S stališča literarnih in um etnostnih ved je avantgarda zunajliteram i in zunajum etniški pojem. To se pokaže ob njihovih poskusih, da bi se približale bistvu avantgarde s preučevanjem njenih m anifestov in programov, ali da bi jo zajele v širšo kategorijo modernizem. - Razprava ugotavlja, da sovpa­ data nemetaforična raba pojma avantgarda in dejanski nastop avantgarde. Prehod od metaforične k nemetaforični rabi pojm a avantgarda torej pom eni prehod od literature in um etnosti k zunajliteram i in zunajum etniški dejav­ nosti avantgarde. S tem se spet strne krog m ed človekom in naravo in ustvari se način proizvodnje, k i več ne vidi svojega cilja v tradicionalnem um etni­ škem izdelku. To pa lahko opravi samo izpraznjena subjektiviteta kot korek­ tiv absolutne, naravo obvladujoče in na um etniško produkcijo in svobodno fantazijo vezane subjektivitete. Izpraznjena avantgardna subjektiviteta ima- ginativno obvladuje svet; to obvladovanje je nenehna uperjenost človeka v ustvarjalnost in nenehno spoštovanje im anentnih zakonov objektivnega sveta namesto prejšnjega dejanskega gospostva nad njim. Zadnja le ta o avantgardi k a r se da veliko razmišljamo, kot d a so v njej zares strn jen i »vsi d ram atičn i p rob lem i današn jega časa«,1 in dolgo je že tega, ko je Poggioli še lahko suvereno ugotavljal, d a se je doslej kaj malo m islecev in zgodovinarjev ukvarjalo z enim »najbolj tip ičnih in najvažnej­ ših pojavov m o d ern e kulture«.2 T akšna ugotovitev bi b ila danes skorajda sm ešna, saj je tekstov, ki obravnavajo to p rob lem atiko , b rez števila - tud i pri nas. To pa je gotovo znam enje distance, ki jo imajo današnji razprav- ljalci do svojega p red m e ta in ki v Poggiolijevem času najbrž še ni bila možna, distance, ki je hk ra ti znam enje uveljavljanja avantgarde; o njej je m ogoče razpravljati na institucionalen način, po kongresih, univerzah, simpozijih, akadem ijah, v znanstvenem in celo v dnevnem tisku. Zato bi bilo treb a m odificirati Poggiolijev est cogitatum, ergo est v est cogitatum, ergo fuit. S tem p a se znajdem o v paradoksa lnem položaju, saj je »uveljav­ ljena avantgarda« contrad ic tio in adjecto, se pravi, da šele zgodovinska avan tgarda om ogoča o sebi razm išljanje n a institucionalnem nivoju. To institucionalno razm išljanje p a p rinaša na sceno »u tru jenost in žalost«, kot je bilo ugotovljeno 1977 ob razstavi m oderne um etnosti D ocum enta v Kasslu.3 Uveljavljena avan tgarda je tedaj že tud i u tru jen a avantgarda, ki ji nu jno sledi institucionalni p rem islek kot dokaz žalosti nad njenim dejanskim stanjem . Toda večina teh razmišljanj o avantgardi ne skuša opraviti najvažnejšega - ne skuša precizirati sam ega pojm a avantgarda in ga razviti v tisti meri, kot bi to dejansko zaslužil. »Negativni delikt m iš­ ljenja«4 je torej kriv, d a si do danes n ism o zastavili b istvenega vprašanja o avantgardi, k ije p rav v »vprašanju o bistvu avantgarde«.5 Seveda si tega vprašan ja ni m ogoče postaviti d rugače kot s stališča literarn ih in u m e t­ nostn ih ved, saj šele tako zastavljeno vprašanje o bistvu avantgarde po ­ kaže, d a avantgarda ni nič b istveno literarnega in um etniškega, če ne celo, d a je njeno b istvo zunajliterarno in zunajum etniško. Od tod izvirajo težave literarn ih in u m etnostn ih ved, ki svoj dvom glede avantgarde p re ­ m agujejo z optim ističnim upan jem na rešitev p rob lem a v p rihodnosti. O tem zadnje čase tu d i o dkrito govorijo, p redvsem tako, d a m oreb iti za re ­ šitev takšn ih nalog še niso dovolj pripravljene, da se m o rd a teh p rob le ­ m ov še ne zavedajo v dovolj veliki m eri itd.6, n ikakor p a nočejo in tud i ne m orejo priznati, da vsa t. i. dejstva ne sodijo več na njihovo področje, ki je v endar »spoznavno preučevanje l i te r a tu re . . . literarnega dela . . . posam eznih s tru k tu ra ln ih e lem entov literarnega dela, svetovne li tera tu re itd.«7 Iz tega razloga raziskovalci danes ob pojm u avantgarda obravnavajo tud i pojem m odernizem , da bi, kot pravijo sami, ka r se da u spešno in celovito p rekrili vso literarno-um etn iško dejavnost 20. stolet­ ja, p redvsem seveda tisto, ki ostaja zunaj avantgarde. V tem pa se znova pokaže že om enjena »nepripravljenost« literarn ih in um etnostn ih ved J a n e z V r e č k o POJEM AVANTGARDE V DOLOČENOSTI ABSTRAKCIJE glede avantgarde, saj lahko govorijo o njej le po načelu ostanka, ozirom a tako, da povejo le, kaj avan tgarda ni. T akšna je večina doslej znanih de ­ finicij avantgarde. Zato si raziskovalci prizadevajo, da bi ka r najbolje razmejili področje avan tgarde in m odernizm a; Poggioli npr. s tr ik tno ločuje avan tgardo od m oderne um etnosti, p rav tako jasno se tega zaveda Kos, ki im a m o d er­ nizem za izrazit pojem lite rarne zgodovine, ki označuje znotra jliterarne vsebine in form e. Povsem m im o pa u dari Calinescu, saj vidi različnost m ed m odern izm om in avantgardo v večji »ekstrem nosti es tetske nega­ cije«, ne d a bi pojasnil, kako naj bi se ta eks trem nost izražala. Takšna n e ­ doslednost Calinescuju končno omogoči, da defin ira avantgardo ko t za­ vestno parodijo m odernizm a. Teh nekaj p rim erov dob ro pokaže, da p o ­ jem m odern izem uvaja in nakazuje najširšo problem atiko, ki s e je zbrala okrog po jm a avantgarda, kar b i m oralo z d rugim i besedam i pom eniti, da se prav ob v prašan ju m odern izm a in avan tgarde znova pokaže tista p ro ­ blem atika, ki je zadevala razm erje um e tn o stn ih ved in avantgarde, zdaj seveda tako, da skušajo vsaj o m odern izm u razpravljati znanstveno ko­ rek tno in dosledno. Z m odern izm om je n am reč u m e tn o stn a znanost na ­ šla srečen pojem, ki zaznam uje h isto rično do ločeno um etn iško sm er in zno tra jliterarne in um etn iške fenom ene 20. stoletja, se pravi, vse pojave t. i. m o d e rn e li te ra tu re in um etnosti tega časa. Na ta način raznovrstnost »m oderne li te ra tu re ne razpade v popoln literarnozgodovinski nomina- lizem«8 Im ena, kot so Eisenstein, Brecht, Piscator, Benn, Witkiewicz, B eckm ann, Eliot, Kafka itd., sk ratka um etniki, ki revolucionirajo formo, hk ra ti pa so njihova dela p rep o ln a vsebine, dobijo tako svoj skupni im e­ novalec, ki n ikako r ne m ore biti avantgarden. »Revolt v form alno tehn ič ­ nem smislu in abso lu tno novatorstvo, ki zadeva vsebino, želijo združiti v o rgansko celoto.«9 »Pojem m odern izem se (tako) n anaša na tisto, kar obsta ja v sam ih l iterarn ih delih ali p a v razm erjih m ed njimi, tako d a nam o . . . um etnosti pove nekaj dejanskega, bistvenega, za njegovo razum eva­ nje, spoznavanje in v redno ten je zares nujnega.«10 M odernizem p o tem ta ­ kem zares sodi v d rugačne okvire kot pojem avantgarda, p redvsem pa im a opravka z d rugačno p redm etnostjo . Tudi zaradi tega ta dva pojm a ne m o re ta b iti sinonim na, m ed njim a ne m ore biti n ikakršne no tran je zveze, ki b i lahko p rispevala k tem u, d a b i enako u spešno konkurira la v literarn ih in u m etnostn ih vedah. Te so pač na svoj značilni nereflek tiran i način preosnovale »pojem m odern izem v generaln i pojem za tem eljno li­ te ra rn o sm er 20. stol., (kar) je d anes bolj ali m anj izvršeno dejstvo.