DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 83 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 10TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zveza Jugoslavije, Češke in Dolgovi v Zedinjenih drža- Romunske je začela skrbeti Mussolinijo Praga, 8. aprila. Nova in tesnejša zveza med Češko, Romunsko in Jugoslavijo je začela resno skrbeti Italijo in Ogrsko. Italija, ki je mislila, da je Jugoslavija popolnoma izolirana, je naenkrat dognala, da stoji nasproti močni zvezi, ki šteje skoro 50,-000,000 prebivalcev v omenjenih treh državah. Glede veličine male entente, kot se zovejo skupne države — češka, Romunska in Jugoslavija, jih prekaša samo Rusija. Mala ententa ima danes 46,600,000 prebivalcev. V slučaju vojne postavijo Jugoslavija, češka in Romunska nad štiri milijone vojakov na bojišče, v čemur jih nadkriljuje samo Francija in Rusija. Ako se pa računa še prijateljsko Poljsko, tedaj postavi ta zveza lahko nad šest milijonov vojakov na vojno polje, kajti Poljska sama ima nad 23,000,000 prebivalcev. Italijo to skrbi, ker Italija v najboljšem slučaju ne bi bila zmožna postaviti na bojišče več kot tri milijone iii pol vojakov, predvsem pa mora Italija računati tudi na dejstvo, da je Jugoslavija v prijateljski zvezi s Francijo, in če bi Italija kdaj napadla Jugoslavijo, mora Italija takoj računati z vojno s Francijo. Ni čudno torej, da išče Italija dnevno zveze z Nemčijo, zlasti odkar je nastopila v Nemčiji fašistovska vlada na krmilo. Toliko bolj so v skrbeh Madžari, ki so postali pred nedavnim precej predrzni in zahtevajo revidiranje mirovnih pogodb, toda ko je češka namignila, da lahko njeni topovi streljajo direktno na Budimpešto, ne da bi bilo češki armadi potrebno prestopiti svoje meje, so tudi madžarski časopisi postali bolj previdni, potem ko so dobili tozadevni namigljaj iz Italije. Italija je danes prepričana, da je nezmožna nastopiti proti Jugoslaviji, dokler ima slednja tako mogočne zaveznike za seboj. -o- Naši novi naročniki Pretekle dni se je zopet naročilo lepo število naših ljudi na dnevnik "Ameriška Domovina" in sicer: John Leskovec, Jacob Zadnik, Mfatt ^Markovič, Mary Kapel in Anton Brodnik v Cle-velandu, Joe Jere, Lorain, Ohio, Anton Svete, East ■ Clarendon, Ohio in Andrej Mežnar za Jugoslavijo. Vsem našim novim naročnikom iskrena zahvala in se priporočamo tudi ostalemu občinstvu v obila naročila. vah so danes precej večji kot narodno premoženje New York, 8. aprila. J. H. Rand Jr., predsednik Remington Rand zavoda, izjavlja, da so danes dolgovi Zedinjenih držav večji kot pa znaša vse narodno premoženje. Skupni dolgovi v Zedinjenih državah znašajo $141,924,300,000, dočim je vredno vse narodno premoženje le $138,000,000,000. .Na drugi strani se pa zopet prinaša v javnost, da znaša skupni letni dohodek ameriškega naroda $29,000,-000,000, dočim znaša vrednost gotovega denarja, sekuritet, kredita in bančnih vlog nekako $123,000,000,000. Posamezne banke imajo posojil $340,000,-000, farmarji dolgujejo $9,486,-500,000, železniški bond i znašajo $12,000,000,000, posamezne kompanije so zadolžene za $16,-000,000,000, velike korporacije pa za $12,500,900,000. Skupni dolgovi vseh mest in držav znašajo nekaj nad $18,000,000,000, zvezna vlada sama pa dolguje nad $20,000,000,000, prebivalci v raznih mestih Zedinjenih držav dolgujejo na prve in druge vknjižbe nad $26,000,000,000, dočim znašajo bančna posojila nekaj nad $27,000,000,000. Škof zahteva preiskavo poslov v Guardian banki Cleveland. — Tretja največja banka v Clevelandu je Guardian Trust Co., ki se je pred kratkim reorganizirala in bo tudi kmalu pripravljena, da odpre'za poslovanje. Med novimi direktorji reorganizirane banke se nahaja tudi pomožni škof Clevelanda, Rt. Rev. McFadden. škof zahteva, da se upelje temeljita preiskava od strani državnih oblasti, da se dožene, kako se je poslovalo pri Guardian in Union Trust banki predno je prišel moratorij. Senator Marshall je pcklical svoj bančni preiskovalni odsek za sredo v Columbus, kjer bo otvorjena temeljita preiskava. škof McFadden absolutno zahteva, da pride vse na dan, kako se je poslovalo pred bančnim polomom pri Guardian in Union Trust banki. Vložniki morajo zvedeti polno resnico. Medtem se pa pripravljajo načrti, da se izvrši združitev Union Trust in Guardian banke, v^eno banko z novim kapitalom, katerega bo podprla dolar za dolarjem ameriška vlada. Računa se, da bo reorganizacija gotova do 1. maja. Mnogo državnih postavo-daj na delu, da odobri postavno prodajo pive Washington, . aprila. Dobro, postavno pivo je danes naprodaj samo v devetnajstih državah ameriške unije, poleg tega pa v Washingtonu. V vseh drugih državah je pivo prepovedano, ali pa imajo postave tozadevno, ki niso bile še preklicane. Dobro postavno pivo je naprodaj danes v sledečih državah: Arizona, California, Delaware, Illinois, Indiana, Kentucky, Maryland, Minnesota, Missouri, Montana, Nevada, New Jersey, New York, Ohio, Oregon, Pennsylvania, Washington in Wyoming. V državi Louisiani začnejo prodajati postavno pivo 13. aprila, v državi Maine 30. junija, v North Carolini 1. maja, v North Dako-ti 1. julija, v državi Vermont 1. maja, v West Virginiji 8. junija. Državne postavodaje zborujejo v sledečih državah in sklepajo, kako bi dovolile dobro pivo: Alabama, Connecticut, Florida, Delaware, Iowa, Massachusetts, Michigan, Nebraska, New Mexico, New Hampshire, Oklahoma, Rhode Island, Tennessee, Texas in So. Carolina. V državah Georgia, Arkansas in Idaho je državna postavodaja prepovedala dobro pivo, dočim bodo v državi South Dakota ljudje šele prihodnje leto volili, če želijo pivo ali ne. —o- Kdo ima pivo? Stotine prositeljev za pivsko licenco v Clevelandu se jezi, godrnja in razbija, ker ne morejo dobiti licence. Toda zaman je njih jeza in nevolja, kajti pive sploh ni. Clevelandske pivovarne ga nečejo prodati, češ. da ne želijo slepariti občinstva s pivom, ki je še premlado, od zunaj pa pive ne morejo dovolj hitro dovažati v Cleveland. Sicer pa naj ne bo nikomur žal — pivo je tako mlado, da ni dobro užitno, poleg tega je pa drago. 