SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 9 Ljubljana, petdk 14. marca 1986 Cena 300 dinarjev Leto XLIil SM. Na podlagi 11. člena zakona o združevanju dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v letu 1986 (Uradni Ust SRS, št. 5/86), 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o repubUških upravnih organih (Uradni list SRS, št 24/79, 12/82 in 39/85) ter v zvezi s 3. členom zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektrogospodarskih objektov in objektov premogovništva (Uradni list SRS, št. 14/84 in 43/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o načinu obračunavanja in vplačevanja obveznosti za združevanje dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v letu 1986 1. člen , Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva — zavezanci za združevanje dela sredstev družbene reprodukcije po zakonu o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektrogospodarskih objektov in objektov premogovništva (Uradni list SRS, št. 14/84 in 43/85) in po zakonu o združevanju dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 5 86) (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) obračunavajo za združevanje dela sredstev družbene reprodukcije: — »obveznost — zagotovljena obratna sredstva** po zbirni stopnji 11.32 °/o od čistega dohodka, ugotovljenega v zaključnem računu za leto 1985, zmanjšanega za del čistega dohodka za osebne dohodke, obračunane v zaključnem računu, če imajo v smislu zakona o zagotavljanju obratnih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 26/84 in 9/86) zagotovljena trajna obratna sredstva iz trajnih dolgoročnih virov, — »obveznost — delno zagotovljena obratna sredstva** po zbirni stopnji 8,86 %> od čistega dohodka ugotovljenega v zaključnem računu za leto 1985, zmanjšanega za del čistega dohodka za osebne dohodke, obračunane v zaključnem računu, če nimajo v smislu zakona o zagotavljanju obratnih sredstev zagotovljenih trajnih obratnih sredstev iz trajnih in dolgoročnih virov. 2. člen Zavezanci plačujejo obveznost: — iz prve alinee prejšnjega člena na prehodni račun št. 50100-849-90868 »obveznost'— zagotovljena obratna sredstva« — m razvoj v elektrogospodarstvu, železniškem in luškem prometu, cestnem gospodarstvu ter letališki infrastrukturi, — iz druge alinee prejšnjega člena na prehodni račun št. 50100-849-90873 »obveznost — delno zago-tovliena obratna sredstva** — za razvoj v elektrogospodarstvu, premogovništvu, železniškem prometu in za gradnjo avtoceste Bratstvo in enotnost, vključno s predorom Karavanke. Obveznosti za združevanje sredstev po L, 2. in 3. točki prvega odstavka 3. člena zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva ter po drugem in tretjem odstavku 5. člena zakona o združevanju dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v letu 1986 vplačujejo zavezanci na način in v rokih, kot jih določi samoupravna interesna skupnost, na posebne partije žiro računov samoupravnih interesnih skupnosti, ki so označeni na obračunih obveznosti. Samoupravne interesne skupnosti dostavijo en izvod obračuna obveznosti Službi družbenega knjigovodstva. 3. člen Služba družbenega knjigovodstva razporeja vplačana sredstva na računih iz prvega odstavka prejšnjega člena na posebne partije žiro računov ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih v razmerju stopenj, določenih z zakonom o združevanju dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v letu 1986 in zakonom o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva. 4. člen . Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-03/85-31/13 Ljubljana, dne 6. marca 1986. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec L r. 567. Na podlagi 3. člena zakona o intervencijah r kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem syetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, it. M/H, 12/82 in 39/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODbO-K o Intervencijah v proizvodnji hrane v hrte 1688 1. Sen Za čas od 1. januarja do 31. decembra 1966 se s tem odlokom iz sredstev Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu In porabi hrane v SR Slove- niji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) uvedejo na področju proizvodnje hrane naslednje intervencije: I. za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi: — premija za pitanje telet; — premija za rejo klavnih prvesnic; — premija ža mleko; — premija za pitanje prašičev; — premija za nabavo plemenskih prašičev; — premija za sofinanciranje programa konjereje; — premija za sofinanciranje programa ovčereje; II. za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje: — regres za nakup semenske pšenice in rži; j— nadomestilo za proizvodnjo pšenice in rži; — premija za sladkorno peso; — regres za nakup semena sladkorne pese; — regres za nakup semenske koruze; — regres za nakup semenskega krompirja; III. za pospeševanje vzreje in ulova rib; IV. za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo; V. za kritje tečajnih razlik in dela obresti pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno-kreditnih služb do leta 1980; VI. za delno sofinanciranje delovanja in vzdrže- vanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih v SR Sloveniji. , 2. člen Višina intervencij, upravičenci do intervencij, pogoji, način in roki za izplačilo intervencij iz prejšnjega člena so določeni v 5. in 6. členu dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1986. Opredelitve iz dogovora o enotni politiki in ukrepih v pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1986 iz prejšnjega odstavka so sestavni del tega odloka in so objavljene skupaj z njim. 3. člen Izplačilo sredstev za intervencije iz 1. člena tega odloka nadzorujejo občinski in republiški organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. 4. člen Z denarno kaznijo najmanj 100 000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela. če uveljavlja intervencije po tem odloku, ne da bi bili izpolnjeni pogoji zanje (2. člen), Z denarno kaznijo najmanj 30.000 dinarjev se kaznuje zg prekršek iz prejSnjege odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela. t 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 330-01/83-11/8 Ljebljsaa, dne 27. februarja 1686. . Izvršni svet Skupščine , Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 588. Na podlagi 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) In v zvezi s 4. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) sklenemo — Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu ' in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad), Ljubljana, — Samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane oziroma samoupravne interesne skupnosti za kmetijstvo v občinah (v nadaljnjem besedilu : občinski skladi), ’ — Živinorejska" poslovna skupnost Slovenije, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: 2PS), in — Poslovna skupnost, za sadje, krompir in vrtnine Slovenije, Celje (v nadaljnjem besedilu: Poslovna skupnost za sadje) (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DOGOVOR o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1986 1. člen Udeleženci tega dogovora se zavežemo, da bomo za uresničevanje politike in ciljev družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1986-^1990 in resolucij o politiki izvajanja družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti za. leto 1936, oziroma programov nalog, ukrepov in aktivnosti na- področju kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva v letu 1986, z enotno politika pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji spodbujali: — povečanje celotne dvužbenoorganizirane tržne proizvodnje osnovnih kmetijskih proizvodov na podlagi intenzivnejšega koriščenja razpoložljivih kmetijskih zemljišč, to je večjo tržno poljedelsko pridelavo, katere setvena struktura bo usmerjena v uresničitev ciljev družbenega- plana SR Slovenije, in povečanje tržne živinorejske proizvodnje na domači krmi; — trajno povezovanje organizacij združenega dela s področja kmetijstva, živilske industrije, trgovine, gostinstva in turizma na dohodkovnih osnovah ter podružbljanje celotne kmetijske proizvodnje na podlagi združevanja kmetov in proizvodnega sodelovanja kmetov z organizacijami združenega dela; — izvedbo dogovorjenih programov na podlagi združevanja sredstev med proizvajalci in porabniki hrane, s čimer bomo zagotavljali večjo in stabilnejšo kmetijsko proizvodnjo, boUšo oskrbo trga in usmerjanje dogovorjenih količin hrane tistim uporabnikom, ki prispevajo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane. 2. člen Udeleženci ^oglašamo, da bomo na podlagi tega dogovora zagotovili enotno politiko pospeševanja proizvodnje hrane in da bomo ukrepe na ključnih proizvodnih usmeritvah v kmetijstvu medsebojno uskladili tako, da bo zagotovljen v osnovi enak družbenoekonomski položaj proizvajalcev v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji. Na podlagi enotne politike na ključnih usmeritvah in na podlagi zagotovljenih sredstev za pospeše- vanje proizvodnje hrane sprejemamo udeleženci enotne programske in materialne pogoje za dosego planiranega obsega družbenoorganizirane kmetijske proizvodnje. 3. Sen Udeleženci se dogovorimo, da se bodo sredstva za intervencije, zbrana na podlagi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in na podlagi odlokov občinskih skupščin, v sklidti z navedenim zakonom, uporabljala za namene iz 7. člena in drugega odstavka 3. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in sicer za: — pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih predelih in območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji; — pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi; — pospeševanje intenzifikacije poljedelstva; — pospeševanje zreje in ulova rib; — delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo; — kritje tečajnih razlik in nadomestilo dela obresti pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj; — nadomestila dela obresti, pri kreditih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb do leta 1980; — za sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih v SR Sloveniji. 4. člen Udeleženci bomo zagotavljali sredstva za povečanje proizvodnje hrane iz sredstev republiškega sklada, sredstev občinskih skladov in iz združenih sredstev ŽPS in Poslovne skupnosti za sadje, udeleženk tega dogovora — za skupno dogovorjene namene. Udeleženci se dogovorimo, da sredstva za sofinanciranje pospeševalne službe, ki jih je po tem dogovoru dolžan zagotoviti občinski sklad, zagotovi tisti občinski sklad, na območju katerega se zagotavljajo dogovorjene količine proizvodov (meso in mleko) v sorazmerju z dobavljenimi količinami mesa in mleka. Udeleženci soglašamo, da sredstva za sofinanciranje ukrepov posameznega občinskega sklada, ki s tem dogovorom niso opredeljeni, zagotavljajo intervencijski skladi občin, na območju katerih se meso ali mleko porablja, če se skladi zainteresiranih občin o tem posebej sporazumejo. Udeleženci soglašamo, da v primeru, ko sredstva pri posameznem namenu pospeševanja proizvodnje hrane zagotavlja več udeležencev, izplača republiški sklad svoj del sredstev le, če so predhodno zagotovljena sredstva drugih udeležencev in, če so izpolnjeni drugi pogoji po tem dogovoru. Udeleženci si bomo poplačali terjatve za eventualno nepravilno obračunane spodbude ali avanse, ki jih upravičenci po tem dogovoru niso vrnili v roku, iz sredstev obračunanih premij, regresov in drugih sredstev, ki jim pripadajo po kateremkoli naslovu iz dogovora. 5. člen Udeleženci soglašamo, da imajo pravico do spodbud tisti upravičenci, ki izpolnijo, poleg navedenih v 6. členu tega dogovora, še naslednje pogoje: — organizacije združenega dela, ki sklenejo in uresničijo program tržne pridelave, dogovorjen s samoupravnimi sporazumi v regiji oziroma republiki, — združeni kmetje, ki sklenejo pogodbo z organizacijo združenih kmetov o obsegu, prevzemu in pogojih za zagotovitev tržne pridelave, na temelju celokupne proizvodne zmogljivosti kmetije in pogodbo tudi uresničijo. Organizacija združenega dela ali združeni kmet, ki ne izpolni svoje pogodbene obveznosti v celoti (razen v primerih elementarne nesreče, kar pa mora biti uradno ugotovljeno), nima pravice do spodbud po tem dogovoru in mora že izplačane spodbude vrniti s pripadajočimi obrestmi, v višini obrestne mere, ki velja za bančne kredite za ostale proizvodne namene, na dan vračila. Odgovorna in obvezna za vračilo tako izplačanih spodbud in obresti je organizacija združenega dela, za združenega kmeta pa organizacija združenih kmetov, s katero je ta sklenil pogodbo. Med letom izplačane spodbude štejejo kot akontacija. ' 6. člen Skladno s 3. členom tega dogovora udeleženci soglašamo, da se v letu 1986 uvedejo naslednji ukrepi za pospeševanje proizvodnje hrane: I. ZA POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE NA DOMAČI KRMI Za pospeševanje živinoreje bomo udeleženci tega dogovora spodbujali pridelovanje in spravilo kvalitetne krme s tem, da bomo zagotovili sredstva, ki jih bomo kot premije izplačali prideldvalcem na podlagi oddanega mesa pitanih telet, prašičev, mleka in klavnih prvesnic, za nakup mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin, za seme in za ureditev silosov oziroma prevetrovainih ali sušilnih naprav. Za združene kmete usmeri uporabo sredstev pospeševalna služba organizacije združenih kmetov s programom. 1. Spodbujanje pitanja telet Premijo kot spodbudo za pitanje telet zagotavljajo republiški sklad ter občinski sklad: in znaša: Sredstva zagotavljajo V nižinskih območjih V hribovitih območjih na glavo din •/• na kg fnesa din na glavo din e/o na kg mesa din republiški sklad 1.474 14,74 5,36 11.474 57,37 41,72 občinski skladi 8.526 85,26 31 8.526 42.63 31 Skupaj 10.000 100,0 36,36 20.000 100,0 72,72 Na kg žive teže 20 40 Premija se za rejca obračuna na kilogram dobljenega mesa — tople polovice (36,36, 72,72 din). Premija pripada naslednjim upravičencem: a) organizaciji združenega" dela, ki pita teleta v lastnih pitališčih: b) individualnemu rejcu ali hlevski skupnosti, ki je lastnik živali, če so junci ali junice spitane v proizvodnem sodelovanju z organizacijo združenih kme- tov (v nadaljnjem besedilu: organizator proizvodnje) in če je z njim sklenila pogodbo iz 5. člena tega dogovora, premijo uveljavlja organizator proizvodnje;- c) organizaciji združenega dela, ki je lastnik živali v pitanju, če teleta storitveno pitajo individualni rejci, hlevske skupnosti ali pa druge organizacije združenega dela v svojih pitališčih, na podlagi pogodbe med lastnikom živali in rejcem, oziroma z organizacijo združenega dela, ki storitveno pita živali v svojih pitališčih. Pogodbo za storitveno pitanje, pri individualnemu rejcu oziroma skupnosti, sklepa z lastnikom živali organizator proizvodnje; č) organizacijam združenega dela in individualnim rejcem oziroma hlevskim skupnostim, kadar skupno vlagajo v pitanje telet. V tem primeru se premija deli v sorazmerju z njihovim vloženim deležem, kar mora biti v pogodbi določeno. Pogodba mora biti sklenjena, v skladu z določbami zakona o združenem delu, na dohodkovni osnovi; če pitance predajajo po ceni, ki je v času prodaje opredeljena kot dogovorjena prodajna cena, organizacijam združenega dela — klavnicam, ki z mesom in mesnimi izdelki oskrbujejo tržišče v količinah in po pogojih, kakor je dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mesa, v proizvodnem letu 1986, sklenjenem v regiji. Premija pripada upravičencem, če so izpolnjeni naslednji pogoj-i: — da so spitane živali oddane pogodbenemu kupcu; — da žival ob oddaji ni starejša od 36 mesecev; — da se pri juncih pridobi najmanj 275 kg mesa in pri junicah najmanj 240 kg mesa. Šteje se, da je najmanjša teža dosežena, če je povprečna teža v obračunu navedenih živali taka ali pa višja kot je navedeno; — da organizator proizvodnje oziroma organizacija združenega dela, ki pita te'eta, sklene pogodbo o pitanju in dobavi spitanih telet z organizacijo združenega dela (klavnico), ki je z regijskim samoupravnim sporazumom o uskladitvi planov in delitvi dela (sporazuma o razvoju klavniške industrije in sodelovanju v proizvodnji in predelavi mesa v regiji), dogovorjena za klanje živali. Organizacija združenega dela, za združene kmete pa organizacija združenih kmetov, mora vrniti izplačano premijo, s pripadajočimi obrestmi v višini, ki velja za bančne kredite odobrene za ostale proizvodne namene, če pitance (teleta — MPG) prodaja drugi organizaciji združenega dela — klavnici, kakor je dogovorjeno s sporazumom iz 3. odstavka te točke dogovora. Organizacija združenega dela, ki je registrirana za izvoz živine ali mesa, lahko uveljavi del premije, ki ga zagotavlja republiški sklad, če poleg naštetih izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ob prevzemu živali sama izplača del premije, ki ga sicer zagotavlja občinski sklad; v — da ima sklenjeno pogodbo o klanju živine z eno izmed klavnic iz 4. alinee četrtega odstavka 1. točke tega člena, registrirano za klanje za izvoz, če izvaža meso. Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka mora zahtevku za izplačilo premije priložiti tudi izjavo pooblaščenega organa upravljanja, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. V primeru, ko organizacija združenega dela, ki je registrirana za izvoz, izvaža živo živino, ji pripada del premije, ki jo zagotavlja republiški sklad le, če izvaža junce težje od 460 kg in junice težje od 380 kg; v primeru, ko izvaža meso, pa mora pridobiti pri juncih najmanj 260 kg, pri junicah pa najmanj 215 kg mesa. Premijo uveljavlja organizacija združenega dela, za združene kmete pa organizator proizvodnje, v celoti pri republiškem skladu enkrat mesečno, najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Organizator proizvodnje mora združenemu kmetu obračunati celotno premijo brez odbitkov, istočasno s plačilom za odkupljeno žival, in ga priznati za obračunano premijo na posebnem računu. Premija se lahko uporabi samo za ureditev pridelovanja krme (nakup mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev, semena, ureditev silosov in sušilnih — pre-vetrovalnih naprav) po programu, ki ga za združenega kmeta izdela pospeševalna služba organizacije združenih kmetov. 2. Spodbujanje reje klavnih prvesnic Premija za rejo klavnih prvesnic znaša 18.000 din v nižinskih in 36.000 din y hribovitih območjih. Sredstva za premijo zagotavljajo Nižinsko območje (po glavi — din) Hribovito območje (po elavi — din) republiški sklad 3.000 21.000 občinski sklad 15.000 15.000 Premija pripada rejcu (organizaciji združenega dela, združenemu kmetu in hlevski skupnosti) za vsako telico v pitanju, ki je enkrat telila. To velja za telice rjave in lisaste pasme, križanke teh, ali črno-bele z mesnato pasmo, ne glede na poreklo. Premija se izplača rejcu ob oddaji prvesnice v zakol, poleg izplačila premije za pitanje telet. •Premija se izplača, če- je pogodba o reji klavne prvesnice sklenjena med združenim kmetom oziroma hlevsko skupnostjo m organizacijo združenih kme- c tov najkasneje do 31. decembra 1985. Če se rejec odloči, da bo klavno prvesnico redil naprej, kot plemensko kravo, in s tem povečal čredo plemenskih krav, mu premija za klavno prvesnico ne pripada. Premije uveljavljajo rejci oziroma organizacije združenih kmetov za združene kmete in hlevske skupnosti, pri republiškem in občinskih skladih, v rokih, ki so predvideni za obračun premij za pitanje. Rejce, ki so oddali klavne prvesnice, posebej izkažejo v obračunu premij za pitanje, z zahtevkom za izplačilo premije za klavne prvesnice. 