«11 Po­ jem avan tgarda p a se je nekako izmaknil in ostal zunaj te literarno-um et- nostne sistem atizacije in um etnostnozgodovinskega preciziranja. Da p a avan tgarda in m odern izem n ikako r n ista s inonim na pojm a, se pokaže še n a nekem , za li terarne in u m e tnostne vede prav tako zanim i­ vem področju t. i. avantgardnih manifestov, ideologij in program ov, ki najtesneje sprem ljajo avan tgardno p rodukcijo in njene fenom ene. Ce so ti m anifesti, p rogram i, ideologije itd. znotraj avantgard nekakš­ na estetika ali teo re tsk i p rem islek v Heglovem smislu, češ da je danes bolj p o treb n a misel o um etnosti kot pa um e tnost sam a - Siegfrid J. S chm idt govori v tej zvezi o njihovi presoji z umetniško-filozofsko-znan- stvenih vidikov12 - po tem bi bile literarne in u m e tnostne vede tu le v funkciji nekakšne m etaeste tike in bi se ukvarjale zgolj z um etnostno teo- retsko mislijo, m ed tem ko bi jim živa avan tgardna tvornost spro ti uhajala m ed prsti. Če pa so ti manifesti, p rogram i in ideologije avten tična avant­ g ardna dejavnost, bi to m oralo pom eniti, da n ikakor ne bi smeli biti za­ p isani ali kako d rugače p rezen tiran i in objektiv irani - saj je, kot bom o videli kasneje, prav v tem bistvena poteza avantgardnih gibanj. K er obeh gornjih p redpostavk ni m ogoče sprejeti, saj so, kot vemo, m anifesti redki »relikti« nekdanjih h istoričn ih avantgard, p reostane le še tretja možnost, da jih razum em o kot lite ra tu ro in u m e tn o st v trad ic iona lnem p om enu te besede. Zato za »literarno vedo (sledi) nuja, naj obravnava avantgardne manifeste, program e, p rojekte ko t posebno obliko literature , m o rd a že kot poseben tip 'poezije', s č im er bi p r is tn a li te rarna tvornost avantgarde pravzaprav šele prišla do pravičnejšega priznanja, osmislitve in razla­ ge.«13 Podobno misli o m anifestih tud i že om enjen i Schm idt, ko pravi, da bi jih bilo treba, »kolikor uresničujejo estetska načela, (obravnavati) z li­ te ra rn ih vidikov.«14 Tudi Poggioli govori o »poetični izp o v ed i. . . v prozi manifestov, ki so prej l i te ra tu ra in proza kot p a estetika in poetika,«15 v en d a r pri tem ni dosleden, saj piše n a nekem d rugem m estu, d a so »ma­ nifesti dokum enti, ki predpisu je jo es tetska in um etn iška pravila«, se p ra ­ vi, d a jih spe t razum e v smislu trad icionalne estetske misli. Očitno je, da se da m anifeste razum eti tud i kot literarizacijo estetike, in sicer v tistem smislu, kot je b ila literariz irana estetika že rom an tična ironija, k a r bi m o ­ ralo seveda pom eniti, da se je u m e tnost polastila estetike že v času nje­ nega baum gartnovsko zasnovanega nastanka, da pa se je to zares p oka ­ zalo in prišlo na dan šele v avantgardnih manifestih, ki so glede n a ro ­ m an tično ironijo in h u m o r zdaj iz »tekstov in um etn išk ih del« izstopili; hk ra ti pa je bil to trenutek , ko so tud i um etn iška dela izstopila iz sebe, o čem er bom o kasneje še p o d ro b n o spregovorili. Ta izstop se npr. pri Poggioliju pokaže tako, d a sta v avantgardi red n o navzoča le psihološka in ideološka razsežnost, m ed tem ko dela ko t izdelki m anjkajo ali p a niso ustrezna. Po vsem tem ne m o re biti več dvoma, da gre v p r im e ru manifestov, p rogram ov in avantgardnih ideologij za li te ra tu ro v trad ic ionalnem po ­ m enu te besede. S tem se strin ja tud i Jean VVeisgerber, znan belgijski raz­ iskovalec avantgarde, ko pravi, da so »številni um etn ik i pisali o svojih n a ­ m erah in da je m anifest njihova priljubljena oblika, ki jo je le težko lo­ čevati od trad ic ionaln ih zvrsti (roman, poezija, gledališče itd.)«16 H rvaški raziskovalec avantgarde A leksandar F laker p rav tako im enuje m anifeste »posebno literarno zvrst, ki jo avantgarda posebej goji.« Tudi po Flaker- jevem m nen ju avantgardni p rogram i in m anifesti ne m orejo biti teo re ­ tična dela, saj niso d iskurzivne narave, am pak p ripadajo estetsko-provo- kativnim s tru k tu ram ,17 se pravi literaturi in um etnosti, n ikakor pa ne n e ­ čem u zunajli terarnem u in zunajum etniškem u. Razumljivo je torej, da se li terarne in u m e tnostne vede lotevajo na področju avantgarde le tega, k a r je na m oč p o dobno tradicionalni um et­ nostni struk tu ri, to pa so ravno teoretsk i in program ski zapisi, m anifesti itd. To počnejo iz posebne stiske p red zunajum etniškim i in zunajliterar- nim i fenomeni, ki jih njihov kategorialni ap a ra t še ni sposoben prekriti. V težnji, da bi se kar najbolj približale avan tgardnem u, je za li terarne in u m e tnostne vede zaenkra t rešitev v tem, da obravnavajo m anifeste in prog ram e na »literaren« način, hkrati pa kot del »avtentične avantgar­ dne tvornosti«, k ar pa je lahko seveda le »pristna literarna (podč. J. V.) tvornost avantgarde.«18 Znane Škrebove n ap a d e na pojem avantgarde izpred desetih let je treb a razum eti p rav s tega stališča. Š kreb se n am reč m očno zavzema za odpravo tega pojm a zaradi njegove dom nevne metaforičnosti, hkrati pa trdi, da zajem a določeno število literarnih del in da bi šele v stiku z lite­ raturo (podč. J. V.) dosegel p o treb n o znanstveno preciznost, ki m u zdaj m anjka.19 Tem Škrebovim trd itvam je skušal kasneje oporekati Jan VVierzbicki, ki je opravičeval m etaforičnost tega pojm a in skušal p o u d a ­ riti d rugačne težave, p redvsem tiste, ki izvirajo iz razvrednoten ja pojm a zaradi njegove vse pogostejše rabe.20 Vse naš te te težave in zadrege izvirajo iz napačn ih predpostavk o tem, kaj avan tgarda je in kako jo je m ogoče obravnavati, in opredelitve posam eznih raziskovalcev glede avantgarde tako že n a prvi pogled p ri­ čajo o njihovem razum evanju li tera tu re in um etnosti nasploh. Če si zdaj skušam o sam i zastaviti vprašan je o tem, kaj je avantgarda, oziroma, kje je n jeno bistvo, po tem naj kot p redpostavko zapišemo, da vidim o bistvo avantgarde v n jenem nastanku in d a je n jen n as tanek m o ­ žen šele, ko doseže svoje bistvo. Se pravi, da tud i sam ega pojma, ki bi oz­ načeval nekaj dejanskega, realnega in oprijemljivega in ne bi bil le m e­ ta fo ra ali p r isp o d o b a za nekaj možnega, k a r je bila b esed a avantgarda v svoji m etaforični rab i vse do nas to p a zgodovinskih avantgard ob p re lo ­ m u stoletja, n i m ogoče najti prej, p red e n se ne u resn ič i v dejanski avant­ gardi. Zato ni odveč znova poudariti, da vsi pom em bnejši raziskovalci razum ejo avantgardo kot »bistveno (in) izjem no v ku ltu rn i zgodovini« (Poggioli), ko t »odkritje, po ro jeno šele v trenu tku , ko je um e tnost začela o sebi razmišljati z zgodovinskega stališča« (Bontempelli), p ri čem er sku ­ ša Poggioli ugovarjati besed i odkritje zaradi n jene p rem ajhne rad ikal­ nosti. »V avantgard i gre za veliko več; gre n am reč za iznajdbo ali p a vsaj za odkritje nečesa, k a r prej ni obstajalo.