/UiERiškA Domovim/i 'Olg ^ Pav/; ’ ty.y : KAN IN SPIRIT tw'^lN LANGUAOS ONLY yir flAI E TO ■ GM' IH— MO /Wi P> ■ • V; National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1967 $LOV€NIAN MORNING N€WSPAP€£ ŠTEV. LXV — VOL. LXV Thieu bo predloži! mirovne razgovore! Napovedujejo, da bo novoizvoljeni predsednik Južnega Vietnama gen. Thieu v nekaj tednih predložil Ha-noiu razgovore o končanju vojne. SAIGON, J. Viet. — General Thieu je tekom volivne kampanje obljubil, da bo predložil Severnemu Vietnamu razgovore o končanju vojskovanja. Kot uvod v predlog je obljubil doseči pri Amerikancih ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam. Ker je sam izid volitev pokazal, da je v Južnem Vietnamu precejšnje število ljudi za poskus mirovnih pogajanj, saj je predsedniški kandidat Dinh Dzu, ki se je za to javno zavzemal, dobil za Thieujem največ glasov, prevladuje prepričanje, da bo Thieu, kakor hitro bo izvoljena tudi nova narodna skupščina, svojo obljubo izpolnil. Nihče seveda ne ve, kako bo na tak predlog odgovoril Hanoi. Doslej je volitve stalno napadal In jih razglašal kot potvarjanje ljudskega razpoloženja. General Thieu naj bi zmagal z “lažnimi glasovi in z lažnimi volivci.” Saigon ima razne možnosti za stike s Hanoiem in gen. Thieu je izjavil, da se je voljan razgo-Varjati le s tem in ne s predstavniki Osvobodilne fronte. Malo verjetno je, da bi prišlo do kakršnihkoli zadevnih pobud Saigona pred 22. oktobrom, ki Je določen za volitve v poslansko zbornico Južnega Vietnama. 2 izvolitvijo te bo imel Južni Vietnam vse pripravljeno za sestavo ustavne vlade. Šele, ko bo ta prevzela upravo države, bo Prišel čas za poskus končati voj-110 s pogajanji. Glas Amerike položil račun o svojem hiševanju Washington, d.c. — Glas Amerike, ki ga marsikdo še po-zua iz vojnih časov, se je razvil v mogočno telekomunikacijsko or.ganizacijo, ki omogoča vsemu SVetu, da sliši mnenje naše federalne administracije o domači ln zunanji politiki. Glas ima nad 00 radijskih oddajnih postaj, ki °ddajajo tedensko nad 850 ur P°ročila v 37 jezikih. ^ tem pogledu morejo z njim ekmovati le Moskva, Peiping in airo. Glas ceni, da more nje-®0Ve postaje poslušati 821 mili-'*?nvOV ljudi. Verjetno jih pa po-s uša ie 345^00,000. Povprečno P°sluša oddajo Glasa 43 milijo-**°v ljudi. Kadar ni posebnih no-21C Pade število na 20 milijonov, al° pa naraste v dnevih burnih °godkov na 80,000,000. Največ jj?8, talcev je še zmeraj v vzhod-m zahodni Evropi. V vzhodni ^r°pi posluša oddaje kakih 23% °2nih poslušalcev, na Kitaj-^ le 3%. To So podatki za lansko leto. torike seveda ne morejo biti ctle, so samo cenitve, ki jih ClA Ses^av^ia na podlagi poročil Vremenski Peraf^n° in toplo. Najvišja tem- P^atura blizu 80. Novi grobovi Anthony Verbič V torek zvečer je umrl v Mt. Sinai bolnici 59 let stari, v Clevelandu rojeni Anthony Verbič P. D. “Cy”, sin Therese, brat Therese Simon, Marie Plasha, Angele Hirsch, Frances Jevni-kar, Johna, pok. Louisa in pok. Simona. Pogreb bo v soboto ob 8.30 zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. John Krall Po dolgi bolezni je umrl v Holy Family Home John Krall s 1140 E. 168 St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. Mike (Miško) Broderick Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnici, kamor je bil prepeljan komaj en dan preje, Mike (Miško) Broderick s 1377 E. 53 St., znan tudi kot “Big Mike” in Miško Volidir. Zapustil ni tu nobenih sorodnikov. Za njegov pogreb skrbijo prijatelji Sophie Gross, Joseph in Emilia Borso ter njihove družine. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v soboto ob devetih dopoldne. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. -------------o---- Gavin pojde v Vietnam WASHINGTON, D.C. — .Gen. James M. Gavin, ki je stopil pred leti v pokoj in bil nato poslanik ZDA v Parizu, je znan kritik sedanjega ameriškega vojskovanja v Južnem Vietnamu. Sedaj je bil povabljen, da si gre to vojskovanje in razmere v Vietnamu ogledat od blizu. Gen. Gavin je vabilo sprejel in pojde v Vietnam koncem oktobra ali v začetku novembra. Dejal je, da upa, da ta pot njegovega mnenja o vietnamskem vojskovanju ne bo spremenila. Kot znano se zavzema on za ustvaritev in varovanje trdnih vojaških položajev v obalnem področju, dokler se ne ponudi priložnost za politično reševanje vietnamskega vprašanja. Trgovina rdeče Kine s tujino naglo pada Dovoz hrane v Hong Kong je začel izostajati. HONG KONG. — Trgovski krogi s skrbjo ugotavljajo, kako je začel promet s kitajskim za- ieti egiptsklml oficirji se razburjenje še ni polegio KAIRO, Egipt. — Naser je dal zapreti maršala Amerja in nad 50 višjih oficirjev. Takoj se je raznesel sluh, da so oficirji hoteli napraviti prevrat, ko bo Naser na konferenci na vrhu v Kartumu. Pa menda zadeva ni ledjem pešati. Mesto je dobivalo ^ila takrat tako tragična. Mar-normalno polovico svoje hrane ma^'^rner^no^c^rJ^sosamoPro" od zaledja, letošnje poletje je pa dovoz zastal. Po cele dneve ni bilo nobenega tovornega vlaka iz Kitajske, močno okrnjen je pa tudi promet na tovornih ladjah. Trgovina v Hong Kongu je prišla do sklepa, da je organizacija kitajskega železniškega prometa v popolnem razsulu in da šepa tudi tovarniška proizvodnja, ker so se delavci v državljanski vojni razbežali in se ne vračajo več na stara delovna mesta. Vse to ima že nevarne posledice za Hong Kong. Mesto že mora dovažati hrano od daleč, kar jo samo draži. Začelo je primanjkovati dela v pristanišču in na tovornih kolodvorih. Okrnjen je tudi promet v mestnih trgovinah. Hong Kong se torej bliža zimski krizi. Vse to pa le potrjuje domnevo, da je kitajska državljanska vojna res spremenila deželo v anarhijo, ki v njej vlada na eni strani največja svoboda, ker ni nobene stalne oblasti več, na drugi strani pa raste še hitreje nevarnost za osebno življenje, ker ni nobenega varnostnega organa več, ki bi vršil svoje dolžnosti. Vietnamski komunisti že rabijo prenosne mostove TOKIO, Jan. — Dva japonska časnikarja, ki sta se vrnila iz Severnega Vietnama, pripovedujeta, da sta videla, da komunisti že postavljajo z neverjetno hitrico prenosne mostove. Zvečer jih postavijo, ponoči gre po mostovih blagovni promet, zju- testirali, zak^j so izgubili svoja službena mesta, in jih niso hoteli zapustiti. Zato jih je Naser dal iz previdnosti zapreti. S tem je znova razpihal strasti v egiptovskem oficirskem zboru. Zbor se jezi nad dvema Naserjevima potezama: izgubo služb in obtožbo, da so oni krivi za izgubljeno vojno. Ko se je Naser vrnil, je videl, da je prilil olja na žerjavico, toda ni hotel spremeniti svojega stališča, s čemer se je oficirjem le še bolj odtujil. To ga je prisililo, da je začel proti maršalu in oficirjem pripravljati obtožbo, ki naj jo dobi v roke najvišje vojno sodišče. To je seveda napravilo velik vtis na egiptovsko javnost, ki pa nima enotnih pogledov na ta spor. Naserju seveda daje prav ulica, vsi ostali sloji pa mislijo, da je treba Naserjeve obtožbe vendarle nepristransiko preiskati in sodbo o njih prepustiti objektivnemu sodišču. Politični opazovalci se bojijo, da bo spor še dolgo vplival na egiptovsko notranjo politiko in lahko sprožil dogodke, ki bodr\ razburkali ves arab.ski svet. Gverilci v Rodeziji SALISBURY, Rod. — Pretekli mesec je vpadlo iz Zambije v Rodezijo večje število črnih gverilcev, ki so jih izvežbali v Tane-ziji, da bi organizirali in vodili boj proti vladajoči beli manjšini v Rodeziji. Skupino zasledujejo varnostni organi Rodezije že ves čas in so doslej v boju pokončali 31 gverilcev, 30 pa jih ujeli. Ne- PRI FORDU STRAJKAJ0 Kot so obe strani, Unija avtomobilskega delavstva in Ford Motor Company, ter splošna javnost pričakovali, tako se je zgodilo. Ko je z včerajšnjim dnem potekla delovna pogodba, je delavstvo ustavilo delo. Stroji v tovarnah Ford Motor Co. sc »obstali. Razgovori c novi pogodbi so bili malo pred polnočjo prekinjeni in ne kaže, da se bodo ta teden nadaljevali. Iz Clevelanda in okolice Vpisovanje v Slov. šolo pri M. V.— Vpisovanje v Slovensko šolo pri Mariji Vnebovzeti bo v nedeljo, 10. septembra, od 10. dopoldne do opoldne v prostorih Slovenske šole. Pouk se bo začel naslednjo soboto, 16. septembra, ob devetih dopoldne. Rcjstni dan— Mrs. Anna Požun, 19880 Ty-ronne Ave., praznuje danes svoj 83. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! DETROIT, Mich. — Opolnoči so člani Unije avtomobilskega delavstva začeli redno zapuščati obrate Ford Motor Company po vsej deželi. V splošnem je ustavitev obratov potekala v redu ob sodelovanju delavstva in vodstva, le v nekaterih tovarnah so delavci zapustili svoje delovna mesta še pred določeno uro. Skupno je na štrajku blizu 160,000 delavcev po vsej deželi. Delovne pogodbe so potekle tudi pri General Motors Corporation in pri Chrysler Corporation, vendar sta ti objavili, da ne bosta svojih jZadušnica— obratov zaprli. Odpovedali sta le pobiranje članarine za Unijo avtomobilskega delavstva. Unija je sama prevzela ta posel. Predsednik Unije W. Reuther je hotel štrajk prepre- ;za poK;- ; čiti s predlogom obveznega posredovanja med Unijo in j obletnici smrti. Fordom o novih plačah in zaslužkih. Fordova delegacija i Pozdravi iz Floride— je predlog proučevala 7 ur, pa nato ob 11.30 sinoči sporo- j Rojak Martin Nagode, ki je čila, da je “nesprejemljiv”. | ^ bil nedavno na obisku v Cieve- Razgovori o novi kolektivni v štrajkovni sklad Unije in s landu, pošilja svojim znancem delovni pogodbi so po izjavi tem omohgočili njen trdnejši po-| in prijateljem pozdrave iz Mia-Reutherja zašli na mrtvo točko, j ložaj pri nadaljevanju pogajanj. [ mi v Floridi. Vsaka stran vstraja pri svojem j Obe družbi se pa lahko odločita, j Korotan bo začel z vajami— da obrat ustavita v podporo j Pevski zbor Korotan bo začel Forda. Za sedaj sta izjavili, da!v soboto, 9. septembra, ob .ed- V petek ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Frančiška sv. maša za pok. Vincenta Savnika ob 30. Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal! traj jih pa demontirajo in skri-1 kaj jih je še na svobodi, pa tudi jejo v bičevju. Mostovi so seve-^ tem so varnostne sile za petami, da zelo primitivni, toda z neverjetno močno konstrukcijo. Človek ne bi mogel verjeti, da po njih vozijo težki kamijoni, dok- ler tega sam ne vidi, trdita časnikarja. Domačini gverilcem, ki so prišli preko meje, doslej niso nudili nobene opore, pa četudi se izdajajo za njihove “osvoboditelje.” Beli Rodezijci se sprašu-1 Unije, zaposleni pri teh dveh jejo, če bo pri tem tudi ostalo. (družbah, lahko redno prispevali stališču. Družba je ponudila okoli 4% poviška pri plačah tekom vsakega naslednjih treh let, unija pa zahteva okoli 6% za vsako od treh let in še Jajamčen letni zaslužek. Predsednik Ford Motor Company H. Ford je izjavil, da so zahteve delavske unije nestvarne in prekomerne, pa izrazil upanje, da bo prej ali slej le prišlo c‘o dogovora z njo. Gardner Auckley, načelnik predsednikovega gospodarskega sveta, je k štrajku pri Fordu dejal, da bo ta začasno nekoliko zavrl gospodarsko dejavnost, ki pa bo nato ob njegovem koncu prešla v naglejši tek, da nadomesti zamujeno. Do večjih težav bo prišlo le, če se štrajk raztegne na vso avtomobilsko industrijo. Unija tega brez dvoma ne mara, vprašanje pa je, kaj so odločili pri General Motors in Chrysler ju. Trenutno ima Unija avtomobilskega delavstva v svoji blagajni za podpiranje štrajkujočih 66 milijonov dolarjev. Če bo delo pri General Motors in Chry-slerju teklo dalje, bodo člani Izrael ima težave z arabskimi šolami tega ne bosta storili. mih zvečer z rednimi vajami v SND na St. Clair Avenue. V bolnici— Joseph Setina, 18208 Rosecliff JERUZALEM, Izr. — Izrael-*Rd ’ W v University bolnici na ska vlada se trudi, da bi obno-i20G5 Adaibert Rd' °biski “° d°-vila v začetku šolskega leta šol-|v0,Unb ski pouk v krajih, ki so pod nje- — Urad za zvezne parke je bil ustanovljen leta 1916. no okupacijo, pa ima pri tem precej težav. V okupacijski coni, znani pod imenom zapadni breg reke Jordan, so na primer začeli štrajkati vsi arabski učitelji in priznali, da je to političen štrajk. j WASHINGTON, D.C. - Guv G. Romney je včeraj vstrajal Zadnje vesti Črnski kandidat za župana Stokes našel zaveznike med republikanci CLEVELAND, O. — Da bo kandidat za župana Stokes skušal najti zaveznike, kjerkoli se mu bo ponudila prilika, je tako umevno samo ob sebi, da tega res ni treba omenjati. Zato tudi nismo poročali, kdo vse med republikanci že zagovarja njegovo kandidaturo. Republikancem radi tega ni treba očitati, da rušijo strankino disciplino. Saj pri primarnih volitvah le stranke postavljajo kandidate, dočim pri končnih volitvah volivci volijo župana po svoji uvidevnosti. Pa se je v naši mestni politiki vendarle zgodilo nekaj, kar je vredno omembe. Edini naš jutranji dnevnik “Plain Dealer” se je odločil, da bo podprl Stokesovo kandidaturo. To pa je že druga muzika. “Plain Dealer” je vodilni list v našem mestu, berejo ga vsi, republikanci demokratje in nevtralci, seveda ima vsak bralec o njem svojo sodbo. Gotovo list to tudi vpošteva, zato se ni nikoli odločil za to ali ono stranko, ampak samo za tega ali onega kandidata. Če se je pa enkrat odločil, potem seveda kandidaturo tudi zagovarja, vendar pa pri tem ne gre čez drn in strn. Pri vsem tem vpliva stališče tega tednika močno na marsikaterega volivca, posebno na nevtralnega. Vendar pa ta vpliv ne gre tako daleč, da bi odločal o zmagi tega ali onega kandidata. Ni pa nobena tajnost, da list rad zagovarja ideje, ki jih brani republikanska stranka. Morda ne dela tega zmeraj preveč rad, toda ozirati se mora na naročnike o-glasov, ki so po večini znani republikanski stebri pod vodstvom odličnih republikancev. To pa je tisto, kar da sedanji podpori lista v prid Stokesovi kandidaturi svoj poseben prizvok, ki gre preko primarnih volitev. Pri primarnih volitvah se republikanci ne bodo potili, kajti tam je Taftu zagotovljen uspeh. Kot tak bo nastopal tudi pri novembrskih volitvah. Pri demokratih je stvar dru- gačna. Tam se bosta pri primarnih volitvah potegovala za zmago Stokes in Locher. Vse kaže, da bodo igrali v tem političnem dvoboju veliko vlogo tisti volivci, ki sodijo kandidate ne v luči strankine discipline, ampak po drugih znakih in nagibih. Tu pa beseda vodilnega mestnega dnevnika lahko veliko zaleže. Lahko nakloni Stokesu marsikaterega volivca, ki bi drugače glasoval za Locher ja. Morda bo med nagibi igralo precejšnjo vlogo upanje, da bo Cleveland obvarovan pred rasnimi trenji in izgredi, ako dobi črnega župana. Nekaj resnice bo naj-brže tičalo v tem, toda ne bo prevelika. Zato se lahko zgodi, da bo Stokes zmagal in imel pri novembrskih volitvah proti sebi republikanca Tafta. Takrat seveda bodo vsi republikanci zanj in se ne bodo ozirali na črno polt demokratskega kandidata. Verjetno bodo pa drugače sodili nevtralni volivci. Ne smemo namreč pozabiti, da je Harrisov pozvedovalni urad ugotovil, da se v ameriških mestih precejšnja večina prebivalstva boji rasnih nemirov in seveda tudi tistih, ki jih vprizarjajo. To bi govorilo, da bo veliko nevtralnih volivcev rajše glasovalo za belega republikanca kot za črnega demokrata. Tako predvidevanje še ne jamči za Taftovo zmago, potisne jo pa v območje verjetnosti. Vse bo seveda odvisno od republikanske spretnosti v taktiziranju. Ni namreč lahko zagovarjati pri primarnih volitvah črnega kandidata, pri novembrskih pa belega. Končno volivci niso zmeraj preveč pozabljivi, nekateri med njimi so pa tudi dosledni. Ako bo torej v novembru zmagal Taft, bodo republikanci lahko zelo veseli, kajti Taft bo rabil za zmago ne samo republikansko spretnost, ampak tudi nekaj sreče, ko jo je ob podobni priliki imel republikanski njujorški župan Lindsay. Na drugi strani pa tudi starši | nočejo pošiljati svojih otrok v j šole kot protest proti okupaciji.! Izraelske oblasti mislijo, da se bodo učitelji in starši kmalu naveličali š t r a j k a in omogočili pouk. Izraelske oblasti se nam- ] reč ne vmešavajo v učni red v | šolah, zahtevajo samo, da se iz | šolskih knjig odstrani vse, kar ’ pomeni agitacijo proti Izraelu. Večje so težave v nekdanjem j o r d a n skem delu Jeruzalema. Tam so preje imeli zasebne in pri svoji izjavi, da so ga zastopniki vlade ZDA tekom njegovega obiska s skupino demokratskih in republikanskih guvernerjev v Vietnamu leta 1965 zapeljali v presoji položaja, da so mu “oprali možgane”. Ostali guvernerji, demokratski kot republikanski, tc