaj zbesni, zdivja — torej besna, hitra voda ali besnica. Če bi torej še tako radi, da bi bilo ime Besnice mitološkega izvora, kot smo hoteli svojčas za Velesovo, da bi imelo ime po pastirskem bogu starih Slovanov Velesu — izkazalo se je ime pozneje le kot Vele salo, tj. veliko selo, bomo morali le pritegniti strokovnjaku za hidro-nimijo in toponimi jo, ki tudi meni, da gre pri imenu bolj za besnečo vodo kot za demone zla besa. Kako prav ima, spoznamo že v naravi: litijski Besnici nista prav nič mračni — le potok, ki teče skozi obe vasi, je hiter, hudourniški. — Vemo tudi za potok Bcsenik, desni pritok Savinje med Bolsko in Ložnico — hiter, nepreračunljiv hribovski potok. O besih spet nič . . . Potem ve zgodovina še za dve nekdanji vasi pri Krškem z imenom Vicznicz in potok Visnitz pri Rajhenburgu. O kakih besih seveda tu v blagi ravnici ni mogoče govoriti. Pač pa bes v prenesenem pomenu: bes je v slovenščini najvišja stopnja jeze! Hudournik z gora besni! [n imena rek so bila vedno star.-j la kot imena krajev ob njih! Gotovo nas pa bo presenetila trditev: pri nas, na slovenskem ozemlju, tako razmeroma pogosto krajevno in vodno ime, ni niti enkrat izpričano na ozemlju srbske in hrvaške govorice! Pač pa se pojavlja pri drugih Slovanih: imeni poljskih rečic Biesnica in Biesninka, imeni poljskih krajev Bicsna in Biesnik. ruska vas Besnjaa-ka (ob Dnjepru), češki kraj Besno i. dr. Naj še omenim gorsko ime Besnik nad Dolino pri Trstu. Prijatelj Franc Kozjek sicer le vztraja, da je Besnica dobila ime po besih, ki so strašili po tukajšnjih lesovih in da je zgodovinar Franc Pokorn to razlago odklanjal le zato, ker je bil strog jože-finec in ni prenesel, da bi se kraj, ki mu je župnikoval celih 40 let, imenoval po poganskih hudičih. Naj bo tako ali drugače, mnenje strokovnjaka za hi-dronimijo (študij vodnih imen) in toponimijo (jezikovno in zgodovinsko razlaganje ali preučevanje krajevnih imen), kakršen je univerzitetni profesor dr. France Bezlaj, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, moramo spoštovati in sprejeti. SIVA DAVNINA , rav natanko resda ni mogoče določiti starosti Besnice, kajti letnice, ki jih zvemo kot prve in torej najstarejše iz kake listine, nam le to povedo, da je ona listina prva slučajna najdba; kraj, o katerem govori, pa je lahko obstajal že prej. morda stoletja prej. In če sedaj rečemo, da prva ohranjena listina ki govori o obstoju Besniee pri Kranju izvira iz leta 1291. s tem nočemo trditi, da Besnice prej ni bilo — mnogih stvari, k: jih je prekril prah prot--klo.it i. ne bom j izvedeli nikoli i vso gotovostjo. Kdor pa dolino Besnice pozna, rad verjame, da so so naši predniki takoj ob naselitvi v teh krajih — to je bilo v 6. in 7. stoletju — prav gotovo tudi v Besnici udomačili. Dolir,a ni bila na prepihu — ob Savi so drle divje horde Obtov in drugih ljudstev, ki so hitela na zahod — Besnica je bila pa preveč od rok in torej varna za miroljubne naše prednike. Seveda so bili slovanski naseljenci tu redki — tako redki, da se je brižinskim škofom, loškim gospodarjem, zdelo prav, če bodo tudi v Besnico poslali nekaj svojih — z Bavarskega pripeljanih kolonistov. 2e hišna imena kažejo ves razvoj: prvotni slovenski naseljenci so dali Besn'ci še pristna slovenska hišna ime na kot so: Trpin, Krt, Bed-nik, Prekuh, Udir, Dušovec, Kozjek, Jelen, Modrijan, Kli-nar in dr.; naslednji val označujejo hišna svetniška imena nanovo pokristjanjenih kot so: Jure, Semen' Matijovc, Jakobč, Matjaž., Boltež, Jožo-vec in dr.; naseljenci, ki jih je poslala škofjeloška gosposka, pa so prinesli nemška hišna imena, kot so: Papler, Stihi, Kunar, Ros, Banka, Leben, Zavrl (Sauerl) in dr. (Nadaljevanje bo sledilo) Črtomir Zoreč Potem ko so veleposlaniki štirih sil v Berlinu po sedemnajstih mesecih pogajanj vendarle podpisali sporazum, so se v Bonnu začela sklepna pogajanja med obema Nem-čijama, ki se bodo kot vse kaže zavlekla do zime. Predstavniki obeh Nemci j morajo namreč še podrobneje obdelati že podpisan sporazum o Berlinu, ki zdaj navaja le bolj ali manj načelne sporazume, šefa delegacij sta državna sekretarja Bahr in Kohl. Pogovori bodo bržkone precej dolgovezni, saj morajo diplomati temeljito obdelati postavko za postavko — gre pa za dolgo vrsto podrobnosti; nekatere med njimi so skorajda že tehničnega značaja. Toda opazovalci menijo, da bodo pogovori vsekakor ugodno zaključeni (če ne bo prišlo vmes do nepredvidene večje in splošne krize v odnosih med Vzhodom in Zahodom), kajti sedanji trenutek velja kot simbol doslej najbolj toplega ozračja, kar so jih imeli priložnost po drugi svetovni vojni občutiti na obeh straneh meje. Nekateri celo drzno prerokujejo, da utegneta že prihodnje leto obe Nemčiji zasesti svoja mesta tudi v veliki dvorani generalne skupščine Združenih narodov ob Vzhodni reki v Nevv Yorku. Koliko so te prerokbe zgolj posledica dosedanjega ugodnega poteka razgovorov, koliko pa temeljijo na resničnih možnostih, bomo seveda še videli. Vsekakor pa je treba povedati, da se je po dolgih letih nezaupanja in sumničenj led vendarle stajal in sta tako Bonn in Berlin to not resnično na poti, ki ju lahko — čeprav počasi — pripelje do tistega stanja meddržavnih odnosov, ki jih označujemo kot normalnega. Niti najmanj seveda ni treba dvomiti, da je to za položaj v Evropi in mir na svetu več kot koristno. O • • V Stockholmu pa se medtem pod ostrimi in pronicljivim! trditvami javnega tožilca krha obramba petih teroristov, ki skušajo na drugem procesu dokazati svojo »nedolžnost«. To pot se nemara jasneje kot na prvem procesu (teroristi so se pritožili zaradi, kot so trdili, previsokih kazni) kaže vse ozadje tega nesmiselnega in krvoločnega zločina, katerega žrtev je postal naš veleposlanik na Švedskem Vladimir Rolovič. Vsi napori branilcev (po službeni dolžnosti) in teroristov samih, da bi vsaj zamenjali motiv zločina (trdili so, da Pogajanja med Nemčijama veleposlanika niso hoteli umoriti, marveč zgolj ugrabiti), se doslej niso posrečili in nihče ne verjame, da se bodo. Ob tem so obtoženi med nekontroliranimi izbruhi besa povedali tudi take reči, ki jih sicer zanesljivo ne bi: s tem so pomagali tožilcu in škodovali sebi, predvsem pa na najbolj neposreden način izpovedali, kaj so, kako so delovali in kakšni so bili njihovi cilji. Da gre za navadno zločinsko dejavnost, ki s političnimi smotri nima nobene otipljive zveze, so dokazali tudi s svojo grožnjo: zagrozili so namreč, da bodo pobili več švedskih diplomatskih predstavnikov, če bo stock-holmsko sodišče potrdilo ali pa zvišalo kazen obloženim teroristom. Eno k drugemu: proces v Stockholmu bo jasneje kot kdaj koli pokazal pravo ozadje ustaške emigrat-ske organizacije v tej deželi in naposled odprl oči tudi tistim, ki so bili doslej še pripravljeni verjeti, da so ustaški teroristi zgolj politična sila, ki deluje zaradi političnih smotrov. • • • Na svetovnem denarnem trgu ni nič novega, ekonomisti in politiki raznih držav si zaman r -izadevajo, da bi nekako uskladili svoja stališča in se tako organizirano postavili po robu ukrepom ameriškega predsednika Nixona o plavajočem tečaju dolarja. Vsi, ki so izvažali v Združene države Amerike (in torej tudi Jugociavija), se morajo medtem sprijazniti z dejstvom, da bodo njihovi izdelki na ameriškem trgu pač za deset odstotkov dražji in da se jim bo obseg kupčij zmanjšal. • • • . Belfast, Londonderrv in druga mesta na Severnem Irskem so še vedno v ognju. Streljanja in aretacije so postale enolična vsakdanjost. Ni videti, da bi lahko kaj kmalu prišlo do miru na »zelenem otoku« — to pa predvsem zato, ker skušajo preprečiti posledice, ne pa od- praviti vzroke takega stanja. V bistvu namreč na Irskem ne gre toliko za verska nasprotja med protestanti in katoličani, marveč za ekonomski in iz njega izvirajoči politični prepad med revnimi katoličani in bolj premožnimi protestanti. • • • Predsednik kitajske vlade oi En Laj je sklical v Pekingu posvetovanje nekaterih kitajskih veleposlanikov, da bi se pripravili na napovedan obisk ameriškega predsednika Nbcona. ču En Laj je za to priložnost sestavil spisek osmih tem, o katerih bi se radi pogovarjali s svojim gostom iz Združenih držav. Čeprav uradno še niso sporočili datuma obiska, menijo, da bo do njega prišlo verjetno že letos. Ijudjejn Alpinistična narašč Dr. Ivo Valič pravkar objavlja reportažo o uspešni kranjski alpinistični odpravi, ki je z vzponom na Istor-o-Nal v svetovnem alpinizmu dokazala sposobnost naših alpinistov. Vendar se krog alpinistov v Kranju ne končuje v ozkem številu ene odprave. Tu se vzgaja obetajoč naraščaj, ki bo nadaljeval tradieijo vrhunskih vzponov. To se je pokazalo ob širši odpravi 40 alpinistov v Centralne Alpe, med katerimi so bili v glavnem sami mladi fantje. Polnih devet dni so preizkušali svoje teoretično znanje, fizično kondicijo hl sodobno Uh nično opremo v ledenih in zasneženih stenah Braithor- na, Matterhorna in Mont Blanca. Odpravo je organiziralo kranjsko planinsko društvo skupaj z gorsko reševalno službo in alpinističnim odsekom. Glavni cilj odprave je bil, da bi si mladi alpinisti pridobili več izkušenj v visokih gorstvih, v snegu in ledu in še zlasti, da bi preizkusili svojo kondicijo na višinah, ki jih vsakdo ne pienese Da bi stroški ne ovirali mladih alpinistov, študentov in dijakov, je bil njihov prispevek majhen, večino stroškov odprave pa so krili organizatorji. Sodelovalo je podjetje Živila s primernimi živili. Načelnik gorske reševalne službe Milan Ilcrlee, ki je bil skupno s predsednikom planinskega društva Cirilom Hudovernikom, organizator in vodja celotne odprave, je povedal, da so imeli izredno smolo z vremenom. Nobenega od treh izbranih vrhov niso osvojili. Snežni meteži, hud veter in neurje, so jih vitino pognali nazaj v bazo. Pri 4505 m visokem Matter- hornu so se morali vrniti tik izpod vrha, iz višine 4200 m. Podobno je bilo na Braithor-nu. Se hujše neurje jih je zajelo ob vzponu na Mont Blanc, na katerega so poskušali priti s francoske strani. Na višini 3800 m, se pravi 1000 m pod vrhom, jih je zajelo neurje s sunki vetra do 140 km na uro. Poleg tega se je močno ohladilo, tako da je zapadlo pol metra novega snega. Prvo bazno Izhodišče so si postavili v Crevigni na dogodki italijanski strani, drugo pa v dolini Chamomv Čeprav niso dosegli vrhov, je bil uspeh odprave vendar dosežen. Morda še bolj, kot bi bil v lepem vremenu, kajti spopadali so se z neurjem, mrazom in vetrom na višinah od tri do štiri tisoč metrov in si pridobili novih izkušenj. Prav te izkušnje pa bodo omogočile, da bodo mladi uspešno nadaljevali tradicijo letošnjih himalajeev. K. Makuc Sffifi^SS------- liMj^v^^.................................... "ori vašem trgovcu...........................••- ~™—.............-»zlatorog« manbor ... ........ • — " " Odprava mladih kranjskih alpinistov v Centralne Alpe SOBOTA - H. septembra 1971 GLAS * 9. STRAN 44 Meha Klinar Aprilsko sporočilo Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI. KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Japonska se je, kakor je videti, kljub vsemu v tem času še vedno izmikala sklenitvi Trojnega „pakta. Britanski diplomati so prav gotovo vedeli za to, vendar so se izmikali sovjetskim predlogom na vse mogoče načine. ».. . strašna dilema (do sovjetskih predlogov) je hromila politiko Anglije in Francije,« je moral, v svojih spominih priznati tudi Churchill. Se več: kot politik-realist je takratno ANGLESKO-FRANCOSKO OBOTAVLJANJE celo obsodil: »Vendar pa gledano celo nazaj ne more biti nobenega dvoma, da bi VELIKA BRITANIJA IN FRANCIJA RAVNALI PRAV, CE BI SPREJELI RUSKO PONUDBO, RAZGLASILI TROJNO ZAVEZNIŠTVO IN PREPUSTILI ZAVEZNIKOM, KI SO SE BORILI PROTI SKUPNEMU SOV RAZNIKU, DA BI DOLOČILI NAČIN, KAKO BI POGODBO V PRIMERU VOJNE USPEŠNO UVELJAVILI.« In nadaljnja Churchillova ugotovitev: »Chambcrlain in FOREIGN OFFICE pa sta stala nemočna pred to uganko Sfinge. Ce se dogodki tako naglo razvijajo in če so tako prevladujoči, kakor so bili v takratnem trenutku, je pametno hoditi korak za korakom. ZVEZA MED ANGLTJO, FRANCIJO in RUSIJO bi bila NEMČIJO LETA 1939 sila VZNEMIRILA in NIHČE NE MORE DOKAZATI, da bi VOJNE NE BILO MOGO( ! IT I PREČITI ... CF. BT BIL NA PRIMER CHAMBERLAIN, KO JE PREJEL RUSKO PONUDBO, ODGOVORIL: ,DA, MI TRIJE SE ŽELIMO ZEDINITI IN ZLOMITI HITLERJU VRAT', ali z drugimi besedami vsebinsko podobnimi besedami, bi bil (britanski) parlament temu pritrdil. Stalin bi bil zadovoljen in zgodovina bi bila morda ubrala drugo pot. Vsaj slabše ne bi bila mogla ubrati.« Chambcrlain pa se je obotavljal. Dne 5. maja 1939 j« povedal, da je francoska vlada že sporočila britanski svoja stališča do sovjetskih predlogov: »Mi pa jih bomo tudi proučili in pojasnili svoje poglede in jih ,V KRATKEM' sporočili Moskvi na znanje.« (AdG, str. 4058 E) Mnogo več kakor s pogajanjem v Moskvi, so se ukvarjali z brezplodnim razpravljanjem s Hitlerjem in skupaj /. njim iskali ,mirno' rešitev, ne da bi se im. ■ I i nasloniti na učinkovito protisilo, ki bi edina lahko prisilila Hitlerja k drugačnim odločitvam. Dne 8. maja 1939 je na primer angleški državni podsekretar Butlcr govoril v Spodnjem domu britanskega parlamenta O MOŽNOSTI REŠITVE VPRAŠANJA GDANSKA S POMOČJO MEDNARODNEGA RAZSODIŠČA »Statut Gdanska ureja in določa pogodba.« je govoril. »Vprašanje spremembe tega statuta je v prvi vrsti zadeva obeh, za to pogodbo najbolj zainteresiranih partnerjev in stvar le-teh je, za kakšne metode se bosta odločila pri iskanju sporazuma.