« (Poggioli) N em etaforična ra b a in dejanski nas top torej sovpadata, s tem p a p o ­ stane dom nevna m etafo ričnost tega pojm a, kakor jo je postavil Škreb in drugi, povsem odvečno vprašanje. Uvajanje v novo »teorijo senzibilnosti, prakso, m oralo in vse p rede le človeškega duha«21 vsekakor ne m ore biti m etafo rična dejavnost. Sovpadanje po jm a in dejanskega n as topa zgodo­ vinske avantgarde ob p re lom u stoletja n a ta nač in rad ika lno prek ine z dotlej veljavno m etaforično u p o rab o tega pojma, ki o » b is tv u . . . pojava n i povedal nič odločilnega, niti n i zajel vase nič takega, česar ne bi bilo m ogoče opisati tud i z d rug im i oznakami,« začne pa označevati n a pojavu »tiste posebne poteze, ki so značilne sam o zanj in celo tako bistvene, da jih v p ravem obsegu lahko zajame sam o ta oznaka.«22 Takšno spoznanje p a omogočijo šele zgodovinske razm ere, ko v resnici lahko sovpadeta p o ­ jem in dejanski nas top avantgarde. Če kot pom oč upo rab im o Marxov m etodološk i p ris top k p rob lem u dela, ki ga je form uliral v Uvodu v O- črte, in ga prilagodim o »kategoriji« avantgarde, lahko rečem o skupaj z njim, da »so celo najbolj ab s trak tn e kategorije, kljub tem u, d a veljajo - p rav zaradi svoje abstrakcije - za vsa obdob ja - vendarle v določenosti te abstrakcije sam e p rav tako m očno p ro d u k t zgodovinskih razm er in da so popo lnom a veljavne le za te razm ere in v njihovem okviru.«23 Šele v določenosti abstrakcije sovpade pojem avantgarde z nastalim i razm era ­ mi, ko se avan tgarda dejansko pojavi, in velja le za te razm ere in v n jiho­ vem okviru. Sam o konkretna , nem eta fo rična rab a pojm a avan tgarda lah ­ ko znotraj k o nk re tn ih zgodovinskih razm er, ki so sam e po sebi odkritje nečesa, k ar prej ni obstajalo, pokaže »tiste p osebne poteze, ki so značilne sam o (za ta pojav) in celo tako bistvene, d a jih v p ravem obsegu lahko zajame sam o ta oznaka.«24 S tem pa postane pojem avan tgarda za li te ra r ­ ne in um e tn o stn e vede nejasen, saj s svojim in s trum en ta ri jem zaenkrat še ne m orejo slediti p re h o d u od m etaforične u p o rab e po jm a avantgarda k njegovi nem etaforičn i in s tem dejanski rab i v določenosti abstrakcije tega pojma. Dejanski p reh o d od litera tu re in um etnosti k zunajum etni- škim in zunajliterarn im dejavnostim tako najbolje označim o z N ietzsche­ jevim »Bruch mit d e r Tradition«, in Kos je ugotovil, d a je p relom - B ruch tista značilnost avantgarde, ki je v njenem prvotnem m etaforičnem pom e­ n u še n i najti. Razm erje m ed trad ic ionalno um etnostjo in avantgardno dejavnostjo se kaže tako kot razm erje m ed opico in človekom. Če bi za človeka lahko veljalo, da je dem istifikacija opice, po tem bi veljalo za avantgardo, d a pom en i dem istifikacijo ustvarjalnosti v tradicionalni um etnosti. P re lom iz nedo ločene in s tem m etaforične u p o rab e tega poj­ m a v njegovo nem eta fo ričnost v določenosti abstrakcije naznačuje p rav to. Zato avantgarde n ikakor ne gre razlagati ko t an tium etnost; k d o r to počne, dokazuje, d a ne razum e tem eljn ih načel trad ic ionalne um etnosti, ka tere cilj je bil ob avtentični ustvarjalnosti ustvariti tudi um etn iško delo kot izdelek, kjer p a začetna av ten tičnost ni bila zm erom ohran jena. Ali bi zdaj lahko rekli, da je eksplicitna ustvarjalnost ko t demistifi- c irana tra jna človekova usm erjenost vanjo - delo ali »izdelek« avantgar­ dn ih hotenj in tendenc? Ali naj bi to bilo tisto zunajliterarno in zunaj- um etn iško področje, ki n i več podložno zakonom estetskega in kontem- plativnega? Ali naj bi to bil smisel Pirjevčevega vprašan ja o b istvenem ob ­ ra tu in p reo b ra tu v času m o d ern e um etnosti, p ri ka te rem gre za p rese ­ ganje um etnosti; »če (pa) m o d e rn a um e tn o st res p resega um etnost samo, kaj po tem sploh je?«25 Ali je ta p resežena um etnost v demistifici- ran e m in eksplic itnem ustvarjalnem človekovem potencialu, ki se lahko pokaže ko t zunajliteraren in zunajum etniški? Se pravi, da bi nemetafo- rično rabljen po jem avantgarde v svoji določenosti abstrakcije pokrival tiste b istvene elem ente, ki so s icer bili »navzoči« tud i v tradicionalni um etnosti, le da so tu bili m istificirani in zajeti v teorijo genialnega u s t­ varjalca, ki izdeluje m ojstrovine kot rezulta t svojih ustvarjaln ih nam er? In če je to zunajliterarno in zunajum etn iško res dem istificirana ustvar ­ jalnost, če je res, kot pravi Mara, d a sm em o Aristotela ali Cezarja im eno ­ vati le »travailleurs im productifs«, n ikakor pa ne sam o »travailleurs«, ker s ta taka le za buržoazno precenjevanje produktivnosti, po tem ni od ­ večno vprašanje, ali je to »neproduktivno« zunajliterarno in zunajum et­ niško kot bistvo avantgarde sploh m ogoče spraviti v delo, v izdelek? Če bi bilo to možno, po tem bi to pom enilo pravo odrešitev za sam nem eta- forično rabljen pojem avantgarde, k er bi ta nen ad o m a in evidentno dobil svoj p redm et, na katerega sicer že vseskozi kaže. Seveda pa iz vsega do ­ slej povedanega sledi, da kaj takega ni m ogoče zaradi sam ega bistva avantgarde. P eter B urger piše v svoji m arksistično zasnovani teoriji avantgarde, d a je u p o rab a pojm a »um etniško delo« za avantgardne p ro ­ duk te prob lem atična ,26 in se pri tem sklicuje na znam eniti Adornov sta ­ vek, da »edina dela, ki danes kaj veljajo, niso n ikakršna dela več.«27 Tudi Kos ugotavlja s tem v zvezi, d a »obstaja m ožnost, da avantgardni um etn ik sploh ne ustvarja več um etn išk ih del, k er m u je lastna socialna eksisten ­ ca posta la sam a sebi nam en.«28 Dejstvo je, da so zgodovinske avantgarde razvile oblike aktivnosti, »ki jih n ikakor ni m ogoče ustrezno spraviti v ka­ tegorijo dela: npr. dadaistične prireditve, (kjer) provokativni akt sam prevzam e p ro s to r dela.«29 Tudi Renato Poggioli enači um etn iško delo in akcijo in tud i zanj so dadaistične prired itve delo.30 Zato seveda ne gre p ri­ tegniti misli O rtega y Gasseta, s katerim se je treb a sicer v m arsičem gle­ de avantgarde strinjati, d a bo nova um e tnost posta la p r im a rn a in abso ­ lutno veljavna, celo če dokažem o, da ni sposobna ustvariti enega sam ega um etn iškega dela. N jena »sposobnost« je p rav v tem, d a n am enom a ne ustvarja um etn išk ih del, k er je n jen pou d arek v eksplicitni ustvarjalnosti, nič p a v sam em delu kot izdelku. V tem je ena bistvenih razlik m ed tra ­ d icionalno um etnostjo in avantgardnim i tendencam i, saj v »tradicionalni um etnosti sam pro jek t b rez realizacije ne m ore biti um etnost, in u m e t­ nost tu im enujem o le um etn išk i izdelek, ne pa tud i um etnikove sp re tn o ­ sti pri njegovi izdelavi.