10 centov za kozarec slabe pive je — milo rečeno — rop. Počakajmo, da dobimo domačega, ki bo boljši in cenejši. Demokrati 28. varde Seja Slovenskega demokratskega kluba v Newburgu, v 28. vardi, se vrši v torek, 11. aprila, ob 7:30 zvečer v Slov. Narodnem Domu na 80. cesti. Vsi člani naj se gotovo udeležijo. Manjše banke Državni bančni oddelek naznanja, da bo imenoval conser-vatorje za več manjših državnih bank v namenu, da se likvidacija teh bank čimprej izvrši. Značilna je tozadevno izjava predsednika Roosevelta, ki je izjavil, da vlada skrbi, da se vse zaprte banke odpro. ženski dem. klub Redna mesečna seja ženskega demokratskega kluba 32. varde se vrši v torek, 11. aprila, želeti je, da se članice polnoštevil-no udeležijo, ker nja dnevnem redu so važni ukrepi v korist članstva in naselbine. Pripeljite tudi nove članice, ker vstopnina sedaj je samo 25 centov. —Zapisnikarica. Ne bodo izpuščeni Kot se poroča iz Washingto-na, zvezna vlada ne namerava izpustiti iz zaporov onih, ki so bili poslani tja radi kršenja pro-hibicije. Konservatorjibank Državni nadzornik bank v državi Ohio, Ira Fulton, je včeraj imenoval konservatorje za 62 različnih bank v državi Ohio. Tudi za dve manjši banki v Clevelandu sta bila imenovana kon-servatorja, in sicer za Bank of Cleveland in Zitello Banking Co. Fulton je v obeh slučajih imenoval predsednike teh bank za konservatorje. Obenem nastopita danes z delom tudi kon-servatorja Union Trust Co. in Guardian Trust Co. -o- Frank černe oropan V noči med soboto in nedeljo je bilo že drugič tekom enega meseca vlomljeno v zlatarsko trgovino Frank Černeta v S. N. Domu. Lopovi so ubili stransko izložbeno šipo na 64. cesti in pobrali iz okna dve boljši harmoniki ter mnogo zlatnine in srebrnine. Kot pripovedujejo nekateri, je bila cela skupina udeležena pri tem ropu. Večje število gangežev je stalo pred oknom, da zakrijejo dva, ki sta jemala predmete iz okna in jih oddajala tovarišem. Kdor bi slučajno kje pri komu opazil novo harmoniko ali sre-brnino, je naprošen, da to sporoči Frank Cernetu. Lep uspeh Pasijona četrtič je bila včeraj na našem odru v Clevelandu vprizor-jena veličastna drama krščanstva — Pasijon. Igranje je bilo izvrstno, zlasti nastop Krista je bil veličasten. Podrobnejo oceno prinesemo v soboto. Kakih 1000 ljudi je prisostvovalo predstavi, in videli smo mnogo gostov izven Clevelanda. Otroški vrtci Ravnatelj clevelandskih šol, Jones, je predložil šolskemu odboru načrt, da se zapre vse otroške vrtce v Clevelandu radi pomanjkanja denarja. Državljanska šola Reden pouk v državljanski šoli se vrši vsak četrtek ob 7. uri v veliki dvorani javni knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Lepa udeležba slovenskega koncerta v Girardu Slovenski Gospodinjski klub v Girardu, v katerem so organizirane vse naše aktivne žene in dekleta v tej zanimivi slovenski naselbini, je povabil za preteklo soboto v Girard priljubljeni slovenski pevki, Josephine Lau-sche-Welf in Mary Udovich, pod vodstvom dr. Wm. J. Lauscheta. Priljubljenost omenjenih pevk sV Girardu je pokazala natlačeno polna dvorana slovenskega občinstva, ki je prišlo od blizu in daleč. In pod vodstvom dr. Lauscheta sta pevki peli in peli, da je dvorana ob koncu vsake pesmice odmevala glasnega aplavza. Med drugimi pesmicami je zlasti ugajala: "Po dolinci — ju-hu!" To pesmico sta zapeli v slovenskem in angleškem jeziku, kar je posebno ugajalo mladim in starejšim v dvorani. Navzoč je bil tudi sam župan Mr. David Ries, ki je očividno med ondotnimi Slovenci zelo priljubljen. Predstavil ga je naš slovenski councilman Mr. Cekuta, nakar je župan sam spregovoril nekaj besed, povdarjajoč krasno slovensko pesmico, katere nikdar ne zamudi poslušati. Pred koncertom so prijazne Članice Gospodinjskega kluba ser-virale jako okusno in obilno večerjo, katere častni gost je bil župan Mr. Ries, ki je praznoval v krogu Slovencev svoj rojstni dan. Po krasno uspelem koncertu se je razvila skrajno živahna domača zabava, ko so igrali Hojerjevi v resnici v zadovoljstvo vseh. Spodaj, v okusno prenovljenih prostorih, je pa bilo stotine zadovoljnih Slovencev in Slovenk, ki so pri ohaj-čanu, izbornem prigrizku in dobri volji se zabavali pozno v noč. (Deset zabojev postavne pive je imel Mr. Anžiček pod komando, toda zginili so kot bi trenil.) In kako je bilo vse poceni, kako rožnatih lic in s prijaznim nasmehom na ustnicah so ženske in dekleta servirale. In ne smemo pozabiti omeniti izbornega hrvatskega pevskega zbora "Strossmajer," ki je dospel iz Youngstowna in zapel obilico slovenskih in hrvatskih pesmic tako čisto — srebrno, da je imel okoli sebe stotine poslušalcev. Upamo, da se bodo naši poročevalci in poročevalke iz Girarda še sami oglasili in povedali kaj podrobnosti o tej krasno uspeli prireditvi. -o- Naši trgovci Na četrti strani današnje izdaje "Ameriške Domovine" dobite celo stran oglasa naših slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu kot v Clevelandu. Naše čitatelje vljudno prosimo, da prečitajo natančno oglas in cene raznemu blagu, ki ga nudijo. Mi smo prepričani, da so to najnižje cene, ki jih more sploh nuditi kak trgovec v mestu. V verižnih trgovinah so precej dražji, dasi morate tam plačati blago v gotovini, a pri tem vleči blago sami domov, dočim ga vam pripelja slovenski trgovec sam v vašo hišo. Rojakom vljudno priporočamo naše slovenske trgovce! Sklenicka je car Edward Sklenicka, ki je bil imenovan od governerja White za licenčnega komisarja države Ohio za dobo sedmih let, je v resnici danes pravi "car" za pivo. Od njega je odvisno kdo dobi permit ali ne. Sklenicka je bil izvoljen od komisije za tajnika slednje s polno odgovornostjo. Nekaj važnih ukrepov iz Roosevelt je povabil devet Zamorski fant ponovno vknfAvonio C* floiV Mnv ' ^___1 *L 1 ' *______J____ zborovanja St. Clair Merchants' Association Pri zadnjem zborovanju slovenskega trgovskega društva, St. Clair Merchants Improvement Association, je bilo sprejetih nekaj zelo važnih predlogov, ki zaslužijo, da se jih priobči v javnosti. Prvi predlog na vrsti je bila zahteva na mestno zbornico, da slednja ukrene, da verižne trgovine ne bodo smele prodajati postavne pive, pač pa le posamezni trgovci. Tozadevna resolucija je že spisana in odposlana na mestno zbornico, kateri bo danes zvečer predložena. Nadalje je bilo sklenjeno, da se piše posebno zahvalno pismo županu Ray T. Miller ju radi njegovega prizadevanja, da se znižajo mestni stroški. To ima za posledico, da so davki nižji. Ako bi se zapravljalo kot se je prej, je očividno, da bi bili davki mnogo višji kot so. župan Miller je znižal mestne stroške že za pet milijonov dolarjev na leto. Končno se je na seji trgovskega društva živahno razpravljalo glede posestnikov malih hiš in glede brezposelnih, ki bivajo v teh hišah in jim je nemogoče plačati najemnino. Stavljenih je bilo več dobrih predlogov, nakar je bil izvoljen poseben odsek, kateri bo stvar proučil temeljito in poročal na prihodnji seji ce-letnemu članstvu. evropskih ministerskih predsednikov v Ameriko Washington, 8. aprila. Predsednik Roosevelt je danes razposlal v glavna mesta devet velikih dežel Evrope in Amerike prijazno povabilo, da pridejo mi-nisterski predsedniki d o t i č n i h držav na posvetovanje v Belo hišo, da skupno sodelujejo za zboljšanje svetovnega položaja. Sledeče države so bile povabljene k posvetovanju: Anglija, Italija, Francija, Nemčija, Japonska, Kitajska, Argentina, čile, Brazilija. Oba, Benito Mussolini, laški diktator j in Adolph Hitler, nemški diktator, sta bila povabljena. Povabila so bila v vseh prestolicah z veseljem sprejeta, in Rooseveltovo nenadno povabilo je naredilo najboljši vtis. Angleški ministerski predsednik MacDonald pride že 15. aprila. Roosevelt čuti, da nekaj se mora narediti, da