zavračajo. H. C. Lodge, republikanec, tedanji poslanik ZDA v Saigonu, je včeraj odločno izjavil, da on ni nikdar nikomur “pral možgan”. javne šole. Zasebne šole so se-; VATIKAN< _ papeža Pavla VI. daj začele reden pouk kot prejš- | so v£eraj lla nja leta. V jarmih šolah je pa | napovedan za 15. september de-: len štrajk, ki ga pa izraelska oblast preganja. Jordanski del Jeruzalema je namreč anektiran in tam velja izraelska zakonodaja, ki predvideva obvezen šolski pouk v osnovnih šolah. Na zahodnem bregu reke Jordan je bilo preje 630 osnovnih arabskih šol s 130,000 učenci in 4,100 učitelji. V starem Jeruzalemu je bilo pa preje 28 javnih in 34 zasebnih ljudskih šol. V javne šole je hodilo 12,500 otrok. Zmeda pa vlada v pokrajini Gaza. Izraelcem se ne mudi, da bi jo odpravili, Arabci se pa za šole ne brigajo. Povrhu so bile šole še podpirane iz posebnega fonda Združenih narodov, ki se noče vmešavati v izraelsko-arab-ske spore. Dve najvišji službi WASHINGTON, D.C. — William Howard Taft je edini v ZDA, ki je opravljal obe najvišji službi: bil je predsednik ZDA in vrhovni zvezni sodnik. Ogromna krogla Premer našega Sonca je 865,000 milj, 110-krat večji od zemeljskega. so včeraj na njegovo željo prepeljali iz Castel Gandolfa, kjer je bil čez poletje, nazaj v Vatikan, ko se mu je povrnila vročina, ki ga muči od začetka tedna. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je imenoval za komišenerja, načelnika uprave glavnega mesta dežele Washingtona dosedanjega načelnika Housing Authority v New Yorku, črnca Walterja Washingtona. To je prvi črni “župan” kakega velikega mesta v ZDA. SAIGON, J. Viet. — Boji okoli Tam Ky se nadaljujejo, ameriški marini in vietnamske čete preganjajo ostanek 2500 rdečih, ki so včeraj napadli mesto s ciljem, da osvobode okoli 800 tamkajšnjih jetnikov, med njimi okoli 500 ujetih rdečih borcev. - Pretekli teden je padlo v boju v Vietnamu 157 ameriških vojakov, ranjenih pa je bilo preko 500. WASHINGTON, D.C. — Delegacija 22 članov, ki je opazovala na povabilo predsednika L. B. Johnsona volitve v Južnem Vietnamu preteklo nedeljo, je po svojem povratku izjavila, da so te potekale v redu in da ona ni mogla opaziti nobenih goljufij. V' M SISKA DOMUVTNA SEPTEMBER 1, 1967 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ~ United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio e^gjgfto 83 No. 171 Thurs., Sept. 7, 1967 Angleška vladna kriza Poročila o poteku zadnje angleške vladne krize so napravila na politično javnost v tujini vtis, da je povod za krizo dalo sedanje gospodarsko stanje v Angliji. Gospodarsko stanje res ni idealno. Kdor bi ga hotel kritizirati, se mu ni treba sklicevati samo na draginjo in brezposelnost, najde lahko dosti drugih razlogov v sedanji davčni, finančni, industrijski politiki itd. Vendar pa vsi ti razlogi niso tako hudi, da bi pomenili prave potrese v angleškem gospodarstvu. Zato je angleška političn javnost iskala in našla za krizo tudi nekatere politične okoliščine, ki niso zasidrane v gospodarski politiki. Ministrski predsednik Wilson ima pred seboj dva zanj važna politična dogodka: kongres angleških delavskih unij in letno zborovanje delavske stranke. Na obeh zborovanjih se bo moral otepati opozicije, te dni na kongresu delavskih unij, prihodnji mesec pa na občnem zboru svoje stranke. Tožbe bodo na obeh zborovanjih večkrat podobne. Na obeh zborovanjih bo vlada kritizirana, ker dopušča, da je brezposelnost narastla že na 560,000 delovnih sil in vse kaže, da bo še rastla. Na obeh zborovanjih bodo krivili vlado, da se premalo briga za hitrejše naraščanje industrijske proizvodnje, za večji izvoz, za stabilnejšo valuto, zato pa za manjše davke itd. Wilson res ne bo mogel trditi, da tožbe niso upravičene. Da ima opozicija prav, se vidi že po tem, da je moral rekonstruirati svojo prejšnjo vlado. S tem je priznal, da prejšnji ministri niso bili vsi kos svojim nalogam. Zato je moral postaviti nove. V ministrstvu za gospodarstvo je moral voditelja odstaviti že drugič in celo sam prevzeti osebno odgovornost za to ministrstvo. Ravno ta Wilsonov korak je po politični važnosti odtehtal vse druge vladne spremembe. Zakaj je moral ravno on sam postati še kinister za gospodarstvo? S tem vprašanjem si belijo angleški politiki svoje glave. Konservativna opozicija je hitro našla svoj odgovor: V sedanji vladi sploh ni nobenega politika, ki bi bila sposoben, da spravi angleško gospodarstvo na pravi tir, zato je moral Wilson - ki slovi tudi kot poznavalec gospodarskih problemov — sam prevzeti to ministrstvo. To je zanj gotovo tvegan korak. Ako mu namreč posel spodleti, ne bo mogel kar samega sebe “odstaviti” iz ministrstva, slediti bi morali globlji posegi v njegovo politiko in morda dati celo povod za vladno krizo. Zato iščejo drugi politiki drugje vzrok za ta Wilsonov korak. Mislijo, da ima Wilson tajen načrt, kako bi pognal gospodarstvo v hitrejši tek, pa ga še noče objaviti, ker hoče počakati ugodnejšo politično priliko. Morda je na tem tudi nekaj resnice, če so namreč Angleži odkritosrčni, morajo priznati, da se sedaj v Angliji ne godi nikomur slabo, ako izvzamemo pol milijona brezposelnih in najbolj revne plasti angleške družbe. Ljudem se dobro godi, pa vendar stresajo sitnosti že kar iz navade. Da pomirijo vest, pretiravajo v utemeljevanju svojega pesimizma pa se tega tudi zavedajo, kadar jih kdo pritisne ob steno. Vsi se pa zavedajo, da za sedanje splošno blagostanje ni nikjer nobenega jamstva, da gospodarske težave lahko nastanejo čez noč, so po adnji svetovni vojni že večkrat. • istih časov se podzavestno bojijo in zato sitnarijo, kadar j:m kaj ni prav. če bi bile volitve pred vrati, bi tako razpo-Ljženže larko potisnilo sedanjo delavsko vlako v opozicijo. Te nevarnosti pa zaenkrat še ni. Wilson lahko vlada v skrajni sili do marca 1971. Ima torej še skoraj 4 leta, da se izmaže iz gospodarskih in političnih težav, ki bi utegnile stopiti na pot njegovemu režimu. Ni pa Wilsonova navada, da bi lenaril, čeprav se pri dciu ne pretegne. Zato ni nič čudnega, če je stopil kot novi pa tudi niso taki sitneži kot na primer ameriški farmarji. Nekaj popravkov je potrebnih tudi v angleški socijalni politiki, pa tudi tu ne “gori voda”. Vse to so mali problemi, ne sme jih pa novopečena vlada zanemarjati. Na dnu današnjega angleškega razpoloženja tiči neki čudni pesimizem, ki ne pričakuje od prihodnjo-sti nič dobrega, ne boji se pa tudi ničesar hudega. Gorje pa, ako hudo nepričakovano nastopi. Potem se preko noči ustvari sum, da vlada ni pravočasno mislila na to in ono, da torej ne zasluži zaupanja. Iz suma se pa rodi nezaupanje, ki ga Anglež ne pozabi hitro. To vedo iz lastne skušnje zelo dobro ne samo konserativci ampak tudi laboristi. Zato pa Wilson misli v dobrih časih na možnost tudi slabih in temu primerno “vlada’.’ 1 BESEDA IZ NARODA Emmm ‘minister” v stik tako z unijami kot z industrijskimi vodi-telji, da zve, kje jih najbolj čevelj žuli. Ta njegova poteza bi pomenila, da mu je sedanja brezposelnost najbolj napoti. Ima morda prav. Zima je pred vrati in takrat v Angliji zmeraj primanjkuje dela. Vse druge spremembe v vladi niso razburile angleške javnosti. Samo poklicna politika se je zanimala zanje in jih hotela razumeti. Ve pa, da od nove vlade ne more pričakovati nobenih čudežev ne v zunanji ne v domači politiki, posebno ^zunanji. Anglija bo morala gledati, da se v Hong Kongu drži čim dalje, da gre iz Adena tako, da se nad tem ne bo spodtikal svobodni svet, da uredi svoje stike z Afriko •ako, da novo stanje ne bo nikomur v nadlego in da Evropo pusti pri miru. V angleški domači politiki tudi ni takih problemov, ki u. zahtevali hiti o in obsežno akcijo. Davkoplačevalci resda godrnjajo nad indirektnimi davki, toda se bodo dali potolažiti z obljubami v prihodnjem proračunu. Angleški kmetje Zdravje je res najveeje bogastvo! CLEVELAND, CX—Tisti srečni, ki ne potrebujejo ne zdravnika ne zdravil, res lahko rečejo, da so bogati! Tisti pa, ki jih tare bolezen, so pa lahko veliki reveži, pa četudi imajo milijone. Največkrat pa je tako, da zdravja ne cenimo dovolj, dokler ga imamo. Morda se, dragi bralci, še spominjate, da sem lansko leto večkrat kaj napisal o naših bolnikih, da sem jih rad