« Tako nam reč berem o pri Tatarkiewiczu, ki n a ­ daljuje, d a »um etnost v trad ic ionalnem sm islu ni le ustvarjanje, am pak tud i njegov proizvod: knjiga, kip, zgradba, glasbeno delo.« V avantgardi pa »um etnost brez um etn iškega dela ni le sp rem e m b a teorije, am pak sam e definicije, največja novost v času, ki si želi novosti.«31 »Nadrealisti (npr.) trdijo, d a jim je zgolj do ustvarjalnosti, d a je pom em bno le ustvar ­ janje, ne pa produkt« , in F rancoz A braham Moles piše, da danes nim am o več um etn išk ih del, am pak sam o še um etn iške situacije (situations artis- tiques). N ekateri računajo »samo še z ustvarjalno funkcijo um etnosti, ne pa z um etn išk im i proizvodi, s katerim i smo do konca zasičeni.« »Naš čas . . . je proti koncepciji avtorstva . . . , proti instituciji um etnosti in celo pro ti nazivu 'um etnost'.«32 V endar bi bilo iz tega napačno sklepati, d a je vsa avan tgardna dejav­ nost uperjen a pro ti um etnosti, d a bi bili torej njeni zunajliterarn i in zu- najum etniški elem enti hkrati že an tili terarn i in antium etniški; n jena de ­ javnost je n am reč p rem akn jena v ustvarjalnost, v sam ustvarjalni akt, in le v m anjši m eri v delo kot izdelek - in to je vse. Tisto, kar n enehom a d ru ­ ži nekdan jo um e tn o st z avan tgardno zunajum etn iško dejavnostjo, je sta ­ tus ustvarjalnosti, in sta tus um etn iškega d e la je tisto, k a r ju »na videz« razdvaja. Tako sm o končno prišli d o pojm a eksplicitnega avtentičnega dela, ki je za avantgardo zares bistveno in odločilno; gre tedaj za demistifikacijo in defetišizacijo v trad ic ionalno um etn iško delo zaprte ustvarjalnosti, ki se kot taka lahko pokaže šele v določenosti abstrakcije nem etaforično rabljenega pojm a avantgarda, se pravi, v do ločenem zgodovinskem ok­ viru in znotraj njegovih razmer. K ar takoj m oram o poudariti, d a j e za sam pojem avtentičnega dela nivo izdelanih p redm etov ozirom a p red m etn i nivo le postranskega po ­ m ena.33 P om em bna je le »trajna ustvarjalna usm erjenost človeka v delo«, in avantgardi gre za univerzalizacijo te, dotlej v um etniški geto zaprte »genialne ustvarjalčeve 'zamisli'«. »Pojav avantgarde se pokaže kot po ­ skus, kako (se izživeti) nam esto v li terarnem delu že kar v tistem, k ar je pogoj tega dela . . . , v načinu proizvajanja.«34 K er je bila um e tn o st doslej, kot pravi D ufrenne, povezana z ideolo­ gijo, ki uničuje človeka, po tem bi m orala biti človekova tra jna ustvarjalna usm erjenost v delo kot avtentični način proizvajanja elem ent, ki ne bi smel biti podložen trgu, tržnim m anipulacijam in m enjalni vrednosti, saj z nečim, kar je s icer eksplicitno navzoče, hkrati p a vendarle neobjekti- virano, ni m ogoče prekupčevati. Zato je o d p o r avantgardistov do u m e t­ niškega dela kot izdelka o d p o r do tiste človekove dejavnosti, ki s ta j i bili podložni trad ic ionalna um etnost in n jena um etn iška produkcija; zanjo je n am reč značilno dejansko obvladanje naravnih sil in njihova zavestna prede lava s pom očjo individualne ustvarjalne fantazije. P red tem je m i­ tološki čas in čas p redum etn iške p rodukcije obvladoval in prem agoval naravne sile v domišljiji in z domišljijo, ne da bi p ri tem dejansko gospo­ doval nad naravo, in takšnega gospostva tud i poznal ni; zato je bil to čas biblij, Ahilov brez svinca in sm odnika, čas velikega Iliona, z eno besedo, čas brez um etn iške p rodukcije kot take. K M arxu sm o šli zato, k er izredno jasno opredelju je vsa tista v p ra ­ šanja, ki nas tu zanimajo, to pa so vprašan je ustvarjalnosti, um etnosti, um etn iške produkcije, p redvsem pa razm erje med človekom in naravo, razm erje m ed sub jek tom in objektom , k ije za razreševanje avantgardnih prob lem ov bistvenega pom ena. Ob bistvenem vprašanju o možnih načinih »presnavljanja« m ed su b ­ jek tom in objektom , m ed človekom in njegovim anorganskim telesom ponuja M arx izjemno rešitev, ki jo naš čas še posebej težko razum e, da bo človek živel in preživel le, če bo živel z naravo; »narava je njegovo telo, s katerim m o ra ostati v tra jnem procesu, d a ne bi um rl.«35 Način, kako človek ostane v tra jnem procesu z naravo, je im aginativni način obvla­ dovanja narave, človeška n aravnanost človeka do narave in naravna člo­ veškost narave do človeka, ne p a p roduk tivn i p roces svobodne fantazije in dejanskega gospostva nad naravo, kakršno je značilno za abso lu tno svobodno subjektiviteto novega veka. Stari Grk ni bil ustvarjalen v tem smislu, narava kot njegovo anorgansko telo je bila zanj višek popolnosti, kjer je lahko le odkrival njene zakone, ni pa si jih mogel izmišljati ali jih celo dopolnjevati. Grk ni poznal pojm a svobodne ustvarjalne osebnosti in svobodne individualne fantazije, am pak je le na obrtn iško-um etelen način od narave d anem u m ateria lu vtiskoval večno obliko. Šele Aristotel je začel poudarja ti ustvarjalnost in fantazijo, ki m ora ta dokončati in do ­ polniti nedokončano in nepopo lno naravo. U m etnost je začela ustvarjati stvari, katerih oblika je bila najprej v človekovi duši. Krožni p roces m ed človekom in njegovim anorgansk im telesom, m ed subjek tom in ob jek ­ tom je bil s te m prekinjen, človek je postal svobodno ustvarjalno bitje, ki ustvarja iz svoje individualne fantazije, iz ideje in po njej. Umetnost, ki je p ri tem nastala, ni bila več svetovno-epohalna, (weltepochend), am pak le še um etn iška p rodukcija kot taka. V endar p a se sam e ustvarjalne sfere, področja avtentičnega dela um etn iška p rodukcija ne do takne vse do trenu tka, dokler je ustvarjalec sposoben delati b rez »ideje«, dokler ne deluje kot abso lu tna subjektivi­ teta, kolikor je sposoben k a r najm anj »naprezati svoje ude«, n e da bi pri tem naprezal tud i »sm otrno voljo«. S lednja se n am reč »kaže kot pozor­ nost, in sicer toliko bolj, kolikor manj delo po svoji vsebini in po načinu proizvajanja privlači delavca, kolikor manj ga torej uživa ko t igro svojih te lesnih in duševnih moči.