razmere kot so sedaj, ne morejo dolgo obstati, ako neče svet v popolno pogubo. Ves svet pričakuje od napovedane konference najbolj važnih dežel sveta, velika uspeha. Ko bo Roosevelt gotov z zastopniki omenjenih devet velesil, namerava povabiti tudi zastopnike manjših držav. Koristna postava Albany, N. Y., 8. aprila. Državna zbornica države New York je naredila postavo glede minimalnih delavskih plač v državi New York. To je prva postava te vrste v New Yorku. Namenjena je, da koristi onim delavcem in delavkam, ki so najslabše plačani. Ako se delodajalci ne bodo držali te postave, bodo kaznovani z globo in zaporom. Glasom te postave ima vsaka skupina 50 državljanov pravico pritožiti se glede nizkih plač. Država potem imenuje preiskovalni odbor devetih mož, tri delodajalce, tri delavce in tri osebe, ki niso interesirane pri tem, Dvajset let so se borili štirje demokrati, da se upelje ta postava, in sicer Franklin Roosevelt, Al Smith, senator Wagner in Miss Frances Perkins. Ta postava bo delavcem v državi New York prinesla nekako $15,000,000 več zaslužka. Roosevelt vabi nadaljne narode k posvetovanju Washington, 9. aprila. Poleg ministerskih predsednikov devetih evropskih in ameriških držav, je Roosevelt včeraj povabil tudi zastopnike Mehike in Kanade na posvetovanje v Washington. Tako je prevzel Roosevelt vodstvo vseh svetovnih zadev v svoje roke. Kot se je izjavil državni tajnik Hull, Amerika ne bo več sama za sebe, kot je bila doslej, pač pa želi sodelovati z ostalimi narodi sveta za zboljšanje razmer. Tajnik Hull je močno dolžil prejšnjo ameriško vlado, ki se je zapirala pred ostalimi narodi, kar je doprineslo nezaslišano krizo in depresijo. Predsednik Roosevelt bo ta teden še imel opraviti z domačimi, ameriškimi razmerami, nakar se bO lotil prihodnji teden mednarodnih zadev. žalostna vest Mrs. Johana Krall je dobila iz domovine žalostno vest, da je v vasi Grintovec, Zagradec, umrl njen ljubljeni oče France Struna, v visoki starosti 84 let. Tam zapušča dva sina, Načeta in Jožefa Struna, tu v Clevelandu pa dve hčeri, Marija Pižem in Jo-hano Krall in več drugih sorodnikov. Bodi mu lahka domača gruda. V bolnico V bolnico je bila odpeljana v svrho operacije Mrs. Mary Kovač, žena solastnika Collinwood Dry Cleaning. Nahaja se v Polyclinic bolnici na Carnegie Ave. Dobri ženi želimo, da bi čimprej okrevala. Koksar fižol Prijazno opozarjamo cenjene naročnike na oglas Frank Vidmarja, 1*038 E. 74th St. Med drugimi predmeti navaja izredno nizko ceno — 10 funtov koksar fižola za 55 centov. * Newyoršk|e banke so imele pretekli teden $4,426,000,000 prometa. 1000 jih gre na delo En tisoč samskih mož odide v torek ali v sredo v vladno taborišče v Fort Knox, Kentucky, kjer bodo začeli delati za zvezno vlado v gozdovih. Vsak bo dobil $1.00 na dan in pri tem popolno oskrbo. Izbrani delavci so stari od 18 do 25 let, in vsakdo izmed teh je obljubil, da bo podpiral svoje starše, brate ali sestre, ki so brez dela in sredstev. Delo so dobili oni, katere so priporočile dobrodelne družbe. Kot se poroča, so bili oni, katerim se je sporočilo, da gredo na delo, izredno veseli. Vsa priporočila za delo dajejo dobrodelne družbe, in nima mesto pri tem ničesar opraviti. Lep radio program Prav prijeten radio program smo imeli včeraj popoldne. Igranje Jack Naglovega orkestra je bilo izvrstno. To je bil že njihov drugi nastop. Poleg tega sta prav prijetno zapela Jos. Ter-ček in Al Florjančič. Ne samo, da imata prijeten glas, tudi prave pesmice si znata izbrati. Skratka, bil je prav prijazen program. * 81 okrajev izmed 83 v državi Michigan je pri zadnjih volitvah glasovalo "mokro." najden krivim napada na belo dekle v Alabami Decatur, Alabama, 9. aprila. Porotniki na sodni j i v tem mestu so danes ponovno pronašli krivim napada na belo dekle 19 letnega Hey woo d Pattersona. Patterson je bil že enkrat radi istega zločina obsojen na smrt, toda pozneje je najvišja sodni ja odredila, da dobijo obtoženi zamorski fanti novo obravnavo. Prva taka obravnava se je vršila te dni proti Pattersonu. Zamorec dobi v državi Alabami smrtno kazen za enak zločin. Porotniki so se posvetovali 21 ur, predno so prišli do pravdoreka. Vsega skupaj so trikrat glasovali. Pri prvem glasovanju so bili vsi za to, da je Patterson kriv. Potem so se pa posvetovali, kakšno kazen naj priporočijo. 11 jih je bilo za smrtno kazen, eden je nasprotoval, toda pri tretjem glasovanju so bili vsi edini za smrt. Zagovornik obtoženega zamorskega fanta, Samuel Leibowitz iz New Yor-ka, je bil začuden, ko je zvedel za razsodbo porotnikov. Izjavil je, da ne more verjeti, da je kaj takega mogoče. Le največji bi-goti bi mogli oddati enako razsodbo. Kot znano sta pri prvi obravnavi pričali Ruby Bates in Virginia Price, da sta bili napadeni v nekem železniškem vozu od osmih zamorskih fantov in obe zlorabljeni. Vsem osem jih je bilo pozneje obsojenih v smrt. Narejeni šo bili razni prizlvi, dokler ni najvišja sodnija dežele odločila, da morajo zamorci dobiti novo obravnavo. Ta se je vršila sedaj proti enemu fantu. Pattersonu, ki je bil ponovno pronajden krivim. Ostali pridejo te dni na vrsto. Pri drugi obravnavi je Ruby Bates pričala, da ni resnica, kar je govorila pri prvi obravnavi, niti ona niti Virginia Price nista bili zlorabljeni od zamorcev. Nasprotno temu pa je Virginia Price ponovno pričala, da je bila zaeno z Ruby Bates zlorabljena. Očividno je ena izmed deklet lagala. Zagovornik je izjavil, da se bo ponovno pritožil na najvišjo sodnijo. -o- Roosevelt ima načrt Washington, 8. aprila. Predsednik Roosevelt se bavi z vsakovrstnimi načrti glede direktne in indirektne inflacije denarja. To je najbolj pereč problem, od katerega je odvisna depresija in njen konec. Roosevelt misli znižati vrednost zlata, zopet po drugim načrtu bi se zbrisalo $9,000,000,000 vknjiženega dolga na farme in posestva, tretji načrt je, da se izplačajo zaostale vloge v raznih bankah. Ne bo dolgo, ko pride Roosevelt z definitivi.im programom tozadevno v javnost. -o- Sodnik Sawicki Mestni sodnik Joseph Sawicki, rodom Poljak, je včeraj izjavil, da se nikakor ne bo umaknil kot mestni sodnik iz svojega urada kot to zahteva zbornica odvetnikov. Izjavil je, da je pripravljen na boj. Sodnik Sawicki je izjavil, da on ni odgovoren za depresijo, radi katere je zapadel v dolgove, in radi katerih ga hočejo prisiliti, da resignira iz svojega urada. Nikolaj Sokolov , V soboto se je poslovil iz Clevelanda Nikolaj Sokolov, vodja simfoničnega orkestra v Clevelandu tekom zadnjih 15 let. i ft "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Zia Ameriko In Kanado na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto (5.50 ;pol leta (3.00; detrt (1.75 Za Evropo, celo leto (8.00; pol leta (4.00; za četrt leta (2.