« Butler je pri tem ponovil že znano Chambcr-lainovo .britansko stališče' o reševanju .mednarodnih diferenc' in sporov s pomočjo .prijateljskih pogajanj', na katerih bi se obe strani lahko sporazumeli za .odločitev in razsodbo mednarodnega razsodišča' ali za kak drug .miren način', li i>i sprta partnerje pripeljal do sporazuma. »Velika Britanija je pripravljena sleherni trenutek nuditi zainteresiranima stranema dobre usluge,« je Butler ponudil Poljski in Nemčiji britansko posredništvo. Chamberlaln je ob tej priliki govoril pred Spodnjim domom o Beckovem govoru in .pozdravil spravljive Beckove predloge' (AdG 4061 B), čeprav jih je Nemčija že dan poprej zavrnila kot nezadostne. (AdG, 4059 K) Hitler ni nameraval odstopiti od uresničitve načrta ,Fall Weiss', obenem pa je že sklenil, da bo skušal razbiti nameravano zavezništvo zahodnih velesil s Sovjetsko zvezo. Čakal je samo na ugoden trenutek. Vedel je, da so se Romunija, Bolganija in Turčija izmikale prizadevanju Sovjetske zveze, da bi na tem območju sklenila crnomorski obrambni pakt prav po zaslugi Velike Britanija. Turčija je prej ko ne pod vplivom angleške diplomacije kljub .naklonjenosti in zadnje čase dobrih odnosov do Sovjetske zveze', dala namestniku sovjetskega zunanjega komisarja (ministra) Potemkinu na znanje, da bo ,v primeru vojne zaprla Dardanele za prehod vojnih ladij', Romunija pa je še vedno imela skupaj s Poljsko protisovjetsko obrambno pogodbo. Hitler se zato ni ustrašil .odkritij' poljske tiskovne agencije .Iskre', ki je razkrila, o čem je Hitler januarja 1939 razpravljal z Bečkom oziroma da je ponujal Poljski v »petindvajsetletni nenapadalni pogodbi', v kateri naj bi vnesli tudi možnost skupnega poljsko-nemškega napada na Sovjetsko zvezo (AdG, 4061 C), razdelitev osvojenega ozemlja na interesne cone v (sovjetski) Ukrajini, na Kavkazu, Beli Rusiji in ob sovjetskem baltiškem ozemlju. NEMŠKI TISK (Kari Megerl V BBZ) je na to sporočilo reagiral z očitki, oziroma namigovanji na intervencijo poljskih panov pod vodstvom Pilsudskega pomladi 1920. Takrat so poljski kontrarcvolucio-narji pod vodstvom Pilsudskega skušali zavzeti del sovjetske Ukrajine na desnem bregu Dnjepra in sovjetsko Belorusijo ter v teh deželah obnoviti oblast poljske fevdalne gospode — poljskih panov ter tako razširiti meje nacionalistične fev-I , : aržoazne Poljske .od morja do morja' — od Gdanska do Odese. Z druge strani naj bi s Krima prodiral kontrarevolucionarni general Vrangl v Donoas in v Ukrajino. Ta načrt so takrat antantne države odobrile in aprila 1920 so poljske cele vdrle v Ukrajino in zavzele Kijev. Hkrati je prešel v ofenzivo še Vrangl in začel ogrožati Donbas. O odgovor na napad poljskih čet pod poveljstvom Pilsudskega je Rdeča armada prešla iz defenzive v protinapad, osvobodila Kijev in izgnala čete poljskih panov iz Ukrajine in Belorusije. Oddelki Rdeče armade južne fronte so v svojem ofenzivnem naletu prešle pred Lvov v Galiciji, rdeče čete zahodne fronte pa so se približale Varšavi. Ta nalet pa je bil prenagel in poljskim panom se je posrečilo prebiti zahodno rdečo fronto, ki je ostala brez zadostne municije in preskrbe zaradi prateža, ki št je pomikal počasneje od pre-dirajoče rdeče vojske. Zato se je morala rdeča vojska umakniti, po zaslugi ali bolje po krivdi Trockega pa se je umaknila tudi južna rdeča fronta, namesto da bi zasedla Lvov in s tem razbremenila zahodno rdečo fronto. Vseeno pa je rdeča armada novo poljsko ofenzivo kmalu zaustavila. Pilsudski je imel premalo sil za nadaljnji boj, moral se je odpovedati svojim apetitom do .poljskih' meja na Dnjepru in 20. oktobra 1 '20 sklenil mir ter se zadovoljil z delom Bele R'isijc in z gališkim delom Ukrajine. Tudi Sovjetska zveza je zaradi bojev z Vranglom in kontrarevolucijo pristala na ta mir, premagala Vrangla novembra 1920 in v glavnem že opravila z intervencijo in kontrarevolucijo v evropskem predelu Rusije. To obdobje, seveda samo to, kar se tiče Poljakov, je nacistični novinar Megerlc v BBZ izrabil, da bi .dokazal, da ne Nemci, pač pa Poljska goje napadalne težnje proti Sovjetski zvezi', istočasno pa je v skladu z novimi Hitlerjevimi težnjami, da bi razbil brezizgledna in s strani Anglije in Francije z.avlačcvana pogajanja s Sovjetsko ZVCZO, morda hotel opozoriti Ruse, da so Poljake v boju proti mladi Sovjetski zvezi podpirali prav zahodni imperialisti, s katerimi se zdaj Sovjetska zveza pogaja za sklenitev trojnega zavezniškega pakta. »Poljaki so gojili takrat in še goje apetite po sovjetski Ukrajini in Belorusiji. Tudi sedanja meja reže velik del ukrajinskega in beloruskega ozemlja, ki si ga lasti Poljska in ki ga že od leta 1920 skuša popoljačiti. Tudi v smeri proti Baltiku bi bilo treba obdržati poljski apetit.« Tako je pisal Megerle, potem pa v članku priznal, da so januarja 1939 v Berlinu na pogovorih med poljskimi predstavniki in Hitlerjem govorili tudi o tem. Toda ali ni prav Hitler obrzdal poljskega apetita s tem, da Podkarpatske Ukrajine ni dal ne Poljakom ne Romunom, pač pa Madžarom. »Nismo hoteli nemškega protektorata nad tem ukrajinskim ozemljem, čeprav nas je Vološin prosil. Nismo hoteli .odskočne deske', s katere bi se pognali preko Romunije ali Poljske v sovjetsko Ukrajino, kakor so to v zahodnem tisku pričakovali. Nismo se premislili zaradi svaril, ker smo dovolj močni, pač pa zato, ker hočemo živeti v miru s Sovjetsko zvezo in ker nas kot srednjeevropsko državo zanimata samo mir in red v Srednji Evropi. S tem pa ni rečeno, da smo se sprijaznili s stvarmi, kakršne so, in da ne bomo terjali, kar nam je bilo odvzeto od nemškega ozemlja in naših kolonij, do katerih imamo pravico kakor Francija, Anglija, Italija,« je verjetno Megerle Italijo nalašč imenoval. V glavnem pa naj bi njegov članek izzvenel kot svarilo Sovjetski zvezi pred Poljaki in zavezniki, pred temnimi nameni, ki jih Poljska že dve desetletji goji proti sovjetski Ukrajini in Belorusiji. »Poljske meje same so sedaj naperjene proti nemškim mejam. Nemčija, ki naj bi (po nekdanjem pisanju zahodnega tiska) imela pohlep po Kijevu, se je temu .pohlepu' odrekla prav z izročitvijo Podkarpatske Ukrajine Madžarski. Bilo pa ne bi nič nenavadnega, če se je Nemčija svoj-čas s Poljsko, poznavajoč poljski protiboljševi-ški stav, pozabavala tudi s tem, pri tem pa je treba poudariti, da ima Poljska že partnerja proti Sovjetski zvezi v Romuniji, Nemčija pa ni in ne bo iskala v tej smeri nobenega zaveznika. SEDANJA NEMŠKA ZUNANJA POLITIKA NE STREMI PO PUSTOLOVSTVIH, marveč je usmerjena kot država, ki je jedro srednjeevropskega ozemlja, z vso resnostjo in odgovornostjo na ureditev tega ozemlja po mirni poti v interesu evropskega in svetovnega miru.« Tako .strpnega' člr.nka do Sovjetske zveze nemški tisk po letu 1933 še ni objavil. In tiste dni je Zahod res oviral sklenitev pakta crnomorskih držav s Sovjetsko zvezo, za katerega se je, kakor že vemo, prizadeval namestnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potem-kin (AdG, str. 4053, 4061, 4062), Poljska pa je 10. maja 1939 (AdG. str. 4062 C) vnovič izjavila: NOBENEGA ZAVEZNIŠTVA S SOVJETSKO ZVEZO Prav tu in pri podobnih stališčih baltskih držav in Romunije pa so se zatikala pogajanja med Anglijo, Francijo in Sovjetsko zvezo v Moskvi, pa čeprav je 11. maja 1939 govoril Chambcrlain na nekem zborovanju žena konservativne stranke v Albert Hallu naslednje: »Pogovori še trajajo in zato danes ne morem dati nobenega poročila o tem. Zato bom izrazil samo upanje in pričakovanje britanske vlade, da bi ta pogajanja pripeljala do skorajšnjega in uspešnega zaključka in da bi se na ta zaključek lahko trdno opirala stvar miru.« Tako je govoril Chambcrlain, v resnici pa se za uspešen zaključek pogajanj v Moskvi ni preveč prizadeval, kar priznava tudi Churchill. Že v samem začetku (19. marca), ko je Rusija, zaskrbljena zaradi dogodkov, predlagala konferenco šestih sil, čeprav sta jo Anglija in Francija v .miinehenski krizi pustili stati pred vrati', je Chambcrlain (kakor se spominja Churchill) zapisal v nekem pismu, da .Rusiji ne zaupa': »Ne zaupa 1 1 namenom, ker se mi zdi, da nimajo nič opraviti z našim pojmovanjem ...«• GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ ISTOR - O - NAL :n:u:::«::::t::f:::t::::r 15 Piše dr. Ivo Valič Zjutraj, 25. junija, smo bili zopet na veleposlaništvu v Islamabadu, kjer so nas prisrčno sprejeli. Izplačali smo zadovoljne šoferje, jih obdarili s cigaretami, se za slovo slikali z njimi in se jim zahvalili za vožnjo. Potem sem začel urejevati uradne formalnosti v zvezi s filmi, denarjem in poročili, fantje pa kar pripravljati prtljago in avtomobile, ki so nas pred veleposlaništvom pridno počakali. Potrebno je bilo pregledati stroje, zamenjati olje, podmazati in še vse, kar je potrebno, da bodo nared za dolgi po-vratek domov. Ciko in Peter sta zopet namestila stransko ogledalo na Tamu. Razbila sta ga ob nekem srečanju s kamelo. Kriva je seveda bila kamela, ker je imela previsoko glavo! Zveznemu smo podarili lepo knjigo o Jugoslaviji in uro. Bil je presenečen in ganjen nad pozornostjo, toda drugi dan je prinesel uro nazaj. Mu niso dovolili sprejeti darila? Opoldne in zvečer smo obiskali restavracijo v hotelu Šeherezada. Pri bogato obloženi mizi smo padli po jedeh, ki so bile na razpolago po enotni ceni za poljubno količino. Tokrat je bilo upravi za ta pavšal gotovo žal. Verjetno je bil našega odličnega teka vesel samo kuhar, ki nam je vneto priporočal, kaj naj še pokusimo. Ob koncu kosila je Ciko zase prinesel z mize še zvrhano skledo pudinga, »da ne bi dvakrat hodil«, kot je pripomnil . . . Zvečer smo v družbi članov veleposlaništva še zalili zmago in nekoliko dobre volje priredili lasten spored v zabavo sebi, številnim gostom in uslužbencem hotela. Zaradi sobote in nedelje smo bili obsojeni, da pričakamo ponedeljek v Islamabadu. V nedeljo smo se odpeljali na obisk v Tarbelo k inženirjem in tehnikom mariborske Hidromontaže. Ti pomagajo v okviru francosko itali janske družbe graditi preko reke Ind največji zemeljski jez na svetu. Raz-kazali so nam ogromno gradbišče, kjer s pomočjo najmodernejših priprav prestavljajo cele hribe in vrtajo velikanske luknje za pretok vode. Ukročeno reko bodo izkoristili za namakanje cele pokrajine in le manjši del za pridobivanje električne energije. Vse kar vidiš, nosi superlativ »naj« in so razsežnosti za preprostega, neukega človeka komaj dojemljive. Tako so pravkar montirali odtočne cevi s premerom 13 metrov in vgrajevali zapornice v široke jaške, ki so jih zvrtali 150 metrov globoko v hrib. Za prevoz materiala na jez, ki je že zaprl dve tretjini struge, imajo na razpolago kar preko 40 km tekočega traku. Za jezom se bo ustvarilo ogromno jezero z velikanskimi količinami vode. Kljub temu bo izkoriščen le majhen delček moči vele-toka! Gradbišče ima lastno železniško progo in letališče. Graditelji stanujejo v kolonijah, ki so po obsegu že kar majhna mesta z vsem udobjem, ki ga pozna moderni svet. Prava oaza v okolišni i revščini! Tako kot uslužbenci naše ambasade, so se tudi Mariborčani izkazali kot odlični in nepozabni gostitelji. Vponedeljek smo na ministrstvu za zunanje zadeve zopet imeli sestanek na »najvišji ravni«. Oddali smo poročilo in poslikano filmsko gradivo, se še uradno zahvalili za gostoljubje in se priporočili za naklonjenost pri bodočih odpravah, predvsem za Karako-rum, ki bo slej ko prej ostal vabljiv cilj. Največ je bilo seveda govora o izročenem filmskem gradivu, ki za nas predstavlja celo bogastvo, poleg dokumentacijske vrednosti. Morali smo zaupati obljubam in se vdati v usodo, v čakanje in negotovost, kaj bo z njim. Na sestanku je bil tudi naš »zvezni«, kapitan Mohammad Sarvar Akbar. Le čez mizo smo se pozdravili in proti naši volji je bil sloves hladen. Odšel je na svojo novo dolžnost. Potihem smo mu želeli, da ne bi bil neposredno udeležen v nesmiselni in kruti vihri državljanske vojne! Sklenili smo, da odpotujemo še pred večerom. Ob bencinski črpalki smo se poslovili od sekretarja veleposlaništva tov. Jove Cvejiea. Veliko je pripomogel k naši odpravi! Večerno sonce je ožai jalo pokrajino, ko smo v koloni zapuščali Islamabad z željo za srečni povratek. Kot vsako popoldne doslej so obzorje na severozahodu, kjer se dvigajo k nebu visoki vrhovi Hindukuša, prekrivali temni, črni oblaki. Divje strele so parale ozračje. V predelu Hindukuša je zopet divjala nevihta. Začenjalo se je mon-sumsko deževno obdobje, letos precej prej kot navadno. Kako prav, da smo se odločili za povratek iz Chitrala po cesti in nismo čakali na letalo! Kdo ve, kako dolgo bi čakali, kleli in — igrali tarok, pred-no bi se nas vreme usmililo in dopustilo, da bi nas letalo poneslo nazaj v svet! Toda kako čudna je usoda! Naslednji dan po odhodu iz Islamalada, 29. junija, smo po prekora- čitvi pakistansko-afganistan-ske meje okrog poldneva doživeli tragičen dogodek. V avtomobilski nesreči je zgorela »katrca« in Zvone je bil pri tem težko poškodovan. Poškodbam je 1. julija podlegel v bolnišnici v Kabulu. Tako smo nehote sredi največjega zadovoljstva in sreče pustili za vedno v daljnem Afganistanu Zvoneta, čudovitega prijatelja, tovariša in odličnega alpinista, enega od zmagovalcev Istor-o-Nala! 9. julija so nas na ploščadi kranjske občinske skupščine tako kot ob slovesu pričakali dragi svojci, prijatelji in znanci. Hvaležni smo jim bili za topel in prisrčen sprejem, hvaležni za rdeč nagelj z rožmarinom. Še istega dne smo ga odnesli tudi Zvonetu na Dovje, na grob — v zahvalo in trajen spomin na njegovo, našo jugoslovansko smer na mogočni Istor-o-Nal! Na grebenih Istor-o-Nala večno plapolajo bele zastave na temno modrem nebu. Takih snežnih zastav, s katerimi se poigravajo mrzli in divji vetrovi, in tako modrega neba nisem videl še nikjer in nikdar. Tako svetlih zvezd ne vidiš vsako Prisrčne čestitke — uradne in neuradne — alpinistom ir vodji odprave dr. Valiču ob prihodu. — Foto: F. Perdan sedniku Cirilu Hudoverniku in upravnemu odboru Planinskega društva Kranj, Planinski zvezi Slovenije, vsem posameznikom, ustanovam in podjetjem doma in v inozemstvu, ki so na kakršenkoli način podprli našo odpravo in ji omogočili uspeh. Zahvaljujemo se članom veleposlaništev v Pakistanu in Afganistanu ter članom mariborske Hidromontaže v Pakistanu. Še posebna zahvala velja »enajstemu članu odprave«, Lojzki Trebušakovi! Zahvaljujemo se tudi tisku, še zlasti kolektivu Glasa za stalno in objektivno poročanje ter pomoč. Končno se tudi javno in iskreno zahvaljujem vsem članom odprave za sodelovanje: Janku A-manu — Janku, Janezu Brojanu, ml. — Bro-jami, in Janezu Koflerju, Zvonetu ali Zvonarju — »3 M« iz Mojstrane, Sandiju Blazini — Sandiju iz Izole, ing. Petru Ščetininu — Petru, in Jožetu Žnidaršiču — Joco- tu, Iz Ljubljane ter Iztoku Beleharju — Cikotu» Franciju Ekarju — Franci- ju, in ing. Tomažu Jamniku — Mišotu, iz Kranja! Po vrnitvi: himalajska odprava na ploščadi pred kranjsko občinsko skupščino. noč, niti vsak dan ne doživiš takega prijateljstva in tovarištva kot pod Istor o-Nalom. Kljub skrbem in naporom si deležen globokega zadovoljstva in sreče kot ju doživi človek malokdaj. In smo rekli: bili smo bogato poplačani in vredno je bilo! Tudi ponosni smo, da smo prispevali svoj delež k uspehom slovenskega in jugoslovanskega alpinizma in planinstva. Toda nismo samo mi tisti, ki smo zaslužni za ta uspeh! Zato naj se v imenu vseh članov odprave iskreno zahvalim članom pripravljalnega odbora s predsednikom OS Slavkom Zalokarjem, pokroviteljem odprave, na čelu, pred- Planinsko društvo Kranj prireja veliko denarno loterijo Štiri premije in 4004 dobitki v skupni vrednosti 200.000 din. Srečke bodo v prodaji do 21. oktobra, žrebanje pa bo 23. Oktobra, Zbrana sredstva so namenjena predvsem za pokritje stroškov gorenjske alpinistične odprave v 11 in dukui. SOBOTA — 11. septembra 1971 GLAS * 11. STRAN Majhen pregled naših violon-čelistov — 22.30 Po naši rodni grudi — 23.55 Iz slovenske poezije RADIO Poročila poslušajte vsak dan «* 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., J7., 22., 23. in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. «ri ter radijski dnevnik ob 9., U-> 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 11. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 935 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Iz domače simfonične zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Vesela godala 14.30 Pojo solisti Beograjske opere — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -7 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.15 Z našim orkestrom — 18.45 S knjižna trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 1915 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Večer z napovedovalcem Edijern Mohorkom — vrnes ob 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drug-, program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete *■ 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sortni mozaik — 17.35 Mozaik Melodij in ritmov — 18.40 Popevke iz studia 14 — 19.00 •J^t minut humorja — 19.05 ~y°ki za sobotni večer — 20 20 Operni koncert — 21.40 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglaina in naročniška tiužba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 12. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Igramo za razvedrilo — 16.00 Radijska igra — 16.46 Lepe melodije — 17.05 Nedeijsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Češkoslovaške popevke — 20.15 Joseph Haydn: Riehard Orlando — odlomki — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.40 Majski glasbeni večeri v Luganu — 23.55 Iz slovenske poezije Giacomo Puccini: odlomki iz operete La Boheme — stereo — 21.00 Mozaik melodij — 21.30 Pol ure s solistom Jo-žetom Kampičem — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Ponedeljkov glasbeni variete — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Antun Dobronić: Prva simfonija — Vigorosa — 20.40 Sergej Rah-maninov: Elegični trio za violino, violončelo in klavir, op. 9 — 21.40 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Roussel in VVrliams — 23.55 Iz slovenske poezije 13. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Operetna glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Geor-ges Bizct: Arležanka — suita št. 2 — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz par-t i tur skladateljev Mojmira Šepeta, Atija Sossa in Jožeta Privška — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje zbor bratov Mi-laveev iz. Brežic — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Peter VValden — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Signali — 18.35 Z ansamblom Francija Puharja — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 14. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Jožeta Kampiča in Silva Štin-gla — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Marjan Kozina: dva prizora iz opere Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital oboista Draga Goloba — 16:00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Domenico Savino — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidemje — 18.45 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana — 20.00 Prodajalna melodij — stereo — 20.30 Radijska igra — 21.43 Bo rivo je Simič: Potovanje okrog sveta — 22.15 Verdi — skladatelj komorne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov ■— 18.40 Z orkestrom Arturo — 19.00 Pot minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.10 Glasba Manuela de Fal-le — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Darijan Božič — 2335 Iz slovenske poezije 15. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Iz del skladatelja Marjana Vodopivca — 9.40 Slovenske narodne za glas in orkester poje sopranistka Anica Cepe, spremlja orkester Radia Beograd — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Lajovčeve pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz domače simfonične zakladnice — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Srečanje z mojstri francoske glasbe — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.25 Od melodije do melodije — 22.15 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni express — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Slovenske popevke — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Komorne miniature — 20.40 Večerni concertino — 21.40 Portret bari t on i sta Georga Londona — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 21.40 Glasbeni nok:urno — 22.15 Med predstavniki jugoslovanske glasbene avantgarde — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Popevke slovenskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta z«oavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.10 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 21.40 Komorni jazz — 22.30 Recital kitarista Juliana Breama 23. 35 O. Respighi: Rimski vodnjaki — simfonična pesnitev — 23.55 Iz slovenske poezije 16. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Melodije slovenskih avtorjev z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Giacomo Puccini: prizor iz T. dejanja opere Madamc Butterflv — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poljske narodne pesmi izvaja ansambel Masovsze — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Radia Beromiinster — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Igra ansambel Jožeta Privška — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Silva Stingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — El 17. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska igra za nižjo stopnjo — 9.35 Popevke s slovenskih festivalov — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Melodije Rista Savina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Angleške pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Emil Adamič: Tatarska suita — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z Londonskim festivalnim orkestrom — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Glasbeni vsak dan — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Poje zbor Tridentinskih al-pincev — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 Melodije slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov —• 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Popevke in plesni zvoki — 20.05 Radijska igra — 20.32 Pri Brahmsu in Dvofaku — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije 11. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.35 Kavadar: motorne dirke za prvenstvo Jugoslavije — posnetek (RTV Skopje), 18.20 Andaluzijski plesi, 18.45 Obzornik, 19.00 Bratovščina Sinjega galeba, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Zabavno glasbena oddaja »Zlati delfin« — prenos (RTV Zagreb), 21.35 Nikoli grde besede — serijski film, 22.15 S pesmijo po Franciji, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika, 18.30 Otroška igra (RTV Zagreb), 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 12. SEPTEMBRA 8.55 Madžarski TV pregled RTV Beograd), 9.30 Pet minut po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.35 Mestece Pevton — serijski film (RTV Ljubljana), 15.40 Moto-kros za prvenstvo Jugoslavije — prenos (RTV Zagreb), 16.30 Mednarodni boksarski turnir — posnetek (RTV Skopje), 17.25 Hatari — ameriški film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Folklorni ansambel Berjozka (RTV Ljubljana), 21.35 Videofon (RTV Zagreb), 21.50 Športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 13. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV /i leb), 11.00 Osnove splošne Izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina. 17.1 S Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Drejček in (rije Marsovčki, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Ljudje v soseski, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 A. Hieng: Osvajalec — predstava MG Ljubljana, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Lutke (RTV Sarajevo), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Sarajevo), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 14. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 18.00 Prijatelj Ben — serijski film, 18.25 Obzornik, 18.40 Poje Gianni Nazzaro, 19.00 Mozaik, 19.05 Bolje preprečiti, kakor zdraviti, 19.30 Nega telesa, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25. 3-2-1, 20.35 Ra-shomon — japonski film, 22.00 Malo za šalo, malo za res, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Kulturna dediščina, 19.00 Narodna glasba (RTV Sarajevo), 19.20 TV pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 15. SEPTEMBRA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 15.10 Madžarski TV pregled, 15.25 Komlo: nogomet Komlo : CZ (RTV Beograd), 17.45 Erazem in potepuh, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Skop- je), 19.00 Mozaik, 19.50 Od filma do filma, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-11, 20.35 P.Kozak: Direktor — drama (TV Beograd), 21.45 Naš vsakdan, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana), pribl. ob 22.30 Nogomet Valeneia : Hajduk — prenos (EVR) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka, 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Skopje), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Kultura danes (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 16. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.00 črnošolec, 18.15 Obzornik, 18.30 Svet, v katerem živimo — film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19 20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 XXI. stoletje. 21.25 Maupas-santove novele, 21.50 Schu-bert: Simfonija št. 4, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Skopje), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beo-grad), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 17. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV STABILIZATO^^P;,. E L R A Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Bili smo v vesolju, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Jazz (RTV Beograd), 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Fanny — ameriški film, 22.45 Ladja upanja, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb), 17.35 Rastimo (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Jazz (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19. uri, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV I H ■ Kranj CENTER 11. septembra franc. barv. film barbarella ob 10. uri, amer. barv. film dobri in slabi fantje ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma bullitt ob 22. uri 12. septembra amer. barv. cs film hatari ob 10. uri, amer. barv film bullitt ob 13. uri, amer. barv. film dobri in slabi fantje ob 15. in 17. uri, japonski barv. c s film tolpa nasilnežev ob 19. uri, premiera franc. barv. filma poslednji mohikanec ob 21. uri 13. septembra franc. barv. film poslednji mohikanec ob 16., 18. in 20. uri 14. septembra franc. barv. Mm poslednji mohikanec ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. cs filma skrivnostna justina ob 20. uri Kranj STORŽ IC 11. septembra japonski barv cs film tolpa nami, nezev ob 16. uri, amer. barv. cs film edina igra ob 18. in 20. uri 12. septembra amer. barv. cs film hatari ob 14. uri, japonski barv. cs film TOL pa nasilnežev ob 16. uri, amer. barv. cs film edina igra ob 18. uri, liane. barv. cs film judoka, tajni agent ob 20. uri 13. septembra amer. barv. film DOBRI in slabi fantje ob 16. in 18. uri 14. septembra amei barv. cs film bostonski davi telj ob 16., 18. in 20 uri Tržič 11 Septembra amer. barv. cs film 11 ata ki ob 16. in 18. uri, franc. itali j. barv. cs film ljubezenska igra ob 20. uri, premiera amei barv. filma mrtvim prehod prost ob 22. uri 12. septembra amei barv. film mrtvim prehod prost ob 15. in 19. uri, franc.-italij. barv. CS film LJUBEZENSKA IGRA ob 17. uri 13. septembra amer. barv film MRTVIM PREHOD PROST ob 18. in 20. uri 14. septembra premiera angl. barv. filma BAGDAD SKI TAT ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 11. septembra angl.-italij, barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 18 in 20. uri 12. septembra amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 15. in 19. uri, angl.-italij. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 17. uri 13. septembra angl.-italij. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 18. uri, amer. barv. CS film HATARI ob 20. uri 14. septembra mer. barv. CS film HATARI ob 18. in 20. uri Krvavec 11. septembra franc. barv. film BARBARELLA ob 20. uri 12. septembra franc. barv. film BARBARELLA ob 17. uri, amer. barv. CS film HATARI ob 19.30 Radovljica 11. septembra amer. barv. film MOZ Z IMENOM KONJ ob 18. uri, amer.-španski film REVOLVERJI SEDMIH VELIKIH ob 20. uri 12. septembra franc. barv. film ASTERIK, GALSKI JUNAK ob 16. uri, amer.-italij. barv. film SKRIVNOST• VAtikanskega zaklada ob 18. uri, amer. barv. iilm moz z IMENOM KONJ ob 20. uri 13. septembra amer. barv. film VVILLIE boy ob 20. uri 14. septembra italij. barv. film ODISEJEVE PUSTOLOVŠČINE ob 20. uri Dovje Mojstrana 11. septembra amer. barv. film RIO BRAVO 12. septembra italij. barv. film C.RIC ŠKORNJEV Kranjska gora 11 septembra italij. barv.' film C.RIC ŠKORNJEV Javornik DELAVSKI DOM 11. septembra amer. barv. CS film MOSTIŠČE 12. septembra amer. barv. CS film VODIC /a POROČEni'. MOŠKE, italij. barv. film GRIC ŠKORNJEV Škofja Loka SORA 11. septembra itali j.