«36 Takšno igro te lesnih in duševnih m oči pa doseže ustvarjalec le, če »udejstvuje svojo naravo«, svoje »ude«, če dela tako, kot »producira sviloprejka svilo«, če je tedaj zunaj »sm otrne volje« in »pozornosti«, sk ra tka brez ideje in ustvarjalnega načela. Najbrž ne m ore biti naključje, če je M arx delo srednjeveških rokodelcev im enoval »na pol um etniško, (saj je imelo) svoj sm oter v sebi«, ni še bilo porojeno iz ideje in »sm otrne volje«, am pak zgolj iz »udov« srednjeveških rokodel­ cev, ki so p red li kot narava. Ta »na videz paradoksa lna aktivna pasivnost p ri ustvarjanju . . . u s treza m arksistični teoriji ustvarjalnosti kot dogaja­ nja, ki ni n ikdar goli izraz volje in vnaprej obstoječe um etnikove nam e­ re«.37 K adar torej pesnik pesni z vnaprej zastavljeno idejo, ne p a iz svoje narave in hkrati z njo, tako kot to počne sviloprejka, po tem »m eščanskim produkcijsk im in lastninskim razm erjem « ne bo podrejen le njegov izde­ lek, am pak tudi njegova najin tim nejša ustvarjalna sfera, njegova igra te ­ lesnih in duševnih moči. K akor h itro se n am reč človek loti »ob m ateria l­ nem tudi idealnega preoblikovanja svojega anorganskega telesa«38, ka­ kor h itro svoje u de p repusti individualni fantaziji, se zoperstavi tem u te ­ lesu, ki takšne podvojene preoblikovanosti ne pozna. N arava n am reč ne razlikuje m ed zam išljenim in uresničenim , narava dela kot čebela, pajek ali sviloprejka. Tudi pesnik Milton, ki je iz sebe izpredel Izgubljeni raj, je delal kot narava. Tu je bil krog sklenjen. Znotraj ustvarjalnosti pesnik to ­ rej ne prihaja v naspro tje s krožnim gibanjem v naravn ih procesih - ta p roces postane linearen šele n a nivoju izdelanih p redm etov kot m enjal­ n ih proizvodov. Človek je tedaj v stiku s svojim anorgansk im telesom in m u ne grozi, da bo um rl, k ad a r je zunaj ustvarjalnosti abso lu tne subjek ­ tivitete, k ad a r ko t sviloprejka ali Milton deluje prek svojih udov iz svoje narave. Rekli smo, da je avantgarda demistifikacija ustvarjalnosti v trad ic io ­ naln i um etnosti in hk ra ti p rva eksplicitna p reskušn ja takšnega početja. V um etn išk i geto trad ic ionalne um etnosti zaprto in konserv irano im pli­ citno avtentično delo skuša avantgarda univerzalizirati s tem, d a ga po ­ stavi na eksplicitni nivo. Da pa bi to lahko storila, m o ra preveriti trad i­ cionalni estetski koncep t posebej glede na razm erje sub jek t - objekt in vzpostaviti novega z najkorenite jšim p relom om znotraj sam ega razm erja sub jek t-ob jek t. Prelom, ki s e je pokazal kot eden bistvenih elem entov, ki ga p rvotn i pom en besede avantgarda še ni poznal - pridobil ga je šele s svojo nem etaforično rabo - se zariše prav v obm očju avan tgardne dejav­ nosti, to pa na ta način, d a se krog v razm erju sub jek t-ob jek t spet strne. Če je imel tradicionalni um etn ik pri svojem delu dvoje možnosti, d a se je n am reč lahko nagibal bolj k realnosti ali objektivni danosti ali p a se p repušča l svojem u subjek tivnem u m odelu, v obeh p rim erih p a je bila vr­ hovni zapovednik njegova svobodna individualna fantazija, izbere avant­ gardni ustvarjalec glede na tem eljno razm erje sub jek t-ob jek t tisto m ož­ nost, ki dopušča spregovoriti m ateria lu sam em u; njegov prispevek je le v aktivno-pasivni dejavnosti njegovih udov, v igri njegovih te lesnih in d u ­ ševnih moči, b rez navzočnosti »sm otrne volje« in »pozornosti«. Avant­ garda v določenosti svoje abstrakcije, v svoji dejanski rab i eksplicitno po ­ kaže, d a je tem eljno vprašanje človekovega obstoja vprašanje av ten tične­ ga dela in človekove n en eh n e ustvarjalne usm erjenosti v delo; n jena iz­ postavitev deluje ko t p re lom na avan tgardna dejavnost. Z eksteriorizira- n im ustvarjaln im dejanjem , z njegovo »osamitvijo« p re d um etn išk im d e ­ lom kot izdelkom u m etnosti nastopijo m ožnosti za razvoj človekovih zu- najliterarn ih in zunajum etn išk ih potencialov. Če M arxu v resnici ni šlo za to, d a b i v naših »izpraznjenih časih« povzdignil um e tn o st ko t edino in s tem vrhovno obliko človekove ustvarjalnosti, am pak d a bi porušil m it o njej kot o edini obliki človekove avtentične p rakse,39 p o tem sm em o reči za avantgardo, d a j e uresnič ila in udejanila to Marxovo težnjo in de- mistificirala v um e tn o st zam ejeno področje ustvarjalnosti, ki zdaj ni več n jen edini p rostor. Fetišistično-mistificirajoči značaj tradicionalnega um etn iškega dela je »zamenjal« eksterioriziran, ekspliciten ustvarjalni akt, »način proizvodnje«, ki m u fetiš trad icionalnega um etn iškega dela ni več po treben; celo več: p rav manjkajoči um etn išk i izdelek kot »pro­ dukt« avantgardne, zgolj n a človekove u de in njegovo igro te lesnih in d u ­ ševnih moči o p rte ustvarjalnosti je najradikalnejša demistifikacija im ­ plicitne avtentične ustvarjalnosti v tradicionalni um etnosti, ki je p r ip a ­ dala absolutni subjektiviteti in s tem ideologiji, ki uničuje človeka in n je ­ govo anorgansko telo. Zato je razumljivo, da to dem istifikacijo in defeti- šizacijo lahko opravi le t. i. izpraznjena subjektiviteta, ki deluje kot n a ra ­ va le p rek svojih udov, znotraj zaprtega kroga s svojim anorganskim te ­ lesom, kot čebela ali sviloprejka. T radic ionalna um e tnost je n am reč na ­ stajala v času um etn iške produkcije, ki je kot ideologija bila čas dejan ­ skega obvladovanja narave, p roduktivn i p roces svobodne fantazije abso ­ lu tne subjektivitete, kjer je človek po svoji podob i preoblikoval in dopo l­ njeval svet okrog sebe kot svoje anorgansko telo, s č im er je bil vse bliže smrti. »Očlovečena narava kot človekovo delo se (je) postopom a o b rača ­ la pro ti osnovnim predpostavkam presnavljanja snovi m ed človekovim organskim te lesom in ostalo naravo kot njegovim anorgansk im tele­ som.«40 Za to, d a je lahko dejansko gospodaril nad naravo in jo obvladal v vseh njenih kotičkih, je m oral človek svoje ude prepustiti svobodni in­ dividualni fantaziji - le tako je dosegel abso lu tno svobodo glede na svoje anorgansko telo, s tem pa proces m ed objektom in sub jek tom ni bil več sklenjen krog, am pak je posta l linearen in ekološko problem atičen. A vantgarda se pojavi kot korektiv abso lu tne svobodne subjektivite­ te in n jene p roduk tivne svobodne fantazije, kot korektiv dejanskega ob ­ vladanja narave in linearizacije procesov m ed sub jek tom in objektom. Povsem razumljivo je zato, da avantgardni ustvarjalec ne m ore biti več ustvarjalec v smislu abso lu tno svobodne subjektiv itete znotraj u m e tn iš ­ ke produkcije, am pak le izpraznjena subjektiviteta, ki n im a več m o n o p o ­ la n a področju ustvarjalnosti, torej im a p redvsem drugačen odnos do razm erja sub jek t-ob jek t. Prazna subjektiviteta se »odpove« subjektivni svobodni fantaziji abso lu tne subjektiv itete in se p red a (ne)ustvarjalni imaginaciji (v sm islu »neproduktivnega« Aristotela in Cezarja pri M arxu) in zgolj »materialni predelavi« objektivnega sveta. Izpraznjeni subjekt »zavestno« udejstvuje svoje u de in svojo naravo, dela kot sviloprejka ali pajek, izogiba p a s e »sm otrni volji« in »pozornosti«. (Ne)ustvarjalna im a­ ginacija izpraznjenega subjekta je n en e h n a uperjenost človeka v ustvar­ jalnost, n enehno spoštovanje im anen tn ih zakonov objektivnega sveta, n en eh n o poudarjan je imaginacije in im aginativnega obvladovanja n a ra ­ ve nam esto prejšnjega dejanskega gospostva n ad njo. V tem, čisto dolo ­ čenem smislu je avantgarda korektiv. Izjemno pom em bno m esto dobi montaža, kjer izpraznjeni subjekt ne jem lje več m ateria ln ih delcev v službo vsebine kot dokaz dejanskega gospostva nad m aterijo ozirom a svojim anorganskim telesom, am p ak jih p rep u šč a v konstrukcijo po njihovih lastnih zakonitostih. M aterial spet dobi možnost, da spregovori sam iz sebe, iz svoje no tran je nuje, ne p a več zaradi zunanje ustvarjalne prisile im plicitnega ustvarjalčevega akta. Eks­ plicitnost avtentičnega dela pogojuje zdaj im plicirano delo kot »nereali­ ziran« um etn išk i izdelek, m ed tem ko je prej im plic iranost ustvarjalnega ak ta zahtevala - ko t a rgum en t - eksplicitno delo kot um etn išk i izdelek. To »entuziastično sam ožrtvovanje m aterialu«, kot im enuje to poče t­ je avantgardistov E. K o h le r41 ki se m u p reda ja izpraznjena avantgardna subjektiviteta, ta odpoved »subjektivni fantaziji«, kot jo im enuje Adorno, se kaže v avantgardi čisto konk re tn o v dadaističn ih pesm ih »iz klobuka«, v n adrealističnem »avtom atskem pisanju«, v action paintingu, v tašizmu, happen ingu itd., skratka, v vseh tistih avantgardnih prireditvah, ki sku ­ šajo eksplicitno avtentično delo vzpostaviti kot »organizacijsko načelo življenja.