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: AmerlSka Domovina, BU7 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5tb, 1908, at the Post O Sice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 83, Mon., Apr. 10th, 1933 Brezposelna in starostna zavarovalnina Državna postavodaja države Ohio se je s preteklim tednom odgodila do 15. maja, ko/ačne ponovno zborovati, toda ne v polni meri, kot je zborovala od Novega leta sem. Nihče ne more trditi, da je letošnje zasedanje državne postavodaje bilo precej uspesno v mnogih ozirih, in je bilo nekaj dobrih postav sprejetih. Prezrla pa je državna postavodaja mnogo želo kočljivih, potrebnih in času primernih točk, katerih se je državna postavodaja ali ustrašila ali jih pa ne razumeva. Med temi točkami so: državni šolski sistem, ki je danes pomanjkljiv, času neprimeren, ki trpi na financah, ki zanemarja pravo vzgojo otrok, ki ne deli vsem otrokom enake prilike za primerno vzgojo. Nadalje neurejeni davki, ki niso niti pravilno razdeljeni na posamezne sloje, niti ne zadostujejo za vse poštene in potrebne naprave v državi Ohio. Tekom prvih treh mesecev zborovanja se je državna postavodaja pečala le s začasnimi odredbami, ki so bile radi depresije potrebne, da se pomaga poedincem kot celim skupinam, mestom in vasem. Očividno je bilo, da je governer države Ohio, demokrat White, izvajal največji vpliv na državno postavodajo, in da mu niso sledili samo demokrati, pač pa je bilo zasedanje skoro nestrankarsko, ker so se v največ slučajih republikanci kar kosali z demokrati, kdo bo prej podpiral ideje governerja White, da se uresničijo njegovi načrti. Državna postavodaja je ublažila prohibicijsko postavo, sprejela je amendment, ki prepoveduje delo otrok, odobrila amendment glede spremembe predsedniškega termina, določila je davke glede podpore brezposelnim, uredila je bančne postave, poleg tega pa je odredila še več drugih manjših določb, ki so skoro vse potrebne, da se pobija začasno depresija, dasi kaj konkretnega iz njih ne moremo dobiti. Državna postavodaja pa je zaenkrat popolnoma prezrla dvoje času primernih predlogov, za katere je zlasti v delavskih vrstah največje zanimanje. Prvi predlog je starostna zavarovalnina, drugi pa brezposelna zavarovalnina. Priznamo, da ni malenkost v teh Časih splošne depresije prihajati v javnost s predlogi, kot gori omenjeno, da se jih končno spremeni v veljavne postave. Oba predloga namreč, ako sta sprejeta v postavo, zahtevata ne samo popolnoma nov preobrat v industrijskem življenju države Ohio, pač pa tudi kapital in popolno razumevanje od strani'javnih faktorjev. Starostno zavarovanje pomeni, da delavec, ko doseže gotovo starost, in je brez sredstev, brez moči, da bi si nadalje služil svoj kruh, bi dobival od države gotovo svoto na leto, ki bi zadostovala za preživljanje do smrti. Nasprotniki tega predloga se izgovarjajo, da ima država ubožnice, in da tekom dolge vrste let življenja si vsakdo lahko preskrbi za starost. Potem je brezposelna zavarovalnina. Da bi jo danes že imeli upeljano, ne bi bilo treba beračiti in prosjačiti dan za dnevom za podporo, ne bi bilo treba izrednih davkov tir-jati od že itak previsoko obdavčenih ljudi, ne bi trgovine skoro prenehale s poslovanjem, ker bi brezposelni dobivali gotovo podporo, bi lahko kupovali, trošili, in s tem direktno pripomogli industrijam do večjega poslovanja. Brezposelno in starostno zavarovalnino je dosedaj državna postavodaja pustila v miru, ali ker se boji dotakniti se ogromnega problema, ali je pa nezmožna spraviti predlog v življenje. Na vsak način pa klic za omenjeno zavarovalnino ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Državljani imajo zakonita sredstva, potom katerih lahko spravijo te probleme pred oči državljanov države Ohio. Jeseni so volitve, in ako je tozadevno nabranih dovolj podpisov, bodo končno državljani sami odločevali, ako se državna postavodaja boji teh problemov. DOPISI STORIMO SVOJO NARODNO DOLŽNOST Le par dni nas loči do velikonočnih praznikov, ko si bomo po skromnih močeh v času nezlomljive svetovne krize privoščili nekaj izrednosti v obleki, obutvi in jedi. Tradicija naših pradedov je bila in je tudi naša, čeprav smo jo prinesli preko oceana iz stare domovine, da si segamo v roke in iskreno voščimo pomembne dneve ob dobro obloženi mizi jestvin in, če le mogoče v novih oblekah. Kot trpin, si vsak težko prisluži borne novce, da napravi veselje sebi in družini v teh kritičnih časih, zato je tudi važno, komu se ta denar da in oft koga se blago kupi. Judje ali verižne trgovine nimajo sočutja z nami, kadar nam je bolezen ali brezdelje za vratom. V stiski in potrebi trkamo na rojaška srca: pomagajte mi, vsaj sem vaš rodni brat iz mile domovine. Nesreča me preganja, brez sredstev sem, lakota mi preti, otroci so nagi in bosi, žena mi v postelji leži, mene pa revmatizem lomi in pomoči ni od nikoder! To so dnevne prošnje rojakov, ki se obračajo za pomoč k našim, že skoro finančno izčrpanim trgovcem. Trgovec, naš človek in rojak, na široko odpre dobrohotno roke in j nudi pomoč iz ljubezni iz sočutja v kolikor mu finančne raz-jmere to dopuščajo storiti. | Prišlo je že, žal,, tako daleč, J da nekateri kljub krvavečemu j srcu niti tega več ne morejo ! storiti, ker so zadnji novčič stavili na kocko lastne eksisten- ce. Marsikatera vrata od trgovine so se morala zapreti, ne radi nevešče trgovine, ampak radi dobrega in usmiljenega trgovčevega srca, katero je v stiski in potrebi rojakom pomagalo in jim kreditiralo blago po nižji ceni, kot bi isto mogel kupiti kje v verižni ali pa judovski trgovini. Trgovec ima mal dobiček le od tistega blaga, katero je na roko v gotovini plačano in ne od tistega, ki je za daljšo dobo kreditirano. Čeprav bi bili vsi dolgoročni krediti plačani, kar pa niso nikoli, zgubi trgovec na obrestih toliko, kolikor bi imel pri blagu dobička narediti. Vsled močne konkurence verižnih trgovin, se mora zadovoljiti s skromnim zaslužkom, katerega potem obesi na kredit "bo ali pa nikoli!" Ce se ni naš trgovec sam mučil in z lastnimi močmi opravljal trgovine od ranega jutra pa do poznega večera, mu ne bi od vsega investiranega denarja niti toliko ostalo, da bi se mogel enkrat na dan do sitega najesti. Tak in nič drugačen je polo-žal naših trgovcev v teh tež-; kih dnevih. Ves trud, vsa imo-I vina, vse premoženje imajo ti j naši trgovci pri ljudeh na kreditih in bogvedi, če bodo kdaj mogli priti do svojih zahtev? I Ne pohlepnost in ne materijali-zem, še manj pa okoriščanje položaja jih ni dovedlo, da so kredite dovoljevali, ampak zgolj sočutje in ljubezen do lastnega rojaka. Torej prazniki so tukaj in naša sveta dolžnost je, da pri njih in pri nikomur drugem kupimo vse potrebščine, ki jih za praznike rabimo. Naše načelo naj bo, da kupujemo pri tujcu le to, kar pri naših trgovcih dobiti ne moremo. Ce so nam bili v skrajni sili najboljši prijatelji, čemu naj nam ne bi bili sedaj, ki nas oni in mi pa njih potrebujemo. Vsak denar oddan na roko, slovenskega trgovca, je denar, ki zopet pride v vaše roke, in denar oddan verižnim trgovinam, je denar, ki