-amer. barv. film LJUBEZENSKI SESTANEK ob 18. in 2(). uri 12. septembra amer. barv Iilm IAKO SE ne POSTOPA z ženami ob 17. in 20. mi 13. septembra amer. barv. film tako SE ni: POSTOPA z ženami ob 19. uri 14. septembra amer. barv. film SESTANEK S smrtjo ob 20. uri Železniki OBZORJE 11. septembra franc. barv. film MEDVED in lutka ob 20. uri 12. septembra itali j. barv. film GOTOVO ALI VERJETNO ob 17. in 20. uri SOBOTA — 11. septembra 1971 GLAS * 13. STRAN I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. PORAST, 7. RABOTA, 12. UDARNOST, 14. OBRV. 15. RB, 16. SENOVO, 18. LAL, 19. AIS, 21. ŽID, 22. STEPA, 24. RIBNO, 26. SLIKA, 27 PASTI, 28. ACI, 29. ARA, 31. ONT, 32. KABINA, 35. IS, 36. UJED, 38. VALERIJA, 40. KEMIJA, 41. AKADEM IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitve nam je poslalo 115 reševalcev. Tokrat so bili izžrebani: 1. nagrado (30 din) prejme Andrej Kodele, Kranj, Luz-narjeva 22; 2. nagrado (20 din) prejme Darja Friškovec, Kranj, Pintarjeva 4; 3. nagrado (10 din) pa dobi Jože Dovžan, Kranj, Luznarjeva 24 a. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradila križa VODORAVNO: 1. izdelovalec stolov, 7. okvara, 13. na pol narejeno, površno delo, 15. operni spev (originalno), 16. mestni nočni lokal, 17. pesnik, 18. severnjak, 21. Sovjetska socialistična republika, 22. oziralni zaimek, 23. alpinistični odsek, 24. oslovo oglašanje, 26. znak za kemično prvino talij, 27. Estonec, 29. glavno mesto Nepala, kraljevina v Himalajskem gorstvu, 34. del pluga, 36. lokal v Ljubljani; španska reka, 37. reka na severu Urala in kraj v Bajdaraškem zalivu (SSSR), 39. omikanec, razsvetljenec, 42. vrsta kave po brazilskem mestu v državi Sao Paulo, 43. naš uspešni beograjski športnik — tekač, Dane. loterija NAVPIČNO: 1. znano belgijsko letovišče in kopališče, 2. nahrbtna torba, telečnjak, 3. filmski komik Olivcr Hardy r • • in S(anlio), 4. naše ime za francosko reko Loire, 5. Anton v«>dnik, 6. nebesno znamenje v zodiaku (za horoskop od 21/2 ?°- 20/3), 7. ime slovenskega gledališkega in filmskega igralca ,age, 8. znak za kemično prvino erbij, 9. ferialni savez Polj-s"c>. 10. nravnost, morala, etika, 11. italijanski policist, kve-sturin) 12. tovarna trakov v Ljubljani, 14. topla pijača, 19. Pr,staniška naprava, kjer popravljajo ali čistijo ladje, 20. 3'vieriKka obveščevalna služba (Central IntcIIigencv Agencv), • egiptovski faraon, ki je zgradil znano piramido, 25. sidro, otva, 28. kraj za severovzhodni obali otoka Pašmana, nasproti Hi°grada, 30. grški bog vojne, 31. ime pesnika in kritika Vid-!Tai'ia, 32. molčanje, 33. ime slovenskega plavalca Vrhovška, fAi nc'mšk° meščanski filozof, Georg, 38. srbsko moško ime Aleksander), 40. vojni odsek, 41. Jože Olaj. srečke so zadele s končnicami din 20 30 12150 500 33740 500 43820 1.000 213630 10.000 310900 50.000 41 10 5171 200 68001 1.000 410621 10.000 12 20 03892 500 35492 1.000 039142 10.000 3 6 04653 500 94963 2.000 197753 10.000 329363 10.000 003993 10.000 228003 150.000 04 10 964 100 31444 500 05874 500 510234 10.000 85 10 205 50 21925 500 044835 10.000 6 6 98206 500 50669 1.000 40946 i.om 038916 10.000 711766 10.000 57 10 67 20 85577 500 682657 10.000 761367 10.000 8 6 37778 500 40788 2.000 653838 10 000 169698 10.000 89 10 1779 200 132849 10.000 013909 10.000 poročili so se V kranju Robljek Mirko in Markun Jožefa, Robida Anton in Rajšp Olga, Grum Mitja in Vuk Irena, Bukovnik Jožef in Štefc Marinka O Rešitev pošljite do četrtka, 16. septembra na naslov: Glas, y jj^±lCV • r«g revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. c.olmaier Anton in Gros • Nagrade: l: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Ana V škoi ji loki f I ■ u it -r.ll » L/ U, i v/1 Oblak Anton in Oblak Ma- 1 Pil f r^^^*^ rija, FeSenlO Janez in 1 .vi,h Ivanka GlOboČidk Jane/ in Stanonik Silvestra, Kcmperle Mihael in Krek Anica vsa leta preizkušen r.............................................. zdaj' spet izboljšan.......................................................... mS^^-^MMm - ^ivai ima aktivno moo........... v kranju samo novi mixai11............ Ko/Kk Peteri toj. 1908. Hu- ..............................'V'". dobivnik Marija, roj. 1887, novi mixal te ani ................................................• Hafnei Agata. roj. 1889, De ... ........................................ Glerija Nada, roj. 1901, Je- pri Vašem trgOVCU ........;................................... lene Frančiška, roj. 1897 —-....................................... ss7intorog<< maribor v skofji loki .......Okon, Stanislav, roj. 1923 ............................................................... in Kafol Mihaela, roj. 1908 Svetovnoznani Mehiški cirkus prvič v Kranju. Po velikem uspehu v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani bo ta znameniti cirkus gostoval tudi v Kranju. Vrhunske artistične točke, ki jih predvaja 200 izbranih artistov in bogata menažerija navdušujejo gledalce širom po svetu. — Mehiški cirkus bo gostoval v Kranju 14. in 15. septembra. Areno bo postavil na Zlatem polju. V KRANJU Solata 4 din, špinača 3 do 3.50 din, korenček 2 do 2,50 din, slive 2 do 3 din, jabolka 2 din, limone 6 din, česen 7 do 7,50 din, čebula 2 do 2,80 din, fižol 5 do 6 din, pesa 2 din, kaša 3 din, paradižnik 3 do 4 din, hruške 3 do 3,80 din breskve 3 do 6 din, smokve 4 do 4,50 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2 80 do 3 din, jajčka 0,75 do 0,80 din, surovo maslo 28 din. smetana 12 do 13 din, orehi 28 do 30 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 1,50, kislo zelje 4 din, cvetača 4 do 4,50 din, paprika 3 ('in, krompir 1 din, gro/die 3 do 4 din, lubenice 1.50 do 2 din. V T 2ICU Solata 4 din, špinača 5 din, korenček 4 din, slive 5 din, jabolka 3 do 4 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 4 do 8 din, pesa 3 din, kaša 3,80, paradižnik 5 din, grozdje 5 din, hruške 5 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,75 do 0,80 din, surovo maslo 22 din, smetana 12 din, orehi 30 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 5 din, paprika 3,20 do 4 din, krompir 1,30 din, breskve 5 din, smokve 5 din. NA JESENICAH Solata 4 din, korenček 2,80 din, slive 4,40 din, jabolka 4,20 din, limone 8 do 8,60, česen 8,50, čebula 2,50, fižol 6 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,80 do 0,93 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,89 din, orehi 31 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 2,20 din. kislo zelie 3,80 din, paprika 2,80 do 3,20 din, krompir 1 do 1,20 din. SOBOTA KRANJ — Ob 16. uri na stadionu v Stražišču finale meddruštvenih tekem v spe-edvvayu. Ob 17. uni na stadionu Stan-ka Mlakarja • tekma moške SKL Triglav : Lesonit. NEDELJA KRANJ — Ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma ženske LCRL Sava : Kranjska gora (Grebene) Ob 16. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma ZCNL Triglav : Jesenice. TRŽIČ — ob 10. uri na rokometnem igrišču na Zalem Rovtu tekma moške LCRL Tržič : Kamnik. (Zi-bret — Jekuš). KRIŽE — Ob 10. uri tekma moške LCRL Križe - Slovan B (Javornik — Šuštarš:č). DUPLJE — Ob 10. uri tekma moške LCRL Duplje : Hrastnik (Kren — Zevnik). SELCA — Ob 9. uri tekma ženske LCRL Alplcs : Kranj (Novak). Ob 10. uri tekma LCRL Alples : Cosmos (Kašnar —» Jeglič). PREDDVOR — Ob 10. uri tekma ženske LCRL Preddvor : Šmartno (Hvasli). KAMNIK — Ob 10. uri na rokometnem igrišču osnovne šole Tomo Breje tekma ženske LCRL Kamnik : Šešir (Jevšnik). ŠKOF J A LOKA — Ob 16. uri na nogometnem igrišču v Puštalu tekma ZCNL LTH : Zagorje. PX)MAGAJ SI SAM »TI BO POMAGAL Antonove planine Kadar je v družbi govora o planinah, se oči poročnika Antona Pogačnika, vzornega alpinista in brezkompromisnega starešine, zasvetijo v čudno jasni luči. Njegovo življenje, posvečeno goram in stezam, je podobno napeti zgodbi, katere začetek sega daleč nazaj v otroštvo, ko je, kot deček, zašel v Kranj, hoteč postati mizar. Tu ljudje že od pamtiveka negujejo ljubezen do planin in skalnih vršacev. Mizarski vajenec je kmalu navezal stike z njimi. Planinci so ga brž »okužili« z novo strastjo: z alpinizmom. Od tedaj je Anton Pogačnik neprestano razpet med svojim poklicem in nevarnim konjičkom. Zdaj podleže enemu, zdaj spet drugemu, vendar kaže za oba velik smisel in vztrajnost. »Ne spominjam se točno, kdaj sem prvič zavil v hrib,« pravi Tone. »Vem samo, da je bil to zame izjemen dogodek. Toda sčasoma je alpinizem prerastel v pravcato obsedenost, v kateri pa ne iščem nobenih posebnih koristi. Omogoča ml le, če lah- ko tako rečem, potešiti divjo žejo za višinami.« Ko je leta 1956 Tone končal uk v mizarstvu in ko naj bi postal samostojen obrtnik, se je v njem porodila nenavadna želja. Znanci in prijatelji so bili kar malo presenečeni, kajti fant je čez Posredujemo prodajo KARAM BOLI RA\IH VOZIL: 1. Osebni avto ZASTAVA 750, leto izdelave 1971, z 11.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 13.400 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 15. septembra 1971, do 12. ure. Zavarovalnica SAVA, Poslovna enota Kranj Združeno podjetje TRANSTURIST Škofja Loka sprejme v ekipo za vzdrževanje gostinskih objektov naslednje sodelavce: električarja vodovodnega instalaterja kurjača centralne kurjave (kurjenje na tekoča goriva) mizarja Pogoji: VK izobrazba ali KV izobrazba z 2 leti prakse na hišnih inštalacijah. Nastop dela takoj. Osebni dohodki po pravilniku. Kandidati naj vložijo pismene vloge na kadrovsko- socialno službo podjetja škofja Loka, Titov trg 11 ali pa se osebno zglasijo za podrobne informacije v kadrovski službi. Rok za prijave je 25. september. noč vzljubil vojaški stan in se vpisal v vojaško-konjeniško šolo v Kikindi. A niti po dveh letih bivanja na vojvodinskih ravnicah ga domo-tožje ni zapustilo. Kot mlad podoficir je najprej služboval v Jastrebar-skem in Smederevski Palanki, da bi potlej nadaljeval šolanje na vojni akademiji v Beogradu. Kasneje ga najdemo v Bohinjski Beli, kjer danes uri mlade vojake-pla-nince; je specialist za tehniko plezanja. Kmalu po prihodu v Bohinjsko Belo je postal tudi aktivni član planinskega društva Bled in tamkajšnjega konjeniškega kluba. O poročniku Pogačniku pravijo znanci, da je eden najboljših alpinistov daleč naokrog. Postal je vzor številnih generacij vojakov, ki so mu ob odhodu iz JLA na najrazličnejše načine izražali svoje spoštovanje. »Tovariš poročnik, najlepša hvala. Omogočili ste nam, da danes znamo premagovati stene in da smo vzljubili planine. Vedno se bomo spominjali vaših strokovnih nasvetov,« mu često govorijo. »Ne morem si predstavljati življenja brez gora,« zatrjuje Pogačnik. »Postale so del mene samega, del moje eksistence. Ljudje, zlasti tisti iz dolin, mislijo, da je planina človeku sovražna. Očitno nikoli niso imeli priložnosti občutiti njenih draži in lepot. Povzpeli se na strm vrh, premagati kamniti previs, je užitek brez primere, je dogodek, ki te navda z brezmejno srečo. Ko sem junija 1958 prvič osvojil severno steno Triglava, se mi je zdelo, da cel svet leži pred menoj. Še danes je to moj največji uspeh, kajti pečina, ki jo poznajo in cenijo domačini in tujci, ni mačji kašelj ...« Od leta 1960 poročnik Pogačnik, potem ko nekaj časa ni plezal, sodeluje v mnogih odpravah. Zmeraj bolj je zaljubljen v šiljaste vršace, zanje pa neprestano navdušuje tudi fante okrog sebe. Dobil je že več nagrad in bil dvakrat odlikovan z Redom za vojaške zasluge in z Medaljo za vojaške vrline. Priznanja pričajo, da konjiček našemu sobesedniku ne pomeni le zabave, ampak prerašča v zanj nepogrešljivo dejavnost. Mladostni polet, notranji nemir in sla po prelestih narave ga neprestano vlečejo v višave, kamor beži, lačen smaragdne modrine neba. Vzpone navadno opravlja po svoje, uporabljajoč čisto posebne metode. Samo izkušeni planinci vedo, kako tvegano je ple-zanje in koliko hrabrosti ter hladnokrvnosti zahteva stena. Za Antona, ki rad priskoči na pomoč ponesrečenim kolegom — je namreč član Gorske reševalne službe — ni neosvojljivih vrhov. Dragoljub JANOJLIC Elektro Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih vozil: 1. FIAT — ZASTAVA 615, leto izdelave 1961. Začetna cena je 5500 din. 2. COMBIBUS — TAM 2000 1 B, leto izdelave 1967. Začetna cena je 30.000 din. 3. MOTORNO KOLO MOPED T-13, leto izdelave 1961. Začetna cena je 380 din. 4. MOTORNO KOLO MOPED T 13, leto izdelave 1961. Začetna cena je 450 din. 5. TOVORNI AVTO TAM, 3 tone, izdelave 1961. Začetna cena je 16.000 din. Dražba bo v petek, 17. septembra 1971 ob 10. url v prostorih avtoparka Elektro Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53/a (Primskovo). Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Ponudbe z 10 % pologom začetne cene sprejemamo vsak dan do začetka dražbe. Kupci so poleg izlicitirane cene zavezani plačati vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno prometni davek. Komisija za prodajo OS Požarne odškodnine UPRAVA ZAVAROVALNICE SAVA — PE KRANJ OBVEŠČA SVOJE ZAVAROVANCE, DA SO BILE IZPLAČANE NASLEDNJE POŽARNE ŠKODE: 25.8. 1971 FRANCU SENKU, Hotemaže 4, p. Pred dvor, 57.234,20 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine, živino in pridelke; 25. 8.1971 FRANCU GRČU, Sp.. Bela 7, p. Preddvor, 8400 din za poslopja, gospodarske premičnine in pridelke; 25.8. 1971 MARIJI BOŽIČ, Kadšc 13, p. Železniki, 7667 din za poslopja, stanovanjske premičnine, gosp. premičnine, živino In pridelke; 8.9.1971 ANTONU PRISTOVU, Vi.šclnica 3. p. Zg. Gorje, 41.296,20 din za vsa poslopja, stanovanjske in gospodarske premičnine, živino in pridelke; 8.9.1971 JANEZU GLASTOVCU, Zg. Brnik 100, p. Cerklje, 43.966,95 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine In pridelke; 2.9.1971 JOŽETU ROGLJU, Sp. Jezersko 16, p. Zg. Jezersko, 92.604,80 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine, živino In pridelke. moč sama ne zadostuje....... .......- — "samo nov>mixal ima akuvno moc _ novi'mix_al y treh tednih _ _......---- "pri vašem trgovcu_ _.......