«42 Igra te lesnih in duševnih moči kot entuziastično sam ožrtvovanje iz­ prazn jene subjektiv itete m ateria lu zato seveda ne m ore pom eniti ne­ kakšnega m arcusejanskega »am usem enta« in »libidinalnega eksercira- nja«, am pak »najintenzivnejši napor« in »hudičevo resno delo« (Marx), ki s svojim anorganskim telesom ne m an ipu lira več na m isteriozno u s t­ varjalen način, am pak prav skoz intenziven n ap o r svojih udov, da bi d e ­ lovali kot narava, dem istificira in defetišizira im plicitno ustvarjalnost, ki je ob sebi po trebovala še delo kot izdelek. Ali bi to avan tgardno dejavnost zdaj lahko razum eli kot udejanjanje filozofije v M arxovem smislu, pose ­ bej še v smislu njegove 11. teze? Če je tako, po tem je imel p rav že stari A. W. Schlegel, ko je govoril, d a je tisto, k a r sm o doslej imeli za celotno sfero um etnosti, sam o n jena polovica.43 Druga polovica je očitno v avant­ gardi. Na koncu nam je preosta lo še nekaj »obrobnih« vprašanj: predvsem m o rd a tisti dve, ki bi sklenili našo začetno ugotovitev o žalostnem stanju na današnji avan tgardni sceni in o neoavantgard i kot institucionalizaciji tendenc, ki so bile navzoče v zgodovinski avantgardi. K p rvem u vprašan ju nedvom no sodi razm erje politike in avantgar­ de, za katerega so tipičen m odel časi sovjetskega Oktobra, kjer se je po ­ kazalo, da je »partija od vsega začetka pričakovala od um etn ikov nekaj drugega, k ar so ti pričakovali od revolucije.«44 Se pravi, d a se je že v tem prvem tip ičnem raziskovalnem m odelu pokazalo dejstvo, »da sta imeli politična in um etn iška avantgarda enake cilje in različne poti do njih?«45 Avtentični avantgard i iz dvajsetih let res ni šlo sam o za »estetsko p re ­ vredno ten je sveta, am pak so se n jene funkcije širile v socialno p rev red ­ notenje v g lobalnem smislu, od Pekinga do Rima, od T ransurala do Kremlja.«46 Večina avantgardistov je zato pozdravila p rev ra t v Rusiji »kot zdavnaj pričakovani Jeruzalem «47 s »konkretno« projekcijo novega člo­ veka in novega sveta. V endar p ri tem ne gre zam enjevati ciljev in s red ­ stev znotraj politične in avan tgardne »optim alne projekcije«, ker bi nas to pripeljalo do že k ar klasične zmote, češ d a so »avantgardistična s trem ­ ljenja . . . zgolj politična gibanja v umetnosti, ki hočejo sprem eniti svet.«48 Takšno m nenje n am reč dokazuje, d a n e razum e sam ega bistva avantgar­ de, ki je prav v tem, da zgodovinska avan tgarda deluje kot korektiv ab ­ so lu tne subjektiv itete in njenega dejanskega obvladovanja narave, ki ji politika tega časa še vedno pripada . Zgodovinska avantgarda je zato kot svoje načelo postavljala p rep ro s to spoznanje, d a m ora človek osvoboditi sebe, če hoče osvoboditi svet. P reoblikovanju sveta je enakovredno po­ stavljala naspro ti R im baudovo misel o sp rem em bi življenja, in »vpraša­ nje socialne akcije« je bilo zanjo »le ena od oblik dosti bolj splošnega vprašanja, ki g a je razprl nadrealizem , to pa so (bila) prav vsa stanja člo­ vekovega izražanja.«49 Če se je v nekem srečnem zgodovinskem tren u tk u avantgardni ra ­ dikalizem lahko izenačil s političnim in če je bil to čas »bojujoče se avant­ garde«, kot jo im enuje Tatarkiewicz, pa se že »v prvih desetletjih 20. stol., ko p ride do ločitve ciljev in sredstev m ed obem a op tim aln im a projekci­ ja m a v prihodnost, vse m anj govori o avantgardi v političnem smislu.«50 A vantgarda se pojavi le še kot izraz za korektivnost abso lu tne subjekti­ vitete in dejanskega obvladovanja narave. Utopični koncep t zgodovinske avantgarde pom eni zato najprej in p redvsem korekcijo sam ega pojm a utopija, ki ni več teore tičen pojem, am pak pojem, »ki spodbuja , je kon ­ k re ten in načelom a daleč od utopije.«51 Takšen pa je lahko le, če s svojim b istveno sp rem enjen im odnosom do razm erja sub jek t-ob jek t korigira obvladovanje sveta zgolj z idejo, z razum om ali s politično akcijo in po ­ kaže na m ožnost im aginativnega obvladovanja človeka in njegovega anorganskega telesa, k jer človek spe t lahko udejstvuje svoje »ude« zunaj »sm otrne volje« in »pozornosti«, se pravi znotraj »hudičevo« resne igre duševnih in te lesnih moči. Zato se avan tgardna revolucija kaže najočit­ neje p rav na ustvarjalnem področju , kjer je človek najtesneje povezan z m aterialom , ki ga obdeluje, manj ali skoraj nič p a n a nivoju izdelanih p redm etov. Drugo vprašanje iz »preostanka« n a koncu je vprašanje neoavant- gard ali postavantgard , se pravi, vsega tistega dogajanja, ki je sledilo zgo­ dovinskim avan tgardam po drugi svetovni vojni v današnji dan. Glede na naš koncep t in razum evanje avantgarde v njeni nem etaforičn i določe­ nosti abstrakcije se prav v zvezi s tem povojnim dogajanjem postavlja n e ­ kaj odločilnih vprašanj: m ed tem i je m orda najbolj bistveno ravno v p ra ­ šanje avantgardnih tradicij in njihove dom nevne zm anipuliranosti in in- stitucionaliziranosti. Med tistimi, ki ostro zavračajo pojem in prakso neoavantgardizm a po drugi vojni in se pri tem sklicujejo n a konk re tn o poezijo, je tud i En- zensberger, češ »da gre za bojazljivo, kvazirevolucionam o, po trošn iško rek lam irano in m an ipu lirano karika tu ro p rvo tn ih h istoričn ih avantgard iz časa okrog p rve svetovne vojne.«52 Podobno razmišlja tud i Flaker, saj meni, d a gre za »pogrete« stvari, na kar naj bi opozarjal že sam pojem neoavantgarda, ki pove, da se je v novih pogojih ponovilo nekaj, kar je nekdaj obstajalo. Ta »sprem em ba socialnega in ku ltu rnega kon teksta (pa naj bi) prekinila vsakršno rom antiko in patetiko razkrivanja resnice, kar je bila ena od značilnosti v m entalite ti zgodovinskih avantgard.«53 S sp re ­ m em bo okolja je tu m išljena p redvsem recep tivna sp rem em b a na nivoju b rez in te resne duhovne valorizacije in ideološke tržne m anipulacije. »Kar s e je pričelo kot avtentična um etnost, bo že ju tri sp rem en jeno v b la ­ go.«54 N am esto da bi se izpraznjeni sub jek t v trenu tk ih zmagoslavja svoje zunajliterarne in zunajum etn iške prakse veselil svojega osvobodilnega dejanja, v resnici »prav v tren u tk u svoje osvoboditve . . . najm očneje ob ­ čuti p ritisk ekonom ije.