obiskal in tudi tolažil. Danes pa bi se na tem mestu rad spomnil poznanih Josepha in Caroline Mramor s 6618 Schaefer Avenue, ki sta tudi že dalj časa bolehna. Mr. Mramor se že dolgo ni dobro počutil, zato ga je zdravnik poslal v bolnico, kjer je toliko okreval, da se je lahko vrnil na svoj dom. Kmalu po prihodu domov pa je zbolela Mrs. Mramor. Tudi ona je bila poslana v bolnico, kjer je prestala težko operacijo in je še vedno v zdravniški oskrbi. Naročili so mi, naj v mojih dopisih v Ameriški Domovini omenim njuno zahvalo vsem, ki so se ju spomnili v času bolezni. Dobri ljudje so ju obiskovali, jima prinašali cvetje, ju vedrili in tolažili s karticami in seveda tudi molili za oba. Koliko tolažbo začuti bolnik, ko vidi napisane besede: “Molimo za Vaše zdravje!” Posebno zahvalo izrekata Joseph in Carolina Mramor prijazni in postrežljivi sosedi Mrs. Lekan, katera jima je bila v veliko pomoč, in svoji dobri hčerki Mrs. Globokar, katera je prihitela iz Newburga vedno, kadar so jo starši potrebovali. Naj dobri Bog poplača vsem delo usmiljenja in sočustvovanja v bolezni! Podpisani želim Josephu in Carolini Mramor mnogo potrpljenja v bolezni; da bi bilo vse Bogu v čast in našim v zveličanje. Isto želim vsem drugim mojim bolnim prijateljem in znancem ter jih naj lepše pozdravljam! Jakob Resnik or- j Zahvala darovalcem PREGARJE, Slov. — Jožko Skok, župnik na Pregarjah se prisrčno zahvaljujem vsem darovalcem za poslano pomoč, katero so zbrali s pomočjo g. Jakoba Gustinčiča, ki je tudi poskrbel, da sem to pomoč v redu dobil v roke. Naj dragi Bog vsem obilo povrne njihovo naklonjenost in dobroto. Za vse darovalce bom opravil 3 sv. maše v dober namen, eno pa za njihove pokojne. Pozdravljeni! Jožko Skok 0 cerkvenih župnijah v Sloveniji in tukaj Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, dne 10. septembra, je naša nedelja, ko bomo prejeli skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši; zbirali se bomo ob 7:45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, od koder poj demo skupno v cerkev ter zasedemo prve klopi. Po maši bo kratka seja ter zajtrk v šolski dvorani. Možje in fantje, prav lepo je slišati, ko ste se tako polnoštevilno odzvali v nedeljo, 13. avgusta pri farnem bazarju ter pomagali po svojih močeh, da je ta farna prireditev tako imenitno uspela. Sedaj se bliža Štirideseturna pobožnost, ki bo v nedeljo, pon-deljek in torek, 24. - 25. - in 26. septembra. Pridimo tiste dni kar v naj večjem številu k večernim pobožnostim ter obiščimo Najsvetejše kar največkrat nam je mogoče. Ernest Terpin EUCLID, O. — Mnogim dora-ščajočim in odraslim, ki smo prišli iz domovine v to deželo, je še v spominu, kako je bilo doma lepo, ko je četrt ure pred sv. mašo ob praznikih začelo pri-trkavati pri župni cerkvi. Ob nedeljah nas je pa ubrano zvonjenje treh ali štirih zvonov vabilo k Najsv. Daritvi. Prihajali smo trumoma od vseh strani in smo se po večini med seboj poznali. Tudi župnik je kmalu po prihodu spoznal svoje župljane in tako smo bili povezani kot velika duhovna družina. Lepo je bilo tudi zato, ker je bila samo ena vera in en jezik in to slovenski. Vsi, ki smo prišli skupaj, smo bili na videz veseli, toda ni se pa videlo nekaterim v srce, kako jim je bilo težko, ker so vedeli, da bo treba to prijazno skupnost in svoj ljubeči domači kraj, kjer so uživali srečo otroških let, kmalu zapustiti. Vedeli so, da jih je več v družini in bo le eden ostal doma in ena bo prišla k hiši, ali nasprotno, drugi pa, kamor kdo more. Bili so to skoraj vsi zdravi, močni fantje in dekleta, polni življenja in se niso bali prijeti za nobeno še tako težko ^elo, samo da bi pošteno služili svoj kruh. Nekateri fantje so bili korajžni in so rekli, če ni doma prostora, Bog je ustvaril velik svet, ga obdaril z bogatimi žitnimi in rudninskimi polji, bomo šli pa drugam v upanju, da bomo tam srečni. V takem razpoloženju so začeli fantje odhajati v to deželo že v prejšnjem stoletju, za njimi pa tudi dekleta, kar je bilo edino prav, ker le tako so lahko nastale slovenske družine. Ko so prišli sem, je bilo za mnoge zelo težko, posebno pa, ko je prišla nedelja in jih zvonovi niso povabili k sv. maši kakor preje doma. V duhu so videli, kako prihajajo doma njihovi dragi v svojo župno cerkev, nehote se jim je pa tudi odprl pogled po Sloveniji, katero krasi nešteto cerkva. Vsak, kdor premisli, mu ni težko spoznati, koliko je bilo trpljenja in veselja posebno še na vrhu hribov, kadar se je v novi cerkvi opravila prvič Naj-svetejša Daritev. Ob takem premišljevanju se je nekaterim porodila misel, da smo najbolj hvaležni prednikom v domovini, če jih posnemamo. V Ljubljani na škofiji jih je tudi skrbelo za odhajajoče vernike, zato so, kjer je bilo več Slovencev skupaj, poslali za njimi duhovnika, kateri je organiziral, da so izvolili cerkveni od- bor in tako so šli vsi skupaj z^sem, če bi bilo materam dano veliko vnemo na delo za novo videti svoje popolnoma izmuče-župnijo. Najprej je bilo treba ne sinove ob robu jame, predno kupiti svet za cerkev in druge so padli streli in bi mogle v svo-stavbe, ki spadajo k cerkvi. Lah- ji neizčrpni materinski ljubezni ko si mislimo, kako je bilo to pri rešiti s svojim življenjem sinu takratnem zaslužku težko. življenje, bi to storile vse po Ko sem bil pred par leti v Le- vrsti. Ker pa to ni bilo mogoče, montu, so me zanimale tudi | so se jim zasekale boleče rane tamkajšnje čebele, zato sem o- v srca, katere jih bodo spremlja-biskal čebelarja, kateri je imel le do groba. ravno delo pri njih. Takoj za menoj prideta dve starejši žen ski iz Newburga. Ena od njiju Ko to pišem, naj povem še svoj doživljaj. Koncem oktobra 1. 1944 so me partizani aretirali je začela pripovedovati, kako je in odvedli v neznane kraje. Ne-bil njen oče vnet za prvo sloven- ko jutro nas je tri stražil en sam sko župno cerkev pri Sv. Vidu. v nekem jarku v Špitaliču. Imel Rekla je, da mu ni bilo škoda je navadno puško. Nenadno pri-ne časa ne denarja, samo da bi deta izza ovinka dva močna par-bili lahko čimpreje v svoji cer- tizana z brzostrelkama in sta kvi pri sv. maši. To silno hrepe- nam takoj začela zavezovati oči. nenje se jim je uresničilo proti Nisem se bal smrti, ker sem mi-koncu prejšnjega stoletja in mi- slil, da je neizogibna. Ko pa sem slim, da večjega veselja ni bilo se spomnil na drago ženo in v Clevelandu, kakor takrat, ko ljubljene otroke, me je pa tako so bili verni Slovenci prvič pri zabolelo, da ne morem tega raz-sv. maši v svoji prvi novi tukaj- kriti, ker sem mislil, da ne bodo šnji župni cerkvi. nikdar vedeli, kje in kako mi je V začetku tega stoletja so Slo- bilo vzeto življenje. Ko sem imel venci ustanovili še tri župnije: zavezane oči, me je eden prijel Sv. Lovrenca, Marijo Vnebovze- za roko in me vlekel naprej, jaz to in Sv. Kristino. Lepšega spo- pa sem se potihem pripravljal menika si niso mogli postaviti na smrt, ker sem pričakoval od tukajšnji Slovenci, kakor da so zadaj strel ali pa, da bom pah-ustanovili kar štiri slovenske njen v kako brezno. Naenkrat župnije. začutim toploto in odvezali so Lepo bi bilo, če bi bili vsi tako mi oči in bil sem v neki kleti, vneti pri naših župnih cerkvah, kjer je imela OZNA svoj zapor.’ kakor so bili naši ustanovitelji Vsega ne more opisovati, povem in jim tako najbolj pokazali na- le, da sem bil po zasliševanju in šo hvaležnost. Kdor resno pre- težkih preizkušnjah po nekaj misli pomen življenja, bo lahko dneh izpuščen na svobodo, ugotovil, da nikjer ne more do- Za sklep naj še povem, da sem biti več duhovnega veselja ka- šel ob tednu preje omenjene kor v domači župni cerkvi. Ve- žalne svečanosti zopet k Lurški seli smo pri daritvi sv. maše in Mariji in tam še enkrat videl pri prejemanju sv. zakramentov, venec pri Marijini podobi, toda Razveseli nas, ko slišimo s kora nageljni so zgubili svoj kras, le glas svojega sorodnika. O kako trak slovenske zastave je bil še je ganljivo, ko pristopijo otroci lep kakor prejšnjo nedeljo. Ob v prvemu sv. obhajilu. Zelo so pogledu na to sem se zamislil, veseli tudi sorodniki, posebno pa da trupla naših mučencev so starši, ki vidijo sinove streči pri strohnela, njih spomin pa bo o-sv. maši. Večjega veselja si pa stal vedno živ med nami. ne moremo misliti, kakor je za prijatelje, sorodnike, posebno pa za starše, ko vidijo svojega sina s križem v roki v spremstvu duhovnikov in ko prestopijo cerkveni prag, zadoni s kora mogočna pesem “Novomašnik bod’ pozdravljen”. Vincenc Povirk Veličastna r»nj@ po Evropi v. CLEVELAND, O. — Katedra-Če bomo z veseljem delali, kar jla Notre Dame v Parizu je kdo more, in podpirali župnijo starodavna stavba> nien PrKetek po svojih močeh in jo cenili, se bomo počutili srečne že skozi sega v šesto stoletje; pozneje so jo popravljali ter dozidavah, življenje, posebno pa še takrat, kljub temu ie ohranila čisti got-ko nas bodo drugi pripeljali v skl slog' °gromno svetišče kra-cerkev in se bodo naši sorodniki | ^0 T™nogoUčna ^barvfna okna> za vedno od nas poslovili. Za dodatek še tole. Ker so na-ši§ ki vzbujajo v očeh strokovnjaka uoaateK se xoie. Her so na-j^T' Plavo občudovanje; nebelo župne cerkve med počitnica- Ste^0VJe P°dpira m0g°Čni Strop’ mi popoldne večkrat zaprte, je f katerem 50 razne fl*arije iz božjepotna cerkev pri Lurški Sv-P.1Sm"; f ° ^ mogli kameniti Mariji ob Chardon cesti vedno ^ v Notre Dame govoriti, bi odprta. Zadaj v gozdu pa so po-P" ° T°g0 P0Vedah ° franC0' staje križevega pota, kjer je sen-'S 1 Zg° ovmi‘ ca in je tudi v vročini lepo hlad Francoski kralji so bili vsi kronani v Reimsu, razen Karla ju žalna svečanost s sv. mašo in molitvami za pobite domobrance in za tiste, ki so padli že tukaj pod ameriško zastavo. Ker je ta kraj blizu, je vsakikrat velika udeležba. Ko so letos to nedeljo popoldne peli tam litanije Matere Božje g. župnik Cvelbar in iz-orani pevci in ko so zapeli “Tolažnica žalostnih ..sem pogledal na podobo Lurške Marije in krasni venec rdečih nageljnov, katerega so postavili k Njej zastopniki Društva protikomunističnih borcev. Ob tem pogledu sem se spomnil na morje žalosti, katera je obdajala naše mučence, ko so jih na kamijonih z zvezanimi rokami pripeljali na morišče. Saj so bili to povečini mladi ljudje. Nekateri so imeli že zbrane neveste, drugi pa so bili poročeni in bi se počutili srečne, če bi ob tej usodni uri videli prijazen pogled svojega o-troka. Ko se je zvedela ta žalostna novica, je zajela vse svojce velika žalost, najhujše pa je zadelo je bil kronan angleški kralj Henrik VI. v letu 1431, ki je vladal Francijo do 1436, ko ga je Karl VIL spodrinil s prestola. Druga je bila kronana v katedrali (1560.) nesrečna škotska kraljica Marija Stuart, ki je poročila francoskega kralja Franca II. Po njegovi prerani smrti se je Marija Stuart vrnila na Angleško, kjer jo je njena polsestra kraljica Elizabeta dala obglaviti. Marija je prišla na morišče v naj lepšem oblačilu z zlatim križcem na prsih, ljudje, ki so jo spoštovali, so zagnali tak jok in stok, da so še krvnika zmotili, moral je trikrat s sekiro zamahniti, da je mladi kraljici glava odletela. Tretje slovesno kronanje se je vršilo 1804, ko je bil Napoleon Bonaparte kronan za francoskega cesarja. Tedaj je prišel v Pariz sam papež Pij VIL, ki je prekoračil Alpe ter po velikih tež-kočah došel v Notre Dame. Napoleon je hotel imponirati vsej Evropi, zato je v najbolj svečanem trenutku, ko ga je hotel matere pomorjenih. Prepričan papež kronati, vzel papežu kro- no iz rok ter si jo sam postavil na glavo. Pravijo, da je bila ta ceremonija domenjena - lahko verjetno - Napoleon je leta 1802 sklenil med Francijo in Rimom konkordat, katerega je bil Pij VIL zelo vesel ter ostal Napoleonu zvest prijatelj do smrti. Med revolucijo je bila katedrala Notre Dame oskrunjena ter onečaščena; brezbozneži so razbili ter požgali božje podobe neglede na njihovo umetniško vrednost. Uničili so vse, kar je spominjalo na francoske kralje, ter spremenili svetišče v tempelj poganskega božanstva. Mater Božji v zasmeh so našli mlado plesalko, jo oblekli v belo tančico, jo ovenčali s cvetlicami ter jo vodili v svečanem sprevodu v svetišče in jo posadili na glavni oltar, kjer so jo častili kot boginjo svobode. Od katedrale Notre Dame smo se odpeljali z avtobusom na Champ - de - Mars, kjer smo si ogledali Eiffelov stolp, ki se dviguje od tal 985 čevljev visoko; to je kolosalno železno ogrodje, ki je ostalo v spomin na pariško svetovno razstavo iz leta 1889. Odtod smo se vozili mimo orjaškega slavoloka, katerega je dal Napoleon narediti za svojo zmagujočo armado; na slavoloku so upodobljene v reliefu slavne oitke, ki jih je veliki cesar izvo-jeval; slavolok predstavlja odlično delo slavnih umetnikov. Nedaleč od tu je še en manjši slavolok, ki je bil postavljen kot spomenik neznanemu vojaku; videli smo tam polno vencev ter veliko gručo ljudi. Popoldne nas je neslo na Mont Martre, v središče pariškega nemoralnega življenja; pa nismo šli tja gor, da bi se pohujševali, marveč da obiščemo slavno baziliko Presv. Srca Jezusovega, kjer se časti noč in dan sv. Režnje Telo, Mont Martre se dviguje 135 m nad mestom in se od tu vidi velik kos Pariza. Father Godina nam je razložil, da pomeni Montmartre - hrib mučenikov, ker so bili prvi mučenci Pariza tu umorjeni. Na skrajnem vrhu je postavljena veličastna bazilika v krasnem bizantinskem slogu; zaobljubljena je bila presv. Srcu Jezusovemu med nemško-francosko vojno (1870-71) za rešitev Francije; njeno pročelje krasita dva viteza na konju v nadnaravni velikosti, široko in visoko stopnišče vodi v notranjost bazilike, ko smo mi prispeli, je bil ravno blagoslov z Naj svetejšim, slišali smo francosko koralno petje in francoske molitve, ki so bile enake molitvam, ki jih mi molimo pri popoldanskih blagoslovih. Zadaj za cerkvijo je prostoren trg, kjer se šeta množica ljudi, ki opazuje razne slikarje, ki kar na cesti ob stojnicah, slikajo in barvajo vsakovrstne podobe. Nekatere slike so prav lične, a predno smo jih mogli oceniti, so bilo že prodane. Ti slikarji niso ni-kakšni šarlatani, temveč razni pariški umetniki, ki tu gori na Montmartru iščejo zaslužka za svoj vsakdanji kruh. Ob osmih zvečer je bila napo* vedana gala večerja, ki jo je naročila Agencija Avgust Kollan-clra za našo skupino z dvourno vožnjo po Seini; stopili smo torej na parnik, ki nas je že čakal ter zasedli bogato obložene mize; med vožnjo smo pili in jedli ter občudovali krasno razsvetljeni Pariz; med večerjo nam je Father Godina prečital brzojavko iz Clevelanda, kjer nam g. Kollan-der želi mnogo zabave in užitka-Se ni prav nič zmotil, bili smo tako veseli ter navdušeni, da smo navzdol po Seini zapeli ve^ slovenskih pesmi. Cas je kmaln minul, vožnja po Seini se je končala; v veselju smo zaključili nedeljo, 16. julija v Parizu t31" se prav Židane volje odpeljali v' naš Hotel de Louvre. Ernest Terpin Osobje se je podvojilo LOS ANGELES, Calif. — število uslužbenstva letalskih drugi družb se je v letih po svetovni vojni podvojilo. 1«ooo<^o<=r>oo<=^ Rusiji se podpiranje ^8ks Metzger: . Monika potuje = na Madagaskar ^O<^^o<^^()<2r>00<=^()<=>)0<=>0 Drugo jutro, ob slovesu, je jježevalo kot iz vedra in, kadar ežuje kot iz vedra, sta si Ber-^ ^ Pariz precej slična. Mo-;lka se je z radostjo spomnila, a je zanju že pripravljen par-ki ju bo popeljal v kralje-S v° sonca. Z lahkimi nogami J® skočila v hotelski avto, ki je P°Vedel oba potnika do kolod-^°ra Saint-Lazare. Vlak ju je °zi črne predore odpeljal v deželo. Od lepe Francije ni Y ° videti dosti več kot Seina. 