ga oddaste velešpekulantom, ki so ustvarili vso mizerijo, v kateri se sedaj nahajamo in v njej beračimo. Ce bomo še nadalje podpirali to špekulantno kliko, ki je združena v trustu verižnih trgovin, se ni potreba nikomur čuditi, če nam bodo tudi enkrat kri iz | telesa spili in nam mozeg osu-: šili. Položaj ustvarjamo sami. j Mi orjemo, sejemo, zalivamo, za žetev pa pridejo oni in od vsega nam ostane le prazna slama, kamor smemo po njihovi milosti nasloniti le trudno glavo. Dovolj imamo v naselbini ma-: nufakturnih trgovin, dovolj | grocerij in m esni c, dovolj z drugimi produkti, kar dnevno ;in za našo potrebo rabimo, da i lahko od njih "kupimo blago, | kakršno zahtevamo in potrebu-; jemo, ne pa cape, katere na j prvi pogled izgledajo lepe, toda j pozneje se pa kot pajčevina raz-j vlečejo v naše veliko razočaranje. Dobro kvalitivno blago ni : nikoli predrago, ampak vsako ceneno blago slabe kvalitete je pa vedno predrago, če ga ocenimo po času nošenja in trpež-nosti. Grocerija naših trgovcev je isto kvalitivna kot drugorodnih ali verižnih trgovin, ker je povečini konservirana v isti tovarni, samo s to razliko, da je produkt iste cene v teži ali meri večji po isti ali nižji ceni. Mesnice verižnih trgovin se ne morejo nikoli kosati s slovenskimi mesnicami, ne v ceni, še manj pa v kvaliteti blaga. Ena-|ko je s trgovinami drugih trdih produktov in našimi obrtniki, ki izvršujejo svoj posel z največjo vestnostjo po zmerno niz-j kih cenah. Poiščite si slovenskega trgovca v izdaji našega lista in odlomite se kupiti pri njem to, kar I potrebujete. Ce ste slučajno na enega hudi, kar je človeško in UPTON CLOSE: POZABLJENI MOŽ MANDŽURIJE Bradat in patriarhalen kmet Doo je ustanovitelj neke mand-žurske vasi. Pred devetindvajsetimi leti je prišel Doo peš kot priseljenec iz Kitajske, in sicer brez novčiča v žepu. Takrat je bil močan, mlad mož, in na svojih plečih je prinesel v vreči pol mernika dragocene pšenice. In z lopato, katero si je za silo sam naredil iz lesa, je razkopal zemljo ter vsej al pšenico na svoj "prvi aker." še iste jeseni sta prišla za njim dva njegova nečaka iz šan-tunga. Vsi trije so zdaj vsejali več pšenice ter zgradili iz blata in ilnate opeke kočo, katero so pokrili s slamo in katera se je zdaj dvigala iznad prerijske trave. Pozimi je prišlo k naselju nekaj banditov, da vidijo, da-li je tukaj kaj vrednega, kar bi se izplačalo odnesti. Kmet Doo pa si je pridobil zaupanje razbojnikov ter se jim pridružil pri njihovem roparskem pohodu na trgovce v bližnjem mestecu, ki je ležalo ob nedavno zgrajeni železnici, katero so zgradili "bradači" s severa, — Rusi. Ko se je spet povrnil v svojo kočo, je prinesel s sabo več odej, poljskega orodja, kuhinjske posode, težko uro in dvoje starih pušk. Puški z municijo vred je skrbno zakopal pod podom svoje koče. V drugi jeseni je imel Doo bogato žetev. Zdaj si je zgradil drugo kočo, žitnico, kamor je spravil pšenico, kar je je bilo odveč, ostalo pšenico pa je naložil na dvoje mandžurskih ponijev ter jo transportiral do železnice in tam prodal. Na postaji je izvedel, da so "Bradači" v vojni s pritlikavci otočja, kjer vzhaja sonce — z Japonci. Za pšenico je prejel lepo vsoto denarja, nato je vdinjal svoja dva nečaka kot nosača ruski armadi, nakar se je vrnil nazaj v svojo vas v Šantungu, da tam prezimi. Spomladi se je spet vrnil in s sabo je pripeljal žensko zase ter nadaljni dve ženski za svoja dva nečaka. Poleg teh je pripeljal s sabo tri bratrance in kakega pol ducata oddaljenejših sorodnikov, ki so se zavezali, da mu bodo tri leta delali za hrano, železnica, katero so zdaj obratovali Japonci, jih je prepeljala za nizko prevoznino, katero je računala imigrantom. Dospevši v svojo kočo, je bil Doo vesel, ko je videl, da sta njegova nečaka že tam, kamor sta prišla, ko sta nehala služiti Rusom. Onadva nista imela samo debelih pasov, v katerem je bilo natrpano rusko srebro, marveč sta imela še druge koristne drobnarije, ki so se ju prijele, ko sta hodila za armado. Po dveh nadaljnih letih je postala iz Doo-ove koče že pravcata mala vasica, obkrožena z zidom iz blata, v katerem je l)ilo troje stolpičev. Okoli te vasice je bilo tri milje kultivirane zemlje. Zdaj je pripeljal Doo iz šan-tunga tudi svojega očeta in trideset nadaljnih sorodnikov, in vsaka ženska v naselju je porodila vsako leto otroka. Vse mrtvece pa so skrbno prezervirali ter jih poslali vsako zimo zmr-zle nazaj v šantung; od tega so bili izvzeti samo otroci in naj-| ubožnejši sorodniki. Te jeseni je prijezdil v Doo-; ovo vasico neki Doo-ov tovariš od njih skupnega pohoda tekom prve zime; tega tovariša je spremljalo nekaj vojakov. Doo je njemu na čast pripravil veliko pojedino, zaklal kozliča ter ga vprašal, koliko ga bo njegov ob- i menda nam Slovencem Vsem prirojeno, ne prezrimo drugega : našega trgovca, da ga ne bi vpoštevali. Naš namen in naša volja mora biti: Slovenski de-nar naj prejmejo roke slovenskega trgovca in njegovo blago j naj nam bo' gost za velikonočne praznike; Veselo Alelu.jo vsem naročnikom in somišljenikom našega lista! Joškrf Penko, zastopnik Ameriške Domovine. isk stal. "Prinašam ti veliko čast, spoštovani Doo," mu je odgovoril nekdanji razbojnik. "Zdaj sem namreč častnik močnega Small čanga, to je onega, ki si je ustvaril bogastvo, ker je služil tekom vojne vzhodnim pritlikavcem (Japoncem), zdaj pa se je etabliral kot viceroj treh provinc. On mi je naročil, da te imenujem za sodnika tega okraja kakor tudi za načelnika tvoje vasi. Ti boš pobiral davke za mogočnega čanga od svoje, kakor tudi od dvajsetih nadaljnih vasi, za kar boš prejemal, seveda, primerno provizijo. "Mogočni general zahteva od tvojega okraja vsako leto, med jesensko žetvijo in novim letom, 3,000 unč srebra. Ako mu ne izposluješ tega srebra, se bo čutil prisiljenega, nastaniti več tisoč svojih hrabrih vojakov v tvojem okraju." In tako je kmet Doo postal sodnik Doo. In kot takšen tvori hrbtenico Mandžurije. Devetdeset procentov mandžurskega prebivalstva, ki šteje trideset milijonov duš, živi po vaseh, ki so bile ustanovljene in organizirane na način, kakor je bila ustanovljena Doo-ova vas. Samo petero mandžurskih mest — Mukden, Harbin, Kirii*, Dairen in novo glavno mesto čangčun — šteje vsako nad sto tisoč prebivalcev. V letih, ki so potekla, se je marsikaj izpremenilo v standardu Doo-vega življenja. Preko ogala njegovega zemljišča, na katerem je rastla pšenica, je bila zgrajena stranska železniška proga in on je zdaj prodajal svojo pšenico za mnogo višjo ceno. Polovico zemljišča svoje vasi je obsadil Doo s fižolom, katerega je prodajal potom prekupčevalca Japoncem. Poleg tega je obsejal tudi mnogo svoje zemlje s koruzo in. v svojih lastnih žganjekuhih je kuhal žganje, ki mu je donašalo mnogo več kakor pšenica. Za razsvetljavo je zdaj Doo uporabljal petrolej mesto olja, ki ga je rabil prej. To čudno tekočino je kupoval od "Krasne družbe, ki prinaša srečo" — Standard