3. Spodbujanje prireje mleka Din po litru Višina premije za proizvodnjo mleka znaša: — za združene kmete v hribovitih območjih 5 — za združene kmete v nižinskih območjih 2 — za organizacije združenega dela. ki proizvajajo mleko v težjih predelovalnih pogojih 8 — za organizacije združenega dela in hlevske skupnosti 5 Sredstva za premije Znesek din Delež v zagotavljajo — republiški sklad 144,100.000 10 — občinski skladi 1.095,160.000 76 _ 2PS 201,740.000 14 Premijo uveljavljajo upravičenci v celoti pri republiškem skladu, najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Organizacija združenih kmetov mora obračunati celotno premijo združenemu kmetu in hlevski skupnosti brez odbitkov, istočasno s plačilom za odkupljeno mleko, in ga priznati za obračunano premijo na posebnem računu. Premijo za proizvodnjo mleka uveljavlja: — organizacija združenega dela, ki prideluje mleko; — organizacija združenih kmetov za združene kmete (kooperante), pašne in hlevske skupnosti, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o proizvodnji in oddaji mleka, če je med organizacijo združenih kmetov in hlevsko skupnostjo sklenjena pogodba o skupni proizvodnji in delitvi dohodka. Premija za proizvodnjo mleka pripada organizacijam iz prejšnjega odstavka: — če s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mesa in mleka, sklenjenem v regiji, sprejmejo obveznost proizvodnje in oskrbe z mlekom delovnih ljudi in občanov v regiji in v SR Sloveniji, ter — če prodajajo mleko po dogovorjenih prodajnih cenah, povečanih za priznane stroške zbiranja in prevoza, organizacijam združenega dela, ki predelujejo mleko in oskrbujejo tržišče. Organizacija združenega dela, za združene kmete pa organizacija združenih kmetov, mora vrniti, izplačano premijo, s pripadajočimi obrestmi v višini, ki velja za bančne kredite odobrene za ostale proizvodne namene, če mleko prodaja drugi organizaciji združenega dela — mlekarni, kakor je dogovorjeno s sporazumom iz prve alinee 7. odstavka te točke dogovora. Količine mleka potrebne za oskrbo delovnih ljudi in občanov v drugih regijah SR Slovenije, opredelijo organizacije združenega dela oziroma združenih kmetov v okviru Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije ter jih upoštevajo v cit. samoupravnem sporazumu. Premija pripada tudi pašnim skupnostim, registriranim pri organizacijah združenih kmetov, za mleko, ki ga proizvedejo v času paše na skupnem pašniku na hribovitem območju. Premija za proizvodnjo mleka pripada v celoti proizvajalcem. Če gre za skupno proizvodnjo, se premija deli med udeleženci skupne proizvodnje, v skladu z deležem v skupni proizvodnji in delitvi dohodka. Premija se izplačuje samo tisti organizaciji združenega dela in organizaciji združenih kmetov (za združene kmete, pašne in hlevske skupnosti), ki vodi matično knjigovodstvo in izvaja selekcijo ter kontrolo proizvodnosti krav, v skladu s predpisi o ukrepih v živinoreji in programom sprejetim v ŽPS. Premija se izplačuje od litra prodanega mleka, če mleko Izpolnjuje pogoje o kakovosti, določene s pravilnikom o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, sirila in čistih kultur (Uradni list SFRJ, št. 51/82). Kakovost mleka ugotavlja organizacija združenega dela, ki se ukvarja s predelavo mleka in je prevzemnik mleka (mlekarna) ter pooblaščena organizacija združenega dela. Organizaciji združenega dela oziroma organizaciji združenih kmetov ne pripada premija za tiste količine mleka, ki ne ustrezajo predpisani kakovosti. 4. Spodbujanje zreje prašičev 4.1. Spodbujanje pitanja prašičev Premijo za pitanje prašičev zagotavljajo repub- liški sklad, ŽPS in občinski skladi ter znaša: Višina premije • O c • mi z: ° 2 73 Sredstva * CŠ,= a 2 “ zagotavljajo O o 0,0 lili OJ T3 o o > 'O Ž-2 ” — republiški sklad 30 2,10 83,265 000 — ŽPS 10 0,70 27,755.000 — občinski skladi 60 4,20 166,530.000 Skupaj 100 7 277,550.000 Premija pripada: a) organizaciji združenega dela, ki pita prašiče v lastnih pitališčih; b) združenemu kmetu ali rejski skupnosti, ki je lastnik živali, če so prašiči spitani v proizvodnem sodelovanju z organizacijo združenih kmetov; c) organizaciji združenega dela oziroma združenih kmetov, ki je lastnik živali, če prašiče storitveno pitajo združeni kmetje, rejske skupnosti, ali organizacije združenega dela — rejci; d) organizacijam združenega dela oziroma združenih kmetov ter združenim kmetom in rejskim Skupnostim, kadar skupno vlagajo v pitanje prašičev; če pitance prodajo po ceni, ki je v času prodaje opredeljena kot veljavna — dogovorjena prodajna cena, organizacijam združenega dela — klavnicam, ki z mesom in mesnimi izdelki oskrbujejo tržišče v količinah in po pogojih, kakor je dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mesa in mleka v proizvodnem letu 1986, sklenjenem v regiji. Organizacija združenega dela, za združene kmete pa organizacija združenih kmetov, mora vrniti izplačano premijo s pripadajočimi obrestmi, v višini, ki velja za bančne kredite za ostale proizvodne namene v času vračila sredstev, če prašiče — pitance proda drugi organizaciji združenega dela — klavnici, kakor je dogovorjeno v sporazumu cit. v prejšnjem odstavku. Premijo uveljavljajo upravičenci v celoti pri republiškem skladu, najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. 4.2. Premiranje plemenskih živali Premira se nabava testiranih plemenskih merjascev, če rejec — združeni kmet sklene z organizacijo združenih kmetov pogodbo o reji in pripustu merjasca po programu organizacije združenih kmetov. Za potrebe selekcijskih in razmnoževalnih obratov organizacij združenega dela se premira nabava ali zreja testiranih plemenskih merjascev, če gre za obnovo osnovne črede. Premirajo se plemenski merjasci, zrejeni v selekcijskih obratih, ki imajo pozitiven test, izdan od Biotehniške fakultete, VTOZD za živinorejo. Podobno se premirajo tudi plemenske svinje, zrejene v selekcijskih in razmnoževalnih obratih za potrebe organizacij združenega dela in kooperacijske reje (združene kmete), ki imajo pozitiven test, izdan od Biotehniške fakultete, VTOZD za živinorejo. Premije za testirane plemenske živali so: Vrsta plemenske živali Višina premije na glavo/din Skupno potrebna sredstva din — plemenski merjasci za obnovo črede na selekcijskih in razmnoževalnih obratih OZD 50.000 — plemenski merjasci za 7,500.000 ostalo rejo 30.000 27,000.000 — plemenske svinje 20.000 260,000.000 Skupaj 294,500.000 Sredstva zagotavljajo: Viri Delež Skupna financiranja •/• sredstva v din — republiški sklad 59 174,050.000 — 2PS 41 120,450.000 Skupaj 100 294,500.000 Premijo uveljavljajo: — organizacije združenega dela, ki imajo pitali-šča za prašiče; —»organizacije združenih kmetov za združene kmete in rejske skupnosti, ki imajo z njimi sklenjene pogodbe o zre ji in oddaji pujskov oziroma klavnih prašičev; — v celoti pri republiškem skladu, najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Premija se lahko uveljavi tudi za daljše obdobje (četrtletno ali polletno), vendar se v takih primerih upoštevajo roki za vložitev obračuna <20. v mesecu za preteklo obdobje). Zadnji rok za vložitev obračuna je Ž0. december 1986. 5. Premije za sofinanciranje programa konjereje Premije za uresničevanje programa pospeševanja konjereje pripadajo organizacijam združenega dela, združenim kmetom In rejskim skupnostim, ki zrejajo plemenske konje, ter organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo, za naslednje namene: — zrejo irebic hladnokrvne pasme v kmečki reji, in kasačev v rejskih skupnostih, na podlagi pogodbe o reji — v višini 50.000 dinarjev za vsako žreblco iz A — rodovnika (100) ter 30.000 din iz B — rodovnika (200); premija pripada rejcu, — zrejo žrebic in žrebičkov haflinške pasme v kmečki reji in organizacijah združenega dela na podlagi pogodbe o reji — v višini 50.000 dinarjev, za vsako plemensko žival (170); premija pripada rejcu, — zrejo kvalitetnih kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev, v kobilarnah v višini 60.000 dinarjev za vsako žival (00); premija pripada rejcu, — zrejo kvalitetnih žrebcev — pepinjerov v kobilarnah ter v rejskih skupnostih — v višini 50.000 dinarjev za vsako žival (10); premija pripada rejcu, — sofinanciranje odkupa šest mesecev starih žrebičkov hladnokrvne in haflinške pasme, za zrejo v žrebetišču, do skupne vrednosti 4,300.000 dinarjev. Premija pripada organizaciji združenega dela, v katere sestavu je žrebetišče (40), — zrejo matičnih kobil iz A-rodovnika z žrebeti, starimi 6 mesecev, v kmečki reji, v višini 5.000 dinarjev za vsako žival (60); premija pripada rejcu, — sofinanciranje reje plemenskih žrebcev v ple-menilnih postajah (OZVZ Ptuj) do zneska 1,700.000 dinarjev, — sofinanciranje preizkušanja delovne sposobnosti plemenskih žrebcev do zneska 1,900.000 dinarjev (Lipica), — sofinanciranje strokovnega vodenja selekcije in matičnega knjigovodstva pri Biotehniški fakulteti — VTOZD za veterinarstvo 2,700.000 dinarjev, — sofinanciranje preizkušanja hafllnških žrebcev do zneska 1,100.000 dinarjev (Krumperk), — zdravstveno varstvo plemenjakov (pregled približno polovice staleža žrebcev letno) 600.000 din, — sofinanciranje selekcijskega dela in drugih ukrepov (zavodi) ter dela v reprodukciji 2,000.000 din, — sofinanciranje rejskega dela Konjeniške zveze 190.000 din, — sofinanciranje pregledov (premovanje) 270.000 din, — stroški licenciranja žrebcev 250.000 din. Zahtevek za izplačilo premij po tem dogovoru Je treba vložiti najpozneje do 15. novembra 1986. Sredstva za vodenje selekcije in druge storitve se izplačajo na podlagi pogodbe. Sredstva (38,91 mio din) zagotavlja republiški sklad. 6. Premije za sofinanciranje programa ovčereje Premije pripadajo organizacijam združenega dela. združenim kmetom in ovčarskim skupnostim, ki zrejajo ovce in organizacijam združenega deta, ki opravljajo selekcijo ovac, za vsalco plemensko ovco, ki pomeni povečanje staleža osnovnega tropa ovac, oziroma povečanje ali zamenjavo plemenskih osnov in sicer: — 6.000 dinarjev za vsako plemensko ovco (1.200 ovac) — 35.000 dinarjev za nabavo ali zrejo testiranega ovna (100 ovnov). Premija pripada rejcu pod naslednjimi pogoji: — da povečuje stalež osnovnih tropov plemenskih ovac pasem jezersko-solčavske. bovške ali križanke, določene s srednjeročnim programom razvoja ovčereje v SR Sloveniji: — da je plemenska ovca stara največ štiri leta; — da so plemenske ovce v tropu oštevilčene: — da 1e rejec imel na dan 1. januarja 1906 stalež najmanj 10 plemenskih ovac: — da je nabavljene živali pregledala pristojna veterinarska služba; — da rejec ne bo zmanjšal staleža ovac najmanj 5 let in, da ima z organizacijo združenega dela sklenjeno pogodbo o tržni proizvodnji mleka in mesa ter volne; — da so ovni direktno testirani na rastnost in da ' ima rejec najmanj 20 ovac (v ovčarskih skupnostih in kmetijskih organizacijah pa na vsakih 40 plemenskih ovac po en oven) ter sklenjeno pogodbo o tržni proizvodnji mieka ali mesa in volne, za stalež, ki ga ne bo zmanjšal najmanj za dobo petih let. Zahtevek za izplačilo premije je treba vložiti najpozneje do 30. novembra 1986. Sklenitev pogodbe o tržni proizvodnji ter skladnost pasme nabavljenih ovac s selekcijskim programom potrdi organizator proizvodnje v zahtevku. Zahtevku iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti : — potrdilo veterinarske službe, da so plemenske ovce pri nakupu pregledane na kužne in parazitarne bolezni; — poročilo o testiranju ovnov, kraj nabave in — obračun premije, Organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo za ovce, pripada nadomestilo za delo pri selekciji, raziskavah, pregledih in drugih opravilih v zvezi z izvedbo programa razvoja ovčereje in sicer za: — vodenje selekcijske službe — izvajanje programa zdravstvene preventive matičnih tropov (BF — VTOZD za veterinarstvo) — sofinanciranje selekcijskega in pospeševalnega dela v kmetijskih (in živinorejskih) zavodih (Celje, Kranj, Ljubljana, Nova Gorica) — sofinanciranje TZO za kontrolo matičnih tropov — nadomestilo rejcem matičnih tropov za sodelovanje pri selekcijskem delu — 2.200 ovac po 600 din — sofinanciranje proučevanja m ukrepov za zatiranje virusne pljučnice (v tropih vzhodno-frizijske pasme ovac) po programu, za katerega da mnenje Odbor za ovčerejo pri ŽPS in sprejme Izvršilni odbor republiškega sklada do višine din 4.000. 000 1,500 000 1.900.000 1.000. 000 1.320.000 * 2.000 000 Medsebojne obveznosti se urede s pogodbo med organizacijo združenega dela, ki ta dela opravlja, in republiškim skladom. Sredstva (22,4 mio din) zagotavlja republiški sklad. II. ZA POSPEŠEVANJE DRUZBENO-ORGANIZIRANE POLJEDELSKE PROIZVODNJE 1. Regresiranje nakupa semenske pšenice in rži Regres znaša 40 din za kg semenske pšenice in rži. Sredstva za regres zagotavlja republiški sklad v celoti. Regres za semensko pšenico in rž pripada pridelovalcem, ki so sklenili pogodbo o tržni pridelavi pšenice ali rži, s tem, da: — združeni kmet sklene pogodbo o pridelovanju pšenice ali rži, odda 2.500 do 3.500 kg pšenice ali 2.000 do 2.500 kg rži na hektar, glede na pridelovalne pogoje, — kmetijska organizacija združenega dela sklene pogodbo o pridelovanju pšenice ali rži ter ima nad 5.500 kg pridelka pšenice oziroma 3.500 kg pridelka rži na hektar, glede na pridelovalne pogoje. Kmetijski organizaciji ne pripada regres za seme za pridelovanje semenske pšenice ali rži Organizacija združenih kmetov, ki je sklenila z združenim kmetom onsndHo o tržni proizvodnji, uveljavlja regres tako, da predloži — obračun pripadajočega regresa, z izjavo, da so izpolnjene obveznosti, — kopijo računa o dobavi semenske pšenice ali rži organizaciji združenih kmetov. Kmetijska organizacija združenega dela uveljavlja regres z obračunom pripadajočega regresa, priloženo kopijo računa o dobavi semenske pšenice ali rži in izjavo, da je sklenila pogodbo o pridelovanju v letu 1986/87. Regres uveljavlja kmetijska organizacija, za združene kmete pa organizacija združenih kmetov pri republiškem skladu, najpozneje do 15. oktobra 1986. 2. Spodbujanje pridelave pšenice in rži Pridelovalcem pšenice, ki so sklenili pogodbo o pridelavi (merkantilne) pšenice oziroma rži letine 1986 pripada nadomestilo v višini: 10 din za kg pogodbeno oddane pšenice oziroma rži — organizacijam združenega dela. če oddajo najmanj 5.500 kg pšenice oziroma 3 000 kg rži na hektar, glede na pridelovalne pogoje, in — združenim kmetom, če oddajo najmanj 2 500 do 3.500 kg pšenice oziroma 2.000 do 2.500 kg rži na hektar, glede na pridelovalne pogoje. Sredstva nadomestila uporabljajo upravičenci za pospeševanje pridelovanja pšenice ali rži. samo za nakup mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev ali semena. Pridelovalcem pšenice (organizacije združenega dela in združeni kmetje), ki zaščitijo pridelek p'-o ti rastlinskim boleznim, pripada posebno nadomestilo v višini 1 dinar za vsak kilogram oddane pšenice. Posebno nadomestilo se lahko uporabi za nabavo zaščitnih sredstev. Organizacije združenih kmetov izdajo združenim kmetom, za katere so prejeli nadomestilo, dobropise s klavzulo, da sredstva uporabijo samo za namene določene s tem dogovorom. Nadomestilo pripada organizacijam združenega dela in združenim kmetom, ki so sklenili pogodbo o tržnem pridelovanju pšenice in rži. izpolnili rogo;e pogodbene tržne pridelave in sklenili oo'>oriv-i" o pridelovanju nšenice ali rži letine 1986 87 z žimo-pre-delovalnimi organizacijami v SR Sloveniji. Orgnizacije združenega dela. za združene kmete pa organizacije združenih kmetov, uveljavljajo nadomestila pri republiškem skladu najpozneje do 15 oktobra 1986. 3 Premiranje pridelave sladkorne pese Premijo prejmejo pridelovalci sladkorne pese v 1986. letu. v višini 2 din za kilogram oddane (čMe) sladkorne pese, z dl gesti jo 15,5 °/o. Poleg tega prejmejo pridelovalci sladkorne ne^e regres za seme v višini 5.000 din za vsako setveno enoto in sicer: — organizacije združenega dela zn 1.5 setvene enote. — združeni kmetje pa za 2 setveni enoti na hektar pogodbene površine zasejane s sladkorno peso. Sredstva za premijo in regres zagotavlja republiški sklad (626.2 mio din). Premijo in regres uveljavljale orannizneHe združenega dela. za združene kmete na organi^-ici := zd-u-ženih kmetov, pri republiškem skladu preko T- varne sladkorja Ormož. Polovica premije in regres se izplača ob setvi (ob vzniku), na podlagi sklenjenih pogodb za leto 1986, druga polovica premije pa po opravljenem obračunu o oddanih količinah sladkorne pese. Premija se lahko uporabi le za nabavo mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Zahtevek za končni obračun pripadajočih sredstev premije, vloži Tov,- .t sladkorja Ormož, najpozneje do 30. novembra 1936. 4. Regresiranje nakupa semenske koruze Regres uveljavljajo organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov, v višini 150 din, če gre za seme priporočenih hibridov koruze in imajo sklenjene pogodbe o tržni pridelavi koruze ali mesa ali mleka. S pogodbo se določi količina pridelkov za oddajo, glede na pridelovalne pogoje. Pri kombinirani prireji se pri obračunu sorazmerno upoštevajo vsi tržni pridelki (meso in mleko), za katere je sklenjena pogodba z ustrezno organizacijo združenega dela oziroma združenih kmetov. Organizacije združenega dela, za združene kmete in pridelovalne skupnosti pa organizacije združenih kmetov, obračunajo regres najkasneje do 30. novembra 1986, ko izpolnijo obveznosti o tržni pridelavi (oddaji koruze, mesa ali mleka). Sredstva za regresiranje nakupa semenske koruze zagotavlja republiški sklad (70 °/o 157,5 mio dm) in občinski skladi (30% — 67,5 mio din). 5. Regresiranje nakupa semenskega krompirja Regres znaša 30 din za kg priznanega semenskega krompirja. Pridelovalci (merkantilnega) krompirja, organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov, uveljavljajo regres za semenski krompir, če so sklenili z ustrezno oganizacijo pogodbo o tržni pridelavi jedilnega oziroma industrijskega krompirja in, če oddajo najmanj 20.000 kg krompirja na hektar. Sredstva zagotavljajo republiški sklad (50% — 75,0 mio din) in Poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine (50% — 75,0 mio din). Regres se uveljavi najkasneje do 30. novembra 1989. III. ZA POSPEŠEVANJE ZREJE IN ULOVA RIB Za pospeševanje ulova morskih rib bo sredstva za intervencije v višini 80,000.000 din zagotovil republiški sklad. Poleg tega bo republiški sklad zagotovil še 5,000.000 din za financiranje selekcijskega in tehnološkega napredka zreje sladkovodnih rib. Intervencijski skladi občin, ki so oskrbovane z morskimi ribami in organizacija združenega dela za ulov rib, bodo s samoupravnim sporazumom opredelili medsebojne obveznosti glede oskrbe z ribami ter spodbujanje večjega ulova. IV. SOFINANCIRANJE DELOVANJA KMETIJSKE POSPEŠEVALNE SLUŽBE 1. Sredstva za sofinanciranje programa pospeševalnih del Republiškega centra za pospeševanje kme- tijstva pri Zadružni zvezi Slovenije, kd ga neposredno izvaja ta center, in sredstva za financiranje strokovnih nalog za realizacijo predpisov o ukrepih v živinoreji in o semenu in sadikah, ki jih opravlja Kmetijski inštitut Slovenije ter Biotehniška fakulteta, VTOZD za živinorejo, zagotavlja republiški sklad. 2. Za naloge iz pospeševalnega programa, kd ga izvajajo območni kmetijski in kmetijsko veterinarski zavodi, na področju pospeševanja glavnih kmetijskih proizvodov (sladkorna pesa, pšenica, oljnice, krompir, krma in vrtnine, sadje in grozdje) ter naloge s področja živinoreje, zagotavlja sredstva OZD — koristnikom storitev, republiški sklad v višini kot jo opredeli izvršilni odbor sklada, na podlagi programa pospeševanja proizvodnje, s pogojem, da drugi del sredstev zagotovijo občinski skladi, poslovne skupnosti oziroma OZD — koristniki storitev sami. 3. Za sofinanciranje strokovnih kadrov v pospeševalni službi za delo na intenzifikaciji pridelave krušnih žit, sladkorne pese, koruze, vrtnin, krmskih rastlin, mesa, mleka in rib, zagotavlja republiški sklad za 1986. leto sredstva regionalnim zavodom, do višine dveh tretjin (eno tretjino občinski skladi), v organizacijah združenih kmetov pa do višine ene tretjine (po eno tretjino zagotavljao občinski skladi in organizacije združenih kmetov), upoštevajoč opredeljena merila in potrebno število pospeševalcev. Višina potrebnih sredstev se ugotovi v skladu s kriteriji, ki jih sprejme izvršilni odbor republiškega sklada. 4. Za izvajanje pospeševalnega programa v organizacijah združenih kmetov zagotavljajo tem organizacijam del sredstev občinski skladi. Udeleženci soglašamo, da bo delež sredstev, ki jih bodo zagotavljali občinski skladi tolikšen, da bo zagotovljeno ustrezno število pospeševalcev in izvedba s programom orga-nizac45e združenih kmetov določenih nalog. 5. Sredstva za sofinanciranje delovanja kmetijske pospeševalne službe po tem dogovoru, se izplačajo koristnikom, če predložijo ovrednoten program pospeševalnih del, ki so neposredno vezana na izvedbo letnih planskih nalog na področju družbeno-organi-zirane kmetijske tržne proizvodnje. Sredstva se med letom izplačujejo v skladu s pogodbo, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti kot akontacija tako, da se sredstva za delovanje Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva in strokovnih skupin nakazujejo temu centru, ostalim koristnikom pa neposredno, na podlagi predlogov, ki jih predloži Republiški center. Dokončen obračun se opravi ob predložitvi poročila o izvedbi nalog. Republiški sklad zagotovi za sofinanciranje delovanja kmetijske pospeševalne službe skupno 245 milijonov din. Izvršilni odbor republiškega sklada določi na podlagi programa pospeševanja kmetijstva, ki ga pripravi Republiški center za pospeševanje kmetijstva, višino sredstev za posamezne skupine pospeševalne dejavnosti. V. ZA NADOMESTILO DELA OBRESTI KREDITOV .Za nadomestilo dela obresti kreditov, danih Iz sredstev hranilno kreditnih služb, bomo udeleženci zagotovili sredstva za nadomeščanje dela obresti za kredite, ki so dani do vključno 1980. leta in do izteka obveznosti. Nadomestilo dela obresti uveljavlja Zveza hranilno kreditnih služb enkrat letno in sicer vsako leto do 15. januarja za nazaj za preteklo leto s tem, da predloži zahtevek za uveljavitev nadomestila, ki ga je pregledala Služba družbenega knjigovodstva. Na predlog Zveze hranilno kreditnih služb se tekom leta lahko izplača avans. Možne razlike, ki se ugotove po pregledu Službe družbenega knjigovodstva in danim avansom tekom leta, se poračunajo v naslednjem letu. Sredstva bomo zagotovili republiški in občinski skladi po kriterijih iz 5. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19/75). VI. ZA KRITJE TEČAJNIH RAZLIK IN NADOMESTILA DELA OBRESTI Za kritje tečajnih razlik in nadomestila dela obresti za kmetijske naložbe pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj, bo sredstva za intervencije zagotovil republiški sklad (455,0 mio din). VII. ZA NADOMESTILA STROŠKOV PRI ZAŠČITI PRIDELKOV Za delovanje sistema obrambe pred točo, zaradi zaščite kmetijskih pridelkov, bomo udeleženci zagotovili sredstva za delno nadomestilo stroškov. V 1986. letu bomo republiški sklad in občinski skladi zagotavljali k skupnim stroškom obrambe pred točo sredstva v naslednjih deležih: delež v ‘/e Sklad Delež (e/o) kritja stroškov območne skupnosti SV Osrednja prlmorska Slovenija Slovenija prlmorsKa — 'rep. sklad 50 50 50 — obč. skladi — 16,7 20 oziroma republiški sklad do višine 240,3 mio din, občinski skladi pa do višine 57,2 mio din. Preostali del potrebnih sredstev zagotove zavezanci prispevka za obrambo pred točo. Višino sredstev v okviru dogovorjenega deleža, opredele območne samoupravne skupnosti za obrambo pred točo in občinski skladi s sporazumom. VIII. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV OBČINSKIH SKLADOV 7. člen Občinski skladi se zavezujemo, da bomo del sredstev svojih skladov združevali pri republiškem skladu, glede na stopnjo prispevka iz osebnega dohodka, tako, da bomo pri stopnji 0,4 %> prispevka iz osebnega dohodka združili Znesek Delež Namen združevanja združevanja do višine din v '/i — pitanje telet — MPG 1.065,625.000 28,7 — proizvodnja mleka 1.095,160 000 29,5 — pitanje prašičev 166.530 000 4,5 Sredstva odvajamo na račun republiškega sklada najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec, v višini 1/12 predvidenega letnega priliva kot akontacijo. Republiški sklad bo obračunal v 1986. letu združena in porabljena sredstva, upoštevajoč pri tem dejanski priliv sredstev iz prispevka, ter o tem poročal občinskim skladom. V ta namen bomo občinski skladi predložili republiškemu skladu zaključni račun (poročilo o izvršitvi predračuna prihodkov in odhodkov) za 1986. leto. IX. SKUPNE DOLOČBE 8. člen Za hribovita območja se po tem dogovoru štejejo območja, ki so uvrščena v III. in IV. davčni okoliš. Po tem dogovoru se za občinske sklade iz manj razvitih in delno manj razvitih občin, glede sofinanciranja pospeševalne službe, štejejo občinski skladi iz naslednjih občin: Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor-Pesnica, Mur-.ska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Sežana, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Tolmin. 9. člen Udeleženci soglašamo, da natančnejša navodila glede uveljavljanja interventnih ukrepov po tem dogovoru ter evidence in izplačila premij, sprejme izvršilni odbor republiškega sklada in z njimi seznani občinske sklade. 10. člen Udeleženci se dogovorimo, da bomo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane zagotovili koristnikom le ob izpolnitvi pogojev, določenih s tem dogovorom in s predpisom pristojnega organa družbenopolitičnih skupnosti o uvedbi ukrepov za pospeševanje proizvodnje hrane iz 6. člena tega dogovora. 11. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo na podlagi tega dogovora, in ob upoštevanju zbranih sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane, sprejeli najpozneje do konca decembra 1986 program dela občinskih skladov za leto 1987, v katerega bomo, v okviru materialnih možnosti, v skladu z družbenim planom občine in resolucije o njegovem izvajanju ter 3. člena tega dogovora, predvideli tudi druge ukrepe za pospeševanje proizvodnje hrane. 12. člen Udeleženci dogovora soglašamo, da izvajanje tega dogovora spremlja in usklajuje aktivnosti med udeleženci izvršilni odbor republiškega sklada. Izvršilni odbor iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno pregleda programe dela in finančne načrte občinskih skladov. 13. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo sprotno analizirali izvajanje dogovorjenih nalog in na podlagi ugotovljenih ekonomskih gibanj v proizvodnji dopolnili letne programe dela, če bo to potrebno. 14. člen Ce udeleženec tega dogovora ne zagotovi potrebnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz tega dogo- vora, če ne uskladi svojega programa dela s tem dogovorom, ne ravna v skladu s tem dogovorom, ali ne sklene tega dogovora, drugi udeleženci ne bomo zagotovili sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane za območje, s katerega je udeleženec. 15. člen Postopek za spremembo in dopolnitve tega dogovora je enak kot za njegovo sklenitev. 16. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejme več kot petdeset odstotkov udeležencev tega dogovora. 17. člen Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 5. decembra 1985. Namestnik predsednika skupščine Janez Kučan 1. r. 509. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin ter Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v skladu z določbami resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) sprejmejo DOGOVOR o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986 1. člen Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo za uresničevanje politike in ciljev, opredeljenih v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986 na področju splošnih družbenih potreb v občinah (v nadaljnjem besedilu: splošna poraba) s svojimi ukrepi zagotovili, da bodo izvirni prihodki za splošno porabo v občinah rastli v višini 95 °/o nominalne rasti dohodka na ravni SR Slovenije v letu 1986. 2. člen Pri ugotavljanju celotnih izvirnih prihodkov za splošno porabo po prejšnjem členu se upoštevajo prihodki. ki bi jih posamezna občina lahko dosegla- v letu 1986 ob upoštevanju naslednjih izhodišč: — davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,75 °/o pri občinah, ki se jim odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna; pri ostalih občinah pa v sprejeti višini; — odstopljeni del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov po odloku o odstopu dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov posameznim občinam v letu 1986; — davki od občanov v višini, ki bi jo bilo v posamezni občini možno doseči ob doslednem izvajanju dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 ob najmanj 95 odstotni izterjavi davkov in prispevkov (kalkulativni prihodki); — drugi izvirni prihodki v doseženi višini. Republiška uprava za družbene prihodke in Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino ugotovita možnosti občine po prejšnjem odstavku. . Kalkulativni prihodki po tem členu se ugotavljajo v rokih in po metodologiji, ki jo določi Republiška uprava za družbene prihodke. 3. člen Na osnovi podatkov o dejansko realiziranih kal-kulativno ocenjenih prihodkov od davkov občanov in ugotovljenem zvišanju ali znižanju strukturnega deleža teh prihodkov v dogovorjeni porabi občin v letu 1986 se posamezni občini v letu 1987 poveča ali zniža obseg dogovorjene porabe v naslednjih višinah: — če bo strukturni delež povečan ali zmanjšan do 2,5 6/o, se obseg dogovorjene porabe poveča ali zmanjša za 0,12 0/o, — če bo strukturni delež povečan ali zmanjšan od 2,5 % do 5 e/i, se obseg dogovorjene porabe poveča ali zmanjša za 0,25 °/», — če bo strukturni delež povečan ali zmanjšan od 5 °/o do 10 »/o, se obseg dogovorjene porabe poveča ali zmanjša za 0,50 ”/o, — če bo strukturni delež povečan ali zmanjšan od 10 °/o do 15 o/o, se obseg dogovorjene porabe poveča ali zmanjša za 0,75 ”/o in — če bo strukturni delež povečan ali zmanjšan za več kot 15 %, se obseg dogovorjene porabe poveča ali zmanjša za 1 %. 4. člen Osnova za povečanje dogovorjene splošne porabe občin v letu 1986 je dogovorjena splošna poraba občin v letu 1985, brez učinkov povečanja ali zmanjšanja splošne porabe Za dejansko ugotovljeni znesek realiziranih kalkulativno ocenjenih prihodkov od davkov občanov v letu 1984. Tako ugotovljena osnova se zmanjša za sredstva, porabljena za financiranje priznavalnin borcem NOV po podatkih iz zaključnih računov proračunov občin za leto 1985. 5. člen Do ugotovitve stopnje rasti ustvarjenega dohodka na ravni SR Slovenije se osnova iz 4. člena tega dogovora poveča globalno za 50 °/o. • Osnova iz prejšnjega odstavka se poveča za odobrena sredstva priznavalnin borcev NOV v letu 1986 po merilih Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide. K tako ugotovljeni osnovi se prištejejo ah odštejejo učinki iz 6. člena tega dogovora. Dogovorjena splošna poraba, izračunana po prejšnjih odstavkih, predstavlja višino omejenih prihodkov splošne porabe, nad katero se izločajo sredstva na posebno partijo proračuna. V obseg omejenih prihodkov se ne štejejo: — prilivi prihodkov od davkov občanov nad globalno opredeljeno rastjo splošne porabe — lastni prihodki upravnih organov — takse parkljarjev in kopitarjev in — komunalne takse. Pri dopolnjevanih občinah predstavljajo osnovo za izračun dogovorjene splošne norahe realizirana merila v letu 1985. V letu 1986 se dogovorjena splošna poraba izračuna na osnovi meril, določenih v zakonu o proračunu SR Slovenije v letu 1986. 6. člen Po sprejemu zaključnega računa za leto 1985 se občini poveča ali zmanjša obseg dogovorjene porabe v letu 1986 za dejansko ugotovljeni znesek realiziranih kalkulativno ocenjenih prihodkov davkov od občanov. 7. člen Občine, ki se združujejo v posebno družbenopolitično skupnost, lahko sklenejo poseben dogovor v skladu s konkretnimi potrebami in možnostmi. V dogovoru lahko določijo različne odstotke rasti sredstev dogovorjene porabe za proračune posameznih občin, vendar skupna rast ne sme presegati globalno izračunane rasti splošne porabe občin, ki so združene v to posebno družbenopolitično skupnost. 8. člen Udeleženci dogovora soglašajo, da bo izvajanje in spremljanje tega dogovora zagotovila služba družbenega knjigovodstva. Republiški sekretariat za finance posreduje službi družbenega knjigovodstva osnovo o višini omejenih prihodkov splošne porabe po 5. in 6. členu tega dogovora. Če služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da prilivi prihodkov splošne porabe na žiro računu proračuna posamezne občine, razen prihodkov od davkov občanov, presegajo dogovorjeno raven, obvesti o tem Republiški sekretariat za finance in izvršni svet skupščine občine, ki bo dal nalog za prenos teh sredstev na posebno partijo proračuna občine. Pri občinah, ki so med letom prenesle sredstva iz tekočega priliva prihodkov na posebno partijo proračuna in uporabile sredstva po 10. členu tega dogovora, služba družbenega knjigovodstva ne izloči sredstev, dokler se prihodki nad dogovorjenim limitom splošne porabe ne poračunajo z že izločenimi sredstvi. Izvršni svet skupščine posamezne občine predloži službi družbenega knjigovodstva podatke o višini sredstev, izločenih iz tekočega priliva prihodkov na posebno partijo proračuna občine ob prvem izračunu. Vsa nadaljnja vplačila izvirnih proračunskih prihodkov, ki presegajo dogovorjeno raven, bo služba družbenega knjigovodstva izločila na posebno partijo proračuna občine. 9. člen Če so se občine, ki se združujejo v posebno družbenopolitično skupnost, dogovorile za skupno omejevanje splošne porabe po 7. členu rega dogovora na podlagi skupne bilance sredstev za splošno porabo, potem se sredstva, ki presegajo dogovorjeno raven po tem dogovoru, izločijo na posebno partijo proračuna le pri posebni družbenopolitični skupnosti. ' 10. člen Občine se zavezujejo, da bodo sredstva na posebni partiji proračuna občine uporabile za obnovo in modernizacijo oddajniškega in prenosnega sistema RTV in za modernizacijo občinskih uprav. Prilive prihodkov upravnih organov, ki jih uprave za družbene prihodke dosežejo z odmere 'n pobiranjem prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, bodo občine v pretežni meri usmerjale za modernizacijo in učinkovitost teh uprav. 11. člen Udeleženci dogovora se dogovorijo, da bo izvajanje tega dogovora spremljala in analizirala Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe v občinah. Tajniške posle za Komisijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije bo opravljal Republiški .sekretariat za finance. 12. člen Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe v občinah obvesti o morebitnih kršitvah oziroma neizpolnjevanju obveznosti iz tega dogovora skupščino občine, ki obravnava te kršitve oziroma neizpolnjene obveznosti in ustrezno ukrepa. 13. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. 14. člen Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 28. februarja 1986. Udeleženci: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet skupščine skupnosti obalnih občin, Služba družbenega knjigovodstva v SRS, izvršni sveti skupščin občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje. Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško. Lenart. Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center. Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Mozirje. Metlika. Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna. Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec. Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Šmarje, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje, Žalec. 510. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in sa- moupravmb interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86) I. V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd: — v stolpcu 9 stopnja 1,21 nadomesti s stopnjo 1,23 — v stolpcu 11 stopnja 5,32 nadomesti s stopnjo 5.08 — v stolpcu 13 stopnja 0,29 nadomesti s stopnjo 0,34 — v stolpcu 14 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo 0,24 — v stolpcu 15 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo I, 05 — v stolpcu 16 stopnja 0,59 nadomesti s stopnjo 0,61 — v stolpcu 18 stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo II, 94 — v stolpcu 19 stopnja 16,25 nadomesti s stopnjo 16,27 — v stolpcu 20 stopnja 10,96 nadomesti s stopnjo 10,59. 2. Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik: — v stolpcu 13 stopnja 0,41 nadomesti s stopnjo 0,49 — v stolpcu 18 stopnja 12,38 nadomesti s stopnjo 12,46 — v stolpcu 20 stopnja 11,03 nadomesti s stopnjo 11,11. 3. Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje: — v stolpcu 9 stopnja 1,73 nadomesti s stopnjo 1,90 — v stolpcu 10 stopnja 1,20 nadomesti s stopnjo I, 32 — v stolpcu 11 stopnja 4,49 nadomesti s stopnjo 4,86 k — v stolpcu 13 stopnja 0,34 nadomesti s stopnjo 0,39 — v stolpcu 15 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 0,84 — v stolpcu 16 stopnja 1,36 nadomesti s stopnjo 0,63 — v stolpcu 18 stopnja 11,19 nadomesti s stopnjo II, 87 — v stolpcu 19 stopnja 16,76 nadomesti s stopnjo 16,15 — v stolpcu 20 stopnja 9,84 nadomesti s stopnjo 10,52. 4. Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota: — v stolpcu 10 stopnja 0,91 nadomesti s stopnjo 1.09 — v stolpcu 11 stopnja '5,62 nadomesti s stopnjo 5,68 — v stolpcu 13 stopnja 0,42 nadomesti s stopnjo 0,45 — v stolpcu 15 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo — v Stolpcu 16 stopnja 0,63 nadomesti s stopnjo 0,40 — v stolpcu 18 stopnja 12,25 nadomesti s stopnjo 12,36 — v stolpcu 19 stopnja 15,74 nadomesti s stopnjo 15.69 — v stolpcu 20 stopnja 10,90 nadomesti s stopnjo 11,01. 5. Pri zaporedni številki 46 občina Sežana: — v stolpcu 9 stopnja 1,16 nadomesti s stopnjo 1,61 — v stolpcu 18 stopnja 12,39 nadomesti s stopnjo 12,84 — v stolpcu 20 stopnja 11,04 nadomesti s stopnjo 11,49 6. Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica: — v stolpcu 14 stopnja 0,64 nadomesti s stopnjo , 0,27 — v stolpcu 18 stopnja 13,18 nadomesti s stopnjo 12,81 — v stolpcu 20 stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo 11,46 7. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: — v stolpcu 13 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo 0,50 — v stolpcu 18 stopnja 11,60 nadomesti s stopnjo 11,78 — v stolpcu 20 stopnja 10,25 nadomesti s stopnjo 10,43 8. Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin: — v stolpcu 6 stopnja 0,15 nadomesti s stopnjo 0,21 — v stolpcu 7 stopnja 0,80 nadomesti s stopnjo 0,91 — v stolpcu 9 stopnja 1,33 nadomesti s stopnjo 1,50 — v stolpcu 10 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo 0,73 — v stolpcu 11 stopnja 5,92 nadomesti s stopnjo 6,71 — v stolpcu 13 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo 0,79 — v stolpcu 14 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo 0,51 — v stolpcu 15 stopnja 1,28 nadomesti s stopnjo 1,32 — v stolpcu 16 stopnja 0,48 nadomesti s stopnjo 0,47 — v stolpcu 18 stopnja 13,23 nadomesti s stopnjo 14.70 — v stolpcu 19 stopnja 15,78 nadomesti s stopnjo 15,40 — v stolpcu 20 stopnja 11,88 nadomesti s stopnjo 13,35 9. Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje: — v stolpcu 6 stopnja 0,15 nadomesti s stopnjo 0,10 — v stolpcu 7 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo Žt. 9 — 14. III. 1986 — v stolpcu 9 stopnja 1,31 — v stolpcu 10 stopnja 0,86 — v stolpcu 11 stopnja 5,27 — v stolpcu 13 stopnja 0,55 — v stolpcu 14 stopnja 0,32 — v stolpcu 15 stopnja 0,72 — v stolpcu 16 stopnja 0,58 — v stolpcu 18 stopnja 1,23 nadomesti 0,59 nadomesti 5,19 nadomesti 0,53 nadomesti 0,29 nadomesti 0,66 nadomesti I, 28 nadomesti II, 30 nadomesti URADNI LIST SRS Stran 729 stopnjo 2. Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin: — v stolpcu 5 stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo stopnjo 0,10 — v stolpcu 6 stopnja 0,88 nadomesti s stopnjo stopnjo 0,93. stopnjo 3. Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje: — v stolpcu 5 stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo stopnjo 0,07 — v stolpcu 6 stopnja 0,88 nadomesti s stopnjo stopnjo 0,90. stopnjo IV. Sprememba pregleda stopenj davkov in pri- spevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v stopnjo Uradnem listu SRS. 11,62 — v stolpcu 19 stopnja 16,07 nadomesti s stopnjo 15,64 — v stolpcu 20 stopnja 9,95 nadomesti s stopnjo 10,27. II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka-« se: St. 420-13/84 Ljubljana, dne 7. marca 1986. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 1. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd: — v stolpcu 3 stopnja 9,53 nadomesti s stopnjo 10,58 — v stolpcu 6 stopnja 12,50 nadomesti s stopnjo 13,55 2. Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje: — v stolpcu 3 stopnja 10,00 nadomesti s stopnjo 11,53 — v stolpcu 4 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo 0,25 —*• v stolpcu 6 stopnja 12,90 nadomesti s stopnjo 14,48 3. Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota: — v stolpcu 3 stopnja 11,25 nadomesti s stopnjo 11,85 — v stolpcu 6 stopnja 14,25 nadomesti s stopnjo 14,85. 4: Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin: — v stolpcu 3 stopnja 12,60 nadomesti s stopnjo 13,77 — v stolpcu 6 stopnja 15,51 nadomesti s stopnjo 16,68. 5. Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje: — v stolpcu 3 stopnja 11,33 nadomesti s stopnjo 12.67 — v stolpcu 4 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo 0,31 — v stolpcu 6 stopnja 14,36 nadomesti s stopnjo 15.68 III. V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka po osnovi dohodka« se: I. Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje: — v stolpcu 5 stopnja 0,023 nadomesti s stopnjo 0,03 — v stolpcu 6 stopnja 0,853 nadomesti s stopnjo 0,86. 511,. Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona* o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82, 77/82 in 75/82), 26. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83), 2. člena družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin (Uradni list SRS, št. 24/85), 113. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83), je odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja po pooblastilu skupščine skupnosti na seji dne 3. marca 1986 sprejel SKLEP o uskladitvi pokojnin med letom I V skladu s prvim odstavkom 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 26. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 2. členom družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin in 113. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se od 1. januarja 1986 dalje uskladijo starostne, invalidske in družinske pokojnine tako, da se povečajo za 15 “Z*. II Uskladijo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1986 ter pokojnin, pri katerih so se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirale na leto 1985, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za Izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine. IH Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in naj višji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86), ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v skladu z drugim odstavkom 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od polovice zneska najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in naj višji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86) ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. IV Z odstotkom povečanja pokojnin, določenim v I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 3. členu statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, od najvišje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/88), pri katerih se za Izračun dejanske pokojninske osnove niso upoštevali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1986 oziroma se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove niso valorizirale na leto 1985, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine. Uskladitev pokojnin po prvem odstavku te točke bo izvedena s 1. aprilom 1986, če bo do tedaj potrjen statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta. V Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se uskladijo v skladu s 102. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. VI Pokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki so se upokojili kot zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena ter prvega odstavka 153. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znašajo od 1. januarja 1986 najmanj 39 677,43 din,' torej toliko, kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Znesek pokojnine, določen v prvem odstavku te točke, pripada od 1. januarja 1986 v skladu s tretjim odstavkom 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uživalcem pravic, uveljavljenih do 31. decembra 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) — borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in njihovim družinskim članom. VII Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sldepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od osnove, določene ob upoštevanju najnižjp pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 7/86), povečani za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sklepa. Na način iz prvega odstavka te točke se uskladijo tudi pokojnine z varstvenim dodatkom, odmerjene po 29. členu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86). Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja iz leta 1986 oziroma so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirani na leto 1985, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine, se ne uskladijo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri. Osnovo za odmero varstvenega dodatka se določi ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 7/86), povečani za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sklepa. VIII Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. < IX Uskladijo se zneski pokojnin, ki so upokojencem pripadali za mesec januar 1986 po izvedeni dokončni uskladitvi pokojnin na podlagi gibanj nominalnih osebnih dohodkov v letu 1985 oziroma sklepu o uskladitvi pokojnin upokojencev, pri katerih je bilo zadnje leto dela leto 1985 (Uradni list SRS, št. 7/86). Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa se obračuna z izplačilom pokojnin za mesec april 1986. X Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva po dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1987. XI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 3. marca 1986. Odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Janko Brunet 1. r. 512. Na podlagi prvega odstavka 127. člena v zvezi s prvim odstavkom 131. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) in 15. členom statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slo- veni ji, je odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji po pooblastilu skupščine skupnosti dne 3. marca 1986 sprejel SKLEP o višini dodatka za pomoč in postrežbo I Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zavarovancem in upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in upokojenci), tretjega - (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70 %>) in petega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 125. člena statuta, znaša od 1. januarja 1986 dalje 26.450 din na mesec. TI Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1986 dalje 13.225 din na mesec. III S tem sklepom se nadomesti sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo (Uradni list SRS, št. 7/86). Razlika med višino dodatka za pomoč in postrežbo določenega v I. točki tega sklepa in dodatkom za pomoč in postrežbo, določenim v sklepu o višini dodatka za pomoč in postrežbo (Uradni list SRS, št. 7/86) bo obračunana pri izplačilu tega denarnega nadomestila za mesec april 1986. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 1 St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 3. marca 1986. Odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Janko Brunet 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 513. Na podlagi 3. odstavka 108. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82 in 40/84) in 73., 119. ter 121 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2'78, 35/81 in 2;82) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, po predhodnem mnenju Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje in Skupščine občine Vrhnika dne 25. 2. 1986 na 190. seji sprejel SKLEP o določitvi stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnost; cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v Izpitnem centru Ljubljana l Stroški vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov v varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v Izpitnem centru Ljubljana znašajo: 1. Za izpit iz teoretičnega dela — pred- din pisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij in traktorjev 400 2. Preizkus znanja predpisov o- varnosti cestnega prometa za voznike delovnih strojev, . motokultivatorjev in koles z motorjem 250 • 3. Za izpit iž vožnje motornih vozil in traktorjev za kategorijo A 700 kategorijo B 1.300 kategorijo C 1.300 kategorijo D 2.600 kategorijo E 1.300 traktor 700 Navedeni stroški veljajo tudi za preverjanje po- znavanja prometnih pravil, prometnih znakov in potrebne spretnosti pri vožnji motornega vozila n98. '-lena zakona o temeljih varnost: cestnega prometa. Uradni list SFRJ, št. 63/80 in 53/85). II Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja .znanja v Izpitnem centru Ljubljana in izven njegovega sedeža (Uradni list SRS, št. 29'84). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 143/1-86 Ljubljana, dne 25. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r. 514. Na podlagi 3., 24. in 27. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS. št. 8''82) in na podlagi zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. g/SS) je delavski svet Komunalno podjetje -Ljubljana-, TOZD Živilski trgi — Ljubljana ob soodločanju delegatov uporabnikov na seji dne 6. marca 1986 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o cenah oziroma uporabninah na ljubljanskih živilskih trgih l.člen V sklepu o cenah oziroma uporabninah na ljubljanskih živilskih trgih (Uradni list SRS. št. 37'85) se spremeni 1. točka tako, da se glasi: Na ljubljanskih živilskih trgih, ki so v upravljanju TOZD Živilski trgi, veljajo naslednje cene oziroma uporabnine: E o H S o o 11 ti o o Is? Ip o " M ai 3 « Ig1-E = 1 3S Prosti trg — za enkratno založenost — vrtnine in sadje m2/dan 27 3 30 — kislo zelje, repa m2/'dan 77 3 80 — ozimnica (upor. prod., prost. 24 ur) m^/dan 47 3 50 — semena in zdravilna zelišča m2/dan 27 3 30 — žito, mlevski izdelki, med m2/dan 27 3 30 — rože, šopki, rezano cvetje m2/dan 32 3 35 — sadike, lončnice m2/dan 52 3 55 — gozdni sadeži m2; dan 77 3 80 — novoletne jelke m2/dan 57 3 60 — domača obrt m2/dan 46 4 50 — prodaja knjig in papir, galanterije m2/dan 56 4 60 — hladilne vitrine m2; dan 67 3 70 Rezervacije — klop I. kategor. t m. pr./m 630 70 700 — klop II. kategor. t. m. pr./m 430 70 500 — klop III. kateg. — v vrsti t m. pr./m 240 60 300 % n > O h 0) O ul ul ass s”" ai 3 ca i—i c n Bolšji trg — otroci m2/dan 50 50 — ostali :n m2/dan 100 — 100 — do 500 kg 1.100 — 1.100 — od 501 do 1000 kg 2.200 — 2.200 — od 1001 do 1500 kg 3.000 — 3.000 — od 1501 do 2000 kg 4.000 — 4.000 — od 2001 do 2500 kg 5.500 — 5.500 — od 2501 do 3000 kg 6.500 — 6.500 — od 3001 do 3500 kg 8.000 — 8.000 — od 3501 do 4000 kg 9.000 — 9.000 — od 4001 do 5000 kg 10.000 — 10.000 — od 5001 do 6000 kg 13.000 — 13.000 — od 6001 dalje vsakih 1000 kg 1.500 — 1.500 2. člen Za občasne prodaje brez stalne rezervacije ve- Ijajo 100 % višje cene od veljavnih. 3. člen Za občasno organizirane prodaje je cena rezervacije 50 "/o letne rezervacije. 4. člen Za odvijanje prostega trga na pokritih površinah veljajo 40 "/e višje cene od veljavnih. 5. člen Cene za uporabo tržnih površin za prodajo v času, ko specifične tržne razmere pogojujejo intenzivnejša vzdrževalna dela in delo v podaljšanem delovnem času, se na osnovo povečujejo: Najemnina pokrita tržnica Center — ostala dejavnost m2/mes 347 33 380 — gostinska dejavnost m2/mes 467 33 500 tržnica Šiška — ostala dejavnost m2/mes 267 33 300 — gostinska dejavnost m2/mes 347 33 380 tržnica Bežigrad — ostala dejavnost m2/mes 347 33 380 — gostinska dejavnost m2/mes 467 33 500 tržnica Moste — pritličje — ostala dejavnost m2.'mes 467 33 500 — gostinska dejavnost m2/mes 517 33 550 klet, I. nadstropje — ostala dejavnost m2/mes 367 33 400 — gostinska dejavnost m2/mes 517 33 550 a) rož in šopkov v času od 5. marca do 8. marca za 100 %> b) rož in šopkov ter svečarskih izdelkov od 25. oktobra do 2. novembra za 100 0/o c) novoletnih jelk, novoletnih okraskov in svečarskih izdelkov od 20. decembra do 1. januarja za 100 %> 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 6. marca 1986. Predsednik delavskega sveta TOZD Živilski trgi Jože Simonič 1. r. KOČEVJE 515. Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, ŽŽ/Sl in 36/85) je Skupščina občine Kočevje • na seji zbora združenega dela dne 4. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pošiljanju delegatov v zbore Skupščine občine Kočevje 1. člen 5. Sen odloka o pošiljanju delegatov v zbore občinske skupščine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/78, Uradni list SRS, št. 7/82 in 23/83) se spremeni tako, da glasi: Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju meril iz 4. člena odloka o pošiljanju delegatov v zbore občinske skupščine Kočevje določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednje število delegatov: 1. Itas Kočevje: delegacija delegira 4 delegate 2. Kemična tovarna Melamin Kočevje — DS Skupnih služb, TOZD Melapan in TOZD Storitve: konferenca delegacij delegira 2 delegata 3. Slovenijales LIK Kočevje — DS Skupnih služb, TOZD Tovarna šolskega pohištva, TOZD Tovarna masivnega pohištva, TOZD Žaga, TOZD Blagovni promet, TOZD VIO, TOZD Smuči Podpreska: konferenca delegacij delegira 4 delegate 4. Inkop Kočevje: delegacija delegira 1 delegata 5. Tekstilana Kočevje: delegacija delegira 3 delegate 6. Trikon Kočevje — DS Skupnih služb, TOZD Pletenine in TOZD Konfekcija: konferenca delegacij delegira 2 delegata 7. SOZD GK Kočevje — DS Skupnih služb TOZD Mesarija, TOZD Prašičereja, TOZD Govedoreja, DO Gramiz in DS skupnih služb DO KG: konferenca delegacij delegira 2 delegata 8. Gozdno gospodarstvo GG Kočevje — DS Skupnih služb, TOZD TGV, TOZD Rog, TOZD Pugled. TOZD Medved, TOZD Draga: konferenca delegacij delegira 3 delegate 9. Posestvo Snežnik Kočevska Reka: delegacija delegira 2 delegata 10. AVTO Kočevje: delegacija delegira 2 delegata 11. ZIDAR Kočevje — DS Skupnih služb, TOZD Gradbeni sektor in TOZD Strojni obrati: konferenca delegacij delegira 2 delegata 12. OPREMA Kočevje, DS Skupnih služb, TOZD Sintep, TOZD Mizarstvo, TOZD Usluga: konferenca delegacij delegira 1 delegata 13. Zdravstveni dom Kočevje - Ribnica — DS Skupnih služb, TOZD ZD Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata. 14. OŠ Zbora odposlancev Kočevje, OŠ Vas-Fara, OŠ Ljubo Šercer, VVO Kočevje, Glasbena šola Kočevje, DU »Jože Šeško« Kočevje, Kulturni center Kočevje, VIGŠO Kočevje in Dom »Dušan Remih« Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata. 15. NAMA Kočevje, TRGOPROMET Kočevje, LJUBLJANSKA BANKA Kočevje: konferenca delegacij delegira 3 delegate. 16. TOZD Elektro Kočevje. TOZD PTT Kočevje, TOZD Telekomunikacije — enota Kočevje, TOZD Varnost Kočevje, Kočevski tisk Kočevje, Kovinar Kočevje: konferenca delegacij delegira 3 delegate. 17. TOZD INTEGRAL. Računovodski bmo, Hydro-vod, Komunala, Cestno £>odjetje, Železniška postaja, TOZD Vezenina, Ljubljanske mlekarne, Pekarna Zlito, Žito TOZD Maloprodaja, DO MORC, DO Veterinarska postaja, DO Lekarna Kočevje, Trgovina Varteks, Trgovina Standard, Trgovina Planika, Trgovina Borovo, Trgovina Jelka Struge, Trgovina DZS Kočevje, Trgovina Jugoplastika, Poslovalnica Koteks tobus Kočevje, Petrol Kočevje, Tobačna tovarna DE Kočevje, Dinos, Servis Gorenje, Optika, Zavarovalna skupnost Triglav, Zavod SRS za rezerve, Projektivni atelje, Prodajalna Dela in loterije: konferenca delegacij delegira 1 delegata. 18. Skupna delegacija državnih organov: Upravni organi SO, Temeljno sodišče, Občinski sodnik za prekrške, Skupne službe SIS družbenih dejavnosti, Kmetijska zemljiška skupnost DS, SIS za zaposlovanje, Samoupravna stanovanjska skupnost, SIS za KCD, Delovna skupnost DPO občine Kočevje, ZŠAM Kočevje, AMD Kočevje, Občinski odbor RK Kočevje, Občinska gasilska zveza, Društvo upokojencev, SDK Kočevje, Postaja milice Kočevje, TC Jasnica, Telesno-kulturna skupnost, OšTO. Odvetniška pisarna Poljanšek: skupna delegacija delegira 1 delegata. 19. Kmetje kooperanti in delavci TOK: združena delegacija delegira enega delegata. 20. Obrtniki zasebniki: delegacija delegira I delegata. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 013-4/78-1/2 Kočevje, 4 marca 1986 Predsednik Skupščine občine i Kočevje Jože Novak 1. r. LAŠKO 516. Skupščina občine Laško je na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS. št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1986 sprejela ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 9/70 in Uradni list SRS, št. 10/81, 10/82, 8/83, 7/84 in 10/85) se tarifna številka 4 spremeni in glasi: Tarifna številka 4 Za začasno prebivanje na območju občine Laško se plača turistična taksa za vsako osebo dnevno: — za domače goste 60 din — za tuje goste 100 din Pripomba: 1. Za začasno prebivanje na območju občine se šteje neprekinjeno bivanje ao 30 dni. 2. Taksni zavezanci so osebe, ki začasno prebi- / vajo ali se zdravijo na območju občine ter v tem času prenočujejo v gostinskih podjetjih, zasebnih gostiščih, zdravihščih, zdravstvenih zavodih, domovih družbenih organizacij, dijaških domovih ter internatih, zasebnih turističnih sobah, pri zasebnikih in v kam-pingih. Takso po tej tarifni številki obračunava in pobere gostinska, turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišče. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu vplačati na ustrezni račun pri Upravi za družbene prihodke občine Laško. Taksna obveznost obstoja tudi v primerih, ko je prenočišče oddano brez odmere. 3. Turistične takse so oproščeni: — otroci in mladina na organiziranem skupinskem letovanju v taborih, domovih, letoviščih in okrevališčih in otroci do dopolnjenega 7. leta starosti, — udeleženci izletov, ki jih organizirajo vzgojno izobraževalne organizacije, — pripadniki oboroženih sil SFRJ, kadar službeno prebivajo v določenem kraju, — invalidi in njihovi spremljevalci, — člani Zveze slepih in Zveze gluhih ter njihovi spremljevalci, — osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali stavbah in njihovi družinski člani, — osebe, ki preživljajo počitnice pri članih ožje družine, bratih in sestrah, — osebe, ki med delovno akcijo začasno prebivajo na območju občine kot člani delovnih brigad. 4. Otroci od dopolnjenega 7. do 15. leta starosti plačajo polovico predpisane takse. 5. Osebe, ki uživajo kakršnokoli oprostitev ali olajšavo pri plačilu takse iz tar. št., morajo to dokazati z ustrezno listino. 6. Pobiranje in odvajanje turistične takse nadzoruje uprava za družbene prihodke. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. St. 423-1/86 Laško, dne 22. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 517. Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1986 sprejela ODLOK o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih aktov z družbenim pianom občine Laško za obdobje 1986—1990 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Laško ugotavlja, kateri deli zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju z družbenih planom občine Laško za obdobje 1986—1990 (v nadaljevanju: družbeni plan) in se zato ne morejo izvajati. 2. člen Z družbenim planom so delno usklajeni: 1. urbanistični red za naselje Brezno-Belovo (Uradni list SRS, št 26/78 in 29/81) 2. urbanistični redi za krajevne skupnosti Breze, Jurklošter in Vrh nad Laškim (Uradni list SRS, št. 1/80 in 37/82) 3. zazidalni načrt za stanovanjsko izgradnjo v Rimskih Toplicah (Uradni vestnik občine Laško, št 5/71) 4. zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Debro (Uradni vestnik občine Laško, št 6/75, Uradni list SRS, št. 6/82) 5. zazidalni načrt stanovanjske gradnje z oskrbovalnim centrom Debro (Uradni list SRS, št 10/82) 3. člen Urbanistični redi in zazidalni načrti, navedeni v 2. členu tega odloka, se lahko izvajajo na območju in v obsegu, kot je opredeljeno v grafičnih podlagah, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Zazidalni načrti, ki niso navedeni v tem odloku, so usklajeni z družbenim planom in se lahko izvajajo na način in v obsegu, kot so bili sprejeti. 5. člen Odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 350-1/36 Laško, dne 22. februarja 1936. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 518. Na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1986 sprejela ODLOK o razveljavitvi odlokov o urbanističnem programu in urbanističnih načrtih na območju občine Laško 1. Člen Razveljavijo se: 1. odlok o urbanističnem programu občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 1/71, V72) 2. odlok o urbanističnem načrtu Laško (Uradni list SRS, št. 33/79) 3. odlok o urbanističnem načrtu za mesto Radeče (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75). 2. člen Odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 350-2/86 Laško, dne 22. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 519. Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 2V82) je Skupščina občine Laško na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1986 sprejela ODLOK o obveznem odstranjevanju smeti in odpadkov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se za območje občine Laško predpisuje obvezno odlaganje in odstranjevanje smeti in odpadkov iz stanovanjskih in poslovnih prostorov, ob pogojih, ki jih predpisuje ta odlok, vse z namenom, da se okolje zavaruje pred onesnaževanjem in da se uporabnikom teh storitev omogoči organizirano odstranjevanje le-teh. 2. člen Pri izvajanju tega odloka so uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in izvajalci komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti, če v kraju ni komunalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) dolžni zaščititi naravno okolje pred onesnaževanjem in pred nevarnimi odpadki ter skrbeti za čimbolj koristno izrabo odpadkov, ki so primerni za nadaljno uporabo ali predelavo. V ta namen so izvajalci dolžni, da skrbijo za izpopolnjevanje organizacije in tehnike zbiranja in odstranjevanja smeti in odpadkov. 3. člen V naseljih Laško, Rečica do šole, Marija gradeč, Lahomno do trgovine v Tevčah, Lahomšek del, Strmca del, Rimske Toplice, Sedraž, Trnovo del. Globoko, Zidani most. Obrežje, Radeče, Vrhovo, Hotemež. Njivice, Jagnjenica, Stari dvor, Zebnik del, Jurklošter, je obvezno zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov iz stanovanj, industrijskih objektov, javnih zgradb, zdravstvenih in veterinarskih ustanov, gostinskih objektov in drugih virov na odlagališča (v nadaljnjem besedilu: odlagališča) na način, ki ga določa ta odlok. Za naselje, za katero je v prejšnjem odstavku določeno, da je odvoz smeti obvezen samo za del naselja, krajevna skupnost s sklepom konkretno določi, za kateri del naselja je odvoz smeti in odpadkov obvezen in mora tak sklep tud: ibjaviti na krajevno običajen način. 4. člen Krajevne skupnosti lahko vključujejo v obvezen odvoz smeti in odpadkov tudi druga naselja, če sma- trajo, da je vključitev v interesu varstva naravnega okolja. Sklep o tem mora krajevna skupnost objaviti na krajevno običajen način. Vsa določila tega odloka veljajo tudi za naknadno vključena naselja oziroma dele naselij. 