'šoki mostovi so ju popeljali njenih pogostih ovinkov. ^ fn bolj na sever sta prišla, tem ,lrieje je udarjal dež ob steklo a včasih je bilo vršanje vetra ° močno, da je preglasilo celo koles. Monika pa se ni ivxuxuxva pa se otiti. Udobno je bila na-a na atka in, v katero > že drvele njene misli— j ali naprej — niso prišle "reči do dna. atek je vedno znova val prek knjige za cunja-alaki, ki so švigali mimo, al po malem z glavo. v 1 dišiš vihar?” je vpraše-^ 'Frihaja od morja in midva Poto tja. Začetek najinega trn 3^anja Do težak. Če bo danes ^esne^0’ ne a eka spala tako udobno kot V letalu.” v tonika je mislila na vse po-^ DD je bila čitala o lad-> katere je zajel vihar. Tam V2 ^'drveli veličastni valovi in i G1 ladjo na svoj hrbet. O, asn° je prav nj v 0^°valo, če je padel jambor g... °rje. Saj so te nazadnje re-* i11 bil si junak! n Poldne sta dospela v Le g Vre- Ni bilo mnogo videti. jlee2uPna skladišča in dolgočas-Vč Ceste- Vse sivo in mokro. Le S° Se P0^2^6 na a ni bila ne hišna ne tajja ^ stena. Nekaj čudnega, bila fVene§a> nepojmljivega je j0i a stena. Monika je vprašu-IlrP0gledala atka. “IVr0 rnorje, Monika.” Vi(j Monika je prvič čast a ^orje. A kje so bili veli-Vod 1 Vat°vi? Zakaj pa ni padla ^ na cesto dol, če je to bilo Pre,Je ■" ta stena, ki je štrlela da i„S.treh? Atek ji je pojasnil, —j- ---j Se 2cj. 0 oDzorska črta morja, ki 1 *ako visoka. Pa vse ni nič ^ tako ha rn^a^°' ^oniD:i je dala ta ste-ip v n°g0 opraviti. Bala se je je da p 1'^ar nestrpno pričakovala, bila st 0 Prišla bliže. Najrajši bi prodrie^a P° cesti naprej, da bi menji 5 V skrivnost, toda atek je Prih ’ ^.a se Prav nič ne mudi. dovoj. n^e štiri tedne bo časa prav ’ ^a Do opazovala morje Použil0 Dlizu. Zdaj bosta rajši ienne3 ae enkrat francoski de-§°toVQ na kopnem, kajti nič kaj čer tek n*’ ^a Pnia bo danes zve-eiji j diner na ladji. V Fran-t° je enu^ei° obed dejeuner--to 2a^rk ■— in večerjo diner 'DUa SeSe pravi kosilo. Monika bi kr°v Ve<^a najrajši šla takoj na čoloče nika’ čigar odhod je bil 0Paziir °'3 f ^r^D popoldne, toda 2adnje ^ 2e Dila, da je navse-St°riti .Ve'ildar vedno najbolje. čest °’ K3r PreDlagai atek Zakaj| ° S' zvedel šele potem, . 2avila hotel in Ha v čeden, majhen bl’ega gjS' Privoščila vsega do- prasket iz vodnih cevi, ker iprho' r'lič, slednjič pa sta mnrnarii nravkar začeli sna 1, sedela ki h, ^ a v starinskem avtobusu, ■ p" - onika lVt6nn-Pe!^ad Pr°ti pristanišču. To ' ^ak°j odkrila par-a! visJoG moral biti. Mogočna, °ka. Na hik Del Širokr^t.T^a^a bd’ čokata njenem zadnjem koncu je bilo z zlatimi črkami zapisano: “Ville de Tamatave”. A kje je bilo morje? Nič drugega ni bilo tu kot črnikasta oljnata voda med kamnitimi zidovi, nič drugačna kot so kanali v Berlinu. O valovih ni bilo sledu. Prav nevalovita voda je bila to. Lupine banan so plavale po njej, papir, zelenkaste nagnite pomaranče, oljnate lise, ki so se svetlikale v vseh mavričnih barvah, tam pa nekaj ostudnega: mrtva mačka. Okoli in okoli so bila črna skladišča, vozovi, ki so jih vlekli težki, debeli konji, kateri so imeli tudi na nogah grive, kupi zavojev, sodov in zabojev, tla pa so bila pokrita z mokrim premogovim prahom in gostimi lužami katrana. Možje, ki niti malo niso bili podobni Parižanom, so potiskali, kotalili in vlačili tovore. Veliki so bili in čokati. Kadar so si sneli čepice in si s sajasto roko pogladili lase s čela, si mogel opaziti, da so bili ti lasje plavi. Francoščina pa, v kateri so se pogovarjali, je zvenela natanko tako široko kot namburško narečje. Atek je rekel, da je precej vseeno, če se vkrcaš v Lubecku, Hamburgu, Bremenu ali Le Havru, da je severna obala povsod enaka in tudi ljudje ki bivajo tam. Monica si je bila “vkrcanje” predstavljala kot sila veličasten trenutek. S to smrdečo, deževno in .jovečo okolico bi bila zelo nezadovoljna, če bi bil skozi ves smrad silil k nji čudno dražeči vonj po soli in če ne bi bilo visoko, tenko požvižgavanje vinarja v jeklenih vrveh ladij, ki je preglasilo vsak drug šum, stopnjevalo njene mrzlične nestrpnosti do najvišje mere. Zdaj sta šla prek mostička na visoki krov, za njima pa hotelski sluga s prtljago. Zgoraj ju je sprejel mlad častnik z zlatimi našivi, položil roko ob čepico in zelo vljudno pozdravil. Atek se je nekoliko razgovarjal z njim in pokazal svoj vozni listek, potem ju je častnik izročil stewar-du — tako pravijo na ladjah natakarjem. Častnik je bil videti močno južnjaški — črn in rumen kot Italijani, a steward je bil plavolas in je imel modre oči. Lahko bi bil starejši brat Janka Šusterja. Atek ga je francosko vprašal, kod leži njuna kabina, a steward je en trenutek pazljivo opazoval njega in Moniko. Potem je odgovoril v francoščini, ki jo je Monika čudno dobro razumela: “Oui oui, monsieur, al’ bi bli tak dobri, da bi šli z mano dol, pokazov vam bom!” Atek se je nasmejal in izjavil: “To je krasno, Monika — tu imaš človeka, s katerim se lahko meniš,” potem pa se je obrnil k stewardu: “Stavim, da se niste rodili v Marseillesu?” “Gromska strela, ne, monsieur,” se je glasil odgovor, “jaz sem Žane Sopihač iz Muhihousa in ni še dovgo, ko smo bili tam vsi nemški!” Potem je peljal Žane Sopihač iz Muhausena v Alzaciji oba prek široke palube, katera pa je bila precej podobna nabrežju, kajti na parnik so bili ravnokar naložili premog. Skladiščni pokrov je bil še odprt, žerjavi so rožljali, zadnji tovori so zginjali v globino kot v požrešno žrelo, vse, česar si se dotaknil, je bilo črno od premoga. Mrzlemu ro-senju dežja se je pridružil še so mornarji pravkar začeli snažiti palubo. (Dalje prihodnjič) tujine začelo upirati Podpiranje tujine je postalo (težko brente in Moskva bi rada vsaj en njegov d e 1 prevalila na svojte satelite, pri čemer pa nima uspeha. MOSKVA, Rus. — Dokler je bil Stalin živ, ni Rusija podpirala tujine z orožjem. Le par izjem je potrjevalo Stalinovo stališče. Po njegovi smrti je pa Kremelj začel na široko pošiljati orožje raznim resjiičnim in navideznim ruskim prijateljem. Prvi je prišel na vrsto egiptovski Naser, za njim pa ostali arabski levičarsko usmerjeni diktatorji. Kmalu potem je postal indonezijski Sukamo moskovski ljubljenec, ki je odnesel kar par bilijonov posojil. Zatem se je Rusija vrgla na Afriko, med tem pa je podprla kubanskega diktatorja Castra, prav nazadnje je začela pošiljati orožje celo v Latinsko A-meriko. Če seštejemo vse te dobave orožja, dobimo vrednost, ki znaša po cenitvi nad $5 bilijonov, pa še zmeraj Moskva ne vidi konca. Treba ji bo namreč znova podpreti Naserja in sirijsko vlado. Zato je precej nerazumljivo, zakaj se je ravno sedaj vtaknila še v dobave orožja nigerijski centralni vladi. Moskva ni poslala in ne pošilja samo orožja in municije, pošilja tudi strokovnjake, ki sestavljajo in vzdržujejo orožje v uporabnem stanju, pošilja tudi pilote za vežbanje domačega osobja. Cenijo, da je Kremelj poslal že nad 2,500 letal in helikopterjev, nad 3,000 tankov in tudi vso potrebno municijo. Mislijo, da je kakih 3,000 ruskih vojaških strokovnjakov stalno v tujini. Na drugi strani je pa šlo v Rusijo od 15,000 do 20,00 tujih oficirjev na vežbanje in pouki1 Vse mora naravno vzdrževati Moskva. Ko je bilo treba v preteklih dveh mesecih začeti znova podpirati Naserja, so si v Kremlju začeli beliti glavo, kje naj bo meja. Prišli so na misel, da bi pritegnili k podpiranju še svoje satelitske države. Te pa niso pokazale nobene volje za tak načrt. Prav ta teden so se na primer zbrali v Beogradu vladni podpredsedniki Rusije in satelitskih držav, da bi debatirali, kako spraviti v sklad podpiranje arabskih držav. Z osnovno mislijo je zmagala Romunija, še predno se je konferenca začela.Bukarešta je namreč rekla, da gre na sestanek samo pod pogojem, da bodo na sejah obravnavana le gospodarska in ne politična vprašanja. Romunski predlog je bil sprejet. Na sejah se niso mogli sporazumeti o skupnem načrtu za podpiranje.. Dosegli so nekaj edinosti le v predlogu, da naj vsaka država po svoje podpira Arabce, vendar pa naj svoje podpiranje uredi tako, da ne bo kolizije z drugimi podpornimi akcijami. Propadlo je torej rusko upanje, da bodo Arabci dobili skupno rdečo pomoč, pri čemur bi naravno Moskva imela odločilno besedo. se je vendarle našla med afriškimi politiki bela vrana, ki je imela pogum, da pogleda resnici v oči in pove, kakšni so afriški “narodi.” To je zambijski predsednik Kaunda, ki ni samo predsednik države, ampak tudi vodi- Vaš šofer čaka! Zambijski predsednik Kaunda o zambijskem “narodu” CLEVELAND, O. — Končno fiawaii-Porforico-Florida po vseh petih kontinentih ali TO SEZONO V EVROPO izvrstno oskrbi vse zveze in ugodnosti Europa Travel Service 759 East 185 St., Cleveland, Ohio 44119 “Round Trip” cene za Jet: New York-Ljubljana $339.00 New York-Zagreb $345.00 New York-Stuttgart $283.00 Kličite telefonično: 486-3773 JEROME A. BRENTAR ROMARSKA VOŽNJA V FRANK, OHIO V NEDELJO, 17. SEPTEMBRA Pridružite se temu vsakoletnemu letnemu romanju v ljubljeno svetišče Žalostne Matere Božje v slikovitem Franku, Ohio. To bo lep spomin za vso vašo družino! Avtobusi odpeljejo s Public Square med 8.30 in 9. dopoldne. Zadnji avtobus odpelje iz Franka nazaj ob 5. popoldne. Vozovnice za