Oil družbe — o kateri je vedel samo toliko, da jo lastujejo tujci iz neke daljnje bogate dežele — Amerike. Nekega dne zadnjega septembra je Doo izvedel, da so čete izborilo disciplinirane armade vzhodnih pritlikavcev zapodile kitajske čete provincijalnega governerja od železniške proge. Mimo njegove vasi so od časa do časa prihajale vojaške čete. Ako so bile čete številne in se je zdelo, da imajo dobro vodstvo, tedaj jih je Doo po več dni gostil, zatem je dal njih vodjem lepe darove v srebru, nato pa jim voščil srečno pot. Ako pa so bile čete majhne, tedaj je ukazal zapreti vrata v ozidju ter streljati nanje. Doo je dovolil Korejcem, ki so prišli ter se pritožili, da so bili izgnani s svojega ozemlja, da so posedli Več tisoč akrov njegovega ozemlja, za kar so mu morali dajati velik del svoje žetve. Doo je bil zelo presenečen, ko so se oglasili pri njem japonski konzularni agentje ter izjavili, da so korejski priseljenci pod njih ju-risdikcijo in da jim mora on dati pravilne "lease" ali najemninske pogodbe, istočasno pa je dobil sporočilo od kitajskega provincijalnega govetnerja, da ne sme sklepati z inozemci nobenih najemninskih pogodb. Doo se je odločil za kompromis, kar je storil s tem, da je izdajal naseljencem najemninske pogodbe, katerih pa ni vložil v uradne arhive, da bi postale legalne. Rad je pravil, da so Rusi dobrodušni ljudje, ki se dajo po mili volji vleči za nos, da Japonci ne bodo nikoli dobri kmetje in da ne morejo prenašati mraza, Korejci pa da znajo jn-idelati dobro letino, toda nikoli si ne prihranijo toliko semena, da bi ga lahko vsejali prihodnjo pomlad. Nato pa se je nekega dne vnel kar na lepem spor med vaščani neke vasi, ki je bila pod njegovo jurisdikcijo, ter korejskimi priseljenci. Sam ni vedel kdaj, ko se je znašel Doo s svojo vasjo obkrožen od japonskih čet, ki so bile opremljene z izbornim orožjem, katero ni nič dobrega obetalo. Neki japonski častnik je govoril kitajščino, sicer z japonskim naglasom, toda kljub temu je bilo jasno, kaj hoče. Doo je moral obljubiti odškodovanje prizadetim Korejcem, njihovo pravico do vode in izda-nje njihovih pravoveljavnih najemninskih pogodb. Nato mu je japonski častnik povedal, da je, po volji mandžurskega naroda, bila poklicana v življenje nova država, po imenu "Mančukuo." ; "Toda, mi smo Kitajci!" je protestiral Doo. "Seveda," se je nasmehnil japonski častnik, "saj Mančukuo j bo kitajska država. Japonci jo bodo samo čuvali in varovali ter vodili, in bodo imeli v njej enake pravice. Mi vas bomo še nadalje obdržali tukaj v uradu sodnika, toda da vam pomagamo, vam bomo pridelili japonskega uradnika, ki bo spravljal davke." "če je tako," je rekel Do, "mi pa dovolite, da resigniram." "Ne, tega vam ne dovolimo," je odgovoril častnik strogo, se obrnil in odšel, pusteč pri Doo-u novega japonskega uradnika. . . To je Mandžurija . . . Če verjamete al' pa ne. VESTI IZ DOMOVINE —Smrt zadnjega Meksikaj-narja, Pri Dev. Mar. v Polju so pokopali najstarejšega farana 93 letnega starčka Franceta Gru-ma iz Studenca, vulgo Kravarja, i ki je dobil to domače ime, ker je kupil hišo nekdanjega kravarja v Fužinskem gradu. Rojen je bil leta 1840 v vasi. Slape, iz katere so za njegovega časa nastale kar tri vasi. Kot otrok se je učil pri župniku Pajku krščanskega nauka, kot desetleten dečko se je pa šel v Ljubljano učit mizarstva in sodarstva. Iz i te dobe je rad pripovedoval, ka-j ko so ljubljanski gospodje vsako leto povabili take učence v veliko jamo k Sv. Krištofu, ki je segala do današnje Zelene jame. V to jamo so gospodje metali pomaranče in se zabavali nad dečki, ki so lovili pomaranče. Kot otrok se je še dobro spominjal, koliko ljudstva je privrelo vkup, ko je stekla južna železnica. Tudi sam je delal pozneje pri podaljšanju te železnice proti Krasu. Leta 1862 je šel za osem let k vojakom, kjer se je takoj javil kot prostovoljec cesarja Maksimilijana za Mehiko. :Pred odhodom pa so se spuntali in razbežali s polno vojno opremo. Leta 1866 je šel nad Laha in po hudi bitki pri Veroni je zbolel za grižo, nakar so ga pustili domov. Ko se je kmalu potem oženil, je bil mizar na Krisperjevem ve-leposestvu v "Tiergartnu," sedanji umobolnici na Studencu. Mi-zaril je tudi za novo sedanjo župno cerkev. Kot navdušen Slovenec se je udeležil znamenitega Vižmarskega tabora. Tudi nem-škutarjem pri pohodu na Janče je malo zagodel. Silili so ga, naj jim pelje na Janče sod vina, on pa ni hotel in je ongavil, dokler ni vino iz soda.izteklo. Komaj se je rešil zapora radi tega. Mlajšim kakor tudi svojim vnukom je rad pravil svoje doživljaje. Pijan ni bil nikoli v življenju in z rednim življenjem ter pridnim delom je dosegel tako visoko starost. Zadnja leta je precej oglušil, rad se je zavil v svoj pisani ovčji kožuh, ki ga mu je pa vaška mladina pri svojih Miklavževih pohodih zelo pokvarila. Ni je menda kmečke hiše v fari, kjer ga ne bi že klicali, da je vodnjak popravil. Pred 20 leti mu je umrla žena. Zadnje čase je bil navezan na bolniško postelj, kjer sta mu njegovi dobri hčeri in zet z vso ljubeznijo stregli. Bil je Veten in skrben gospodar. Tako je umrl najstarejši fafart in naš zadnji "Mek-sikajnar," katerega je na njego-1 vi zadnji poti spremila vsa vas. V vasi Ranjca reber je živela družina, ki je imela hčerko Liziko. Oče in mati sta jo strašno štimala in jo imela za jako brihtno. Ko je dorasla, je rekel oče: "Omožimo jo!" — "Le, le," je rekla mati, "samo če jo bo kdo vzel." Pa je res prišel eden, ki je vprašal po nji. Ime mu je bilo Janžek. Zasnubil jo je pod pogojem, da je res brihtna, ker zabite babe, je rekel, ne mara. "Brihtna pa, brithna!" sta za-javkala stara. "Sliši travo rasti, ; planke žvižgat in kokoši kašljat, j pa spi tudi rada." "Potem je pa že dobra," je re-Ikel Janžek, "drugače bi je ne vzel." Ko so sedeli pri mizi in so pogostili snuhača z vsem, kar je hiša premogla, da jim ne uide, je rekel oče Liziki: "Pojdi v klet in prinesi nam vina!" Lizika je vzela vrč in spotoma cingljala i ob vrč s ključem, da ji ni bilo dolgčas. Ko je prišla v klet, si i je postavila klop, da je ne bi preveč bolel hrbet, ko bo držala vrč pod pipo, odprla je pipo in ko je bil vrč poln, ga je odrinila z nogo, ker je bilo bolj pripravno tako. Potem je pa še malo posedela, da se odpočije od težkega dela pri natakanju vina. Pa se zagleda v strop. In kaj je zagledala na stropu? Oj, joj, na j stropu je bila pritrjena železna kljuka, na katero so obešali plečeta. Lizika se je velikega kav-Ija na vso moč prestrašila in je začela na glas tulit, češ: "Kaj bo, če me vzame Janžek, pa dobiva otroka in ko doraste, ga pošljeva v klet po vino, pa mu j pade s stropa tale kavelj na glavo in bo po njem." — Lizika se i je kar topila v solzah. Medtem so oni gori težko čakali pijače, toda brihtna Lizike j ni bilo od nikoder. Mati je re-; kla dekli: "Mica, stopi v klet in poglej, kaj je z Liziko." Dekla je šla in našla Liziko v i solzah. Zakaj