«55 P ride do komercializacije in m anipulacije z neoavantgardnim i p roduk ti in zgodi se tisto, k a r je lahko za sam ega u st­ varjalca in njegovo dejavnost najbolj usodno, da se podred ijo »zahtevam sis tem a in opravičijo ideologijo.«56 Do vsega tega pa lahko p ride spričo p rep ros tega in banalnega dej­ stva, d a je neoavan tgarda spe t začela s produkcijo izdelkov, se pravi, da je spe t uvedla pojem dela in s tem restavrira la tisto kategorijo, s katero je zgodovinska avan tgardna p rak sa koren ito pom etla . Ce sm o prej rekli, da za avantgard istično delo ni bil več p r im eren pojem dela kot izdelka, saj sm o njena dela označili z Adornovim stavkom o delih, ki niso n ika­ k ršna dela več, velja za neoavan tgardo že om enjena restavracija dela in s tem blagovno razum evanje n jenih izdelkov. Po B urgerjevem m nenju tega ni m ogoče im eti »za izdajo ciljev avantgardnega gibanja . . . , am pak za rezu lta t zgodovinskega p rocesa . . . N eoavantgarda je institucionalizi­ rala avan tgardo kot u m e tnost in s tem zanikala n jene nekdanje avtentič ­ ne nam ere. Celo prizadevanja po ukinitvi um etnosti postanejo um e tn i­ ška prireditev, ki neodvisno od ustvarjalčevih n am er prevzam e značaj dela.«57 Glede na naše razum evanje avan tgarde je zato na nivoju dela kot izdelka vsekakor t re b a ponoviti, d a j e zunajliterarna in zunajum etn iška avan tgardna gesta s svojo eksplic irano in eksterio riz irano ustvarjalnost­ jo prelom ila z es te tska kontem plativno no rm o trad icionalnega dela, v ka ­ te rem je bil kot v skrinji zaveze im pliciran tud i ustvarjalni akt. V tem sm islu je neoavan tgarda vnovična vzpostavitev vseh tistih elementov, p ro ti katerim je tako rad ika lno nas topala zgodovinska avantgarda. V Burgerjevi interpretaciji bi torej m orala neoavan tgarda znova vzpostavi­ ti produkcijo , d istribucijo in recepcijo, kar bi m oralo pom eniti glede na zgodovinsko avantgardo, ki je im ela sam o producente-ustvarjalce, da se neoavan tgarda sp e t p roducira , d is trib u ira in se daje v recepcijo. M ono­ litnosti zgodovinskih avantgard sledi v postavantgard i spe t »troedinost« trad icionalne um etnosti skupaj z n jeno institucionalizacijo in avtonom i­ jo. »Kubizem je npr. že zdavnaj vstopil v naše muzeje. Za Renoirjem, Van Goghom in Cezannom hočejo zdaj naši konservatorji W arhola in Rau- schenberga, m ed tem ko Robbe-G rilleta in Ionesca priporočajo gimnazij­ cem tako kot Apollinaira in Artauda. Muzej in šola sta se uklonila sodob ­ nem u okusu . . . N eoavantgardnim delom je uspelo odgovoriti povpraše ­ vanju, nam esto d a bi, kot nekdaj, proizvajala proizvode, ki jih ni mogoče dobiti na trgu.« N eoavantgardni izdelki so dobili značaj po trošn iške do­ b rine in d ružbenega »fetiša«58, skratka, vrnili so se k svojem u začetku in izvoru. Kako pa je po vsem tem le m ogoče razum eti dejavnost neoavantgar- de n a tak način, d a ne gre za »izdajo« ciljev zgodovinskih avantgard, am ­ pak za izvirno nadaljevanje av ten tično avantgardne dediščine? T reba se je vrniti n a linijo ustvarjalčevih n am er kot njegovih trajn ih ustvarjaln ih usm eritev v delo, pa se nam bo neoavan tgarda pokazala znotraj ekspli­ citnega ustvarjalnega kon teksta zgodovinskih avantgard. Če sm o avant­ gardo definirali ko t zunajum etn iško dejavnost, katere nas tanek gre sku ­ paj z določenostjo abstrakcije nem etaforične rab e tega po jm a in je zanjo značilna eksplic itna ustvarjalnost b rez objektivacije in korektivnost a b ­ so lu tne subjektivitete v njeni konk re tno u top ičn i dejavnosti, bi, z m anjšo izjemo, m orali reči to tud i za neoavantgardo. Ta m anjša izjema je seveda v neoavan tgardnem »izdelku« kot tržni v rednosti za pogoltno neoavant- gardno tržišče. Celo koncep tua lno u m e tn o st kot najbolj nesprejem ljivo um etniško obliko - pojem nesprejem ljivosti je prevzet od Uršule Meyer, k er je po n jenem m nen ju edino ta pojem sposoben vzpostaviti sp rem em be v člo­ vekovih receptivnih sposobnostih in m očeh - celo koncep tua lno u m e t­ nost, ki je ni m ogoče definirati kot »blago ali celo fizično delo s k ak ršno ­ koli kom ercia lno vrednostjo«,59 vneto požira pogoltno um etn iško tržišče v obliki knjig, izjav, fotografskega gradiva, kseroksiran ja itd. Čeprav se neoavantgardni ustvarjalec vede do m ateria la n a neustvarjalen, brezidej­ ni način v sm islu izpraznjene subjektivitete in znotraj zaprtega kroga v odnosu sub jek t-ob jek t, se njegova dejavnost zlomi na nivoju izdelanih predm etov. Ustvaril je le »drugačne« predm ete , d rugačne rezultate, p rek katerih je bila ustvarjalnost tržno zm anipu lirana in ni p restop ila u m e t­ niškega geta. Vsi pom em bnejši znanstveni zbori in srečan ja tako v zadnjih letih ugotavljajo določeno u tru jenost na avantgardni sceni, najsrboritejši raz- pravljalci pa žele ugotoviti celo njen konec in opraviti njen pokop. Ro­ land B arthes je bil m ed prvimi, ki je govoril o sm rti avantgarde in jo imel za eno pom em bn ih tem že v šestdesetih letih. Razprave v Kasslu 1977 so pokazale nas top ideološko obarvanega avantgardizm a kot zanesljivo znam enje za konec sam ih avantgard. O ktobrska srečanja 1979 v Beogra­ du so im ela za svojo tem eljno ugotovitev, d a avantgarde kot skupine ni več, da poslej vsakdo n as topa sam in hkrati tudi sam odgovarja za svoje početje. P odobne so bile tud i ugotovitve našega Štatenberga. Vsa ta dej­ stva bi lahko strnili z naslednjo izjavo R oberta Husea: »Ideal - prenovitev d ružbe s pom očjo ku ltu re - je živel sto let, in njegovo izginotje pom eni konec nekega celo tnega razm erja m ed življenjem in um etnostjo , ki so ga m učno iskali, pa n ikdar našli.« Skratka, po tem ko se je u top ičn i koncept zgodovinskih avantgard soočil z nacifašistično realnostjo m edvojnega časa in se je po drug i vojni m ukom a obnavljal in ponavljal skoz celotno neoavan tgardno dejavnost, se znotraj nje tud i institucionaliziral in om e­ jil spe t n a področje m ožnega in verjetnega v Aristotelovem smislu, je bilo mogoče sklepati, d a je z avan tgardo konec. S tem pa je doživela konec tu d i u top ična koncepcija izpraznjenega subjekta, ki je le p rek svojih udov skušal ta svet im aginarno obvladati in se vanj varno naseliti. U m et­ nik, ki je bil nekdaj povezan s človeka uničujočo ideologijo, je za h ip po ­ stal tvorec k o n kre tne utopije; to d a ru ske fu tu ris te in konstruktiviste , ki so po svoji »naravi« služili revoluciji, so b ru ta ln o odrinili n a rob tedanje družbe; tako je bilo tud i z nem škim i ekspresionisti. Na vprašanje, kaj je povzročilo tako neprem ostljiv nespo razum m ed um etn iško in politično avan tgardo tistega časa, je m ogoče odgovoriti tako, d a sta se razhajali gle­ de sredstev, kako doseči skupni cilj, to pa v tem smislu, d a je bila poli­ tična avan tgarda tega časa še vedno v rokah abso lu tne subjektivitete in n jenega idealnega in znanstveno-političnega preoblikovanja sveta, m ed ­ tem ko naj b i »utopične« sanje avantgardistov - glede n a tem eljno raz­ m erje m ed človekom in naravo - že bile v znam enju p re lom a kot svojega b istvenega določila in zato v okvirih izpraznjene subjektivitete. Bilo je to »hudičevo resno delo in najintenzivnejši napor«, ko t b i rekel Mara, saj izpraznjeni subjektiviteti m anjka tisto, k a r sta antični in srednjeveški ro ­ kodelec še im ela - m ito loška podlaga. G lede n a b istvene sp rem em be , ki jih v razm erje m ed človekom in naravo p r inaša avantgarda, se pravi, tud i glede na vse rea lne sp rem e m ­ be, ki jih je n jen nas top zapustil v našem vsakdanjiku - saj ni m ogoče za­ nikati, da so avantgardni p ro jek ti vplivali n a naše okolje in n a našo zavest - pom eni konec in poraz zgodovinske avantgarde in vnovičen nas top in p ro p ad skom ercia liz irane in institucionalizirane neoavan tgarde prav­ zaprav poraz n jenih političnih teženj, ki so se kazale skoz »napačno« p o ­ litično razum evanje osnovnih strem ljenj avan tgarde in jih je tako videla ab so lu tna subjektiviteta, n ikakor p a n e poraz n jenih zunajum etn išk ih in zunajliterarn ih teženj kot strem ljenj izpraznjene subjektivitete. V tem sm islu s ta tako zgodovinska avan tgarda kot tud i neoavan tgarda ko n k re t­ na utopija, »utopična p raksa p a r excellence«.60 Če s e je avan tgarda doslej kazala le kot um etn iška revolucija zgolj n a področju m ožnega in verjetnega in je n jen nas top v življenjski praksi p ro ­ padel, se zdaj kot kon k re tn a u top ična spodbujevalna akcija pokaže kot rea lna revolucija izpraznjenega subjekta. To je način, kako ta edini »pre­ živeli« človek iz sedanjega sp o ra m ed človekom in naravo »sprem inja svet« v vnovično soglasje m ed obem a. Možnosti za resnični razplet spora m ed človekom in naravo, ki ga M ara sicer pričakuje v kom unističn i d ruž ­ bi, dobivajo svoje obrise prav v tej revoluciji, saj je le d rugačna um etnost (un ar t au tre , Dufrenne) kot zunajliterarna in zunajum etn iška p raksa sposobna ustvariti družbo, k jer bo spe t vladala im aginacija (Timagina- tion sera it au pouvoir, D ufrenne), ki bo v svojem negospodovalnem od ­ nosu do sveta ustvarjala m ožnosti za človekovo nen eh n o ustvarjalno u s ­ m erjenost v delo, za njegov sp on tan in ustvarjalen odnos do sveta. Nova zunajliterarna in zunajum etn iška p raksa zato n ikakor ne bo m nožična um etnost, kot neka te ri zm otno predvidevajo, am pak ko n k re t­ n a um e tn o st množic, ljudska um etnost, kot ji pravi D ufrenne. Zato se raz­ m erje m ed politiko in avantgardo po tragičnih skušnjah iz časov zgodo­ vinske avantgarde in p rav tako žalostnem koncu neoavan tgarde v 70. le­ tih zdaj poskuša sp rem eniti v razm erje, kjer bosta oba člena dopolnjeva­ la d ru g drugega. V najnovejših skušnjah »osamljenih avantgardistov« bi politika brez njih ostala n eu resn ičena vizija, m ed tem ko bi bila dejavnost avantgardistov brez politične razsežnosti le »nedejavna kontemplacija«. Poezija postavlja politiko n a glavo, politika poezijo na noge. In obratno. S tara B enjam inova form ula o politizaciji um etnosti in estetizaciji politi­ ke dobiva rea lno osnovo, ki ji zaenkra t zagotavljajo trd n a tla vsi tragični zgodovinski nesporazum i m ed um etn iško in politično avantgardo. OPOMBE 1 Stefan Moravski, Dorde Malavrazič: Avantgarda, marksizam, revolucija, Gle- dišta 1979, št. 5-6, str. 149-157. (Intervju). 2 Renato Podoli: Teorija avangardne umetnosti, Beograd 1975, str. 12. 3 Ist die Avantgarde schon am Ende? Siiddeutsche Zeitung, 14. 7. 1977. 4 Miloš Ilič: Kulturna avangarda, očigledna neizvesnost; glej Poggioli (naša op. 2), str. 12. 5 Janko Kos: K vprašanju o bistvu avantgarde I, Sodobnost 1980, št. 3, str. 241. 6 Janko Kos: Modernizem in avantgarda, Sodobnost 1980, št. 2, str. 129. 7 Henryk Markievvicz: Glavni problemi literarne vede, Ljubljana 1977, str. 7. 8 Glej Kos (naša op. 6), str. 121. 9 Glej Morawski (op. 1). 10 Glej Kos (op. 6), str. 127. 11 Glej Kos (op. 6), str. 121. 12 Siegfried J. Schmidt: Estetski procesi, Niš 1975, str. 77. 13 Glej Kos (op. 6), str. 129. 14 Glej S. J. Schmidt (op. 12). 15 Glej Poggioli (op. 2), str. 105. 16 Žan Vajsgerber: Za i protiv avantgarde, Književna kritika 1975, št. 2, str. 24. 17 Aleksandar Flaker: Avantgarda - estetska provokacija, Književna reč, 25. febr. 1980. 18 Glej Kos (op. 6), str. 129. 19 Zdenko Škreb: Znanstvena vrijednost termina avantgarda u književnosti, Um- jetnost riječi, 1971, št. 2, str. 149-153. 20 Jan Wierzbicki: O terminoloških poteškočah i o nekoj literamoj predpostavci, Književna reč, 25. nov. 1980. 21 Glej Ilič (op. 4), str. 14. 22 Glej Kos (op. 5), I, str. 238. 23 Marx-Engels: Izbrana dela IV, Ljubljana 1977, 38-39. 24 Glej op. 22. 25 Dušan Pirjevec: Na poti k novemu romanu, v: A. R. Grillet, Videc, Ljubljana 1974 (Sto romanov, 74), str. 26. 26 Peter Burger: Theorie der Avantgarde, Suhrkamp, Frankfurt a. M. 1974, str. 78. 27 Theodor W. Adomo; glej Burger (op. 26), str. 76. 28 Glej Kos (op. 5), II, str. 369. 29 Glej Burger (op. 26), str. 78. 30 Glej Poggioli (op. 2), str. 44. 31 Vladislav Tatarkjevič: Istorija šest pojmova, Beograd 1979, str. 53. 32 Glej Tatarkievvicz (op. 31), str. 53. 33 Sreten Petrovič: Umjetnost - jedinstvo umnosti in čutnosti, OKO, 28. lipnja - 12. srpnja 1979, str. 10. 34 Glej Kos (op. 5), II, str. 369. 35 Glej Marx-Engels (op. 23), I, str. 307-308. 36 Karl Manc: Kapital I, Ljubljana 1969, str. 202. 37 Milan Damnjanovič: Istorijsko zbivanje i stvaralačka svijest umjetnika, OKO, 3.-17. svibnja, str. 14. 38 Andrej Kirn: Izbrane teme iz marksistične filozofije, Ljubljana 1979, str. 149. 39 Glej Petrovič (op. 33). 40 Glej Kirn (op. 38). 41 E. Kohler: Der literarische Zufall, das Mogliche und die Notwendigkeit, Miin- chen 1973, str. 81. 42 Glej Burger (op. 26), str. 44. 43 A. W. Schlegel: Vorlesungen iiber schone Literatur und Kunst, Stuttgart 1884, str. 21. 44 Glej Moravvski (op. 1). 45 Kibedi Varga: La raison de 1'avantgarde, Revue de litterature comparee, 1975, št. 4, str. 565. 46 Aleksander Flaker: Kako preučevati avantgardo, Tribuna 1979. 47 Glej Moravvski (op. 1). 48 Dalibor Cvitan: Tradicija in avantgarda, Delo - Književni listi, 15. nov. 1979, str. 20. 49 Aleš Berger: Dadaizem Nadrealizem, Ljubljana 1981 (Literarni leksikon 14), str. 44. 50 Glej Kos (op. 6), str. 129. 51 Milan Damnjanovič: Za drugu umjetnost u promenjenom svetu, Književna kritika 1981, št. 5, str. 27. 52 Hans Magnus Enzensberger: Aporije avantgarde, Torišče (revija študentov primerjalne književnosti in literarne teorije) 1981, št. 4, str. 51-74. 53 Ješa Denegri: Istorijske avantgarde i nova umetnička praksa, Književna reč, 25. jan. 1981. 54 Glej Flaker (op. 17). 55 Mikel Dufrenne: A n et politique, Pariš 1974, str. 85. 56 Prav tam, str. 87. 57 Glej Burger (op. 26), str. 79-80. 58 Glej VVeisgerber (op. 16), str. 24. 19 Gregory Battcock: Marcuse and Anti-Art, Arts Magasine, 1969. 60 Mikel Dufrenne: Esthetique et Philosophie, Pariš 1976, str. 48.