odrasle $3, za otroke do 12 let $1.75. Naročite vozovnice s pošiljatvijo čeka na CTS Fun Tours, 1022 Carnegie Ave., Cleveland, Ohio 44115 ali jih kupite v CTS informacijski koči na Public Square. DOBRODOŠLI EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, p«, polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberite I HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLlD KJ5 1-8187 JOS. ŽELE IN SINOVI ZAVOD POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENIJE Tel.: ENdicott 1-0583 = URAD = Tel.: ITanhoe 1-3118 § Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago -Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo COLLINWOODSKI 452 E. 152nd STREET (iimmiHiiiiiiuiiMmuummiiiiimiiiiimiiiiiiiMtiuiiiiiiiuiiiiiiiimimiuimmm; Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! V< t.. ___ NAJHITREJŠE LETALO — Za sedaj je najhitrejše letalo na vsem svetu ameriško vojaško lovsko letalo YF-12A, ki dosega z lahkoto brzino 2000 milj v višinah do 80,000 čevljev in čez. ^ tel j vladne stranke. Njegova stranka je pred kratkim izvolila nov glavni odbor, vendar so bile volitve odbora svojevrstne. Pri njih niso namreč izbirali kandidate za glavni odbor po osebnih sposobnostih. Izbor je bil odvisen od barantanja med plemenskimi, provincij alnimi, verskimi in rasnimi skupinami, ki poznajo samo ozko lokalno samopaš-nost, zato pa tudi dosti sovraštva, sebičnosti, zahrbtnosti in maščevalnosti. In take odbornike glavnega odbora naj ima stranka, ki si je izbrala za geslo “Ena Zambija, en narod.” Vse to je Kaunda povedal svojim pristašem v obraz. Nihče se pa radi tega ni razburjal, še manj je Kaundovo stališče naletelo na odpor. To, kar trdi Kaunda, velja naravno tudi za vse druge afriške države. Zato je pa večina med njimi na tako šibkih političnih nogah, zato tudi tam tako lahko vladajo diktatorji. Morda so celo boljši od takih plemenskih in rasnih “demokratov.” -------o----- Moški prevladujejo SYDNEY, Avstral. — Po zadnjem ljudskem štetju pride v Avstraliji na 100 žensk 102.7 moških. Si velja zapomniti! Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za splošno hišno delo, 3 mladoletni otroci, stanovanje, lep dom v Gates Mills. Kličite po 12 uri 449-2621. (175) Moški dobijo delo Iščemo krojača za spremembe in nove podloge, v njegovi lastni delavnici ali doma. STEVEN RAJKI INC. 2206 Lee Rd. (173) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tsoi Co. *784 E. 78 St. 341-1709 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - KYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORINS MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES engineTathes MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE tN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 do p. do S. pop. ali kličite 341-17M za čas sestanka Aii Equal Opportunity Emplovfi (171) LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! MALI OGLASI Naprodaj Dve dobri dvodružinski hiši na enem lotu, plinski furnezi, dober dohodek. Na E. 49 St. od Superior Ave. Cena prava! Kličite 391-7977. —(171) V najem 4 sobe se oddajo odraslim, zgoraj, na E. 58 St. Kličite EX 1-5767. (171) Na E. 66 St. Naprodaj enodružinska hiša, 5 sob spodaj, 1 zgoraj, klet, plinski furnez, vsa prebarvana, cena $6.900. STAN HOMA INC. MI 1-7700 8808 Garfield Blvd. (171) V MINI TAVERN 397 E. 156 St. severno od Waterloo bodo igrali sledeči orkestri: ta četrtek JOHN DEBEVEC ta petek EDDIE ANDRES to soboto DON AUST to nedeljo JOHN DEBEVEC Vsi glasbeniki dobrodošli! Pridite, poveselite se ob domači glasbi! V najem Oddamo 5 čistih sob, lepa klet, garaža na razpolago, na E. 72 St., južno od St. Clair Ave., na 1023 E. 72 St. —(172) V najem Oddamo 4 sobe, kopalnico, spodaj za eno ali 2 osebi, blizu cerkve sv. Frančiška. $65.00. Kličite 391-3895. (172) RUMMAGE SALE * USED LADIES & MEN’S CLOTHING, SHOES, HATS. Big selection. No offer refused. Open from 9 to 6 at 6906 St. Clair Avc. [ / Corner E. 69 St. STARTS TODAY, SEPT. 7 2 WEEKS ONLY ? Mizar (carpenter) Se priporoča za hišna popravila ali za pleskanje. Kličite po 5. uri 432-1727. —(173) V najem Oddamo 2 opremljeni sobi za 1 ali 2 osebi na E. 173 St., blizu Grovewood. Kličite 943-4850. (173) Dobra investicija E. 156 St., blizu bulevarda, 4-družinsko zidano poslopje, velik prostor za trgovino sedaj najeto za gostilno. Coit Rd. 10-družinsko zidano poslopje, ekstra lot za par kanje, tlakano in ograjeno. E. 76 St. Pri St. Clair, se proda radi smrti v družini, čista 6-sobna družinska hiša, v najboljšem stanju. Cena zelo nizka. KNIFIC REALTY IV 1-9980 820 E. 185 St. Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 AMERIŠKA DOMOVINA CEZ STENO SPISAL IVAN BUCER %' k i 3 pa dviguje kralj velikanov, veličastni Triglav, in grozi z obširno severno steno. Dom stoji na nizkem holmcu, ki raste sredi planotice. Obkrožajo ga temnozeleni iglavci, ki se širijo po vsej dolini. Bori in macesni prehajajo odtod v vedno redkejše ruševje, dokler ne izgine vse zelenje visoko gori v belih stenah, ki se končujejo v ostrih grebenih. V jedilnici, v zbirališču vseh turistov, se je neutrudno sukal oskrbnik in stregel gostom. Maj hen, suh in skrben je bil za vsakogar, stregel je nepočakanim gostom in komaj sproti zadovoljeval njih želje. Bili so tu turisti, ki so jutri nameravali na Triglav. Vsi so bili glasni in polni nad in upov na jutrišnja doživetja. Janez, ki je sedel med Dano in Melito, je vzbujal pozornost Bog ve, kdo je povedal, da je on tisti, ki je preplezal to iii to doživel in preživel v gorah ono in ono. Morda je bil Lipovec, morda oskrbnik, ali pa kdo iz- Lipovec se je medtem spravil h kuhi. Pripravil je samovar in grel vodo za čaj. To je vzbudilo precej zabave, posebno črnolasa Melita je bila glasna in se je sukala, kot bi hotela vzbuditi pozornost nekoga; tako da se je prijateljici Stani zdelo kar sumljivo. Morda je pa prej le prav imela, ko jo je podražila, da ji je menda Janez všeč. “Kako pa, da je vaš gospod brat tako sam zase?” je vprašala Melita Pavleta. “Ne vem, kaj mu je.” “Ali je vedno tak?” je bila radovedna Agna. “O, ne! Le bojte se ga, če se razživi. Potem ga bo dovolj za “Rad zbada, če se pripravi.” Ko je bil čaj kuhan, jih je Lipovec povabil bliže. Razen Janeza so se vsi odzvali vabilu. Melita je nalila čaja v dva kozarca ter ju nesla k Janezu. Ponudila mu je: “Gospod Košak, ali vam smem postreči?” Zapeljivo so ga gledale njene črne oči. Kakor odsqten se je nasmehnil: Preveč ste prijazni, gospodična!” yzel ji je kozarec iz roke. Melita je prisedla. “Bova pa skupaj pila, ali ne?” Ni mu dala miru. Obsula ga je s točo besedi in s prijaznostmi. Njena živahnost mu je razpršila vse moreče misli, tako da se je kmalu šalil. In ko so šli čez Grunte v Vrata, je bil živahni, prijetni Janez središče, okoli katerega se je vse vrtelo. Tudi Dana je pozabila mučni dogpdek, ker je v Agni našla prijetno tovarišico. Le sempatja je oba zabolelo, kadar sta se srečala s pogledi. Melita se je držala Janeza, da sta si Stana in Agna pomeljivo namežikoval. Rekla pa ni nobena nič. XII. I Na koncu romantične doline Vrat stoji Aljažev dom. Z leve strmita nanj krasni Cmir in sosed Begunjski vrh. Z desne ga pa čuvajo plečati Stenar s So-vatno in Pihavcem. Cez zelene robove pogledujeta kopasta Rogljiča in zobata Škrlatica, ki pa odtod ne nudita tako krasne slike kot iz Krnice. V ozadju se jI CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. MALE HELP FACTORY HELP WANTED Will train for manufacturing teflon parts. Require mechanically inclined man. Good oppty. T & F FLUOROCARBON CO. 3840 Industrial Rd., Rolling Meadows, 111. 392-0631 (173) SHIPPING & RECEIVING Some experience preferred, but \lill train. Oppty. with young growing Co. Good Salary. T & F FLUOROCARBON CO. 3840 Industrial Rd., Rolling Meadows, 111. 392-0631 (173) BUSINESS OPPORTUNITY UNIQUE LAUNDROMAT & DRY CLEANERS & VARIETY STORE Est. 4 yrs. Exc. busn. loc. Net $1,000 per mo. $3,500 down. Priced for quick sale. 2422 North Ave. Tele. 384-8891 (171) FOR RENT GAS STATION FOR RENT Auto repairs. 