------------ -----......... »zlatorog« manbor SOBOTA — 11. septembra 1971 Noč se mu je zdela prav takšna, kakršna je bila tedaj, ko sta se prvič sprehajala ob reki. Hodila sta mirno in šepetala kot nocoj. Besede so jima kar same vrele iz srca, kajti dotlej sta si veliko prikrivala. Bile so sicer nepomembne, toda besede, ki jih je porajalo novo in veliko čustvo. Kmalu je vse to spremenila vojna. Aleša niti ni preveč presenetila. Tudi Martina je kazala, da razume vsaj večino tega, kar ji je tolikokrat in tako vneto razlagal Aleš. In potem je zvedela, da le kmalu po okupaciji navezal stike s prvimi *gošarji«. Vselej je občudujoče govoril o teh Prvih upornikih, ki se jim je kmalu tudi sam Pridružil. v — Poglej, se je ogreval za rdečo armado, — čeravno je Hitler videti tako močan in nasilen, ne more biti dolgo. Zapomni si tole: kar se zdaj godi, je začetek njegovega konca! Rdeča armada 8a bo kmalu strla! Martini so bile neznansko všeč njegova gorečnost, prepričanost in prepričljivost. Nekaj tega se je oprijelo tudi nje, slepili pa sta jo nemška moč in oblast, da ni mogla razumeti vsega. Pritrjevala mu je predvsem iz nagnjenosti. P razvoju družbe, o premikih in napredku ter 5uah, ki to zavirajo, ji je govoril že pred vojno. Večkrat ji je napovedoval: ko bo čas dozorel, 5e bomo udarili in obračunali z gospodo, zjutraj Pa bo oblast v naših rokah! L Po nekaj mesecih skrivnostnega partizanstva, ko je bila zemlja tu in tam že oblita s krvjo, in Torej ji je brat mešal glavo. Kod je hodil do- g slej in kaj je delal? Aleš je računal, da je morda njihov človek. — Skoraj moj oče bi bil lahko, je rekla. Dvajset let starejši od mene. Več ko deset let je bil po svetu. Iz prvega maminega zakona je ... Aleš se v svojih željah glede Filipa ni bil razočaral. Kmalu sta sodelovala. In ni bilo težko uganiti, da je Filip izredno bister, predvsem izkušen možak, ki se mu posreči vse, česar se loti. Kadarkoli se mu je Aleš čudil, je Filip vedno ponavljal: — Dosti sem skusil. Življenje me je izučilo . .. Aleš je zdaj zavil okoli vasi in se bližal novi Filipovi hiši. Spet je bil bliže naselju, bliže nevarnosti. Njegove oči so bile že tako vajene teme, da bi mu le težko ušel kak premik. Kot netopir je čutil predmete, ki se jim je bližal. Največ jih pade blizu doma, kjer se čutijo najbolj varne, je pomislil. In večina je na tihem res že na njihovi strani, posamezniki pa še vedno delajo škodo. Prodali bi te za kupček denarja. Ta ugotovitev je izzvala misel na lepake z njegovo sliko in razpisano nagrado. Lahko bi bil bogat. Samo prodam se, se je posmehnil sam sebi. Tak kup denarja! Le zakaj pogoltneži ne sežejo po njem? Se nas res tako boje? Ce sem toliko vreden, potem je naše gibanje pravo. In če bi me lahko ujeli, zakaj potem razkazujejo svojo slabost? Prisojajo mi več, kot zmorem! ■van jan • mrtvi ne lažegol 2 paj mesecih vojske z Rusijo, vsega tega ven-^r'e še ni bilo konec. V njej sta zmagala dvom Negotovost. Vse je šlo drugače, kot ji je rekel es. In ko ji je nekega večera zanesljivo napo-eual, da bodo Rusi zdaj zdaj zmagali, mu je Cl,ala, kot bi bil on vsega kriv: v ~~ Kako boste zmagali? Ta pešaca gošarjev? j!.Pa boste zmagali, zame ne boš imel več časa. Rj le poznam. Najbrž pa boš prej padel, ker 0 tiščiš z glavo skozi zid! Afešu je zastal korak. 1** Glej, glej! Cel govor. Res ni natanko tako, ,ot smo pričakovali. Kaj pa Hitlerjeve napovedi? ,nanje o tem, da bo Rusija njegova v nekaj •esecih? Hotela sem ti le reči, da se stvari drugače accJo, kot si mi govoril! \y ušesih mu je neprenehoma zvenelo: Ce pa zmagali? Več časa? Padel? Od kod to? Ali fj1* človek brez upanja, zaupanja in vere sploh 11 tVt-':'.ati in žrtvovati? In tudi ne spremeniti, [ lz8ubiti in ne dobiti! Tudi na to Martina ni molčala: Kakšna modrost pa je potrebna za kaj ta-•8a. Mar ima kdo, ki se ukvarja s politiko ka- ll> kaj časa za svoje? . Tisti večer bi se sprla, če ne bi sprožila v af? P^Pričevanja in oživljanja vsega, kar se je (in prebral. Skušal si je pomagati z dokazi, I tj(-ln'av J° večkrat zašel v nasprotja, je bil pre-u"vejši kakor kdaj prej. ilj1'' .nJega je bruhalo sovraštvo do fašizma, na-1^. lri uničevanja in se prelivalo v želje po svo-Oj1' ohranitvi domačega jezika in domovine, ki Pregazili sovražnikovi škornji. 1 h SvoJo zanesenostjo jo je potegnli za seboj, r,silil k razmišljanju, j^ina se je zavlekla dalj, kot so govorili in >Jn^°U S,a hotcla obraniti svoj svet tudi v tr^m času lep in topel, bolj ju je odrivala čern P°8°sto Pa ic prišlo vmes še kaj takega, 'h| i" S0 nista mogla sporazumeti. Aleš je /a •a.'v g0V01' zadnje čase prepametno in da lla Preveč pomislekov. Tega je ni učil. Pove • sni'1' ' ^a lucu s Filipom govorita o vojski ^^membah, ki jih ta prinaša. Opozarjal jo . ki« yjVvi(!n"si in na to, kako velikansko moč Nemci v svojih rokah, Vendar mu je takoj nato v ušesih spet zazve-nelo Martinino svarilo. Vsilil se mu je občutek, da hodi med nevidno spletenimi nitmi in da se že prihodnji trenutek lahko zaplete vanje. Po hrbtu ga je mrazilo, vendar le za hip in že se je zalotil, kako si dopoveduje, da se bo s podvojeno močjo oprijel dela, da bi odkril izdajalca. Morda celo skupino škodljivcev. Medtem sc je približal kraju, kjer naj bi ga čakal Filip. Ker je bila vojska, je Filip težko zbiral gradivo za hišo. Kot je pripovedoval, ga je moral vlačiti z vseh strani. To pa mu je prišlo kar prav, da se je lahko vsepovsod shajal z ljudmi. Tako je zavajal Nemce, sicer pa kako naj bi gestapo mislil, da dela za partizane človek, ki si gradi hišo in mu drugega ni mar. On in Golob sta največ naredila za njih, a sta bila kljub številnim aretacijam še vedno doma. Le zakaj pobira gestapo pripadnike, do pravega vodstva pa se še ni dokopal, je rojilo Alešu po glavi, ko je hitel na gradbišče. V mislih je spet prcmleval vse, ki bi mogli povedati kaj več in tehtal vsakega posebej, njihove družine in brskal za mnenji, ki si jih je bil nekoč ustvaril o njih. Golob je premožen in varčen kmet, ki visi na vsaki krpi zemlje. Ce ga je gestapo izvohal, ga bodo zaradi imetja in družine trdo priškrnili. Neka njegova sorodnica menda živi na Dunaju. Pred vojno je skoraj vsako poletje prihajala k njemu. Tudi nemščino lomi za silo. Veliko bi lahko povedal tudi Filip, ki je delal v neki zagrebški tovarni. Vedno je bil med tistimi, ki so mešali štrene tovarnarjem, in bil zaradi tega večkrat tudi ob službo. Nazadnje mu ni kazalo drugega, posebno še zaradi ženine smrti in vojne, ko da se je vrnil v domači kraj. Hudo mu je bilo le za otroki, ki jih je pustil pri ženini sestri na Hrvatskem. Nerodno in nevarno je zaradi obiskov, čeprav ima nekakšne dovolilnice. Od kod? Toda Filip preveč ve o delavskih zadevah, preveč trdega je skusil, da bi mogel biti na drugi strani! Filipa hvali tudi tercnec Gorski, ki je že spoznal gestapovsko fsčo in zasliševanje. Sicer je pa Filip storil žc toliko za partizane, da ne more nazaj. Vsak izmed njih je bil lahko krivec in nihče. Ko je že mislil, da je ujel pravega, mu je nov val sumničenj nenadoma odkril drugega. Bila je tu še vrsta zaupnikov. Med njimi ni mogel biti nihče. Morda za njihovo delo ve kdo izmed njegovih svojcev ali kak sosed, ki je kdaj ujel kako besedo ali pomenljiv pogled? Ko je Aleš stopil med stene napol zgrajene hiše, ga je iz kota že pozdravilo pritajeno Filipovo sikanje. Močan stisk roke, in že sta se stisnila k tlom. Vse je teklo tiho in uglajeno, kakor že večkrat. Nahrbtnik na tleh je bil nabasan s cigaretami in z drugimi, za partizane izredno pomembnimi drobnarijami. Aleš je zažarel od zadovoljstva. Ker je bil sam strasten kadilec, je vedel, kako je tovarišem ob pogosti cigaretni suši. In kazalo je, da so to razumeli vsi z Martino vred. — To je več vredno, kakor bi pripeljal voz mesa. Vol sam pride do taborišča. — Ni veliko, a zbral sem, kolikor se je dalo, se je Filip branil hvale. — Sicer je pa z nami vsa dolina. No, skoraj vsa, se je popravil. — To je že res; a čim več jih je na naši strani, več je aretacij. — Tudi to drži, toda brez tega ne gre. Ljudje bi morali biti previdnejši. — Morda je pa kdo kaj izčvekal kar tako, po neumnosti? je tipal Aleš. — Tega ne vem, a lahko bi se tudi od mene kdo česa naučil. — Kako misliš? — Kot bi ne vedel, da sem že nekaj mesecev prijavljen med bolniki. To je neke vrste sabotaža. Delam za vas, na zunaj pa gradim hišo! Filip je bil izredno koristen člen nevidne verige zaupnikov v dolini. Znal je nevsiljivo in preudarno živeti in najti stike z vrstniki, med katerimi so bili tudi trgovci in večji kmetje. Znal je navezovati prijateljstva in pri vidnejših ljudeh vzbujati zaupanje. Tudi drznosti mu ni manjkalo, saj je to že večkrat dokazal. Nekaj pomislekov o njem in o njegovi preteklosti je Aleš res imel, toda dejanja — poročila in zbiranje hrane — so odtehtala vse. In ne da bi se Aleš zavedal, je bila Filipova iznajdljivost več vredna tudi zato, ker je bil Martinin brat. Morda mu bo prav on pomagal najti pravo sled! — Da, da to ni neumno, je rekel in ogledoval nahrbtnik. — A ne gre samo za hrano. Kaj bo, če ne bomo odkrili izdajalca! — Si prepričan, da gre za kaj takega? Filip se je vprašujoče zazrl v Alešev obraz, kot bi se bal, da mu bo obveščevalec sporočil, naj se umakne tudi on, a zaradi teme ni mogel videti njegovih oči. — Misliš ti drugače? Zakaj potem aretacije? — Kako naj mislim drugače. Prav jaz sem vas vedno opozarjal na previdnost. Ljudje so se zaradi nemške moči zbali. Strah spremeni marsikoga. — Prej si zatrjeval, da je vse z nami? Filip je mirno odgovoril: — To trdim še zdaj. Govorim le o tistih, ki so zaprti ali pa so javno ali prikrito na nasprotni strani. — Ali o tem kaj več veš? — Ce bi vedel? Pomeniti se morava! A raje sčdiva, laže bova govorila. Medtem je Filip že sedel na debel tram, kamor je prisedel tudi Aleš, zdaj še bolj radoveden in prepričan, da mu ima Filip povedati nekaj novega. — Nekaj ti leži na srcu, kaj? Filip je prikimal: — Vse kaže, da imaš o izdajalcu prav. Le kako se je hudič vrinil med nas. Ne gre pa mi v glavo, da puste pri miru mene, Martino in še koga. Aleš je že hotel reči, da je tudi on že premišljal o tem, pa se je premislil. Morda mu bo Filip pokazal novo sled. — In kaj misliš ti o tem? — Kakorkoli razmišljam, ne odvijem klobčiča. Le to si lahko mislim, da vsak trenutek utegnejo prijeli tudi mene. — Se samo bojiš ali kaj veš? — Kako me je strah, že veš, kaže pa, da bodo spet zaprli nekaj ljudi. Ugibam, če bi sc umaknil? Prej Martina, zdaj Filip. Kar z menoj! Kdo bo pa v dolini prepričeval, zbiral in spodbujal ljudi, če bodo šli v gmajno ravno taki, je obšlo Aleša. In napoved, da groze nove aretacije, je bila presenetljiva, vendar v tej zmedi razumljiva. Dotlej so bila Filipova poročila skoraj vedno prava. Vendar mu je ob tem šinilo nekaj v glavo. Zato je zadržano vprašal: Vsi ga imamo radi Zlati glas »Moje hčere so bile že velike, ko sem šla po Tinčcta. Soseda ga je hotela vzeti, a se je premislila. Pa sera šla jaz ponj. Drobcen je bil, komaj tri mesece star, umazan in oblečen v cunje. Hčere niso bile prav nič zadovoljne. Ko bi bil čist in lepo oblečen, bi ga rade imele. ,Kar nazaj ga nesi', je rekla starejša. Umila sem ga in oblekla. Ni bilo dolgo, ko so ga vzljubile tudi hčere. Ko je nekoč moral v bolnišnico, so vse jokale, tako so sc bale zanj«, je z glasom, polnim topline pripovedovala Tina Žagar iz Šutne pri Žab-nrici. Dvainsedemdesetletna žena, ki ima že kar velike vnuke, s toploto in z ljubeznijo, ki jo zmore le mati, skrbi za fanta, Tinčeta, ki mu njegova mati ni mogla nuditi doma. »Veliko je bil bolan. Vse otroške bolezni je prebolel. Koliko noči sem prebedela ob njem. Morda ga imam zato še rajši«, nadaljuje Tin-četova mama. »No pa je zrasel. Štirinajst let je že star. Ni več tako ubogljiv, a to prinesejo leta. Ce bi bil preveč poslušen tudi ne bi bilo dobro. Ako mu kdo pravi, da bo moral drugam, ker sem že stara in lahko zbo-lim, mu je hudo. ,Bom pa jaz delal namesto tebe', pra- vi. Ni slab moj Tinče. V šoli je vedno odličnjak. Morda bo še kaj študiral. Med počitnicami se je zaposlil v Iskri.« Ura se je bližala poltretji popoldne in Grohar Valentin-Tinče se je vrnil z dela. »Mama, lačen!«, so bile prve besede, ki jih je spregovoril, ko je stopil v kuhinjo. Kljub temu smo ga zadržali za nekaj minut. »Končal sem sedem razredov osnovne šole v Straži-šču. Učenje mi ne dela težav. Sodeloval sem tudi na tek-movafnju kranjskih matematikov. Sicer nisem bil med prvimi, med zadnjimi pa tudi ne. V prostem času rad igram rokomet in sem član športnega društva v Žabnici. Ta mesec sem se zaposlil v Iskri. Delam v ATN. Zelo rad bi namreč kupil ponv ekspres. Zato bom zaslužek takoj naložil v banko.« »Ker si dober učenec, bi lahko šolanje nadaljeval. Se boš vpisal v srednjo šolo?« »Rad bi se. Pri socialni službi občine Škofja Loka so mi že obljubih' denarno pomoč. Ce bodo obljubo držali, bom lahko postal dijak srednjetehnične šole ali gimnazije. Povsem se še nisem odločil. Imam še leto dni časa za premislek.« »Boš še ostal v Sni ni?« »Najraje. In tudi bom, če bo mama zdrava. Rad sem tu. Ne le z mamo, tudi z atom se dobro razumeva.« »Se preveč!« je dodala mama. »Ce ga kaj kregam, se ata takoj potegne zanj. Pa kaj. Moška zmerom vkup drže.« Štirim hčeram je dala Tina Žagar življenje. Ko so odrasle, je postala mati še sinu Tinčetu. L. Bogataj Ni še dolgo tega, ko smo poročali o najnitjih in najvišjih osebnih dohodkih v kamniški občini. Neznanci so ta članek nalepili na razglas-no desko v tovarni Stol na Duplici. Res je, da ljudje niso kazali na najvišje, temveč na najnižje osebne dohodke. Znano je stališče sindikata, naj se odpravijo vsa delovna mesta, kjer ni moč zaslutiti več kot tisoč din na mesec. Stane Tavčar spet na pot Z mopedom v Izrael Znani kranjski »svetovni popotnik« Stane Tavčar se spet odpravlja na pot. Avanturistični turneji »z mopedom v Saharo« bo dodal novo — odločil se je, da bo z mopedom prepotoval Izrael in Sinajski polotok. Na pot bo krenil danes, v soboto, 11. septembra, ob 10. uri izpred Delavskega doma v Kranju. Našli smo ga sredi skrbnih priprav in nam je medtem, ko je natovarjal svojega »konjiča« takole povedal: »Žilica mi ne da miru — dolgo časa sem premišljeval, kam hi lahko še potoval. Oči so mi obstale na ozkem pasu Vzhodnega Sredozemlja — Izraelu, edinj deželi ob Sredozemskem morju, katere še nisem obiskal. Malo sem pomislil in odločitev je padla. Prepričan ' sem, da bom tam videl marsikaj zanimivega in doživel tudi kaj razburljivega. Predvsem pa se želim seznaniti z narodom, ki se je spoprijel z neizprosno puščavo in jo začel spreminjati v zelene nasade in cvetoče vrtove. Obiskal bom tudi po vsem svetu znane »kibuce«, kjer se življenje in delo odvija na svojevrsten način. Po desetih letih bom spet obiskal Mrtvo morje in zgodovinski Jeruzalem. In če mi bo čas dopuščal bom prevozil še Sinajski polotok in se povzpel na 2800 metrov visoko goro Sinaj.