joče, jo je vprašala. "Oh!" je vzdihnila Lizika, "kako naj ne jokam? Poglej, če vzamem Janžeka, pa dobiva otroka in ko doraste, ga pošljeva v klet po vino, pa mu pade s stropa ta kavelj na glavo in po njem bo." — Dekla se je kar sesedla na klop: "Oj, kako brihtno Liziko imamo!" je rekla in je tudi i začela prav grdo tulit, da bi se i je kamen usmilil. Ker tudi dekle ni bilo nazaj in ne Lizike, je šel hlapec v klet in tudi on je zvedel: "če vzamem Janžeka, pa dobiva otroka . . ." in tako dalje. Pa je rekel hlapec: "Oj, kako brihtno Liziko imamo ! Prisedel je na klop in tudi ; on je začel pretakati solze na bridko usodo, ki bo zadela Lizi-kinega otroka. Nato je prišla v klet še mati in za njo tudi oče in ko sta zvedela žalostno poro-jčilo in zakaj je tak jok v kleti: j če vzame brihtna Lizika Janžeka, pa dobita otroka in ko doraste, ga pošljeta v klet po vino in mu pade s stropa kavelj na gla-i vo in bo po njem — pa sta vzdihnila oba iz dna srca: "Oj, kako brihtno Liziko imamo!" Pa sta prisedla na klop in zdaj je vsa družba prav milo jokala in ve-kala, da so solze tekle po tleh, kot bi bila povoden j. Končno je prišel še ženin Janžek v klet, ki mu je bilo samemu dolgčas zgorej in ko je zvedel, zakaj je tak vik in krik v kleti, je rekel: "Oj, kako brihtno ženo bom dobil!" pa jo je prijel za roko, jo peljal gori v sobo in napravili so strašno imenitno sva-tovščino, kjer so se gostili tri dni in tri noči in zopet tri dni in tri noči na že ni novem domu, kakor je bil to običaj sVoje dni. Ko je Jallžek že nekaj čas« svojo Liziko imel, ji je nekega dne rekel: (Konec prihodnjič) ANTON BASCA Tel. HEnderson 2695 1010 E. Gist Street. WILLIAM HARRISON AINSWORTH: JACK SHEPPARD Originalni prevod za "Ameriško Domovino" "Plemeni taša?" Mr. Kneebone se je nasmehnil in spet prikimal. "Moj Bog, saj se mi je takoj nekaj zdelo!" "Kdo pa je ta deček?" je vprašal zdaj Mr. Kneebone ter pokazal na Thamesa. "On nas gleda." Toda Mrs. Wood je bila zdaj preveč razburjena, da bi se brigala za to vprašanje. "Ah, moj Bog!" je zatarnala. "Preoblečena francoska pleme-nitaša, jaz pa sem bila ž njima tako nevljudna! Tega si ne bom mogla nikoli odpustiti!" "Dobra večerja bo vse izravnala, moja ljuba. Zdaj pa bodi previdna, dragi moj angel." "Nikar se ne boj!" je odgovorila Mrs. Wood. "Ampak zakaj mi nisi sporočil, da bosta tudi ta dva prišla s teboj? V tem slučaju bi bila priredila večjo večerjo, tako pa imam samo dvoje rac, in ti dve sta bili namenjeni tebi. Winy, pojdi z menoj ! Potrebovala te bom. Opro- stite, da vas za nekaj časa zapustim, vaše lordstvo! Ah, mislila sem ... saj sama ne vem, kaj sem mislila reči," je pripomnila ter se priklonila preoblečenima plemenitašema, ki sta odgovorila z enakima poklonoma, "toda spodaj imam opravka." "Nikar se ne brigajte za naju, madame," je rekel Mr. Jackson, "ha! ha!" "Niti najmanj, madame," je pripomnil Mr. Smith, "ho! ho!" "Ah, kako skromna sta," si je mislila Mrs. Wood, "in niti najmanj ošabna. Sicer pa nisem vedela, da se morejo ljudje tako smejati. Hm, to je najbrže francoski običaj!" PETO POGLAVJE Jastreb in kragulj Prizadevanje Mrs. Wood, da bi postregla svojim plemenita-škim gostom, je kmalu pokazalo svoj uspeh. K racam, grahu in drugim delikatesam, ki so bile namenjene za Mr. Kneebone-a, je dodala še nekaj drugih jedil, ki jih je mogla pripraviti na "hitro roko," kakor: ovčjo pečenko, pečene obisti, gnjat in jajca ter sir. Temu je dodala še golobjo pašteto, steak, nekaj rakov in rib, plavajočih v kisu. Ko je ona pogrinjala mizo, sta gostitelj in Thames odšla v klet, odkoder sta se vrnila z naročjem steklenic, v katerih je bilo dobro, staro vino Zdaj se je pojavila spet Mrs. Wood, kateri je sledila Winifried nakar je sedla na svojo mesto k mizi. Nato se je pričela operacija. Mr. Wood je razrezal race, Mr. Kneebone je pričel rezati golobjo pašteto, Thames pa odpirati buteljke. Mr. Knee- kavico zakukala šestkrat, je stopil v sobo Jack Sheppard, držeč pod pazduho izgotovljeni zaboj. "Vidite, da sem imel prav, oče," je rekel'Thames. "Jack je storil, kar je bil obljubil." "Da, tako je," je pritrdil Wood. Kam pa naj ga ponesem?" je vprašal Jack. "Saj sem ti to že prej povedal," je odvrnil Wood. "Nesi zaboj Siru Rowlandu Trenchardu v Southampton Fields. In zapomni si, da je zaboj za njegovo sestro, Lady Trafford." Dobro, gospod," je odgovoril Sheppard. Zmoči si grlo, preden odideš, Jack," je rekel Mr. Kneebone ter mu natočil kozarec vina. "Kaj pa neseš Sir Rowlandu Trenchardu?" "Neki zaboj, gospod," je odgovoril Jack ter izpil vino. "To je čudno oblikovan zaboj," je rekel Mr. Kneebone, ko ga je nekoliko natančneje pregledal. "Ampak zdi se mi, da vem, čemu ga bo potreboval. Sir Rowland je eden izmed naših," je rekel ter pomežiknil svojima tovarišema, "in prav tako je bil njegov svak, Sir Cecil Trafford. Obe sta stari Lancashire rodbini. Strogi katoličani in lojalni do_ mozga. Še en kozarec, Jack?" "Ne, hvala, gospod," je rekel Jack. "Le dajmo! Izpijmo še kozarec na zdravje kralja Jamesa Tretjega in na pogin njegovih sovražnikov!" "Stojte!" ga je prekinil Wood, "to je izdaja!" "Danes je kraljev rojstni dan," je rekel Mr. Kneebone. "Ne mojega kralja!" je odvrnil Wood. "Jaz ne posegam v politične nazore drugih ljudi, toda zahtevam, da se spoštuje tudi moje nazore!" Ej, naj bo kakor hoče," je rekla Mrs. Wood. "Rada bi videla, koga se bo ubogalo. Pij zdravico, Jack!" "Na svojo lastno odgovornost, Jack!" je vzkliknil Wood. "Tisti, ki ni hotel izpiti; je bil obešen, saj veste, mojster," je rekel Jack. "Tukaj, na zdravje kralja Jamesa Tretjega in na pogin njegovih sovražnikov!" "Prav," je rekel mizar ter sedel, med splošnim smehom družbe. "Jack, ti zaslužiš, da se te obesi kot rebela napram svojemu kralju in svojem dobremu mojstru!" je vzkliknil Thames. Toda, ker že moramo piti zdravice, naj še jaz napijem: Tukaj, na zdravje kralju George-u Prvemu in na pogin papistov!" "Krasno!" je vzkliknil Wood "Thames!" se je nato obrnil Jack k svojemu prijatelju. Toda Darrell se je obrnil preč. "Gospa!" je rekel zdaj vajenec ter naslovil svoj končni apel na mojstrovo ženo. "Glej, da se takoj izgubiš od tu!" je vzkliknila Mrs. Wood ter mu prisolila klofuto. "Naj vse skupaj vrag vzame !" je rekel Jack, ko se je obrnil. "Vrag me vzemi, ako bom še kdaj poizkušal biti posten!" "Vzemite malo sira, Smith," je silil Wood. "To je nepoboljšljivi paglavec," je dodal, ko je Jack Sheppard zaprl vrata za seboj. "Komaj danes sem ugotovil . . ." "Nikar ne govorite o njem za njegovim hrbtom, oče!" je rekel Thames'. "Ako bi bil jaz tvoj oče, mladi gospod," je rekel zdaj Jackson, "bi te že naučil, da se nimaš vtikati v pogovor, dokler se te ne ogovori." Thames mu je hotel odgovoriti, toda vsled Woodovega pogleda je molčal. "Karanje je bilo na mestu," je rekel mizar, "toda istočasno pa me veseli, ker sem videl, da si prijatelj odkritosrčnosti. "Vaš sinko je duhovit dečko," je