5. člen Smeti in odpadki, se glede na način odlaganja ter po nastanku in vrsti, delijo na hišne smeti ter ostale smeti in odpadke. Za hišne smeti se zlasti štejejo smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov, gospodarskih in drugjh organizacij, ki jih je možno odlagati v tipizirane posode za smeti hli PVC vrečke (v nadaljnjem besedilu: posode za smeti in odpadke) in sicer: a) smeti in odstanki jedi iz individualnih gospodinjstev, konzerve, porcelan, steklo, plastični predmeti, tekstilni odpadki ipd; b) odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov; c) odpadne snovi v manjših kosih in količinah iz delovnih in drugih organizacij; d) pepel iz štedilnikov in peči centralnih kurjav pri individualnih gospodinjstvih. Zaradi racionalizacije odvoza hišnih smeti se lahko uporablja za odlaganje le-teh tudi kontejnerje. Za ostale odpadke in smeti se štejejo odpadki, ki se ne morejo in ne smejo odlagati v posode za smeti in odpadke, ampak v posebne posode ali kontejnerje in sicer: ' a) odpadni gradbeni material, odpadki iz dvorišč, ostanki premoga ipd.; b) tekoči odpadki (olja, maziva, vsebina greznic — fekalije); c) odpadki iz obrtne ii> industrijske predelave ter izločene embalaže; d) organski odpadki, embalšža in drugi odpadki gostinskih obratov, trgovsk;b poslovalnic, obratov družbene prehrane in drugih živilskih obratov; e) ogorki iz štedilnikov in peči, centralne kurjave in skupnih kotlarn; f) ohišja in ogrodja vseh vrst motornih vozil; g) razne kovinske konstrukcije; h) dotrajana bela tehnika in deli centralnih kurjav. e 6. člen Ne štejejo se za smeti in odpadke: strupene in druge okolju nevarne snovi (kemikalije, zdravilai topila, snovi za zaščito rastlin, herbicidi, kisline, strupi, lugi itd.), naftni derivati, usedline ter živalski konfl-skati — odpadki. Snovi iz prvega odstavka tega člena je prepovedano odlagati v posode za smeti in odpadke, v posebne posode ali kontejnerje, ali. direktno na odlagališča in se morajo odlagati na posebna odlagališča. II. ZBIRANJE IN ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV 7. člen Upravljale!, stanovalci in lastniki zgradb in objektov v naseljih, ki so navedena v 3. členu tega odloka, morajo odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstev in drugih virov v posode za smeti in odpadke. 8. člen Prostori za postavitev tipiziranih posod za smeti in odpadke morajo biti praviloma urejeni v pritličju zgradbe ali v neposredni bližini zgradbe ter dostopni komunalnemu vozilu, ali s komunalno organizacijo sporazumno določeni. Lastnik družinske hiše ima lahko tipizirane posode za smeti na prostoru, ki ga sam določi, vendar jih mora v dnevih, ko se smeti odvažajo, postaviti na sporazumno določen prostor. Za nove zgradbe mora biti že v lokacijskem dovoljenju predviden poseben prostor za posode za smeti in odpadke. Pri načrtovanju tega prostora mora projektant upoštevati predpisan oziroma običajen način odvoza smeti. 9. člen Upravljale!, stanovalci in lastniki stavb morajo urediti prostor za tipizirane posode za smeti v zgradbi tako, da je primerno zračen, opremljen s tekočo vodo in talnim odtokom, da je možno čiščenje z vodnim curkom. Tla morajo biti gladka in odporna proti vodi. Prostor za postavitev tipiziranih posod za smeti in odpadke, ki je izven stavbe, mora biti tlakovan in obzidan s treh strani do višine 1,20 m, stene pa obdelane tako, da jih je moč mokro čistiti. Prostori za postavitev kontejnerjev morajo biti primemo urejeni. Tla morajo biti obdelana s takim materialom, ki se da uspešno čistiti. Uporabniki so dolžni, da poskrbijo za vzdrževanje in čiščenje prostora za smeti. Pri izpraznjevanju posod za smeti mora delovna organizacija, ki zbira in odvaža smeti, skrbeti, 6a se smeti ne raztresejo v okolico, če pa se to zgodi, mora le-ta okolico takoj očistiti. Če se uporabljajo za zbiranje smeti in odpadkov PVC vreče, morajo biti te za odvoz pripravljene tako, da so zavezane in v posebnih kovinskih ogrodjih postavljene na za to določeno mesto. Uporabniki oziroma hišni sveti so dolžni, da poskrbijo za čiščenje in vzdrževanje posod za smeti. 10. člen Tipizirane posode za smeti in odpadke so dolžni nabaviti lastniki oziroma upravljale! zgradb na svoje stroške in glede na količine odpadkov v takšnem številu, da je ob rednem odvozu smeti zagotovljena ustrezna prostornina posod. Zdravstvene in veterinarske ustanove morajo odpadke odlagati na način, ki ga določi sanitarni oziroma veterinarski inšpektor. Gostinski obrati in obrati družbene prehrane morajo ostanke hrane odlagati v posebne tesno zaprte posode. 12. člen V naseljih, kjer ni organiziranega odvoza smeti in odpadkov skladno s tem odlokom, je treba smeti in odpadke odlagati na priročna odlagališča. Priročno odlagališče naj bo v neposredni bližini zgradbe in urejeno tako, da ga je možno prazniti in vsebino odpeljati na javno odlagališče. 13. člen Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih in dragih javnih zgradbah, tržnicah, parkiri- ščih, parkih, športnih igriščih in drugih javnih površinah, morajo zavezanci iz 7. člena tega odloka namestiti koše za odpadke. Koše za odpadke, okolico Košev in funkcionalno površino zgoraj naštetih objektov mora lastnik redno čistiti in vzdrževati ter smeti vsak dan sproti odlagati v posode za smeti. 14. člen Večje kosovne odpadke iz 5. člena tega odloka je dovoljeno odlagati le na odlagališča organizacij za zbiranje uporabnih odpadkov. Organizacija za zbiranje uporabnih odpadkov mora najmanj enkrat letno organizirati zbiranje uporabnih odpadkov po krajevnih skupnostih, na zahtevo krajevne skupnosti pa tudi večkrat. Poleg teh zbiralnih akcij lahko organizacija iz prejšnjega odstavka v soglasju, s krajevno skupnostjo organizira tudi stalna odlagališča za zbiranje večjih kosovnih odpadkov v posameznih krajih. 15. člen Prepovedano je: 1. odlagati v posode za smeti in odpadke žerjavico, ogorke, organske odpadke, tekočine, mrhovine in snovi iz 6. člena tega odloka ter vse ostale smeti in odpadke, ki lahko povzročijo smrad in požar; 2. puščati posode za smeti in odpadke odprle; 3. odlagati smeti v posode za smeti in odpadke tako, da se pri tem onesnaži prostor okoli njih in jih prenapolniti tako, da se ne dajo zapreti: 4. odlagati smeti ali odpadke poleg posode ah izven prostorov, namenjenih za odlaganje smeti: 5. odstranjevati, odlagati ali odmetavati smeti in odpadke na javne prostore na bregove in v struge rek in potokov v naravno okolje ali na mesta, ki niso določena za odlaganje smeti. 16. člen Organizatorji večjih kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času, ko traja prireditev, opremljeni z ustreznimi posodami, praviloma odprtimi tipskimi zaboji za odlaganje odpadkov, po končani prireditvi pa poskrbeti, da se prireditveni prostor počisti in pospravi, odpadki pa odpeljejo na odlagališče. 17. člen Dispozicija odpadnih tekočin se sme vršiti le na način in pod pogoji, ki jih določajo posebni predpisi in drugi akti, izdani na podlagi teh predpisov ter ta odlok. Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz vsedalnikov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam. Okolica greznic in vsedalnikov mora biti po izpraznitvi očiščena in razkužena. Črpanje, prevoze in praznenje odpadnih tekočin sme opravljati pooblaščena delovna organizacija ali zasebnik, če razpolaga z ustrezno tehnično brezhibno opremo za te namene. Opremo za te prevoze ni dovoljeno čistiti v potokih in rekah. Nevarne odpadke (olja, galvanika ipd.) je obvezno odlagati na ustrezna, za to določena zbirališča oziroma odlagališča. Fekalije in vsedline se sme prečrpavati le v posebne zaprte posode (cisterne) ter odvažati in prazniti na mestih in krajih, določenih z dovoljenjem r"': stojnega organa. III. ODVOZ SMETI IN ODPADKOV 18. člen Odvoz hišnih smeti po tem odloku opravlja izvajalec ali drugi po pogodbi. Odvoz hišnih smeti se opravlja po naprej določenem razporedu ali na vpoklic. Razpored odvoza določi izvajalec in ga javno objavi na krajevno običajen način. Odvoz ostalih odpadkov in smeti (iz četrtega odstavka 5. člena) zagotovi izvajalec po posebnem dogovoru. Te odpadke je izvajalec dolžan odstraniti v roku 24 ur po prejetem naročilu. Kolikor lastnik odpadkov razpolaga z ustreznimi napravami, 'jih lahko sam odvaža, če se tako dogovori z izvajalcem oziroma z upravljalcem javnega oziroma vaškega odlagališča. 19. člen Izvajalec mora zagotoviti odvoz hišnih smeti in odpadkov najmanj dvakrat tedensko. Odvoz ostalih smeti in odpadkov ■ mora izvajalec zagotoviti po posebnem dogovoru z uporabnikom oziroma upravljalcem. 20. člen Izvajalec mora za odvoz smeti in odpadkov uporabljati specialna vozila, ki so namenjena samo za odvoz smeti in druga vozila, ki so preurejena za odvoz smeti in odpadkov. Vozilo mora biti urejeno tako, da je omogočeno higiensko nakladanje, odvažanje (vozilo mora biti pokrito) in praznjenje vozila (prekucnik). Posode za smeti mora izvajalec prazniti tako, da jih ne poškoduje in ne onesnaži prostora v njeni oko-lici ter jih po izpraznitvi postaviti na prejšnje mesto. IV. JAVNA ODLAGALIŠČA ZA SMETI 21. člen Lokacijo za javno odlagališče se določi skladno s prostorskimi ureditvenimi načrti. 22. člen Za manjše kraje, kjer ni organiziranega odvoza smeti in odpadkov, določi vaško odlagališče pristojni občinski upravni organ na predlog krajevne skupnosti in v soglasju s pristojnimi inšpektorji. 23. člen Javna odlagališča upravlja in vzdržuje komunalna organizacija v skladu s pogoji iz lokacijskega dovoljenja. Vaško odlagališče upravlja in vzdržuje krajevna skupnost v skladu z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa. Zbirna odlagališča odpadnih surovin upravlja in vzdržuje organizacija, ki je taka odlagališča organizirala. 24. člen Javno in vaško odlagališče mora biti v redu vzdrževano tako, da se lahko čim dlje uporablja in da vplivi odloženih odpadkov ostanejo v mejah odlagališča. Ko se odlagališče ali posamezne etape prenehajo uporabljati za odlaganje smeti in odpadkov, mora upravljalec poskrbeti za končno ureditev, humanizi-ranje in zatravitev površine. 25. člen Javno in vaško odlagališče mora biti ustrezno zavarovano, vidno označeno s JEirmo upravljalen odlagališča ter navedbo odpadnih snovi, ki se smejo odlagati na posamezno odlagališče m opozorilnimi znaki o prepovedi uporabe ognja, požiganja odpadnih snovi in prepovedi nepoklicanih oseb na odlagališču. V. OBLIKOVANJE CEN 26. člen Stroške za pobiranje in odvažanje hišnih smeti ter za vzdrževanje javnega in vaškega odlagališča so dolžni plačevati lastniki in uporabniki posod za smeti in odpadkov mesečno ali po dogovoru. Za ostale odpadke in smeti se zaračunavajo dejanski stroški ali po posebno sklenjeni pogodbi. Tisti, ki sami odvažajo ostale odpadke in smeti na javno oziroma vaško odlagališče, plačujejo samo stroške vzdrževanja le-teh. 27. člen Obveznost plačila stroškov za odvoz hišnih smeti in odpadkov nastane z dnem, ko izvajalec prične z odvozom na določenem območju. 28. člen Osnova za izračun prispevka za odvoz hišnih smeti je število družinskih članov ali kvadratni meter koristne površine, za poslovne prostore pa kvadratni meter koristne površine. V te površine se ne štejejo površine, na katerih nastajajo ostali odpadki in smeti (četrti odstavek 5. člena). 29. člen Merila in elemente za oblikovanje cen ter način plačevanja cen za opravljene storitve po tem odloku določajo uporabniki in izvajalci v komunalni skupnosti. 30. člen Upravljale! in lastniki zgradb so dolžni dati izvajalcem točne podatke o stanovanjskih in poslovnih površinah in jo tudi obveščati o vseh spremembah glede površin in drugih dejstev, ki vplivajo na višino plačevanja storitev odvoza smeti in odpadkov. VI. NADZORSTVO NAD IZVAJANJEM ODLOKA IN UKREPI 31. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarno-komunalna inšpekcija in občinska straža. 32. člen Ce pristojni inšpektor ali občinski stražar ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil pravilno uporabljen, ali sploh ni bil uporabljen, odredi z odločbo, da se ugotovljene pomen j ki ji vosti odpravijo. V odločbi je treba določiti rok, v katerem morajo biti ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene. VII. KAZENSKE DOLOČBE 33. člen Z denarno kaznijo najmanj 5.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba; 1. če odlaga smeti in odpadke izven prostorov namenjenih za odlaganje smeti (3. in 14. člen); 2. če odlaga smeti in odpadke iz 6. člena v nasprotju s 6. členom; 3. če ne odlaga smeti in odpadkov v posode za smeti in odpadke (7. člen); 4. če ne postavi posode za smeti in odpadke na za to določeno mesto (8. člen); 5. če redno ne vzdržuje in čisti posode za smeti in odpadke in okolico (9. člen); 6. če novo zgrajena stavba ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena; 7. če ne nabavi potrebno število tipiziranih posod za smeti in odpadke (10. člen); 8. če odlaga odpadke v nasprotju z 11. členom; 9. če ne namesti dovoljno število košev za odpadke in teh redno ne vzdržuje in čisti (13. člen); 10. če odlaga smeti in odpadke v nasprotju s 14. členom: 11. ne krši določbe 1., 2., 3., 4. in 5. točke 15. člena; 12. če ravna v nasprotju s 16. členom; 13. če prazni vsebino greznic na mestu, ki niso za to določena — če prevaža vsebino greznic z neprimernim vozilom in če ta vozila čisti v potokih in rekah, — če ne čisti in razkuži okolice greznic in vsedal-nikov po izpraznjevanju; 14. če ne opravlja odvozov smeti in odpadkov po razporedu (18. člen, 19. člen); 15. če opravlja odvoz smeti in odpadkov v nasprotju z 20. členom: 16. če ne skrbi ža redno vzdrževanje odlagališč in njihovo ureditev (24. ih 25. člen). Z denarno kaznijo najmanj 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori kakršnokoli dejanje iz prvega odstavka tega člena. 34. člen Z denarno kaznijo najmanj 2.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori prekršek od 1. do 16. točke 33, člena tega odloka ali prekršek iz 12. člena odloka, 35. člen Ž denatho kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek posameznik: 1. če odlaga v posode za smeti in odpadke žerjavico, ogorke, organske odpadke, tekočino, mrhovino itd.; 2. če odlaga smeti poleg posod za smeti in odpadke: 3. če onesnažuje ptostor pri odlaganju smeti in če odloži smeti tako, da se posode ne dajo zapreti: 4. če odlaga smeti in odpadke na javne prostore, na bregove in v struge rek In potokov ter v naravno okolje. Denarno kazen iz prejšnjega odstavka Izterja od tistih, ki jih zaloti pri prekrških: sanitarni in komunalni inšpektor ter občinski stražar. vili. Končne določbe 36. člen Merila za oblikovanje in obračunavanje cen iz 28. člena tega odloka rčorajd biti sprejeta v roku 3 rheščcev po sprejetju odloka Obstoječe prostore ža namestitev tipiziranih posod za smeti in odpadke — kant pri stanovanjskih zgradbah — blokih, je treba urediti v roku enega leta po sprejetju tega odloka (9. člen). Priročna odlagališča morajo upravljale! in lastniki zgradb urediti v roku 6 mesecev po sprejetju tega odloka (12. člen). 37. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha Veljati odlok o obveznem odlaganju smeti (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju smeti (Uradni list SRS, št. 6/76 in št, 20/78). 38. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-1/85 Laško, dne 22. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. LENART 520. Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb V družberiopolitlčhih skupnostih (Uradhi list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) sta zbor zdtužehega dela in zbor krajevnih skupnosti rta seji dne 27. februarja 1986 sprejela ODLOK o proračunu občine Lenart za leto 1986 .1. Člen S proračunom občine Lenart za leto 1986 (V na^ daijnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Lenart. 2. člen Proračun občine Letiart ža leto 1986 Obsega: — prihodke v znesku od tega: ;— ža razporeditev v posebnem delu — za razporeditev v tekočo proračun- sko rezervo 1— za razporeditev za oblikovanje sredstev občinskih blagovnih rezerv din 460.152 525 431,194.000 4,601.525 24,357 000 3 člen Od prihodkov po prvi aiinei prejšnjega člena se izloči 1 % prihodkov v sredstva rezerv občine Lenart. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) je pooblaščen, da ugotavlja Usklajenost Obsega proračunske porabe z dogovorom o izvajanju politike na področju Splošne porabe na ravni občin v SR Slovenije v letu 1986 ter 32. členom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1966. Ce bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz prve alinee 2. člena tega odloka sme izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnovesja začasno omejiti višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah. 5. člen Sredstva občinskega proračuna se zagotavljajo med letom po dvanajstinah oziroma enakomerno na vse nosilce oziroma uporabnike skladno z dotokom prihodkov, če ni z odlokom ali z drugim aktom Skupščine občine Lenart ali izvršnega sveta drugače določeno. Proračunskim uporabnikom, se zagotavljajo sredstva 'za osebne dohodke ter druge odhodke v višini smernic, opredeljenih v resoluciji o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana občine Lenart za obdobje 1986—1990. v letu 1986 in dovoljene rasti splošne porabe po merilih za dopolnjevane občine za leto 1986, ki bodo upoštevane v občinskem proračunu za leto 1986. 6. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1986 morajo organizirati izvrševanje 1 'V in nalog svojega delovnega področja skladno s p . amom dela Skupščine občine Lenart in njenih zborov za leto 1986 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna he smejo prevzeti na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom razporejena sredstva, če t.ake obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom skupščine občine Oziroma aktom izvršnega sveta, ki ga je potrdila skupščina občine. Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma Vodja organizacijske enote kot odred-bodajplec, vodja kniigovodstva pa je odgovoren za žakohito uporabo sredstev. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da je to možno in potrebno, razen sredstev razporejenih upravnim organom in strokovni službi občine in izvršnega sveta Skupščine občine Lenart iz sredstev razporejenih za delo družbenopolitičnih organizacij oziroma sredstev, ki so namensko opredeljena z odobrenimi merili splošne porabe v letu 1986. 8 člen Prihodki, ki jih upravni oraanj občine Lenart dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. Dotočilo 1. odstavka tega člena se ustrezno uporabi tudi za prihodke, ki jih $ svojo dejavnostjo dosežeta Temeljno sodišče Maribor — enota Lenart in Javho pravobranilstvo Maribor. 9 9 člen PPiKodki doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev so prihodek nosebneaa računa za zdravstveno varstvo živali občine Lenart. 10. člen Sredstva razporejena za iinanciranje pravosodnih organov, organa za kaznovanje prekrškov, medobčin-skih in drugih služb ter materialnih stroškov Postaje milice Lenart, se v letu 1986 zagotavljajo v skladu z dogovori in utemeljenimi programi dela, usklajenimi z rastjo sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb v SR Sloveniji v letu 1986. Sredstva, razporejena za Iinanciranje upravnih organov občine Lenart, osebne dohodke delavcev občinskega štaba za teritorialno obrambo, strokovne službe občine Lenart in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, se v letu 1986 zagotavljajo v sklhdu S 104." členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79 in 12-665-82), za: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim .zakopom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, — sredstva za osebne dohodke (funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika), — sredstva za materialne stroške, — sredstva za amortizacijo, *— sredstva za posebne namene. Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodlca delavcev delovne skupnosti, so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Če se med letom znatno sprerfieni delovno področje ali pristojnost, obseg in narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. . 11. člen Sredstva, razporejena za financiranje ljudske obrambe se nakazujejo na ustrezni račun občine Lenart — sredstva za Iinanciranje obrambnih priprav, uporabljajo pa se po sprejetem finančnem načrtu obrambnih priprav. 12. člen Sredstva, razporejena za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, se nakazujejo uporabnikom na njihove račune. 13. člen Sredstva razporejena za dejavnost krajevnih skupnosti se nakazujejo na račun krajevne skupnosti Lenart namensko za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Pristojni organ za opravljanje finančnih poslov je dolžan zagotovdi narpensko porabo sredstev Iz prvega odstavka tega člena in z njo obveščati pristojne organe krajevnih skupnosti. 14. Člen Ž9 druga sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena v posebnem delu proračuna je nosilec predstojnik upravnega organa, pristojnega za proračun, uporabljajo pa se neposredno iz računa organa družbenopolitične skupnosti oziroma se nakazujejo na te-, koči račun uporabnikov za namene, za katere so določena. 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proracansKe rezerv.e za pokrivanje premalo predvidenih odhodkov na posameznih postavkah' in za nepredvidene odhodke. Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezerv do 'Višine 2UU.OO0 din, za izdatke na-staie kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, kot so zlasti: poplave, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci ter izredne akcije teritorialne obrambe. Odloča pa tudi lahko o višjem znesku, če je to potrebno s lem, da uporabo tega zneska da v potrditev zborom skupščine občine na prvi prihodni seji. 16. člen Upravni organ pristojen za občinski proračun je dolžan določila odloka o proračunu dosledno upoštevati, istočasno pa lahko po potrebi nadzira usklaje- nost uporabe sredstev pri proračunskih porabnikih v skladu s sprejetim programom. 