« Našemu popotniku želimo tudi mi srečno vožnjo. So primeri, ko ljudje neupravičeno kažejo na visoke osebne dohodke strokovnjakov, direktorjev ipd. Čeprav so med njimi tudi posamezniki, ki glede na poslovni uspeh podjetja res ne zaslužijo tako visokih osebnih dohodkov. Toda kaj je pol milijona mesečne plače za direktorja, ki izgoreva za svoje podjetje? Oglejmo si ga v drugačni luči. Letos je neka beograjska tovarna gramofonskih plošč najproduktivnejšemu skladatelju Đoržđu Novkoviću za podpis pogodbe ponudila, reci in piši, nič manj kot 30 milijonov starih dinarjev. Če bi to zapisal v novih dinarjih verjetno ne bi pomislili, da je beseda res o novih dinarjih. Meho Pužić je za dve pesmi (Moj brat v tujini in O mama, mama) dobil 100.000 (novih) din. In to samo za pogodbo, da so te pe.smi postidi na plošče. Znana pevca Mišo Kovač iti Vice Vukov za sodelovanje samo na enem koncertu od večera pa do polnoči zasl^ žita po 5000 din, medtem ko Ivo Robič še vedno za VSO* nastop dobi po 6000 din. Pevci torej en večer zaslužijo to" liko, kolikor direktor srednje velike tovarne na mesec. a Kaj hočemo? Zlati glas je res zlat. J. V. 2ivljenje in delo na hribovskih kmetijah (14) Prah kot lepotilno sredstvo Ko smo včasih mlatili, nas Je bilo na podu šest za delo. Dokler je bil še gepelj, je moral eden poganjati konja, ena Je bila na vozu, da je odvezovala snope in jih metala na mizo pred boben mlatilnice, kjer Je st.il gospodar in basal snopje v boben. Eden je bil na koncu, da je pobiral slamo in jo metal čez steno, eden je odgrebal z grabljami zrnje, ki je letelo Izpod rete s plevami vred. Eden ali dva sta morala biti na slami, katero sta sproti basala v podstrešje na hlevu, da je zavzela čim manj prostora. Snopje za mlatev so nakladali na voz drugače kot na njivi. Najprej so ga metali v lojtrnice, nato pa na široko in križem; kjer je bila prva vrsta počez čez voz, je bila druga podolgem in obratno — približno tako, kot se skladajo klafterska drva. Naložili so zelo širok voz, saj so dali na enega cel štant žita. Na nod so ga odpeljali kar sarn,otež, saj je kozolec skoraj povsod nekoliko višje kot liL \ zato ni bilo treba za tako kratko pot napregati konja. IV •.' smo mlatili pšenico, smo vt¥ ■■- ii vse stroje dobro Očistiti, da ni prišel vmes kak ječmen. Ko je bila pšenica omlatena, smo jo veli na »viunku« (vejalniku). Ta je bil še popolnoma lesen in |e ropotal kot velikonočna raglja. Bden |e s »četrnico« do Bfl četrt mernika) nosil žito v odprtino na vrhu vejalnika, drugi je gonil z vinto velike lopute, s katerimi so delali veter, da so pleve letele daleč proč. Tretji je na dnu stroja odgrebal čisto žito. Na eni strani je letelo ven slabše žito in semena plevela. Ko je žito odgrebal, ga je sproti z vejalnico (viunco) kidal v mernik. Tega je eden izpraznjeval v vreče in jih sproti odnašal v kaščo, kjer je žito stresel v veliko pregrado. (Be%scda »vevnica« je tudi še iz časov, ko so veli še ročno, na vetru, in sicer tako, da so žito metali v zrak in je ve ter odnašal pleve. To je pravzaprav lesena, izdolbena lopata. Podobne, a manjše so imeli /a moko.) Tisti, ki je nosil žito v kaščo, je tudi štel, koliko mernikov je že znosil. Vsakič, ko je prinesel, je naredil dve črtici, kar je pomenilo dva mernika; toliko žita je namreč nesel naenkrat v vreči. Velike pregrade so narejene v enem kosu čez celo kaščo in imajo pregrajene dele za vsako vrsto žita posebej; vsi ti deli so odkriti, da je bolj zračno. Od tod tudi ime pregrada. To so že zelo stare stvari, še iz prejšnjih stoletij. Ko smo omlatili in pospravili pšenico, je prišla na vrsto sorščica, potem pa Še rž, pozneje pa jari ječmen. Ječmen, tako ozimni kot jari, je treba pred vejanjem še »oštcklati«. To sc naredi tako, da zrnje s plevami vred spustijo še enkrat skozi boben ml 11 i l niče; pri tem se polomijo vse rese, ki jih ima ječmen zelo veliko. Pri tem delu se je še posebno grdo kadilo, posebno, če je bil ječmen sentjav. Bili smo vsi črni kot dimnikarji, vendar na srečo to delo ni dolgo trajalo. Zelo se je kadilo tudi pri mlat v i semenske detelje, vendar tak prah ni tako škodljiv kot tovarniški. Nekoč je neki kmet celo »ugotovil«, da je prah od semenske detelje odlično lepotilno sredstvo. Rekel je, da samo zato seje to deteljo, ker so njegove dekle potem tako lepe, ko se umije jo. Najlepše med nilatvo je bilo to, da prav takrat zorijo rumene slive, ki so rasle povsod okrog hleva; z njimi smo si odlično čistili zakajena grla. Omenila bi še nekdanje stare mere. Mernik je lesena, iz močnih hrastovih dog narejena posoda, ki ima ob straneh vodoravne železne držaje. Polovica je pol mernika, ki je narejen prav tako, četrtnlca pa ima le OD leten držaj, tako kot golida za napajanje telet. Polič je bila stara pločevinasta mera; drži malo manj kot liter in pol. Maselc je tudi pločevinast a merica za približno tričetrt litra. Stari ljudje so sc na te mere zelo dobro razumeli in so se jezili, ko so vpeljali nove. Znana jc naslednja pesni iea: »Spet so /mislil novca vraga, nova mera, nova vaga, liter, meter, kilogram, jaz tega vraga ne poznam ...« Z masclcem smo včasih dajali revežem vbogajme, pšeno i" ješprenj, moko pa smo j'10 dajali le z velnieo. Ce smo želeli pri mlatvi do* biti slamo za skopnike, ie bilo treba zavezan snop vtakniti v boben samo toliko, da se je omlatilo klasje. Potem smo take snope cele metali na kup, nato pa so potegnili ven lepšo in dolgo slamo, k» so jo potem prirezali na ško-porezni trugi. Iz take slame so naredili ogromne snope, ki so jih prevezovali z. dve* ma pasovoma in močne P°" sukane slame. Take snope s0 potem še močno poškopaH ob tla poda, da je bila /ad-nja stran popolnoma ravna. Marija Frlic (Prihodnjič naprej) Gorenjski U rii i i in ljudje SOBOTA — 11. septembra 1971 GLAS * 17. STRAN Spomini na počitnice Šenčur — moj dom Naučil sem se plavati Bil sem na morju. Že več dni sem se učil plavati. Nisem se upal spustiti. Toda enkrat sem se opogumil in spustil sem se. Vedno več zamahov sem naredil. Vedno dlje sem plaval. Poskušal sem Plavati tudi pod vodo. A Papagaj Bil je prekrasen dan. Stala sem na dvorišču. Cez nekaj časa zaslišim glas: »Papagaj!« Stečem za hišo. Že so ga lovili. Kmalu je bil v dečkovi roki lep rumen papagajeek. Nesel ga je pokazat staršem. Stopil je korak naprej in že ie: «Fr, fr, fr.« odletel. Dolgo Smo gledali za njim. Dečku je pritekla solza. Tudi jaz Sem bila žalostna, kajti papagaja ni bilo kar tako izgubiti. poldi Pintar, 4. b r. osn. šole Cvetka Golarja, skofja Loka Košnja Bil je lep sončen dan. Son-£e k ravno vstajalo izza hri-n. Oče, brat in jaz smo se PnPravljali na košnjo. Oče o nož, da bi prerezal vrvico, tel sem v drvarnico, ker je bilo bližje in presekal vrv. Spodrsnilo mi je in sem udaril po prstu. K sreči ni bilo hudega. Odsekal sem le kon-ček prsta. K doktorju pa nisem šel. Zdaj se ne upam več igrati s sekiro. Marjan Raztresen, 4. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Skofja Loka Moj domači kraj se imenuje Šenčur. To je prijetna vas. Vso vas objameš z enim samim pogledom, če stojiš na kakšnem gričku ali se nahajaš v kaki mogočni visoki zgradbi. Cesta je videti, kot bi se skozi vas vlekla dolga temna kača s svojimi malimi kačicami, ki se plazijo na vse strani. Na obeh straneh ceste stojijo skoraj samozavestno stare stavbe. Med hišami se bohotijo sadovnjaki, v krošnjah dreves pa je pravi ptičji raj. Neumorne čebele — te čudovite živalice — pa nabirajo med in obenem oprašujejo rožne cvetove Najlepše je spomladi, ko drevesa zacvetijo in takrat je vsak sadovnjak prepojen z mnogimi vonji. Pa tudi poleti, jeseni in v mrzli zimi je privlačno. Vsak letni čas nam prinese svoje lepote. Na sredi vasi pa visijo napisi na stavbah: trgovina, pe- Bolnca Franja Partizanska bolnica Franja le/i v velikem kanjonu. V naselju je 19 objektov. Ima svojo elektriko, rentgen in številna skrivališča za ranjence. Bila je že večkrat napadena, vendar je sovražnik ni mogel uničiti. Hkrati se je v njej zdravilo 108 ranjencev. Iz nje pa so pošiljali kirurške ekipe v kraje, kjer so pričakovali hujše borbe. Poleg so bili tudi zdravniki. V bolnici Franja so imeli tudi invalidski dom. Ta bolnica se je imenovala po zdravnici Franji. Franja je njeno partizansko ime. Izlet, na katerem sem poleg drugih lepot Soške doline spoznal v Cerkljanskem hribovju tudi bolnico Franjo, mi je bil zelo všeč. Dušan Janežič, 4. r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor koraki z vso telo stopajo na stezo rušijo domove mraveli m : u žel k. Topi Koraki mene in sence, nune tenee. ^e.s ni nikogar, ki bi mi povedal, kdo St'm in kakšna sem. Vem, nekoga imam v •ebi in je del mene, samo nikoli ni odkrit, "'koli mi ne pove vsega. Tolali me, da sem '"ka, kakršni so pač drugi. Tolali me. A ne vidim in samo slišim ga, včasih vzne-"'"><'» ... a. .. a senca . V zrcalu vidim sebe, nič posebnega. Morda... Ne. Ničesar ne vidim. Samo 'sto navadnega človeka. . Topi koraki z vso teto stopajo na stezo rušijo domove mravelj in tulelk. Topi °raki mene in moje sence. Sonce? V senci vidim sebe! Črna, dolga ?e" preprečuje širjenj* pljučnice tako, da se p«"*' zadtii del kar najmanj giblje. Krvna sediment* cl ja je zvišana, prav tak" Siev.io b< 'h I, vn-h teles«-Normnlno se Hevtio beljj* krvnih t ftinc gtblj* *■ 5000 do 80«) na kub«** centimeter krvi, pri pljuc" nicali pa to število naraste na 40.000 in več. Pn pljučnici, ki so jo povzročili virusi, navadno števil0 krvnih telesc ni povišano-Krvna telesca namsteJ* le pri baktcnelnih pUjjJ nicali. Bolniki so navadn" zelo pri/adeli, imajo vr°* Uma in t - ko dihajo. Tak" stanje traja štiri do Pc dni. Nato se /ačne hol"' kovo počutje izrazito boU *ali, počasi dobiva ap»t?j rn moč. Tudi dihanje r la/je. Kašelj pa OSta»* dokler se pljuča popol"t> ma ne očistijo. ZdravU* nje traja do tri ledne, 06 vimo seveda od obscl1^ stl obolenja. dr. (k>razd Zavrni'' DRUŽINSKI POMI-NKI I SOBOTA - 11. septembra 1971 Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana Tomšičeva 2 objavlja naslednja prosta delovna mesta za BLAGOVNICO V ŠKOFJI LOKI 1. oddelkovodjo restavracije 2. natakarje 3. prodajalce za prodajo živil in obutve 4. snažilke Kogoji pod tč. 1: gostinski tehnik in 5 let prakse v gostinstvu, pasivno znanje enega tujega jezika ali Poklicna gostinska šola in 10 let prakse v poklicu, °d tega 3 leta na samostojnih delovnih mestih v gostinstvu, pasivno znanje enega tujega jezika, poskusno delo dva meseca; možnost ureditve stano-^nja v Škofji Loki po posebnem dogovoru; P°d tč. 2.: natakar, 1 leto prakse, poskusno delo en mesec; P°d tč. 3.: prodajalec in 1 leto prakse, poskusno delo 1 mesec; Pod tč. 4.: najmanj 6 razredov osnovne šole, poskus-°° delo 1 mesec. "elo je za nedoločen čas. ^smene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi In praksi sprejema kadrovsko sojina služba podjetja 8 dni po objavi. Trgovina Delikatesa Maistrov trg 11 ZAPOSLI SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoji: dokončana osnovna šola, odslužen vojaški rok. Nastop službe je možen takoj. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Maistrov trg 11, Kranj. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. 't 0 rini \» k" lih ,*» ed uč ira pn r.ro-v\\o inf-lej* jtiČ-AiiO vi* boli" peti« c J' liii'1"' ali* ,y nt* Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1 komercialista obrata KZ Radovljica 2. administratorja oddelka finančne operative 3. kurjača v obratu Oljarica 4. živinorejcev — govedarjev 2 na delovišču Šenčur In 2 na delovišču Zabnlca 5. v uk sprejmemo več vajencev vrtnarske in mesarske stroke osebni pogoji: pod točko L: višja ali srednja šola, ekonomist ali komercialist 1^. s 3 ali 5 letno prakso; točko 2.: poklicna ali osnovna šola, administrator ali strojepisce s prakso v Iinančni stroki; točko 3.: poklicna šola in izpit za kurjača parnega kotla z mehaniziranim »ocko 4.: VK živinorejec ali priučeni živinorejec s prakso, samsko ali manjše družinsko stanovanje zagotovljeno; točko 5.: dokončanih 8 razredov osnovne šole. vseh delovnih mestih se uvede poskusno delo. Pi MMcnc prošnje z dokazili o strokovnosti In opisom dosedanjih /aio IHev sprejema v» KZK Kranj, Cesta JLA 2. Objava bo v veljavi do zasedbe delovnih mest. I zastopstvo TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, na menjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog prtljažnikov itd.) Via Severo St. 30 telefon 764287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAiO novih in rabljenih fiatovif vozil Via Locchi št 26/3, telefon 9V787 Upravni odbor Tržiške tovarne kos in srpov Tržič objavlja naslednja prosta delovna mesta: referenta za nabavo Pogoj: srednja strokovna izobrazba, strojni ali ekonomski tehnik; tehnologa časa — normirca Pogoj: strojni tehnik ali VK delavec. Prijave sprejema tajništvo podjetja 15 dni po objavi. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis, opis dosedanjih zaposlitev in dokazila o pridobljeni izobrazbi. Obrtno podjetje Čevljarna Ratitovec Železniki razpisuje prosta delovna mesla: 1. skladiščnika materiala 2. kurjača 3. več kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za šivalnico In montažo Pogoji: pod L: visokofo al it iciran čevljar z enoletno prakso v skladiščnih poslih; pod 2.: delavec s prakso pri kurilnih napravah, zaposlitev je v zimskem času. Prijave sprejema tajništvo podjetja do 18. septembra. KRANJ Cesta JLA 6 Zaradi razširitve poslovanja v novi veleblagovnici GLOBUS v Kranju razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodja potrošniškega centra v veleblagovnici Pogoji: visokokvalificiran trgovski delavec živilske stroke s 6-letno prakso in smislom za organizacijo in vodenje potrošniškega centra; 2. namestnika poslovodje Pogoji: kvalificiran trgovski delavec živilske stroke s 3-letno prakso; 3. aranžer ja Pogoji: kvalificiran delavec ustrezne stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj; 4. blagajničarke Pogoji: kvalificiran trgovski delavec živilske stroke z najmanj 1 leto delovnih izkušenj; 5. prodajalke Pogoji: kvalificirana trgovinska delavka živilski- stroke / najmanj 1 leto prakse; 6. mesarji — sekači Pogoji: kvalificiran delavec mesarske stroke s 3-letno prakso; 7. polnilke Pogoji: dokončana osemletka in I leto delovnih izkušenj. 