rekel Jackson v tonu, v katerem je bilo čutiti ost pikrosti. "On ni moj sin," je rekel Mr. Wood. "Kako da ne, gospod?" "Njega sem posinovil. Thames Darrell je . . ." "Veste, moj mož mu pravi Thames, ker ga je našel v reki, ha, ha!" ga je prekinila Mrs. Wood. "Ha, ha!" se je zakrohotal tudi Smith ter zopet zvrnil koza rec vina. "Kaj če bi poslali po skledo mHHmHiHIII»llHHUIItlHIIHItllimiHHIH MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman IHIIIIIHIIIHHlimilHIllllHIlillllllHIllllllH bone ni bil bogvekaj z nožem v s solzami v očeh roki, toda njegove mahinacije so bile izborne v primeri z onimi Mr. Smitha. Z račjim stegnom in perotjo je pometel ta gentleman kakor bi mignil; z enako naglico je izginil golob in funt steaka, nato pa se je lotil jajc in gnjati. Njegov tek je bil izboren. Toda naj nihče ne misli, da ker je imel toliko opravka s svojimi zobmi, da je pri tem pozabil na kozarec. Naprotno: njegov kozarec je bil neprestano prazen, in ker ni bil vedno iz-nova tako hitro napolnjen, kakor si je želel, si je sam pomagal s steklenico. Tudi Mr. Jackson je delal vso čast dobrotam, ki so bile pred njim na mizi, pil pa je "Kaj ni to tisti fant?" je vprašal Smith šepetaje svojega tovariša ter pri tem pogledal Jacka. "Tiho!" je odvrnil Jackson, prav tako šepetaje. "Nikar si zdaj s tem lie mešaj glave! Potreboval boš svojo moč, da ga boš prijel." "Kaj pa je?" je vprašal Kneebone ter se obrnil k Jacku Shep-pardu, ko je videl, da ga Jackso-novo oko neprestano motri. "Da, kaj pa je?" je ponovila tudi Mrs. Wood. "Kaj je?" je rekel Jack. "Ali ste že kdaj videli dva gentlema-na s samo dvema očesoma?" "Ne, še nikoli," je rekel Smith ter si natočil kozarec, ko je bil z nevoljo gledal njegov tovai-rš obtnjen od njega. zmerno in je lokanje svojega tovariša. Kar se tiče Mr. Kneebone-a, je ta flirtal z Mrs. Wood, rezal meso svojima prijateljema ter odgovarjal na Woodova vprašanja, tako da je imel polne roke dela. V tem trenotku, ko je ura s ku- Midva sva dve zanimivosti. "Ali lahko izpregovorim z vami besedo, mojster?" je vprašal Jack ter stopil k mojstru. "Ne, niti besede," je rekel Wood jezno. "Pojdi po svojem opravku!" -punca! bone. "Od srca rad!" je odvrnil Wood. In obrnivši se k svoji hčerki, ji je dal s tihim glasom potrebna navodila. Služkinja, ki je bila poslana v bližnjo krčmo, se je kmalu vrnila s posodo kadeče se pijače. Možje so prižgali pipe in pričeli pokušati pijačo. "Koliko časa pa je že kar je bil ta deček najden na način, kakor nam je povedala Mrs. Wood?" je vprašal Jackson. "čakajte, naj pomislim," je odvrnil Mr. Wood. "V novembru je bilo natančno dvanajst let." "Hm, potemtakem je moralo biti to ob času velikega viharja?" je rekel Mr. Jackson. "T}ako je!" je vzkliknil Mr. Wood. "Zadeli ste žebelj na glavo. Bilo je baš v noči velikega viharja, ko sem ga našel." "Zelo rad bi slišal podrobnosti te zadeve, če vas s tem preveč ne nadlegujem," je rekel je rekel Jackson. Mr. Wood se ni dal prositi. Vzel je kozarec ter srknil nekoliko vroče pijače, nakar je pričel pripovedovati vso zgodbo. Ko je povedal, kako so ga v Livarni zavlekli pod sesalko, se Jackson ni mogel vzdržati ter se je pričel na glas krohotati. "Oprostite mi!" je vzkliknil. "Ampak to je res malo preveč, ha, ha! Dajte, povejte nu še enkrat! Ha, ha, ha!" "Pri moji veri," je rekel Mr. Wood nevoljno, "vam zelo ugaja zgodba o moji nezgodi!" "Tako je! že dolgo nisem slišal ničesar tako božanskega. Ljudje se vedno $ % O SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK G411 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba it. 10 Tel. HEnderson 0919 DOBER PREMOG! Točna postrežba The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798 Zastopnika: IGNAC ZIVODER 1168 Norwood Rd. JOHN CENTA 1175 Addison Rd. Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Go.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu l'RODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastilai in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA Doma sušeno meso prve vrste šunke, plečeta, želodce, klobase, špeh in drugo, dobite pri nas, kot ponavadi, da se pogostite o velikonočnih praznikih. Le zanesljivo se oglasite in kupite pri nas. Cene so jako zmerne. Se priporočam za obilen obisk Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytajc roller iz-žcmalcem vode. ZNIŽAN *26°° MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 Velikanoč je tu! Vaša obleka potrebuje biti čista, lepo zlikana in zakrpana, pa bo izgledela kot nova. Pokličite nas po telefonu, da pridemo iskat, ali pa sami prinesite. The Frank Mervar Co. ČISTILNICA OBLEK 5921 Bonnu Ave., vogal E. 60th St. Telefon HEnderson 7123 11» HII' XxxiJuUW ANTON TOMSIC 731 E. 185th St. SPEH GROCERY 1100 E. 63dSt. MAX HABINC 4059 Payne Ave ANTON TEKANCIC 19302 Chickasaw Ave Purmanova moka, 24/2 ft 7 i / LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd. JOHN TOMAZIC 16821 Grove wood Ave MIKE UDOVICH 16016 Parkgrove Ave ANTON BARTOL 1425 E.55th St. Lepi bouders orehi, ft LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave JOHN VIDENSEK 486 E. 152d St. GEORGE KUHAR 3846 St. Clair Ave. JOE SACERICH 16005 Waterloo Rd Lepi rumeni rozini, 2 ft KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. JOE TISOVEC 16224 Arcade Ave LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave R. BUKOVEC 4506 Superior Ave JOHN DOLENC 549 E. 140th St MATH_ PETROVICH 595 E. 140th St. J. KRECIC 1054 E. 61st St CERGOL & OGRINC 412 E. 156th St. ANTON MARTINCIC 5919 Prosser Ave. BLAZ GODEC 16903 Grovewood Ave FRANK URBAS 830 E. 140th St. LOUIS CIMPERMAN 6128 Glass Ave. Salmon, dve veliki kanti FRANK MARN 652 E. 136th St JOE JANZEVICH 542 E. 152d St. FRANK LACH 804 E. 222d St. MARY KUHEL 16321 Arcade Ave LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave FRANK CENTA 1115 Norwood Rd Sardine, dve kanti GEO. OVANIN 16609 Waterloo Rd FRANK KRAMAR 15454 Calcutta Ave J. LUPSINA 10201 Prince Ave JOHN SKOFF 1170 E. 147th St Velika kanta graha CHAS. LESJAK 15708 Saranac Rd LOUIS PRIJATEL 6507 St. Clair Ave, JOSEPH PETERLIN 14201 Westropp Ave JOHN FILIPIC 1048 E. 76th St JOE PETRICH 26594 Lake Shore Blvd JOSEPH MLAKAR 14316 Sylvia Ave. LOUIS LAUTIZAR 1193 E. 60th St. PINTER BROS. 19807 Cherokee Ave JOSEPH MODIC 315 E. 156th St. F. A. TUREK 985 Addison Rd JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave LUDWIG GUSTINCIC 4526 St. Clair Ave. Ducat lepih pomaranč FRANK VESEL 791 E. 185th St LUDWIG RADDELL 15802 Waterloo Rd. JOS. MODIC 1033 E. 62d St FRANK KASTELIC 19300 Shawnee Ave FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd STEFAN ZELE 1126 E. 68th St. JOHN BRUSS 544 E. 152d St JOHN GODNJAVEC 1011 E. 64th St. IGNAC CERNE 542 E. 185th St. JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave JOS. METLIKA 1293 E. 55th St JOHN KAUSEK 19313 Kewanee Ave Zahvaljujemo se vsem našim dobrim odjemal cem ter se priporočamo še za naprej.