17. člen Pregled prihodkov proračuna za leto 1986 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1986, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 400-1/85-33 Lenart, dne 27. lebruarja 1986. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. Pregled prihodkov in razporeda prihodkov po proračunu občine Lenart za leto 1986 Grupa kontov Prihodki Skupaj din Grupa kontov 40 Sredstva za delo upravnih orga- 70 nov 163,628.640 41 Sredstva za posebne in druge na- 72 mene za delo upravnih organov 72,901.086 42 Sredstva za ljudsko obrambo in 73 družbeno samozaščito 8,827.500 44 Sredstva prenesena drugim DPS in SIS 90,283.662 74 45 Sredstva za družbene dejavnosti 24,682.583 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 50,192.685 75 47 Izločanje sredstev rezerv 4,601.525 77 48 Drugi odhodki 45,034.844 Odhodki Del dosežkov prihodkov iz preteklih let Prihodki od davkov od osebnih dohodkov Prinodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic Prihodki od davka na prihodek^ od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov Prihodki od taks Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS, prihodki iz naslova investicij v gospodarstvu in drugi prihodki Prihodki od drugih DPS Skupaj odhodki: 460,152.525 Skupaj prihodki: skupaj din 111,551.695 118,878.000 5,358.400 17,105.500 14,011.800 193,247.130 460,152.525 521. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35-1453/85) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1986 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin v občini Lenart 1. člen V občini Lenart se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin In po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kmetijskega zemljišča ter nezazida- nega stavbnega in drugega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega objekta in razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta, po naslednjih davčnih stopnjah: 1. za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti po stopnji 15°/o; 2. za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene od prometne vrednosti kvadratnega metra: Nad din •m* Do din m1 2 Znaša din davek + •/• 72 15 72 215 10,80 20 od presežka nad 72 din 215 358 39,40 25 od presežka nad 215 din 358 429 75.15 30 od presežka nad 358 din 429 500 96,45 36 od presežka nad 429 din 500 572 122,01 42 od presežka nad 500 din 572 644 152,25 48 od presežka nad 572 din 644 715 186.81 54 od presežka nad 644 din 715 225,15 60 od presežka nad 715 din 3. za gradbene objekte od prometne vrednosti po stopnji 25 »/o. na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m'- površine pa po naslednjih stopnjah: Nad din Do din Znaša davek m* m* din + o/, 1.430 15 1.430 4.290 214,50 20 od presežka nad 1.430 din 4.290 7 865 736,50 25 od presežka nad 4.290 din 7.865 12.155 1.680,25 30 od presežka nad 7.865 din 12.155 16.445 2.967,25 40 od presežka nad 12.155 din 16.445 4.683,25 50 od presežka nad 18.445 din 3 4 5 6 7 3. člen Ce lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se davek, odmerjen po stopnjah določenih v 2. členu tega odloka poveča za 30 "/o. 4. člen Davek na promet nepremičnin se ne odmeri, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic. Zavezancu se davek odmeri naknadno: — če občan v poslovnem prostoru v roku enega leta od nakupa ne začne opravljati take dejavnosti oziroma v roku dveh let, če kupi objekt v četrti fazi izgradnje; — če občan v poslovnem prostoru preneha opravljati tako dejavnost ali če odtuji poslovni prostor pred potekom petih let od nakupa. 5. člen Lestvica davčnih osnov iz 2. in 3. točke 2. člena tega odloka se valorizirajo z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 43-1880/82). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objava v Uradnem listu SRS. St. 421-3/82 Lenart, dne 27. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 522. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni Vst SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81, 23/82, 15/83, 71/84 in 39/85) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4/81, 13/82 in 1/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 24/77, 1'80, 15/81, 43/82, 7.83, 8/8.4 in 13/85) se v opombi tarifne številke 1 doda novi šesti odstavek, ki glasi: »Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm starih nad deset let. C as desetletne starosti se šteje od dneva prve registracije dalje.- 2. člen V tarifni številki 2 se v tretji alinei stopnja "15-nadomesti s »6-. 3. člen Za tarifno številko 5 se doda nov naslov in nova tarifna številka 5 a, ki glasi: "B 1 — PROIZVODNE STORITVE Tar. št. 5/a Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10°/o. Opombe: 1. Posebni občinski davek od plačil za proizvode in storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnopravnim osebam ter občanom. 2. Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega, materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev. 3. Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-6/72 Lenart, dne 27. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 523. Po 293. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), 19. člena zalcona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79 in 39-1603/85) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1986 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov, strokovne službe skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart 1. člen V odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov strokovne službe skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 1-54/83) se črtajo 7., 9. in 10. člen. 2. člen V 11. členu se za zadnjo alineo dodajo nove alinee: -— usmerjanje in usklajevanje dela na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudenje strokovne pomoči nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter pripravljanje vseh planskih dokumentov, — pripravljanje bilance splošne porabe, — skupaj s strokovnimi delavci strokovne službe SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti pripravila strokovne osnove za planska, analitska in programska dela za posamezna področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, — spremljanje in analiziranje tekočega gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja, ugotavljanje stanja in skladnosti gibanj v primerjavi s planskimi usmeritvami, — sodelovanje pri pripravi samoupravnih sporazumov temeljih planov SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti in spremljanje rezultatov sporazumevanja, — sodelovanje pri pripravi sporazumov in dogovorov, kadar nastopa kot udeleženec občina ter spremljanje rezultatov sporazumevanja in dogovarjanja, — spremljanje uresničevanja letnih prgramov dela SIS in usklajevanje skupne, splošne in druge porabe z usmeritvami letne resolucije, — spremljanje izvajanja obveznosti s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih družbenega plana OZD, SIS in krajevnih skupnosti, — predlaganja in izvedba ukrepov za zagotovitev načrtovanega razvoja, — skrb za organiziranje del in opravil za izdelavo prostorskega plana. 3. člen V 22. členu se črtajo besede: »kolegijski upravni organ vodi predsednik.« 4. člen V 23. členu se črta beseda: »predsednik«. 5. člen Peti odstavek 26. člena se črta. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 21. aprila 1986. St 021-10/81 Lenart, dne 27. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 524. Po 299. in 496. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) se na podlagi sklepov po 293. in 497. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/ 83)sprejetih na 42. seji zbora združenega dela, 40. seji zbora krajevnih skupnosti in 39. seji družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Lenart, ki so bile 27. februarja 1986 razglaša statutarni odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Lenart, ki glasi: Po 293. in 497. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) in po razpravi na občinski konferenci SZDL Lenart dne 21. februarja 1986 sprejme Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1986 STATUTARNI ODLOK o spremembah in dopolnitvah statuta občine Lenart 1. člen V statutu občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/ -81,13-801/82 in 1-53/83) se v drugem odstavku 26. člena črta beseda »komiteja«. 2. člen 429. a in 429. b člen se črtata. 3. člen 438. člen se spremeni in glasi: »Individualni upravni organi so: 1. sekretariat za družbenogospodarske zadeve 2. oddelek za notranje zadeve, v njegovem sestavu so krajevni uradi 3. oddelek za ljudsko obrambo 4. uprava za družbene prihodke.« 4. člen 438. a člen se črta. 5. člen 439. člen se spremeni in glasi: »Sekretariat za družbenogospodarske zadeve je pooblaščen za urejanje zadev na področju gospodarstva, socialnega in prostorskega planiranja, industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, prometa in zvez, trgovine in gostinstva, turizma, maleaa gospodarstva, komunale, stanovanjske in geodetske dejavnosti, urba- nizma, vodnega gospodarstva, premoženjsko pravnih zadev, varstva okolja, tržišča in cen, kreditno monetarnega sistema, splošne in skupne porabe, zavarovalstva, delovnih razmerij, varstva borcev in invalidov, zdravstva, socialnega varstva, vzgoje, izobraževanja, kulture, telesne kulture, splošnih upravnih zadev in upravnega nadzorstva.-« 6. Sen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. 8t. 811-1/63-241 Lenart, dne 27. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 525. Na podlagi 28. in 29. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 37-1512/ 85) ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 113. seji dne 28. februarja 1 sprejel ODBEDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Lenart 1. člen S to odredbo se določi višina pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja iz 17. in 21. člena in 1. in 2. odstavka 30., 32., 33. in 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76 in 67/80), 28., 2. točke 29. in 30. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37-1512/85) ter IV., V. in VI. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 43-1774/85). 2. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, preglede klavnih kopitarjev, parklar-jev, perutnine in kuncev, za veterinarsko-sanitarne preglede živalskih proizvodov in živalskih surovin v predelavi, za dovoljenje za promet z' mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se na območju občine Lenart plačujejo naslednje pristojbine: I. za veterirtarsko-sanitarni .pregled kamionskih in vagonskih pošiljk pri nakladanju, prekladanju in raz- kladanju: din — kamioni do 2 t 1.898 — kamioni ali vagoni do 10 t 2.535 — za vsako nadaljnjo tono pa še po 253 — za letalske pošiljke živih živali 6.318 Za kosovne pošiljke živih živali: din — za kopitarje, govedo in jelenjad (od komada) 728 — za žrebeta, teleta, prašiče in drobnico, pse, mačke in drugo živo divjad ter druge živali (od komada) 286 — za perutnino, golobe in druge ptice, kunce in druge male živali (za kamion a« vagon) i^ei — za vsako vozilo z enodnevnimi pi- ščanci in za kamionske in vagonske pošiljke čebel 1.898 — za pošiljke čebel — manjše za vsakih 10 panjev 728 — za pošiljke rib, žab, polžev itd. (od 1 tone) 1.027 — za kosovne pošiljke perutnine, okrasnih in drugih ptičev, kuncev in drugih malih živali (po komadu oziroma kilogramu) 221 II. Za pošiljke živalskih proizvodov, surovin živalskega izvora, krmil in živalskih odpadkov: din — za kamion do 2 t 1.261 — za kamion ali vagon do 10 t 2.535 — za vsako nadaljnjo tono 253 — za letalsko pošiljko 3.640 — za mleko (po litru ali kilogramu) 0,23 — za kosovne pošiljke živalskih proizvodov, surovin živalskega izvora, krmil in živalskih odpadkov 728 — za mast, zaseko, maslo, sire, med, vosek, jajca In drugo (po kilogramu ali komadu) v 6,50 — za mleko (po litru ali kg) 1,30 III. Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk kopitarjev in parklarjev, ki se vodijo izven območja občine: — po živali 624 IV. Veterinarsko-SEmitarni pregledi pri nakladanju in razkladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živil živalskega izvora, živalskih proizvodov, surovin, odpadkov valilnih jajc, iker, semena za umetno osemenjevanje in krmil: din tr za pošiljko do I tone 3.120 — za pošiljko.nad 1 tono 6.318 — za kosovne pošiljke 1.456 V. Veterinarsko-sanitarni pregledi mesa, jajc, mleka, divjačine in njihovih izdelkov, rakov, školjk, žab, polžev, želv in iker namenjenih za hrano ljudi: — v predelovalnicah mesa znašajo pristojbine po kg predelane hrane ali se nadzor dogovori po pogodbi upoštevajoč čas, ki je potreben za stalni nadzor in 1/3 od vrednosti porabljenega časa ali pogodbe 1,56 — v gostinskih obratih, prodajalnah živil živalskega izvora, v obratih družbene prehrane, skladiščih, pakirnicah, predelavah živil, v obratih kmečkega turizma, pri zasebnikih in na prireditvah se za veteri- narsko-sanitarne preglede živali za zakol, divjačine, rib in drugih živil živalskega izrora določi pristojbina za vsako začeto uro porabljenega časa za opravljen pregled 2.340 3. člen Za dovoljenja za promet s svežim mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za vsakoletno podaljšanje dovoljenja se določi letna pristojbina po vzorcu 1.560 din. Pristojbine zbere od kooperantov organizator odkupa mleka KZ Lenart in jih odvede na posebni račun' za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna Skupščine občine Lenart do 1. avgusta v letu. Lastnik molznic, ki ne oddaja mleka v zbiralnico-mlekarno pa ga sam oddaja za javno potrošnjo, mora poleg pristojbine plačati še enkratni letni pregled krav molznic na TBC, stroške odvzema vzorca krvi ter preiskave vzorca za izključitev bolezni, bruceloza, kar znaša po kravi molznici 1.500 din. Pristojbina in nastali stroški preiskav se zaračunavajo lastniku molznic po opravljenih preiskavah 4. člen Sestavni del pristojbin za pregled po 2. členu V. in VI. točke te odredbe je tudi pristojbina za veteri-narsko-sanitarne preglede pri razkladanju in nakladanju živali, živalskih proizvodov in surovin. 5. člen Kadar doseže obračun pristojbin in kosovnih pošiljk pri istem transportnem sredstvu višino pristojbine za vagon, kamion ali letalo, se obračuna pristojbina za kamionske, vagonske in letalske pošiljke. 6. člen Za plačilo stroškov, ki nastanejo z bakteriološkimi pregledi surovin, izdelkov, brisov rok, orodij in naprav in preglede izdelkov in surovin na vsebnost pesticidov, soli težjih metalov ter antibiotikov ob izvajanju rednega veterinarsko-sanitarnega nadzora v proizvodnji, skladiščenju in prometa živil še določi pavšalna mesečna pristojbina za privatne mesnice v višini 5.720 dinarjev. Drugi koristniki veterinarsko-sanitamih uslug iz tretjega odstavka 5. točke 2. člena, plačajo stroške preiskav po opravljenih preiskavah na podlagi posebnega sklepa sočasno s plačilom uslug za pregled. 7. člen * Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremijo v klavnico ter za živali zaklane v sili, ki so bile pred tem pregledane pri pristojnem veterinarju, se pristojbina za pošiljko ne zaračunava. 8. Sen Pristojbine plača naročnik usluge oziroma organizacija, ki se bavi s prometom, proizvodnjo, predelavo ali skladiščenjem živali, surovin ali odpadkov živalskega izvora takoj po opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali se zaračunava mesečno po obračunu ali po pogodbi. Pristojbina navedena v 2. členu te odredbe se lahko plačuje v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela in zasebniki, pri katerih se opravljajo veterinarsko-sanitami pregledi in izvršni svet skupščine občine. Nalog za izdelavo predloga izda izvršni svet skupščine organizaciji, ki opravlja veterinarsko-sanitame preglede in ki izdaja dovoljenja. 9. Sen Opravljanje pregledov, ki so taksativno našteti v 2. členu, je treba prijaviti veterinarskemu inšpektorju oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najpozneje 12 ur pred zaprošenim pregledom. V primeru, če pošiljka oziroma predmet pregleda ni pripravljen za veterinarsko-sanitami pregled, kot je bilo zaprošeno oziroma dogovorjeno, se poleg pristojbine zaračuna zamudnina za vsako začeto uro čakanja 1.755 din in jo je naročnik pregleda dolžan plačati organizaciji, ki izvaja nadzor. Naročnik veterinarsko-sanitarnega pregleda lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarskega inšpektorata oziroma pooblaščene veterinarske organizacije po tem, ko je bilo sprejeto obvestilo ' pravočasno in delavec brez opravičila oziroma dogovora ni opravil pregleda v dogovorjenem času. Za veterinarsko-sanitarne preglede, ki se morajo opraviti izven rednega delovnega časa' se pristojbina poveča za 50 %>. 10. člen Sredstva plačana za pristojbine se zbirajo na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali proračuna Skupščine občine Lenart in se razen sredstev zbranih po 3. in 6. členu te odredbe koristijo takole: — 25 % ostane na računu za zdravstveno varstvo živali proračuna Skupščine občine Lenart, — 75 %> ostane za pokritje izdatkov oziroma stroškov, ki nastajajo z veterinarsko-sanitarnimi pregledi. Pristojbine plačane po 3. in 6. členu se nakazujejo na postavko kot »drugi prihodki« navedenega računa. Posebne materialne stroške, ki vsebujejo prevozne stroške (kilometrino), stroške posebnih preiskav in stroške izvedencev, zaračuna veterinarski zavod na podlagi opravljenega pregleda stranki, ki je zahtevala pregled. 11. člen Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja veterinarski inšpektorat Medobčinske uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Maribora, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 39/85). 13. člen Ta odredba začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 322-5/78 Lenart, dne 28. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Branko Kos, org. dela 1. r. 526. Po določbi 29. člena 2. točke zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), VII. poglavja odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS. št. 43/85) ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 113. seji dne 28. februarja 1986 sprejel ODREDBO o plačevanju pristojbin za veterinarsko-higiensko službo, odstranjevanje neregistriranih psov in obdukcijo poginjenih živali, če obstoja sum na kužno bolezen 1. člen Pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in ostankov živalskega izvora, odstranjevanje neregistriranih psov in za obdukcijo poginjenih živali, če obstoja sum na kužno bolezen, plačajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti in lastniki ter posestniki živali, sočasno s pristojbinami za zdravstvena spričevala in potrdi'" "a živali, po naslednjih tarifah za vsako žival: din — za goveda, konje, mezge in mule <200 — za žrebeta, teleta do 120 kg in osle 100 — za prašiče nad 50 kg žive teže — za prašiče do 50 kg, ovce, koze in parkljasto divjad 20 — za jagneta in kozličke do 3 mesecev starosti 10 — za perutnino (kokoši, purani, gosi, race in drugo domačo perutnino in perjad 0,70 — za ribe (po kg) 0,70 — za kunce m zajce 5 — za pse ob registraciji in cepljenju 450 2. člen Pristojbine, plačane v znesku, kot je to' določeno v 1. členu te odredbe kot dodatna pristojbina ob izdaji zdravstvenega spričevala in potrdila za vsako žival v prometu in ob registraciji ter obveznem cepljenju psov proti steklini se bodo uporabljale za plačilo stroškov dejavnosti veterinarsko higienske službe, za odstranjevanje neregistriranih psov in za izvajanje obdukcije poginjenih živali, če obstoja sum na kužno bolezen. 3. člen Za pobiranje in obračunavanje pristojbin po tej odredbi so pooblaščeni: 1. občinski upravni organi, ki izdajajo zdravstvena spričevala — živinske potne liste za živali, 2. Veterinarski zavod Maribor za pse ob registraciji in obveznem cepljenju psov proti steklini. Zbrana denarna sredstva po tej odredbi se odva-lajo na račun veterinarskega zavoda Maribor, številka 51800-601-15458. 4. člen Nadzor nad uporabo in zbiranjem pristojbin za poslovanje veterinarsko-higienske službe onravlja posebni odbor, ki ga imenuje Izvršni svet Skupščine občine Lenart za dobo 4 let. Odbor ima predsednika in tri člane. Gani odbora so predstavniki: — Izvršnega sveta SO Lenart, — Agrokombinata Lenart, — Kmetijske zadtuge Lenart, — Veterinarskega zavoda Maribor — DE Lenart. 5. Sen Plačila pristojbin po tej odredbi so opravičeni lastniki psov vodičev, službenih psov UNZ, psov gorskih reševalcev in lastniki psov čuvajev, ki prejemajo družbeno pomoč občinske skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za oprostitev plačila morajo predložiti odrezek o nakazilu pomoči ali varstvenega dodatka. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o plačevanju pristojbin za veterinarsko-higiensko službo na območju občine Lenart, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 9-491/84. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-10/83 Lenart, dne 28. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta . Skupščine občine Lenart Branko Kos, org. dela 1. r. LITIJA 527. Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvea in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija na 26. seji dne 27. februarja 1986, po pooblastilu skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva z dne 19. marca 1985, sprejel SKLEP o uskladitvi preživnin v letu 1986 I Preživnine, določene ali dogovorjene do vključno 31. decembra 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, s 1. marcem 1986 povišajo za 79,4 "/o. Navedeni odstotek predstavlja uradno ugotovljeno rast življenjskih stroškov v SR Sloveniji v letu 1985 glede na leto 1984. II Preživnine, določene ali dogovorjene v letu 1985, se s 1. marcem 1986 povišajo za sorazmerni del navedenega odstotka glede na čas, ko so bile določene, in sicer, če so določene: za — do konca januarja 1985 79i4 — do konca februarja 1985 72,8 — do konca marca 1985 66,2 za ‘Z« — do konca aprila 1985 59,6 — do konca maja 1985 52,9 — do konca junija 1985 46,3 — do konca julija 1985 39,7 — do konca avgusta 1985 33,1 — do konca septembra 1985 26,5 — do konca oktobra 1985 19,9 — do konca novembra 1985 13,2 — do konca decembra 1985 6,6 III Sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. marca 1986. Št. 47/86-MK/32 Litija, dne 27. februarja 1986. Predsednica odbora za planiranje in svobodno menjavo dela Roža Urbanc L r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 528. od vseh tekočih prihodkov razen turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 569,082.000 din. 4. člen Takse za promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100 °/o na poseben račun za zdravstveno varstvo Živah. 5. člen Prihodki od turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti. 6. člen Od izvirnih prihodkov po 2. členu tega odloka, zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu proračunu po 3. členu tega odloka in od dopolnilnih sredstev se izloča 1 °/o v sredstva rezerv občinskega proračuna. 7. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina obane Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 19S6 1. člen S tem odlokom se določajo proračunski prihodki in zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1986. 2. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1986 znašajo 1.923,166.000 din, od tega: «n — za razporeditev v posebnem delu proračuna 1.340,617.000 — za tekočo proračunsko rezervo 13,467.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 569,082.000 3. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog s svojim proračunom. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 32,31 V« 8. člen Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, ali nastopijo kakšne druge razmere, lahko izvršni svet zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejeni -za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. 9. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih organov in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov oziroma njihovim izvrševanjem. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, razen sredstev za intervencije v gospodarstvu. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije, — pravosodnim organom, — drtfžbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 3. in 9. členu, se uporabljajo neposredno iz proračuna. 11. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine. uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1986, razen, če s posebnim aktom občinska skupščina določi drugače. 12. člen Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 13. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. .14. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, — o uporabi sredstev rezerv do višine 1,500.000 din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. $9/74 in 4/78). — o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih zadosti sredstev, — da začasno uporabi sredstva rezerv, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, vrnili se morajo do konca leta 1986. 15. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik oziroma član izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti. Odredbodajalec za sredstva upravnih organov je sekretar sekretariata za občo upravo iri proračun. 16. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 400-1/86 Ljubljana, dne 26. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1986 kontov Prihodki Skupaj din kontov Razporeditev prihodkov Skupaj din 72 Prihodki od davkov od osebnih 40 Sredstva za delo upravnih orga- 501,913.600 dohodkov 1.247,283.000 nov 73 Prihodki od davka od prometa 41 Sredstva za posebne in druge na- proizvodov in storitev ter od pro- mene za delo upravnih organov 101,165.000 meta nepremičnin in pravic 342,992.000 42 Sredstva za ljudsko obrambo in 74 Prihodki od davka na prihodke družbeno samozaščito 4,953.000 od premoženja in premoženjskih 43 Druge potrebe in intervencije v pravic ter od drugih davkov 97,881.000 gospodarstvu 9,430.000 ■75 Prihodki od taks 54,068.000 44 Sredstva, prenešena drugim DPS 77 Prihodki po posebnih predpisih in SIS 908,483.000 in prihodki upravnih organov 45 Sredstva za družbene dejavnosti 67,482.000 DPS 78,145.000 46 Sredstva za druge splošne druž- 78 Prihodki od drugih DPS 102,797.000 bene potrebe 280,732.000 47 Izločanje v obvezno proračunsko rezervo 13,541.000 48 Drugi odhodki 22,000.000 Tekoča proračunska rezerva 13,487.000 Skupaj 1.923,166.000 Skupaj 1.933,166.000 529. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je sprejela na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 2/78 in 35/81), 79. člena zakona o kmetijskih zemljišči 'Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86). navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč, na predlog Kmetijske zadruge Ljubljana o uvedbi komasacijskega postopka, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986 naslednjo ODLOČBO 1. Uvede se komasacijski postopek v k. o. Dobra-vlca, k. o. Ig, k. o. Pijava gorica in k. o. Zelimlje. Na severu se prične meja območja komasacije pri mostu čez regulirani potok Resnik ob poti Ig—Škofljica. Nato se meja nadaljuje proti vzhodu po desnem bregu reguliranega potoka Resnik do tromeje med k. o. Ig, k. o. Dobravica in k. o. Pijava gorica (pare. št. loul/ii in 28tidj. Regulirani potok Resnik poteka delno po parceii starega — nereguiiranega potoka Resan, demo pa seka tudi parcele št. 10/7, lu'ib. 1, 1975 in 1974 vse v k. o. Dobravica in parcele st. 779/2, 780, 807/1 in 807/2 vse v k. o. Ig. Od katastrske tromeje (sotočje reguliranega potoka Resnik in melitra-cijskega jarka Brezova noga) poteka meja komasacije še naprej proti vzhodu po desnem bregu melioracijskega jarka Brezova noga. (Smer stare parcele nere-gutiranega potoka Resan, ki je hkrati tudi meja med k. o. ig — pare. št. 2804 in k. o. Pijava gorica — pare. št. 1799/2). Melioracijski jarek Brezova noga seka v k. o. Ig južne robove parcel st. 807/2, 807/3 in 808/2; v k. o. Pijava gorica pa severne robove parcel št. 1050, 1049, 1648 in 1647. Pri jugozahodnem vogalu parcele št. 871 k. o. Ig meja komasacije prečka katastrsko mejo in se nadaljuje proti jugovzhodu v k. o. Pijava gorica še vedno po desnem bregu melioracijskega jarka Brezova noga. Pri severozahodnem roou parcele št. 1642/126 se meja komasacije odvoji od melioracijskega jarka Brezova noga in poteka delno po južnem robu pare. št. 1646 do severnega roba poti pare. št. 1793/i. Meja se nadaljuje po zahodni strani te pare. št. 1793/1 do križišča s potjo pare. št. 1793/2, jo prečka in gre po njenem vzhodnem robu do priključka poljske poti pare. št. 1794, prečka pot pare. št. 1793-ž in poteka ves čas po zunanjem robu poli pare. št. 1794, 1689/3 in 1683/9, nato seka južni del parcel št. 1682/1 in 1682/2 in se nadaljuje po zunanjem robu pare. št. 1681/5 in pare. št. 1666/3 približno do sredine zahodnega dela parcele št. 1672, kjer se stikata pot in regulirana struga potoka Resnik (stara struga pare. št. 1801). Meja se tu obrne proti JV in poteka ves čas po desnem bregu reguliranega potoka Resnik do poti pare. št. 1793/2. Regulirani potok Resnik poteka nekaj čaja po svoji stari strugi pare. št. 1801, seka pa tudi nekaj parcel in sicer pare. št. 1672, 1679, 1678/2, 1678/1, 1677, 1692/1, 1692/2, 1692/3, 1704/2, 1701/1, 1701/2, 1702, 1703/1, 1703/2, 1721, 1720/3, 1720/1, 1720/2, 1738/1, 1738/2. Meja komasacije prečka' pot pare. št. 1793/2, se obrne proti jugu in poteka po vzhodni strani te poti pare. št. 1763/2 do križišča s cesto Ig—Pijava gorica. Meja zopet prečka pot pare. št. 1793/2 in gre proti zahodu po južni strani ceste Ig—Pijava gorica, ki je istočasno tudi meja med k. o. Pijava gorica in k. o. Zeiimlje, do mostu čez Zelimeljščico (pare. št. 1790/7, 1790/6, 1790/5, k. o. Pijava gorica in pare. št 1797/3 in 1797/2 k. o. Zeiimlje). Tu je tudi tromeja med k. o. Pijeva gorica, k. o. Zeiimlje in k. o. Dobravica. Od mostu čez Zelimeljščico se meja komasacijskega območja nadaljuje še naprej proti SZ po južnem robu poti pare. št. 1461/1. Pri JZ vogalu parcele št. 1370 prečka cesto in gre po zahodnem in delno severnem robu pare. št. 1370, po zahodnih robovih parcel št. 934/8, 934/7 in 934/6 do južnega roba poti pare. št. 1464/1, po njenem zahodnem robu do južnega vogala parcele št. 1454/2. Tu prečka pot pare. št. 1464/1 in se nadaljuje po vzhodnem robu parcele št. 1454/2 do pare. št. 1463/1, jo prečka in gre približno 100 metrov po njenem severnem robu, nato seka parcelo št. 966 v.podaljšku SV roba parcele št. 1449. Meja ob- močja komasacije poteka še naprej proti zahodu po južnih robovih parcel št. 1128, 1129, 1130/4 in 1130/5, seka vzhodni vogal 'pave. št. 1132, in se nadaljuje po južnem robu te parcele do pare. št. 1429/2. Od tu dalje gre meja po vzhodni strani parcel št. 1158 in 1159/1 do ce^te Ig—Pijava gorica pare. št. 1461/1, jo seka in gre proti zahodu po južnem robu te ceste do pare. št. 1252/2, kjer se obrne proti severu in prečka pare. št. 1401/1 (cesto) ter seka pare. št. 1162, 1161 in 1152. Na pare. št. 1151 se meja obrne proti zahodu, seka pare. št. 1150, 1165/2, 1165/1, 1167, 1166/1, 1166/2, 1144, prečka cesto Ig—Škofljica, kjer se pri parceli št. 414/1 obrne proti severu in poteka ves čas po zahodnem robu ceste Ig—Škofljica, ki je istočasno tudi meja med k. o. Ig in k. o. Dobravica (pare. št. 1496 k. o. Dobravica; 2809 in 2810 k. o. Ig). Meja prečka regulirani potok Zelimeljščice pri mostu in se nadaljuje še naprej do mostu čez regulirani potok Resnik, kjer smo z opisom meje tudi pričeli. 2. SEZNAM KOMASACIJSKIH UDELEŽENCEV TER NJIHOVIH ZEMLJIŠČ 2.1. Komasacijsko območje v k. o. Pijava gorica (1698) Božnar Jože (1932) vlaga pare. št. 1642/144, 1642/145 Intihar Julka (1923) Intihar Stane (1941) Ciber Jožica (1950) vlagajo pare. št. 1741/1, 1741/2 DL v splošni rabi ceste in pota vlagajo pare. št. 1666/3, 1790'5, 1790/6,' 1790/7, 1793/1, 1793/2-del, 1794 DL Kmetijsko zemljiška skupnost občine Vič-Rudnik vlaga pare. št. 1666/2 DL Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 1642/5, 1642/48, 1642/49. 1642/53, 1642/54. 1642/65, 1642/66, 1642/67, 1642/68, 1642/69, 1642'82. 1642/83, 1642/85, 1642/86, 1642/87, 1642/105, 1642/106. 1642/107, 1642/108. 164.2/119, 1642/120, 1642/122, 1642/123, 1642/124, 1642/125, 1642/126, 1642/133, 1642/134, 1642/135. 1642/136, 1642/153, 1642/157, lG46-del, 1648-deI, 1649-del, 1651/2, 1651/3, 1651/4, 1651/5, 1651/6, 1651/7. 1651/8, 1651/9, 1651/10, 1651/11, 1651/12, 1652/1, 1652/2, 1652/3, 1653, 1654, 1657/1, 1657/2, 1658, 1659, 1660, 1662, 1663, 1664/1, 1665/1, 1665/2, 1665/3, 1666/4, 1671, 1672-del, 1673/1, 1673/2, 1675, 1676/1, 1676/2, 1676/3, 1681/1, 1683/2. 1686 6, 1686/7, 1693/1-del, 1693/2, Savsko 6 Pijava gorica 41 Pijava gorica 41 Pijava gorica 41 Trg MDB 14 Ljubljana, Tolstojeva 63 1693/3, 1694/1, 1695, 1696/1, 1696/2, 1697/2, 1698, 1699, 1700/1, 1700/2, 1701/2-del, 1702-del, 1703/2-del, 1720/3-del. 1722/2, 1722/3, 1723/1, 1723/2, 1724, 1725, 1726, 1727, 1728, 1729, 1730/1, 1730/2, 1731, 1732/1, 1732/3, 1733/1, 1733/2, 1733/3, 1735, 1736 DL občina Ljubljana Vič-Rudnik vlaga pare. št. 1642/9, 1642/38, 1642/70. 1642/84. 1642/121, 1647-del. 1850-del, 1655, 1668. 1692'2-del. 1694/2, 1701/1-del, 1722/1, 1737 DL uporabnik občina Ljubljana Vič-Rudnik Vidmar Marjana vlagajo pare. št. 1642/23, 1642/24 DL v splošni rabi vodovje vin-io pare. št. 1799/2-del, ’801-del Ivan (1932) Doienc Marjan (1949) Vrbinc (Intihar) Milka Škerjanc Marija Škerjanc Jožica Škerjanc Tončka Škerjanc Marica Škerjanc Jana vlagajo pare. št. 1683'9 Dolenc Franc (1944) vlaga pare. št. 1681/4-del, 1686/1, 1703/1-del Drobnič Franc Drobnič Angela vlagajo pare. št. 130 +, 1743 Gačnik Alojz vlaga pare. št. 1642/31, 1642/176 Garvas Anton Garvas (Mehlin) Ana vlagajo pare. št. 1732/4 Hočevar Stane vlaga pare. št. 1642/10, 1721-del Jakič Jože (1923) vlaga pare. št. 1679-del Jeršin Jože (1948) vlaga pare. št. 1642/11, 1667, 1686/2, 1686/3, 1739 Jeršin Greta (1964) vlaga pare. št. 1684 Jeršin Jože vlaga pare. št. 1642/36 Kadunc Anton vlaga pare. št. 1642/102, 1642/103 . Kikelj Josip vlaga pare. št. 1642/33 Kikelj Jože vlaga pare. št. 1689/4-del Smrjene 7 Kikelj Jože vlaga pare. št. 1642/32 Vino 7 Kraljič Metod vlaga pare. št. 1678/2-del Kremenca 8 Lavrih Srečko (1941) Pijava gorica 1 Lavrih (Švigelj) Marija vlagajo pare. št. 1642/21 Pijava gorica 1 Mahne Franc (1940) Brinška 16, vlaga pare. št. 1642/6 Grosuplje Mehlin (Bučar, roj. 1930) Ana vlaga pare. št. 1686/4 Smrjene 6 Mehlin (Žitnik) Marija Vino 12 Mehlin Janez vlagajo pare. št. 1682/1-del, 1682/2-del Drenik 1 Pijava gorica 15 Mehlin Franc Vino 12 Mehlin Marija vlagajo pare. št. 1683/1 Vino 12 Menart Jakob Drenik 2 j Menart Ana Drenik 2 Pijava gorica 6 vlagajo pare. št. 1692/3-del Pijava gorica 109 Mohar (Valentinčič) Pijava gorica 28 Pijava gorica 13 Frančiška vlaga pare. št. 1642/146, Smrjene 9 1642/147 Smrjene 9 Možina (Verbinc roj. 1935) Pijava gorica n. h. Smrjene 9 Milka Smrjene 9 vlaga pare. št. 1642/19 Smrjene 9 Dolenc Franc Pijava gorica 4 Padar Franc Smrjene 4 Pijava gorica 18 vlagajo pare. št. 1689/3 Padar Albina vlaga pare. št. 1689/2-del Smrjene 4 Pijava gorica 39 Perme Anton (1952) Pijava gorica 3 Pijava gorica 38 Perme Marija vlagajo pare. št. 1642/137 Pijava gorica 3 Drenik 3 Perme Anton (1952) Pijava gorica 3 Smrjene 13 Perme Marija vlagajo pare. št. 1681/6 Pijava gorica 3 Petrič Anton Vino 15 Smrjene 13 vlaga pare. št. 1704/2-del Turman Frančiška Želimlje 29 Pijava gorica 29 Škulj (Virant) Ana Kaplanovo 5 Peterlin (Virant) Pavla Turjak 22 Kremenca 1 Piškur Milena ndL vlagajo pare. št. 1642/71 Želimlje 29 Pijava gorica 32 Ponikvar Franc vlaga pare. št. 1642/154, 1642/155 Sarsko 2 Ig 114 Rebolj Franc vlaga pare. št. 1732/2 Vino 13 Pijava gorica 35 Rupert Martin vlaga pare. št. 1669 Iška vas 21 Sarsko 9 DL upor. občina Ljubljana Vič-Rudnik Jamnik Janez Pijava gorica 12 Udje 18 Skubic Maks (1913) vlagajo pare. št. 1681/5 Pijava gorica 22 Golob Marjeta (1933) Vevče 107/a, Ljubljana Smuk Ivanka (1919) Ižanska c. 182, Ljubljana Meglič Jožefa (1925) C. 1. maja 51, Jesenice Stražišar Ana (1930) vlagajo pare. št. 1664/2 Polje c. X/4, Ljubljana Ser jak Ivan (1942) vlaga pare. št. 1642/148, 1642/149 Pijava gorica 64 Ser jak Ivan (1930) vlaga pare. št. 1642/150, 1642/151 Kremenca 10 Ser jak Ježe vlaga pare. št. 1642/22 Pijava gorica 16 Ser jak Ivan vlaga pare. št. 1642/7, 1642/8, 1734 Kremenca 10 Sivec (Jamnik) Pavla vlaga pare. št. 1681/3-del Huda Polica 2 Sivec (Tomažič) Frančiška vlaga pare. št. 1656 Borovnica 1 Škerjanc Marija Smrjene 9 Škerjanc Jožica ndl. Smrjene 9 Škerjanc Tončka ndl. Smrjene 9 Škerjanc Marica ndl. Smrjene 9 Zaviršek Slavko vlaga pare. št. 1685 Šmarje Sap 13 Zgonc Anton vlaga pare. št. 1678/1-del Kremenca 3 Gams Ivana Kremenca 6 Gams Olga Kremenca 6 Zupančič Ljudmila (1942) Merčnikova 1/b, Ljubljana vlagajo pare. št. 1677-del • Žagar Anton (1940) vlaga pare. št. 1692/1-del Iška vas 50 Žitnik Alojz vlaga pare. št. 1642/34, 1642/35 Vrbič je 4 2.2. Komasacijsko območje (1699) v k. o. Dobra vica Balant Anton vlaga pare. št. 943/1, 944/1 Ig 198 Cankar (Petrič) Alojzija vlaga pare. št.' 934/19 DL javno dobro vlagajo pare. št. 1067/5, 1461/1-del, 1463/1-del, 1463/2, 1464/1-del, 1464/2, 1496-del Ig 64 Škerjanc Jana n dl. vlagajo pare. št. 1683/3 Tomažič Marija vlaga pare. št. 1686/5 Trontelj (Kadunc) Frančiška Trontelj Franc vlagajo pare. št. 1680/1, 1680/2 Ulbar Janez Ulbar (Valentinčič) Jožefa vlagajo pare. št. 1642/56, 1642/57, 1670 Urbar Franc (1933) Urbar (Koprivec roj. 1932) Silva vlagajo pare. št. 1738/2-del Verbinc (Intihar) Milka vlaga pare. št. 1642/104, 1661, 1733/4 Menard Jožefa (1917) Vidmar (Rogelj) Marjana vlagajo pare. št. 1738/1-del Vidmar Marjana vlaga pare. št. 1666/1 Zajc Ivan (1932) vlaga pare. št. 1642/20, 1642/25, 1642/26, 1683/4, 1687, 1720/1-del, 1720/2-del Zajc Lojze (1928) vlaga pare. št. 1688, 1689/1-del Zalar Anton Zalar Anica vlagajo pare. št. 1651/1 Smrjene 9 Pijava gorica 2 Grosuplje 40 Grosuplje 40 Pijava gorica 33 Pijava gorica 33 Zelimlje 1 Želimlje 1 Pijava gorica 13 Drenik 4 Pijava gorica 6 Pijava gorica 6 Pijava gorica 6 Rožna dolina c. 2/30, Ljubljana Iška vas 12 Iška vas 12 DL uporabnik Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 935, 942/2, 943/2, 944/2, 945, 947/1, 948/1, 949/1, 949/2, 951, 952, 953, 955, 957/1, 957/2, 959/2, 960/1, 960/2, 961/1, 961/2, 961/3, 962/2, 967/1, 968, 969/1, 971, 973, 974, 975, 976, 977, 978, 979, 980, 981, 983, 984/1, 984/2, 986, 987/1, 987/2, 988/1, 988/2, 988/3, 989/1, 990, 991, 992/1, 992/2, 993/1, 993/2, 994/1, 944/2, 995/1, 995/2, 996, 998, 1000, 1001, 1002, 1004, 1005, 1006, 1007, 1008, 1009, 1011, 1012/1, 1012/2, 1012/3, 1012/4, 1012/5, 1012/6, 1013/1, 1013/2, 1014, 1015, 1016, 1017/1, 1017/2, 1018/1, 1018/2, 1019/1, 1019/2, 1020/1, 1020/2, 1020/3, 1020/4, 1021/1, 1021/2, 1021/3, 1021/4, 1023/1, 1023/2, 1024/1, 1024/2, 1024/3, 1024/4, 1029/1, 1029/2, 1029/3, 1030/1, 1030/2, 1031, 1032/1, 1032/2, 1033, 1034, 1035/1, 1035/2, 1035/3, 1036/1, 1036/2, 1037, 1038/2, 1039/3, 1039/4, 1040, 1041, 1042/1, 1042/2, 1043, 1045, 1046, 1047. 1048/2, 1049, 1050/1, 1050/2, 1051, 1052, 1054/1, 1054/2, 1054/3, 1055/2, 1056, 1057/1, 1057/2, 1058/1, 1059, 1060, 1061/1, 1061/2, 1062. 1063-T. 1063/2, 1064/1, 1064/2, 1064/3, Tolstojeva 63, Ljubljana 1065, 1066, 1067/3, 1067/4, 1068/1, 1068/2, 1068/3, 1069, 1070, 1071, 1072, 1074-del, 1075-del, 1078, 1079, 1080, 1081, 1082/1, 1082/2, 1082/3, 1083, 1085, 1086, 1088, 1089, 1091, 1092, 1093, 1094, 1096, 1097/1, 1098/1, 1098/2, 1100/1, 1100/2, 1101, 1102/1, 1102/2, 1103, 1104/1, 1104/2, 1104/3, 1104/4, 1105/1, 1105/2, 1106/1, 1106/2, 1107, 1109, 1111, 1112, 1113/1, 1113/2, 1114, 1115, 1116, 1118, 1119, 1120, 1121, 1122/1, 1122/2, 1123/1, 1123/2, 1125/2, 1125/3, 1125/4, 1126/1, 1126/2, 1127, 1128, 1129, 1130/1, 1130/4, 1130/5, 1132, 1133, 1134, 1135, 1136/1, 1136/2, 1137, 1138/1, 1138/2, 1138/3, 1139/2, 1140. 1142/1, 1142/2, 1143, 1144-del, 1145, 1146, 1147, 1148, 1149, 1151-del, 1152-deI, 1153/1, 1153/2, 1154, 1155/1, 1155/2, 1156, 1157/1, 1157/2, 1158, 1159/1, 1160, 1161-del, 1162-del, 1165/1-del, 1165/2-del, 1166/1-de! DL uporabnik Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 1166/2-del DL upor. Gozdno gospodarstvo Ljubljana vlagajo pare. št. 934/15 DL uporabnik občina Ljubljana Vič-Rudnik vlaga pare. št, 934/12. 934/13, 934/14, 934/18, 934/25, 940. 947/2, 950/1. 950/2, 962/1. 956, 963, 967/2, 969/2, 970, 972, 982, 988/4, 989/2, 999, 1003, 1010, 1025, 1026, 1027, 1028, 1039/1, 1039/2, 1048/1, 1053, 1055/1, 1058/2, 1087, 1097/2, 1117, 1124, 1125/1, 1139/1, 1141 DL uporabnik Kmetijsko gospodarstvo Krim vlagajo pare. št. 1067/1 Družbena lastnina v splošni rabi vodovje Dobravica ,r’agajo pare. št. 1501/1. 1501/3-del, 1502/1, 1502/2 SLP — državni sekretariat za gospod SRS vlagajo pare št. 1084 Gams Franc vlaga pare. št. 934/21 Intihar Marija vlaga pare. št. 1044 Intihar Alojz vlaga pare. št. 1167-del Tolstojeva 63, Ljubljana Ig Kremenca 4 Iška Loka 37 Iška Loka 37 Jakič Jože ml. (1923) vlaga pare. št. 934/23, 934/24, 938/2, 959/1 Jakič Janez vlaga pare. št. 934/4, 934/5 Kadunc Anton ml. vlaga pare. št. 941/2 Kmetijska zadruga Ig vlagajo pare. št. 1038/1, 1038/3 Kraljič Feliks vlaga pare. št. 934/16, 934/17, 934/20, 946/1, 946/2 Kraljič Janez (1943) vlaga pare. št. 934/1, 934/6, 934/7, 966 Kraljič (Jakše roj. 1923) Marija vlaga pare. št. 937 Kraljič Ivana vlaga pare. št. 942/1 Kukoviča Angela (1925) vlaga pare. št. 1067/2 Pangerc (Križman) Marija Križman Marija Križman n dl. Anton vlagajo pare. št. 1076/1-del, 1090 Petrič Frančiška Petrič Angelca ml. Petrič Jožefa ml. Petrič Ana ml. Petrič Franc ml. Petrič Ivan ml. Petrič Alojzija ml. vlagajo pare. št. 1664/1-del Petrovčič (Šteblaj) Ana vlaga pare. št. 954 Ponikvar Jože vlaga pare. št. 1110, 1150-del Rebolj Matija (1900) vlaga pare. št. 941/1 Rupert (roj. 1938) Alojz vlaga pare. št. 985. 