8. 1 delavca Pogoji: izpit za motorno kolo; 9. poslovodja gostinskega obrata Pogoji: visokokvalificiran gostinski delavec ali gostinski tehnik z najmanj 2 leti delovnih izkušenj in smisel za organizacijo in vodenje gostinskega obrata; 10. namestnika poslovodje Pogoji: kvalificiran gostinski delavec in najmanj 2 leti delovnih izkušenj; \. blagajničarke Pogoji: kvalificirana gostinska ali trgovinska delavka z najmanj 1 leto delovnih izkušenj; .2. natakarice Pogoji: kvalificirane gostinske delavke; 13. točajke Pogoji: priučene gostinske delavke in 2 leti delovnih izkušenj; 14. poslovodja kuhinje Pogoji: visokokvalificirana kuharica z najmanj 2 leti delovnih izkušenj V kuhinji; 15. kuharice Pogoji: kvalificirane gostinske delavke z najmanj 1 leto delovnih izkušenj; 16. pomožne kuharice Pogoji: dokončana osemletka in veselje do dela v kuhinji; 17. snažilke 18. skladiščnika Pogoji: kvalificiran delavec. Osebni dohodki na razglašenih delovnih mestih se bodo obračunavali po pravilniku oz. po opravljenem prometu. Rok prijave za objavljena delovna mesta je do 20. septembra 1971. Nastop dela bo predvidoma 1. decembra 1971. Interesenti naj pošljejo prijavo na naslov: Veletrgovina Živila, Kranj, Cesta JLA 6 — splošni sektor. Graditelji pozor! Na zalogi imam še nekaj SAMOKOL-NIC. Dacar Martin, Breg ob Savi 28, Kranj 4518 Prodam dobro ohranjeno PEC (Zrenjanin) za centralno kurjavo, veliko 2,5. Ogled po četrti uri. Duplančič Ber-ta, 31. divizije 16, Kranj 4439 Prodam KROMPIR igor in cvetnik za ozimnico. Cena 85 do 95 din. Polica 1, Naklo 4443 Prodam nekaj večjih SREBRNIH SMREK in večjih MAGNOLIJ. Izkop smrek ob sobotah popoldne, magnolij pa po 20. oktobru. Jože Tavčar (Pepe), Puštal 32, Skofja Loka 4482 Prodam težko mlado KRAVO po teletu (garantirano dobra mlekarica). Zbilje 26 4483 Prodam KRAVO, ki bo v štirinajstih dneh četrtič tele-tila in 1000 kosov OPFKF bo-brovec. Suha 7, Kranj 4484 Prodam SPALNICO in OTROŠKO POSTELJO. Ogled vsak dan po 14. uri. Božcno-vič, Golnik — stolpič 4485 Prodam ZA.ICN1K s testi mi prostori. Naslov v oglasnem oddelku 4486 Prodam KOKOSI leghorn — nesnice. Šenčur, Mlakarjeva 58 4487 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor, ženski ŠIVALNI STROJ, vprežno MOTORNO KOSILNICO, podstrešno OKNO in VFJAL-NIK (pajke! i). Jože Andrej, Vodice 127 4488 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZICFK tribuna. Ogled popoldne. Kušler Tone, Kcbe-tova 1, Kranj 4489 Prodam 38 m ŽLEBOV. Naslov v oglasnem oddelku 44'» Prodam 170 kosov BETONSKIH ZIDAKOV 25 X 20X40. Rihtar, Gosposvetska 19, Kranj 4491 Prodam težko KRAVO, dobro mlekarico, ki bo drugič tektU*. več icdilne PFSF in jedilnega KORENJA. Klein-dmst. Brezja 27 4492 Prodam FIAT 750, letnik 1964 in OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Stražiika 27, Kranj 4493 Prodam skoraj nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na štiri plošče. Kastelic Štefan, Zg. Bitnje 204, Zabuica 4494 Prodam 80 OAJUIC. Potoče 21, Preddvor 4495 Zaradi selitve ugodno prodam KUHINJSKO in SOBNO POHIŠTVO. Prijatelj Antonija, Tomšičeva 26, Kranj 44% Prodam mlado KRAVO po teletu. Voglje 37 , 4497 Prodam BETONSKI M& i ŠALEC in LOPO za gradbej material. Pogačnik, Zvir# 1 29, Tržič 449« Ceneje prodam 15.000 W ! trboveljskega CEMENTA. V> soko 72 4# < Prodam CEMENT. Senči* 1 Stefetova 18 450" j Ugodno prodam lepo ohr* j njen globok OTROŠKI VOZ* f CEK, pripraven tudi za 1 j avto. Henigman, Stru/^ , 14 a, Kranj, telefon 22-905 . 4501 j Prodam BIKA in TELIČK težka po 300 kg. Luže Šenčur 45* j Prodam nerjaveč namiz^ 5 ŠTEDILNIK. Britof Z 1 Kranj Po ugodni ceni prodaj malo rabljen globok OTR^ SKI VOZIČEK bele barve- Ogled vsak dan od 15. do nre. Plevel, Moša Pijade 1, 1 Kranj ^ \ Ugodno prodam OR^LJ -znamke teisehort z ojaČev*1 ^ cem. Ziblar Ladko, Tržič ^ ( Prodam malo rab«*? ' SPALNICO in kombim«* OTROŠKI VOZIČEK. SdJ i ska 1, Kranj ^ } Prodam »RIMELJNE« 4>j primerni za italijansko oP* ] ko. Naslov v oglasnem jJJJ deiku **}' Prodam PUNTF in BAM*1' j NE. Trstcnik II, Golnik M i 450» j Prodam trajno žarečo F^f kiipersbusch, še v garai*" > i KO- *fYl' Uršič, Luznarjeva 26, 1 skovo, Kranj Prodam igralni aparat SARKE. Jenkova 3, K^jJ ] Prodam dobro ohranjaj < ZAKONSKO SPALNICO. J. Mat ko, Zlato polje 16, 5 Ugodno prodam si iv'1 t (čc pije) in HRUŠKE t -na drevesu. Prcšern. W>Jgj| J 17, Radovljica ^ Prodam KRAVO s telct^ Gorenja vas Vi, Rctcčc, ^ Loka m Prodam KRAVO s tek^a Zg. Otok 4. Radovljica ^ j Prodam cementno t no OPEKO. Poizve sej j Rozmanu, Delavska 1, s j hir" Poceni prodam u . zidno OPEKO. Ogled v,p, \ dan. Gorcnjesavska št. c Kram ^ j. Prodam večjo količin^* ne OPEKE. Naslov v nem oddelku ^j) j Prodam pel let stal« ^ p BILO, sposobno ta ^A' lo, zamenjam tudi za ' |Jl šega. Visoko 5, Šenčur , j( Prodam kombinirano ^ RO. KAVČ, MIZICO & \ i •FOTELJA«. Vprašati PJJ Š dicu. Begunjska 8, $ SOBOTA — H. septembra 1971 GLAS * 21. STRAN Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO re-form- Sp. Bela 6, Preddvor 4521 Prodam 70 kg težkega PRA-J S*CA. Pšata 6, Cerklje 4522 , Prodam 400 kg težkega BI-: KA- Zg. Brnik 73 4523 Prodam 45 kg težkega PRA-1 SICA. Pšata 13, Cerklje 4524 Ugodno prodam DRVARNICO oziroma lopo 3,5 X6m , krito s salonitko (primerna ' Pri gradnji hiše) in malo ka-, ramboliran avto TAUNUS 15 M- letnik 1956, lahko tudi po f delih. Doma popoldne. Cerni- 0 lec Anton, Naklo 177 (poleg Mehanika Gantar) 4525 1 Prodam dve KRAVI tik I, Pred telitvijo. Selo 32, Zirov-, nlca 4526 2 v Prodam 8-valne SALONIT-■ J-t 125/102 (130 kosov) in 11 , JLEMENJAKOV 36 102. Mla-J kar Jože, Verje 3, Medvode 4527 ' Prodam težko KRAVO s te-> letom. Zasip 11, Bled 4528 J po ugodni ceni prodam Šl-V^LNI STROJ bagat z elek-'i rornotorjem in magnetofo-* n°m. Milojevič, Groharjevo S "aselje 12, Skofja Loka 4529 , JA sposobnega za vsako : vCl° ali zamenjam za starej-0 5eSa- Visoko 90, Šenčur ' 4570 vt, dam 1.5 m' SMREKO-6 llH DESK colaric. Huje 5, »^anj 4571 prodam REPOREZNICO, 0,Janska c. 30. Skofja Loka p. 84 'odam nov električni zick-&,ck ŠIVALNI STROJ. Na-v P°druž. Glasa Skofja 85 '''"lam vodno TURBINO, JnNAMo za istosmerni tok f^AMO ^ 4 B,-0rehovc PLOHE. Krajnik, y ^"»ca 5, Skofja Loka 86 T ,,°Cc,ni prodam MOPED |0 rav,' fetnik 1968, PLOHE in " DESKE. Zalog 62, * k]]Q 4563 s'°dam KRAVO po izbiri. 11 p?. 2,0' B'^l 4564 1 teJ( /"''»n KRAVO s četrtim menta? a,i dva BIKCA si-1 MOPPn nu,,° rabljen Brnik 7nna tri Postave. Sp. 1 p /0 4565 • ^jo(H!a.'n dva PRAŠIČA za V ' lczka po 60 kg. Milje 3 fl p,.(>, 4566 lJ Prcnn ? PEC NA 0LJE i K,;;;;;""' Haln,ValJaveeva% VHATAn Mb!JCna GARA2NA j Oddelir." Nas,ov v oglasn,;m V 4530 H]ifiS dvc ''modelni OMA-i ' U',l-'b)n 71 VJ Ti / k 45U ^OTORNA VOZILA LS, 4454 letni J ^ S1MC0 »0° Naklo 47 < ''dam VOLKSVVAGEN li- icc T' Pšcvska 2 8' Sti p KranJ 4461 Sencu!""1 11AT 75°- MiIjc„£ Ugodno 01xr aujcu prodam FIAT 750, 4532 dobro letnik 1969, prevoženih 35.000 km. Turel, Skalica 4, Kranj 4533 ZAMENJAM FIAT 1300 za zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Prevodnik Jože, Haf-narjeva 3, Kranj 4534 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Plevel, Cerkljanska Dobrava 9 4535 Kupim osebni AVTO AMI ali R 4. Naslov v oglasnem oddelku 4536 Prodam FIAT 750, letnik 1964, zaradi odhoda k vojakom. Kalan Anton, Praprot-no 11, Selca 4537 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1966. Repe Janez, Sp. Radovna 1, p. Zg. Gorje 4538 Nujno prodam ZASTAVO 750. Kokrica, Golniška cesta 23 4539 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 in KOSILNICO BCS. Praprotno 11, Selca 4540 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Bergant, Mlakarjeva 46, Šenčur 4541 Prodam CAMPAGNOLO — KOMBI v voznem stanju. Oglasite se na naslov: Skod-lar Lojze, Jezerska 99, Kranj 4542 Prodam PRIKOLICO za osebni avto fiat. Blažič Lado, Suška c. 40, Skofja Loka 87 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1966. Ogled vsak dan popoldne. Zg. Bitnje 2, Zabnica 4567 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1965. Ulica Mladinskih brigad 8, Kranj, telefon 23-259 4568 STANOVANJ.* nn—n ii i ii--vrv Iščem ENOSOBNO STANOVANJE od Kranja do Medvod in Škofje Loke. Lahko tudi nekaj plačam naprej. Naslov v oglasnem oddelku 4543 ENOSOBNO sončno STANOVANJE v bloku v Tržiču ZAMENJAM za enakega v Kranju. Catovič Ana, Tržič, Bistrica 102 4544 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju. Tuta Šime, Ulica 31. divizije 46, Kranj 4545 SOBO oddam dvema šolarkama. Naslov v oglasnem oddelku 4546 SOBO oddam študentu ali mirnemu fantu. Gorenj esav-ska 30, Kranj 4547 V nedeljo, 12. septembra bo ob 11. uri GAMSOV BAL z LOVSKIM KRSTOM NA KRIŠKI GORI. Vabljeni! POSEST Prodam VIKEND 5 km od avstrijske meje. Naslov v oglasnem odd. Glasa Skofja Loka 88 Prodam staro kmečko HIŠO. Polica 2, Naklo 4548 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Dupljah. Naslov v oglasnem oddelku 4549 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Britofu. Naslov v oglasnem oddelku 4550 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Nakla. Voda in elektrika na parceli. Naslov v oglasnem oddelku 4551 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja. Kuz-ma Anica, Stritarjeva 1, Kranj 4552 OD do 20.000 60.000 Sprejmem SLIKOPLE-SKARSKEGA VAJENCA. Ce-hovin, Staneta Žagarja 43, Kranj, Primskovo 4468 GOSTILNA BLAŽUN Kranj išče STREŽNO OSEBJE za soboto in nedeljo, 18. in 19. septembra za LOVSKO VESELICO. Javite se pri Grašič Francu, Cesta talcev 7, tel. 22001, Kranj 4553 Sprejmem MIZARSKEGA VAJENCA in DELAVCA za priučitev. Ogris Andrej, Tro-jarjeva 9, Kranj, Kalvarija 4554 Takoj sprejmem dve PRE-ŠIVALKI platnenih izdelkov. Ivan Jakopin, torbarstvo, Kranj, Cesta 1. maja 51 4555 Iščem DEKLE za pomoč v GOSTILNI in kuhinji. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe poslati pod »pri Bledu« 4556 Iščem starejšo žensko za varstvo otrok 3 in 8 let. Hrana in stanovanje, ostalo po dogovoru. Rakovec, Šenpeter-ska l/A Kranj 89 FRIZERSKO VAJENKO sprejme takoj Kranjc Majda, Lesce, Železniška postaja 4572 Iščemo kvalificirano ali pol-kvalificirano samsko KUHARICO. Nastop službe takoj. Stanovanje zagotovljeno. GOSTILNA pri Jožici GOZD MARTULJEK, telefon 84-501 4569 OBVcSTILA ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žalu-zije naročite pri zastopniku Špilerju, Gradnikova 9, Ra- OTER KCAL/H :'.*//// _ tipov Z vgrajenim bojler jem ali brez dovljica, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom 4557 ZŠAM TRZIC bo organiziralo tečaj za pridobitev kvalifikacije voznikov motornih vozil. Tečaj se bo pričel 7. novembra. Vse informacije daje in sprejema prijave tajnik Jože Goričan, Ročevnica 35, Tržič 4419 DOM RADE KONČAR — GAMSOV RAJ V BASLJU obvešča cenjene goste, da je zaradi popravil zaprt od 10. do 30. septembra 1971 4472 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana Aljaževa cesta 24 2644 V najem oddam 65 m2 velik PROSTOR, primeren za skladišče ali delavnico, ob cesti 1 km in pol iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4558 V najem oddam novo ENO-STANOVANJSKO HIŠO v bližini Kranja. Ponudbe poslati pod »najboljši ponudnik« 4559 V najem oddam GARAŽO na Kokrici, Cesta na Brdo 9 4560 Oddam PROSTOR v nedovršeni gradnji (okrog 80 m2) primeren za delavnice mirne obrti ali enosobno stanovanje. Ponudbe poslati pod »ugodno« 4561 GOSTIŠČE VALBURGA »ŽLINDRA« prireja vsako so boto ZABAVO S PLESOM Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA s PEVCEM Vabljeni! 456i a vsako Kaže, da sc še nismo navadili, kako pomembni so prometni 7i).iki ob naših cestah, posebno ob priključkih na glavno cesto. Neznani objestneži so se znesli celo nad opozorilno tablo na Deteljici pri Tržiču, ki opozarja pešce, kolcsaije In vprežna vozila, da njim nI mesta na avtomobilski cesti, (jk) — Foto: F. Pcrdan nesreče PRIPEIJAL PO LEVI V torek, 7. septembra, nekaj po deveti url zvečer je voznica osebnega avtomobila Marija Stojan z Blejske Dobrave vozila po priključku ceste z Bleda na cesto prvega reda proti Jesenicam. Ko Je bila še kakih 30 metrov pred križiščem Je iz i. \r smeri po priključku pripeljal po levi strani voznik osebnega avtomobila nemške registracije Herbert Rcschdelter in čelno trčil v njen avtomobil. V nesreči sta bila oba voznika b la/je ranjena, huje ranjena pa je bila sopotnica v tujčevem avtomobilu. Škode na avtomobilih Je za 29.000 din. NEPOZOREN MOPEDIST Na cesti od Naklcga proti gramoznici je v četrtek, 9. sep-tt mbra, dopoldne voznik mopeda Mirko Brajnik iz Naklcga spregledal, da se mu bliža tovornjak. Voznik tovornjaka Ja ne/ Potočnik iz Crngroba je mopedista opozoril z zvočnim s;"'i.iloin, vendar pa je zaradi prekratke razdalje mopedisl trčil v tovornjak V nesreči je bil Brajnik težje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. OTROK SKOČIL PRID AVTODUS \a Cesti maršala Tita na Jesenicah Je v četrtek, 9. seplem bra, popoldne štiriletna Irena Ivanovič z Jesenic nenadoma izven prehoda /a pešce stekla če/ ceslo Deklica je skočila prav pred avtobus, ki ga je vozil Henrik Perko iz Ljubljane. Huje ranjeno deklico so prepeljali v bolnišnico. PADEL Z MOTORJEM V Soteski na cesti drugega reda med Staro Loko in Pra protnim je v četrtek zvečer padel z motornim kolesom Stane Sifrer i/. Praprot na. Motorist je zavozil v jarek na desni strani ceste in padel. Huje ranjenega so prepeljali v bolnišnico. L. M. Pranje z bencinom V četrtek, 9. septembra, dopoldne je močna eksplozija poškodovala stanovanje Lojzeta Ranta v Tavčarjevi ulici v Kranju. Njegova žena je dopoldne v kopalnici vključila pralni stroj, v istem prostoru pa je nekaj perila prala tudi z bencinom. Ko se je prostor napolnil z bencinskimi hlapi, je zaradi vključenega stroja prišlo do eksplozije. Sila eksplozije je v kopalnici podrla dve steni, poškodovani pa so tudi ostali prostori stanovanja. Škodo cenijo na okoli 50.000 din. Oškodovančeva žena je na srečo dobila le lažje opekline. Dva raznašalca ZA DOSTAVO JUTRANJIKA DELO NAROČNIKOM NA DOM SPREJMEMO TAKOJ. Delo je primerno za gospodinje in upokojence. Zelo dober zaslužek in ostali pogoji. Ponudbe sprejema podi uznica CGP Delo, Kranj, Koroška c. 16. Glavnik TRIMER vam za striženje prihrani mnogo časa in izdatkov. TRIMER je univerzalen. Z njim si uredite moderno pričesko, v poletnih dneh pa odstranite nevšečne dlake na telesu, kajti TRIMER striže in depilira. Brez britvice ga lahko uporabljate tudi za česanje in masiranje lasišča. Glavnik TRIMER uporablja že prek 60.000 ljudi po vsej Jugoslaviji. Bodite pozorni pri nakupu, ker obstojajo tudi drugi podobni glavniki: TRIMER ima štiri vrste zobčkov. Pošljite naslov, če ne dobite glavnika v vaši trgovini. Omislite si TRIMER, ne bo vam žal za izdatek 25 din. Za pokvarjen glavnik prejmete novega! TRIMER, 41000 Zagreb Boškovičeva 40 Popravek V soboto smo v Glasu na sedmi strani objavili zapis zavarovalnice Save — PE Kranj z naslovom Zavarovalna /a.