40 years of good business. Good location. Low Rent. Call GU 4-7224 r (171) MALE HELP MEN GOODYEAR TIRE & RUBBER CO. RETREAD PLANT NOW HIRING MEN Looking to the_ juture! Starting positions as: SUPERVISORS INSPECTORS BUFFERS wm MEU We will train, you. Develop for rapid advancement and promotions. Goodyear insurance program offers pension and retirement, group insurance, life accident, sick benefits, hospitalization and surgical benefits. Good starting salary. Call col lect, 215-425-0498 or write 2743 E. Allegheny Avenue, Phila., Pa. 19134. An Equal Opportunity Employer ________________________(171) SPOTWELDER Aluminum experience necessary. Work week with overtime. LO 1-3896 (172) CYLINDRICAL GRINDER HAND Must have job shop experience. Familiar with large equipment. VI 7-7535 (172) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER with common sense. Some cooking & child care. To live in or out. Mon. thru Fri. Excellent Salary. 359-0352 after 6 p.m. or wkends. (174) FEMALE HELP Excellent Immediate Opening YOUNG WOMAN for FACTORY WORK. Wrapping & Wiring. Steady work. Call Mrs. Bosco 666-4250 (172) CHILD CARE Mother’s Helper for care of baby and very light housekeeping. Own room & board. Good salary. Call betw. 2-10:30 p.m. 477-7299 (172) SALESWOMEN - GOOD PAYING JOB for mature women with flair for color and fabric. Full and part time. FABRIC MART, Randhurst Shopping Center. 392-2440. (172) med vodnikov, ki so sedeli zunaj na hodniku. Vsi so ga radovedno gledali in z nekako važnostjo izgovarjali njegovo ime. Melita se je nagnila k Janezu: “Povejte mi, kako vam je, ko pridete v kočo in vzbudite takole pozornost?” “Ne vem, kaj bi vam rekel. Pač marsikaj človek občuti pri tem, eno pa prevladuje, namreč: velika neprijetnost. Kot bi bil kaka komedijantska posebnost, ki se ji vse čudi.” “Potemtakem vam je nerodno?” “In ne malo. Jaz plezam zase, ker me žene lastna notranjost v strmine, ne pa za te, ki se navdušujejo ob tujih nevarnostih in dejanjih. Sami se pa boje dežja, ki jih nekoliko poškropi.” Prekinila ga je Dana, ki je vstala in želela oditi, ker ji ni bilo dobro. Poslovili so se od nje in Janez jo je pospremil. Ko sta šla po stopnicah v prvo nadstropje, jo je spomnil: “Obljubila si, da nekaj poveš.” “Ne zdaj. Pozneje.” Bila je mirna, skoraj hladna. Prišla sta do vrat in ustavila sta se. “Jutri bom mislil ves čas na svojo Dano.” Nič ni odgovorila. Ni mogla povedati, kaj ji je razjedalo srce. Zdaj, ko je bil tako blizu nje, se je spet zbujalo v njej, spet bi mu ovila roke okoli vratu in se predala opojnosti. A mu je samo roko ponudila: “Lahko noč!” “Nič več?” Odkimala je. Tedaj jo je objel in jo bliskovito prižel nase. Ni se mu mogla ubraniti, ko jo je poljubil. Potem jo je spustil in ji stisnil roko. “Lahko noč, Dana! Jutri zvečer na svidenje!” Obrnil se je in odšel po stopnicah nazvdol. Gledala je za njim in pridušen vzdih se ji je utrgal iz prsi. Ko se je Janez vrnil, so se tudi ostali spravljali spat. “Jutri pojdem čez steno. Proti \ečeru se že vrnem, da odidemo potem skupaj na Triglav.” “Dobro,” je rekla Mandičeva, “samo da se ne pobijete.” “Ne bojte se!” se je nasmehnil in se obrnil k Lipovcu. “Kdaj pa kanite vi na pot?” “Okrog petih, mislim.” “Šli boste čez Prag, ne?” “Da, če bomo našli pot. Zakaj pa vprašujete?” “Prosil bi, če bi bil morda kdo od vas toliko prijazen in bi mi nesel , čevlje na Kredarico, da bi mi jih ne bilo treba vlačiti čez steno.” “Jaz se ponudim za to!” je bila takoj pripravljena Melita. ‘Tmam prazen nahrbtnik.” “Ali ste res toliko ljubeznivi? Hvaležen vam bom.” Pogledala ga je vroče. Že ves večer je videla samo njega, a on tega niti opazil ni. To jo je skoraj jezile. Ali je tako neroden, ali pa tako trd? Janez je nadaljeval: “Pospremim vas do razpotja. Od tam dalje je nemogoče zgrešiti. Čevlje boste pa pustili kar na Kredarici.” “Saj se vidimo gori. Mislimo namreč v Triglavskem domu prenočiti.” Kmalu so se poslovili in odšli na svoja ležišča. Janez je stopil sc pred dom in se ogledal po vremenu. Noč je bila jasna in divja triglavska stena se je dvigala kot črn orjak. Hladen veter je vel z vrhov, da ga je kmalu zazeblo in je odšel počivat. Ko je prišla Mandičeva v so- bo, je našla Dano kraj postelje na pol razpravljeno. Bila je bleda in oči so ji bile medle, ko jih je dvignila k njej. “Kaj še nisi legla?” Odkimala je. Medtem ko se je Mandičeva razpravljala, je Dana molčala. Tehtala je svoje in Janezove besede ter dejanja. Mandičeva jo je pogledovala. Kaj ji je vendar? Zmeraj je bila živahna, šalila se je in vedno ji je komaj ustavila slap besedi, ko sta se zvečer odpravljali v posteljo. Zadnji čas pa vedno nekaj grebe, zastrmi se v daljo, potem je spet nemirna; nekaj bi rada, a menda sama ne ve, kaj hoče. Ali je temu vzrok kdo izmed bratov? Kaj sta danes imela z Janezom na Križkih podih? Prišla je potrta k njej in Pavletu, sedla je v kraj in se ni razvedrila niti potem, ko se um je pridružila vesela Lipovčeva družba. Vedno ji je zaupala vse svoje dekliške težave. Kako se ji je pred leti, ko ji ni dala spati mlada študentovska ljubezen, odkrivala! Ali ji zdaj ne bo povedala, kaj jo teži in mori? Glavo je globoko povesila in prsti so ji nervozno trgali rutico, ki jo je držala v roki. “Saj ti vendar jočeš, Dana!” Solze so ji tekle iz oči in ji močile rožna lica. Prisedla je k njej in jo ob- SAM'S DISCOUNT HARDWARE CO. 6812 ST. CLAIR AVENUE — EN 1-1635 FULL SHLE NEXT TWO WEEKS STARTING TODAY, SEPT. 7 TRIPLE XXX reg. 8.75 $6.75 100 Ib. 22 gal. GARBAGE CANS reg. 2.85 $2.19 Sheep & Cow MANURE reg. 3.25 $2.29 501b. GARDEN LIME reg. 98c 69c 50 lb. Sheep & Cow MANURE reg. 1.98 $1.25 25 lb. Vinyl Flat PAINT, Semi Gloss ENAMEL, Hi Gloss ENAMEL, Porch & Floor ENAMEL reg. 4.95 $2.88 gal. GOLDEN VIGORO reg. 3.98 $3.19 351b. AH Purpose VIGORO reg. 3.25 $2.77 50 lb. LEAF RAKES reg. 1.19 77c MILORGANITE reg. 3.45 $2.77 501b. ROOF COATING reg. 3.75 $2.58 5 gallons GRASS SEED rev. 39c 19c lb. Dutch Boy HOUSE PAINT reg-. 7 95 $5.85 • COMPLETE LINE OF • • SCOTT’S FERTILIZERS • • AND GRASS SEEDS • No. 110, NO. Ill PITTSBURGH HOUSE PAINT reg. 7.95 .... SPECIAL $5.88 gal. SCOTT TURF BUILDER, Reg. 4.95 ............. NOW $3.95 • Open late evenings and this Sunday • WE GIVE AND REDEEM EAGLE STAMPS Complete line of WALL PAPER up to 50% OFF The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 4822« Odvite kapico... natočite Stroh’s Doslej še najlažji način za nad ognjem varjeni okus • v šesterčkih in osmerčkih • nobene jamščine, nobenega vračanja 12-unčnih steklenic • rabite odpirač, če vam je ljubše jela z levico: “Dragiča, kaj ti je?” Odrinila jo je, vrgla se z obrazom na blazino in pleča so se ji tresla v krčevitem ihtenju. “Dana, ali ti je kdo kaj storil?” Odkimavala je in ihtela. “Potolaži se vendar! Ali te je kdo žalil?” Odkimavala je. “Kaj se ti je zamerilo?” Zaslutila je nekaj. “Ali je vzrok temu kdo izmed Košakov?” Sunkovito se je dvignila in jo prijela za roko: “Domov poj- deva, takoj jutri odideva.” “Ali, Dana! Zakaj?” v' “Ne izprašuj, prosim te!” Ni je nadlegovala. Božala jc je po laseh in jo tiho mirila nebogljenega otroka. Bo že sa®^ povedala in jo prosila pomoc'i; če jo potrebuje. Samo zakaj ho<5e tako nanagloma oditi? Ni ji v glavo. Ihtela ji je v naročju se polagoma unesla. Bilo je, kot bi jo prevzel nenaden živčni na' pad. Z mirnejšim glasom jo ie vprašala: Pridite pogledat in poslušat! ŽUPANJI Mim & LOGNER JA U.S. SENATORJA GALE W. McGEE LOCHER McGee NA STEER ROAST SREBRNEM JUBILEJU V NEDELJO, 10. SEPTEMBRA V EUCLID BEACH PARKU BOSTA NASTOPILA ŽUPAN RALPH S. LOCHER IN VEDNO BOLJ UPOŠTEVANI DEMOKRATSKI SENATOR IZ WYOMING Na 25-letnici tradicionalnega Steel Roasta boste deležni odličnih sendvičev volovske pečenke, BREZPLAČNIH VOŽENJ ZA OTROKE, imeli boste priliko zadeti 1968 FORD Mustang avto, štiri U.S. Savings Bonde in 20 vrednostnih električnih gospodinjskih pripomočkov. NA SVIDENJE V NEDELJO NA DEMOKRATSKEM STEER ROASTU V EUCLID BEACH PARKU — OB 2 URI POP. Cuyahoga County Democratic Executive Committee Albert S. Porter, Chairman ---------- ^ I f * I * f * * f f + * t * $ 4« f f ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 VENTILE PRESKUŠAJO — Na sliki vidimo preskuša nje ventilov v ACF Industries tovarni v Houstonu v Te^O-' su. Zrak potiskajo skozi velikanski ventil z brzino 650 wW na uro. Shrahovit šum prenašajo le, ker so si s posebnih naušniki zavarovali ušesa.