997 Smole Janez vlaga pare. št. 1095 Ser jak Ivan vlaga pare. št. 909, 910/1, 910/3, 910/4, 939 Ser jak Ivan Ser jak Stane vlagajo pare. št. 910/5-del Stembal Franc vlaga pare. št. 947/3, 947/4 Uršič Franc Uršič Janez (1947) Uršič Marjan (1959) vlagajo pare. št. 1077-del, 1108 Zupančič Olga Zdravje Janez Kremenca 1 Kremenca 4 Sarsko 9 Ig Kremenca 8 Kremenca 7 Ig 47 Kremenca 8 Ig 69 Ig 203/B Ig 203 Ig 207 Sarsko 8 Sarsko 8 Sarsko 8 Sarsko 8 Sarsko 8 Sarsko 8 Sarsko 8 Iška vas 56 Staje 2 Sarsko 12 Iška vas 13 Kot 16 Kremenca 10 Kremenca 10 Kremenca 10 Iška vas 14 Ig 110 Ig 52/B Ig HO Škofljica 82 Ig 202 Zdravje Martin vlagajo pare. št. 1099 Zgonc An tem vlaga pare. št. 934/8, 934/9, 934/10, 934/11, 934/22 Gams Ivana Gams Olga Zupančič (roj. 1942) Ljudmila vlagajo pare. št. 934/2, 934/3, 938/1, 948/2, 1370, 1372 2.3. Komasacijsko območje v k. o. Zelimlje (1709) DL v splošni rabi ceste-pota vlagajo pare. št. 1797/2, 1797/3 2.4. Komasacijsko območje v k. o. Ig (1700) Javno posestvo ceste in pota vlagajo pare. št. 2809, 2810 Javno posestvo vodovje vlagajo pare. št. 2861-del 2863-del, 2884-del Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 808/2-del Ljubljanske mlekarne vlagajo pare. št. 807/1-del, 807/2-del Uršič Franc Uršič Janez Uršič Marjan vlagajo pare. št. 779/2-del, 780-del 3. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev; če gre za formalno dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. O spremembah lastništva med postopkom je sodišče dolžno sproti obveščati občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. 4. Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji so na vpogled na Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane, Cankarjeva 1 in Zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Ljubljani. 5. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjena 25 dni na sedežu Krajevne skupnosti Ig in Pijava gorica, na upravi ZE Ig in v prostorih Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in to v roku, ki ga bo določil občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. 6. Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na z»kon oprt pravni interes, da dajo pismene pripombe in predloge na idejno zasnovo v času razgrnitve. 7. Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zveza z deli, se urejajo v okviru melioracijske skupnosti. 8. Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč in pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS, št. 36/84). Komasacijska komisija določi vrednost vsakemu vloženemu zemljišču, tako da ga uvrsti v vrednostni razred v skladu s potrjenim elaboratom vrednotenja. Za 1 m2 zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča. 9. Razgrnitev obstoječega parcelnega stanja in vrednotenja zemljišč odredi pristojni občinski upravni organ. Udeleženci se pismeno pozovejo, da se udeležijo razgrnitve. Na podatke o svojih vloženih zemljiščih lahko podajo pismene ugovore. Glede vrednotenja zemljišč lahko podajo ugovore tudi za druga zemljišča v komasacijskem skladu. 10. Udeleženci prispevajo za skupne potrebe ureditve območja, tako da se vsakemu udeležencu od skupne vrednosti vloženih zemljišč odbije enak sorazmerni delež v zemlji. 11. Pri novi razdelitvi zemljišč bodo poleg določil 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevana tudi načela: — prednost imajo tisti komasacijski udeleženci, ki so kmetje kooperanti in sodelujejo s tržno proizvodnjo s Kmetijsko zadrugo Ljubljana. Omenjeni udeleženci imajo prednost tudi pri zakupu zemljišč, — udeleženci komasacije, ki imajo status kmeta, imajo prednost pred udeleženci, ki tega statusa nimajo. 12. Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS in sicer v celoti. Seznam zemljišč in komasacijskih udeležencev iz 2. točke izreka te odločbe se razgrne na sedežu Krajevne skupnosti Ig in Pijava gorica v uradnem času, na Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane ter v prostorih Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7. 13. Odločbe se vroči komasacijskim udeležencem tako, da se posameznemu lastniku oziroma uporabniku vroči le tisti del iz 2. točke izreka odločbe, ki se nanaša na njihovo zemljišče. 14. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 462-8/86 Ljubljana, dne 26. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanjšek 1. r. LOGATEC 530. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec na svoji seji dne 3. marca 1986 sprejela Ig 202 Kremenca 3 Kremenca 6 Kremenca 6 Merčnikova 18, Ljubljana Tolstojeva 63, Ljubljana Tolstojeva 63, Ljubljana Ig Ig 52/B Ig 110 SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se povečajo za 79,4 «/o in to od 1. 3. 1986 dalje. 2 Preživnine določene ali dogovorjene med letom 1985, se od 1. 3. 1986 dalje povečajo sorazmerno času, ko so bile določene, in sicer preživnine določene do konca meseca: januarja 1985 se povečajo za 79,4 %> februarja 1985 se povečajo za 72,8 "/o marca 1985 se povečajo za 66,2 °/o aprila 1985 se povečajo za 59,6 °/o maja 1985 se povečajo za 52,9 °/o junija 1985 se povečajo za 46,3 %> julija 1985 se povečajo za 39,7 °/o avgusta 1985 se povečajo za 33,1 °/o septembra 1985 se povečajo za 26,5 °/o oktobra 1985 se povečajo za 19,9 %> novembra 1985 se povečajo za 13,2 %> decembra 1985 se povečajo za 6,6 °/o 3 Sklep začne veljati z dnem objave. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec Zdenka Omerzu 1. r. MOZIRJE 531. Skupščina občine Mozirje je na pdolagi 71., 72., 73. in 77. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77. 22/81 in 36/85) in 142. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79, 30/80 in 8/82) na seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1986, zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986 in družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1986 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje I. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. člen Zbor združenega dela skupščine občine šteje 34 delegatov. 2. člen Delegacije delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov: 1. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki stalno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju na katerem je sedež organizacije: — s področja gospodarstva 22 delegatskih mest, — s prosvetno-kulturnega področja 3 delegatska mesta, — s socialno-zdravstvenega področja 1 delegatsko mesto, 2. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja: — v kmetijski dejavnosti 5 delegatskih mest, — v obrtni dejavnosti 2 delegatski mesti, 3. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb v službi v obroženih silah SFRJ — 1 delegatsko mesto. 3. člen V delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, oblikujejo skupno delegacijo. 4. člen Delegacija oziroma konferenca delegacij izvoljena v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih skupnih služb in drugih samoupravnih skupnostih delegirajo v zbor združenega dela praviloma od vsakih 200 zaposlenih po enega delegata, v organizacijah iz negospodarske dejavnosti pa praviloma od vsakih 70 zaposlenih po enega delegata. Skupščina občine lahko izjemoma določi, da se zaradi zagotovitve zastopanosti delovnih ljudi določenih področij združenega dela, dodeli delegatsko mesto v tem zboru tudi temeljni organizaciji združenega dela, Iti ne izpolnjuje pogojev glede števila zaposlenih''. 5. člen Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij pziroma skupnosti, ki so povezane z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila iz prejšnjega člena ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij. Konferenca delegacij delegira v zbor enega delegata oziroma toliko delegatov kolikor ji pripada delegatskih mest. 6. člen Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi in skladno z določili zakona. Pri tem se kot rok za sklenitev sporazumov o oblikovanju konference določi 20. februar 1986. Če sporazumi o oblikovanju konference niso pravočasno sklenjeni, se konference oblikujejo kot določa ta odlok. Sklicatelj konference delegacij iz 7. člena tega odloka je prvo navedena organizacija združenega dela, ki skrbi za izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konferenco delegacij. 7. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju že navedenih meril določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednje število delegatov: Gospodarsko področje delegatov 1. DO Elkroj Mozirje 2 2. DO Smreka Gornji grad 1 3. TP Savinja Mozirje 1 4. VEZ Mozirje 1 5. Cinkarna Celje — TOZD Kemija Ljubija 1 6. Železarna Ravne — TOZD Kovinarstvo Ljubno 1 7. Vegrad T. Velenje — TOZD Gradbenik Ljubno 1 8. Iskra Feriti PE Ljubno — Solčava 1 9. Gorenje — TOZD MGA Nazarje 1 1. Konferenca delegacij — 5 delegatskih mest — Gorenje Glin Nazarje — DSSS — Gorenje Glin Nazarje — TOZD Stavbno pohištvo — Gorenje Glin Nazarje — TOZD Ivema — Gorenje Glin Nazarje — TOZD Žagarstvo — Gorenje Glin Nazarje — TOZD Energetika in vzdrževanje 2. Konferenca delegacij — 3 delegatska mesta — GG Nazarje — DSSS — TOZD Gozdarstvo Gornji grad — TOZD Gozdarstvo Luče — TOZD Transport in gradnje 3. Konferenca delegacij — 2 delegatski mesti — ZKZ Mozirje — DSSS — ZKZ Mozirje — TOZD Blagovni promet — ZKZ Mozirje — TOZD Trgovina in gostinstvo — Merx Ljubno — Veterinarska postaja Ljubija — Kmetijska zemljiška skupnost 4. Konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto — DO Turist Mozirje — Izletnik Celje — Logarska dolina in pos. Mozirje — DO RTC Golte Mozirje — Kompas, PE Mozirje 5. Konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto — PTT Mozirje — Elektro Nazarje — Avtomotor servis in trgovina t— Petrol Ljubljana: črpalke Mozirje in Ljubno — Prodajalna Borovo Mozirje — Prodajalna Peko Mozirje — TT Ljubljana — trafika Mozirje 6. Konferenca delegacij — 5 delegatskih mest Delovni ljudje — kmetje kooperanti, ki združujejo svoje delo in sredstva pri ZKZ Mozirje in GG Nazarje ter delavci TZO in TOK. 7. Konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto — Osnovna šola Ljubno ob Savinji — Osnovna šola Luče ob Savinji 8. Konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto — Osnovna šola Mozirje — VVO Mozirje — Delavska univerza Mozirje — Knjižnica Mozirje Socialno zdravstveno področje 9. Konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto — ZC Velenje TOZD Splošno zdravstvo Mozirje — ZC Velenje TOZD Lekarna — PE Mozirje — ZC Velenje TOZD Zobozdravstvo — enota Mozirje Obrtna dejavnost 10. Delovni ljudje v zasebni obrtni dejavnosti, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo — 2 delegatski mesti Prosvetno kulturno področje 11. Osnovna šola Gornji grad — 1 delegatsko mesto 8. člen Zaradi delegiranja delegatov lahko dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela kot tudi aktivne vojaške osebe v službi oboroženih sil SFRJ v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo, ki jo sestavljajo: — Upravni organi Skupščine občine Mozirje — Občinski sodnik za prekrške — Postaja milice Mozirje — SDK izpostava Mozirje — LB ekspozitura Mozirje — delavci zaposleni v JLA na območju občine Mozirje — Štab teritorialne obrambe — OK ZKS Mozirje — OK SZDL Mozirje — OK ZSMS Mozirje — Občinski sindikalni svet Mozirje — občinski odbor ZZB NOV Mozirje — Skupnost za zaposlovanje Mozirje — BB — izpostava Mozirje — ZS TRIGLAV — poslovalnica Mozirje Skupna delegacija delegira v zbor združenega dela 1 delegata. II. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 9. člen Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine šteje 20 delegatskih mest. V vsaki krajevni skupnosti se oblikuje ena delegacija. Posamezna delegacija krajevne skupnosti ima v zboru krajevne skupnosti Skupščine občine Mozirje naslednje število delegatskih mest: 1. krajevna skupnost Mozirje — 4 delegate 2. krajevna skupnost Nazarje — 2 delegata 3. krajevna skupnost Rečica/Savinja — 3 delegate 4. krajevna skupnost Ljubno/Savinji — 3 delegate 5. krajevna skupnost Luče — 2 delegata 6. krajevna skupnost Gornji grad — 2 delegata 7. krajevna skupnost Bočna — 1 delegata 8. krajevna skupnost Smartno/Dreti — 1 delegata 9. krajevna skupnost Nova Štifta — 1 delegata ' 10. krajevna skupnost Solčava — 1 delegata III. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 10. člen Družbenopolitični zbor Skupščine občine Mozirje šteje 21 delegatov. Delegate delegirajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Mozirje na način in po postopku kot ga določa zakon, in, sicer po naslednjem ključu: 6 iz SZDL, 5 iz ZSS, 4 iz ZKS, 3 iz ZSMS in 3 ZZB NOV. 11. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 8/82). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za volitve v letu 1986. St. 010-2/86 Mozirje, dne 26. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 532. Na podlagi družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986, zakona c sistemu družle .e kontrole cen ter določil pravilnika o cenah GOKOP TO Komunala Rogaška Slatina, je delavski svet TO Komunala na seji dne 26. decembra 1985 predlagal pobudo za usklajevanje cen, skupščina SIS za cestno komuna'no dejavnost je sprejela sklep o uskladitvi ter DS TO Komunala na svoji seji 26. februarja 1983 sprejel SKLEP o določitvi cen komunalnih storitev 1. člen V občini Šmarje pri Jelšah znašajo cene za nekatere komunalne storitve kot sledi: 1. Cena vode z vsemi prispevki znaša din za m3 60 2. Števnina za gospodinjstva mesečno po števcu 75 — ostali koristniki plačujejo redno zamenjavo števcev po dejanskih stroških 3. Prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje: — od stanovanjskih hiš 80.000 — ostalih objektov (od investicijske vrednosti gradbenih del) 1 °/o 4. Kanalščina za m3 porabljene vode 9 (plačujejo samo koristniki javne kanalizacije) 5. Prispevek za onesnaževanje po m3 15 (plačujejo vsi koristniki vode) 6. Prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje: — od stanovanjskih hiš 40.000 — od drugih objektov 0,5 % (od inv. vrednosti gradb. del) 7. Odvoz smeti m3/din a) za gospodinjstva, šole in vrtce 6 b) za ostale koristnike 9 c) deponiranje po m3 300 2. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati cene nekaterih komunalnih storitev v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 32/85). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1986. St. 164/1-86 Rogaška Slatina, dne 28. februarja 1986. Predsednik DS TO Komunala Ivan Delfabro 1. r. 533. Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 9. člena odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Uradni list SRS, št. 6/80 in 2/83) ter 5. člena poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 25. februarja 1986 sprejel ODREDBO o pristojbinah za vetcrinarsko-sanitarne preglede, za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel I S to odredbo se določijo pristojbine za veterinar-sko-sanitarne preglede in za laboratorijske preiskave v zvezi s temi pregledi, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel. II Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov iz 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 37., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) se plača pristojbina za vsako uro pregleda 2.100 dinarjev. Potne stroške, ki nastanejo v zvezi z veterinarsko-sanitarnimi pregledi iz prejšnjega odstavka, plača uporabnik neposredno izvajalcu. III Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošilj živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov iz prvega odstavka 17. člena in iz prvega ter drugegg odstavka 21. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, se plača naslednja pristojbina: 1. za kamionske in vagonske pošiljke 2. za kosovne pošiljke — za vsako začeto uro pregleda 3. za preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke predelanega mleka 4. za preglede jajc v proizvodnji jajc in predelavi jajc po komadu proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca IV Za veterinarsko-sanitarne preiskave, ki se opravljajo vsako leto v zvezi z dovoljenjem za promet z mlekom in mlečnimi izdelki iz drugega in tretjega odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali, se plača pristojbina 750 din za vsako kravo molznico. Tisti posestniki živali, ki ne oddajajo mleka za javno potrošnjo v zbiralnico ali mlekarno, pa morajo poleg pristojbine plačati še stroške vzorčenja mleka in stroške pregleda krav na tuberkulozo. V Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled, se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 %>. VI Za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel se plača pristojbina pri izdaji zdravstvenega spričevala, izdaji potrdila o cepljenju in registraciji psa ter oddaji mleka za javno potrošnjo in sicer: din — za goveda, konje, mezge in mule 200 — za žrebeta, osle in teleta 80 — za prašiče 50 — za prašiče do 50 kg ter ovce, koze in divjad 35 — za perutnino 0,50 — za kunce in zajce 1,50 — za čebelji panj 40 — za ribe/kg 0,50 — za psa 200 — za liter oddanega mleka 0,20 Za neškodljivo odstranjevanje trupel poginjene divjadi iz lovišča plača lovska organizacija naslednjo pristojbino: — za odstreljeno parkljasto divjad 200 — za odstreljenega divjega zajca in pernato divjad 30 Lovske organizacije lahko plačujejo pristojbino v znesku 20.000 din kot letni pavšal. Plačati ga morajo do 1. julija v tekočem letu. Za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel z javnih površin plača pristojbino občinska komunalna skupnost v znesku 300.000 din kot letni pavšal. VII . Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plača tudi v letnem pavšalu, ki jo sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se opravlja veterinarsko-sanitarni pregled in izvršni svet skupščine občine. Letni pavšal se akontira mesečno v višini 1/12. VIII Pristojbine po tej odredbi se nakazujejo na račun št. 50700-840-53-31892, »občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali"-. Pri nakazovanju pristojbin za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel je treba navesti: »pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel«, na računu pa je treba ta sredstva voditi ločeno. IX Pristojbine za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter pristojbine za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel, od oddanega mleka pobere in odvede na posebni račun organizacija združenega dela, ki organizira odkup mleka. X Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenje ter za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 21/85). XI Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 322-15/86-20 Šmarje pri Jelšah, dne 25. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Branko Pucelj, dipl. inž. 1. r. din 2.100 2.100 0,14 0,06 POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega otoka BP-5 v Kamniku, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 3-211/86 z dne 7. II. i9EG, se v 3 členu v prvi koloni tabele popravi 26. zaporedna vi. št., ki se pravilno glasi »35<-. Predsednik Skupščine občine Kamnik ' Anton Ipavic 1. r. POPRAVEK V odloku o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode Iverje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 3-242/86 z drip 7. II. 1986, se v drugi vrsti 5. alinee 5. člena med besedama -oziroma vzdrževalcu« vstavi beseda "•izjemoma«. POPRAVEK V odloku o določitvi varstvenih pasov in ukrepih za zavarovanje vodnih izvirov Snoviščice v Tuhinjski dolini, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 3-243/86 z dne 7. II. 1986, se: — v tretji vrsti 12. člena za besedama »v tla« doda beseda »ter«, — drugi odstavek 13. člena pravilno glasi: »Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega odloka.« POPRAVEK V odloku o ureditvenem načrtu za tržnico v Kamniku, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 3-244/86 z dne 7. II. 1986, se v prvi vrsti drugega odstavka 5. člena za besedo »priključek« doda beseda »poteka«. POPRAVEK V odloku o sprejetju zazidalnega načrta SP-1 Stahovica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 3-245/86 z dne 7. II. 1986, se glava odloka pravilno glasi: »Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št 18'84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), je Skupščina občine Kamnik na 41. seji zbora združenega dela dne 29 januarja 1986 in na 42. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. januarja 1986 sprejela ...« Uredništvo VSEBINA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 506. Uredba o načinu obračuna\Tan.ia in tplačevan.ia ob-veznosti za združevanje delo sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v letu 1986 717 507. Odlok o intervencijah v proizvodnji hrane v letu 19S5 717 508. Dogovor o. enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1986 718 r Stran 509. Dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v Sa Sloveniji v letu 1336 72C REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 510. Spremembe in dopolnitve pregleda predloga stopenj, da^ov tz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splešnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 727 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SkUPNOSTI