-či-ta živine pri zavarovalnici Sava. V tretjem stolpcu, kjer je naveden primer, je pfaV Pri poprečni zavarovalni ti 2.500 do 3.000 din čal živinorejec 50 do d° za vsako glavo živine 10 do 60 din. il>' Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, dragega očeta, starega očeta in brata Jakoba Hribernika ^idančkovega ata, posestnika iz Virmaš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so se tako lepo poslovili od dragega pokojnika in ga spremili na i egovi zadnji pot'- Toplo se zahvaljujemo tudi pevskemu zboru, govornikom za poslovilne besede, gasilcem za spremstvo ter darovalcem vencev in cvetja. Se posebna hvala č. duhovščini za tolažbo ob bolezni ter dr. Zrimšku, ki mu je lajšal trpljenje med njegovim zdravljenjem. Sc enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena Marija, otroci Gašper, Jože, Mici in špeka z družinami, sestri Rezka in Mar janca ter drugo sorodstvo Virmaše, Dorfarje, Vrhpolje, Stara Loka in Sv. Duh V spomin obletnice prerane smrti, 11. septembra ll>7i\ našei-a nenadomestljivega in nepozabnega sina, moža, očeta, brata, svaka in strica Jakoba Praprotnika Kruta usoda te je odtrgala od nas in od tebi tako ljube zemlje, katero si obdeloval s takim veseljem in skrbnostjo ter snoval načrte, katerih izpolnitev In sele prav poplača l< - tvoje netit rudno tlelo. Z veseljem si pomagal s svojimi ■troji kolikoi si naivce mogel, tudi vsakemu, ki se je obrnil nate. Toda neizprosna usoda je ravno s tem strojem, s katerim si lajšal delo sebi in drugim, pretrgala mi tvojega življenja Ln plodnega dela za bolišo prihodnost. Tebi m tvojim je naenkrat uničila vse. tVOJC n.uile in naše upe v lažje Ul boljše livljenje. Z bridko /alosl jo I ircn mM v temno nepopravljivo pia/-nino, ki je ostala za teboj Pon»vno se zalu al m lenu > vsem, ki SO nam ob tej bridki nesreči priskočili os pomoč in nam vsestransko pomagali, vsem, ki so fl v tako velikem številu počastili ob mrtvaškem odru ln vsem iz ožje in šii še okolne, ki so m tako innožiuio spremili k njegovemu grobu. žalujoči: žena Kiti otroci lakec, An. ki m Franci, brat Tone, sestre Marija* Anica 1'ianck.i in Milena z družinami in neutolažljivi OČC Prezrenje, Homec, Bled, Brezje, Lipnica, Kovor, Trboje SOBOTA — II. septembra IVn GLAS * 23. STRAN Pogovor tedna Judita Mandeljc: Mogoče tudi na olimpijadi v Munchnu? Plavalna sezona je v glavnem končana. Zagrebčani so bili tri dni gostitelji najboljših jugoslovanskih plavalcev in plavalk, ki so se letos potegovali za posamezne naslove in moštveni državni naslov. Med elito je bila tudi 16-letna dijakinja drugega letnika kranjske gimnazije Judita Mandeljc, ki je poleg Svarčevc držav na reprezentantka na 100 in 200 m prsno in potencialna kandidatka za letne olimpijske igre v Munchnu. • Kdaj ste se začeli ukvarjati s plavanjem? »Bilo je leta 1966, ko sem pod vodstvom trenerja Franceta Peternela prvikrat zaplavala rfa pionirskem tekmovanju v kranjskem bazenu. Sedaj me ima v rokah trenerka Anka Colnar-Košnik.« • Vaši dosedanji uspehi? Tu bi jih lahko naštevali še in še, saj je Judita dobra plavalka, ki se ponaša z vrsto dobrih uspehov in rekordov. Sama pravi, da je že v pionirski konkurenci imela lepe uspehe, 1969. leta pa je v mladinski konkurenci na državnem prvenstvu v Beogradu v obeh svojih disciplinah postala absolutna prvakinja. Ponaša se tudi z naslovom najboljše v državi v mladinski in članski konkurenci na 100 m prsno. Na letošnjem balkanskem prvenstvu pa je v svoji standardni disciplini postavila tudi najboljšo znamko v Sloveniji. • Katera disciplina vam najbolj »leži«? »Vsekakor* krajša, to je 100 m prsno, medtem ko na 200 m dosegam slabše rezultate.« • Koliko časa mislite še ostati zvesti plavalnemu športu? Vprašanje jo je presenetilo, toda vseeno nam je na kratko dala vedeti, da bo še dolgo ostala zvesta Plavanju. Prepričani smo, da nas bo Mandeljčeva še naprej razveseljevala s svojimi športnimi uspehi, in upamo, da jo bomo drugo leto videli na olimpijskih igrah. —dh Jutri start v ženski LCRL in II. GRL Dob re uvrstitve Franca Peternela Na ljubljanskem strchšču Je od pretekle sobote do tor-k« potekalo državno p: *vo v streljanju s pištolami. *T*alj S1U() te da se je med ^venskimi strelci poleg Terjana (Olimpija — Ljubljana) JTO ,i tudi i ran« Petemel, *• je postal državni prvak v srljanju s hitrostrelno pištolo, poleg zmage pa si jc Priboril še eno drugo, eno s°dmo in eno dvanajsto mc-&t° Od gorenjskih strelcev *ta se prvenstva udeležila še POŽend (SD Sava) in Prestor (SD S. Kovačič). Rezultati — MK pištola proste Izbire: 1. Km (Nikšič) 541 krogov, 7. Peter-nel (Kranj) 534; MK pištola »Drullov«: 1. Pokopčič (Slav. Brod) 527, 12. Petcinel (Kranj) 50S; MK hltrostrelna pištola: 1. Peternci (Kranj) 573, 16. Prestor (Kranj) 538; VK revolver: 1. TerŽaH (Olimpija) 577, 2. Petemel (Kranj) 574, 14. Poženel (Kranj) 522. B. Malovrh Atleti so tekmovali na Reki V t . k so na Reki odprli že tretjo tartansko stezo v hrvatski (Slovenija ima sedaj samo eno). Na mitingu ob otvoritvi stadiona je sodclo-Vala tudi manjša ekipa AK Triglava. V teku na 400 m je R'<1 Kavčič tretji z rezultatom 49.2. Ravnikar je zasedel dru- go mesto v teku Da ICO m za i epre/entantom Križanom. Milek in Prežel j pa sta morala priznati premoč v skoku v daljavo Raku, ki je nedavno zmagal na balkanskih atletskih igrah. Njegov rc/ultat je 7,89 m, rezultat Mileka 7,34 m in Prczlja 7,13 m. D. Z u mer Jutri se bodo v novo sezono podale tudi rokometašice ljubljanske conske rokometne lige in rokometaši v II. gorenjski rokometni ligi. Prepričljiva zmaga V četrtek, 9. septembra, je bila na košarkarskem igrišču Podmežakljo na Jesenicah zaostala košarkarska tekma republiške lige med Jesenicami in Nanosom iz Postojne. Sodila sta P. Brumen in Ko bilica iz Ljubljane. Košarkarji Jesenic so začeli zelo slabo, tako da so ob koncu prvega polčasa gostje vodili. Šele ob koncu so se zbrali, zaigrali tako kot znajo in prepričljivo zmagali z rezultatom 92:69 (36:48). Jesenice: Bundcrla 39, Božič 27, Franko 8, Campa 5, Vauhnik 5, Noč 4 in Lozar 4. Nanos: Gerželj 6, Burger 1, Mislcj 6, Paternost 5, Rot 6, Tomič 24 in Simikič 1. Vegnutiju memori-alna disciplina Na Moletovem memorialu, katci-vga vsako leto prireja AK Olimpija v počastitev njihovega tragično preminulega atleta Janeva Moleta, je v memorialni disciplini, to je v teku na 1500 m z zaprekami, zmagal Kranjčan Vc-gnuti s časom 4:38,2. V šta-letnem teku 4 x 100 m pa je štafeta Triglava zavzela drugo mesto za Mariborom. V ženski A skupini imamo letos lepo število predstev-nic, saj je v konkurenci kar sedem gorenjskih ekip: Kamnik, škofjeloški Šešir, kranjska Sava, Preddvor, Al ples, Kranj in Kranjska gora. Med kandidatkami za osvojitev prvega mesta sta prav gotovo Alples ter Kranjska gora. Tokrat se je za drugo go- renjsko ligo prijavilo kar 12 mladih gorenjskih ekip. Tekmovalna komisija pa je roko-metaše razdelila v dve skupini. Tako bodo v severni startali Storžič, Duplje B, Krvavec. Preddvor B in Radovljica B, v južni pa Kranj C, Šešir B, Besnica, Alples B, Dijaški dom, Triglav ter Žabnica. -dh Prešernovo gledališče Kranj vljudno vabi k vpisu abonmaja 1971/72 Sezono 1971/72 bomo začeli predvidoma v mesecu oktobru 1971. Vsak abonent bo videl 8 različnih dramskih del. Vpisujemo vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure v pisarni gledališča Titov trg 6, II. nadstropje — soba 252. Vse ostale informacije dobite v gledališki pisarni. Kolektiv PREŠFRNOVEGA GLEDALIŠČA PODJETJE ZA PTT PROMET Kranj razglaša več prostih delovnih mest pripravnikov v ptt manipulaciji Pogoj: dokončana srednja šola (gimnazija ali ekonomska srednja šola) Prošnje sprejema kadrovska komisija podjetja. Nastop možen takoj. Sorska nogometna liga starta v nedeljo To nedeljo štartajo tudi nogometaši v sorski nogometni ligi. Letos sc bo za najboljšega potegovalo deset nogometnih ekip. Od tekmovanja sta odstopili ekipi NK Sava B in NK Tabor B. Namesto BJtti bosta startali ekipi Rašica in Stahovica. Največ mož- nosti za naslov prvaka ima letos kar pet ekip: Rateče, Sveti Duh, Zbilje, Kondor, Godešič ter lanskoletni zmagovalec Tabor 69 — Vižmarje. Kot vsa leta doslej je tudi letos organizator tekmovanja NK Medvode. J. Starman Ljubljanska conska rokometna liga Lep uspeh Križ in Tržiča VII. kolu ljubljanske conske rokometne lige so pomembni zmagi dosegli rokometaši Križ. in Tržiča. Prvi so v Črnomlju proti ekipi Cosmos-Belt s šestimi goli premagali domačine, medtem ko so Tržičani po zanimivi igri v Šmarju odpravili domači Slap kar z dvanajstimi goli razlike. Dupljanci so se v goienjskimi derbiju srečali v Kamniku. Tokrat so bili po grobi igri uspešni Kamničani. Alples pa jc po pričakovanju izgubil srečanje s favorizirano ljubljansko Olimpijo. Rezultati: Cosmos : Križe 17.23 (9:9), Olimpija : Alples 26:14 (14:9), Kamnik : Duplje 25:17 (13:10>, Smarjc-Sap : Tržič 15:27 (9:10), Slovan B : Zagorje razveljavljeno (13:12) ter Hrastnik : Mokcrc 8:10 (5:6). V vodstvu so Olimpija, Slovan B in Mokcrc s 4 točkami, sledijo pa Zagorje, Križe, Kamnik, Duplje, Tržič in Alples z 2, brc/ točk pa so Cosmos, Hrastnik in Šmarje Sap. J. Kuhar Planinsko društvo TRŽIČ razpisuje prosto mesto OSKRBNIKA v plan'.r.skem domu na Zelenici. Nastop službe je 1. novembra 1971. Zaželen je zakonski par. Prijave sprejema Planinsko društvo Trži Osnovna šola SIMON JENKO Kranj razpisuje delovno m: sto KURJAČA za določen čas od 15. oktobra 1971 do 15 aprila 1972. Pogoj: kvalificiran kurjač 1 v p r a s a n j e od g o v o r i .1 SOBOTA — 11. septembra 1971 Tekmovanje harmonikarjev na Pokljuki Letošnja glavna turistična sezona je končana. Ocene, kakšna je bila, bodo kmalu znane. Zanimalo nas je tudi kakšne koristi od vse večjih vlaganj v turizem imajo lahko prebivalci nekega turističnega kraja. O tem smo po-prašali na Bledu, kjer je bilo letos v glavni sezoni živahno. LOJZE RECELJ, upokojenec z Bleda, čuva avtomobile na parkirnem prostoru pri turističnem društvu: »Letos tretje leto opravljam ta posel. Vsak dan od 8. do 20. ure moram skrbeti, da je na parkirnem prostoru vse v redu in pobiram parkirnino. 12 ur na dan na nogah za starega človeka ni ravno prijetno, vendar sem z zaslužkom kar zadovoljen. Na tem prostoru lahko parkira 25 avtomobilov in letos je bil obisk tujih in domačih gostov kar dober. Po moje jc bilo motoriziranih turistov precej več kot lani. 25 odstotkov od pobrane parkirnine dobim. To ni tako malo, če se včasih ne bi moral prepirati z vozniki, ki bi se radi izognili plačilu. Mislim tudi, da se je prav letos najbolje pokazalo, kako na Bledu že primanjkuje parkirnih prostorov.« PETER ŽULA, študent ekonomije iz Radovljice, prodaja spominke v Mur-kinem paviljonu: »S sestro sva se to sezo no menjala. Prodajala sva vsak dan od 9. do 19. ure. Jaz pa sem nekaj časa opravljal honorarno še posel prometnega milični ka. Na cesti je bilo letos bolj naporno kot tukaj v kiosku. Bilo je kar dosti nesreč, včasih neznosna vročina in veliko turistov, ki so spraševali po tem in onem. Vendar sem z zaslužkom na obeh krajih zadovoljen. Sodeč po prometu v kiosku je bil obisk na Bledu letos precej večji kot lani. še posebno veliko je bilo Holandccv in Nemcev. Tuji turisti največ kupujejo slivovko, krznene copate, opanke, vaze in druge spominke.« FRANC DOLAR, kmet z Bleda, ob prostem času s kočijo vozi turiste: »2e 32 let vozim obiskovalce Bleda okrog jezera, v Vintgar, v Kropo in v druge k i a n ■ s kočijo se najraje peljejo Avstrijci, Italijani, Nemci, pa tudi domači gost je. Včasih so sc vozili predvsem romarji, sedaj pa starejši turisti, ki se pripeljejo na Bled z avtomobilom, Letos jih je bilo precej. Več kot lani. Zato smo vsi fijakar- Pri gostišču ob tabornem ognju na Pokljuki bo jutri ob 11. uri četrto tekmovanje harmonikarjev z naslovom Pozdrav s planin. Prireditelj tekmovanja je tudi letos planinsko društvo Srednja vas v Bohinju, pokrovitelja pa sta: hoteli Ljubljana transport na Bledu in odbor Prešernove brigade. Harmonikarji stari nad 45 let se bodo pomerili v izvajanju skladb (venček partizanskih in venček narodnih pesmi) na diatoničnih harmonikah. Tekmovanje harmonikarjev je že tradicionalno. S septembrsko prireditvijo bo prireditelju uspelo popestriti koledar turističnih prireditev na Gorenjskem, hkrati pa je namen prireditve rešiti pozabe stare slovenske narodne in partizanske pesmi. ji kar zadovoljni. Tudi zaslužek ni slab. Jaz na primer s tem zaslužkom dosti laže plačam letni davek in vzdržujem konja. Pa še zanimiv posel je to. Zadnic čase je vse več tujcev, katerih otroci pri 10 ali 15 letih prvič vidijo konja Voziti začnem ob devetih zjutraj pa do večera. Tudi po 10. uri zvečer sem že peljal okrog jezera in na grad. Rekel sem že, da je bilo letos na Bledu zelo živahno, le parkirnih prostorov je velikokrat primanjkovalo.« A. Zalar Godci, nekateri prav gotovo tudi v narodnih nošah, se bodo na jutrišnjem tekmovanju potegovali za dve prehodni nagradi: za veliko gorju-ško cedro in za kip partizana harmonikarja, poleg tega pa še za nagrade, ki so jih pri* spevala različna podjetja. Planinsko društvo Srednja vas vabi, da z jutrišnjim obiskom tekmovanja harmonikarjev izkoristite prijeten tt* let na Pokljuko. A. Z. ■MWwwiM>wwwarinnriCiBBasMSJ VSAK DAN DVE PREDSTAVI OB 17. IN 20. URI OBIŠČITE VELIKI ZOOLOŠKI VRT CIRKUSA! ■ VIUM)BIB6B BBBSBBB BGBSOBBBBSlBOMD BBUBBMBBBSTOM Za pletilstva, male obrti in gospodinjske pletilne stroje je pripravila ALMIRA iz RADOVLJICE Razprodajo volnenih in sintetičnih prej v modnih barvah strokovno sortirane količine prej po barvah, kvaliteti in debelini, si lahko izberete v tovarniškem skladišču vsak dan od 10. do 14. ure (telefon 75-217)