kuzej ravnatelj L JUD \ JA1 T T Št 126 Poštnina poračun j ena (C. C. con 1« posta) Ust izhaja vsaki dan z •3 mereče L 22.—, pol L 6J0 već, — Posaml .v Birokoeti 1 kolone J ake, zahvale, posip /CJ , ' * " a. Naročnina: za 1 mesec L —. L 75.—, v inozemstvo mesečno — Oglasnina za 1 mm prostora obrtne oglase L 1.—. za o»mrt-oglase denarnih zavodov L 2.— prvi strani L 2« v Trata, v soboto, 28. maia 1927. EDINOST f Posamezna Številka M cent. Letnik Lil OredniitTO in upmvnatro: Trst (3). ulica S. Prancesco d'Assfei 20. Ts-laiao 11-57. Dopisi naj m pošiljajo izključno oredaiStvn, oglasi, rekia-mnHjt in denar pa apramišfrru. Rokopisi m ne vračajo. Nefrankirana gj-ir* se oe sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne »Edinost*. Pddnredmitvo ▼ Gorici t nOca Giosod Cardncci It 7, L n. — Telet. 5t. 327, Glavni in ed£o*wrxi urednik: prof. Filip Peric. Iz govora načelnika vlade Pretekli četrtek je imel ministrski predsednik Mussolini v ebornici zopet eden izmed svojih velikih govorov. Po svojem obsega po svoji vsebini, predvsem pa po svoji programa ti Čnosti spominja ta govor na znano o-krožnico, ki jo je razposlal načelnik vlade prefektom m ki smo jo objavili v celoti tudi mi pred ppr meseci. Posebno glede drugega in tretjega dela govora velja to in ponekod se je govornik izrecno skliceval na omenjeno okrožnico. Tem bolj se nam predstavlja kot nekaka novost in prava zanimivost njegov prvi del, ki zasluži 'ime «biološkega» dela v celotnem sestavu govora. Je poleg teg-a tudi nekako presenečenje, zakaj ni običaj ministrskih prdsedilikov in ministrov sploh, da se bavi jo v svojih govorih pred parlamenti s takimi vprašanji, kot so narodno zdrav-fje, demografski položaj prebivalstva (rojstva, smrti, naraščanje in padanja števila potomcev, alkoholizem itd.). Ne izogibljejo pa se državniki m politiki sploh od najvišjih do naj skromnejših teh vprašanj radi nekake sramežljivosti, ces da so to zasebne stvari, ki se tičejo vsakega posameznika ter spadajo v zasebni delokrog posameznih družin, temveč so tu odločilni drugi razlogi, kateri so eni in isti, bodisi da jih promatramo na najobsežnejšli orgam-z^ijah ali pri naj skromne jši u-stanovici. . Kateri so torej ti razlogi in kje tičijo? Tičijo z eno besedo v današnjem mehanističnem socialnem naziranju. Gospodarstvo je prišlo na točko, v kateri postaja samo sebi cilj. Ni več sredstvo in vir življenja, temveč narobe: življenje, ljudje so postali sredstvo in vir gospodarstva To je bistvena lastnost vsega kapitalističnega gospodarskega ustroja in razvoja. Imamo torej položaj, ki je ravno nasproten naravnemu gospodarskemu cilju, ki gre in mora iti za tem, da človeka napravi čim bolj neodvisnega od milosti in nemilosti naravnih sil in po-mankanja, da ga povzdigne iz njegovega položaja prvotnega determinizma (sužnosti) k čim popolnejšemu indeterminizmu (svobodi). Z napredkom tehnike in s pomočjo ite-te kapitalistične gospodarske organizacije, ki jo je stvorilo XIX. in naše stoletje, je človek dosegel, da se je že skoro popolnoma osvobodil iz krempljev sovražnih elementov. Znanost in tehnika ter mogočna kapitalistična gospodarska organizacija sta zaledno odvrnili od človeške družbe nevarnost, da bi mogla postati žrtev slepih naravnih sil. V tem je nedvomna zasluga kapitalizma in njegova dobra stran. Toda na drugi strani tvori, kot rečeno, isti kapitalizem skrajno resno nevarnost za vso življenjsko organizacijo ljudstva v pravem pomenu te besede, torej predvsem za družinski sestav. Ker se je spremenilo vse gospodarstvo v mehaniko v najpopolnejšem in naj pristne j sem pomenu te besede, je povsem naravno, da se moderno gospodarstvo ne more podrediti življenju, temveč mora to poslednje trpeti in propadati po zaslugi gospodarskih «zakonov»>, potem ko se je skoro docela osvobodilo iz oblasti zakonov mrtve narave. Oblike in posledice tega procesa so znane. In ni nikak slučaj, da se opaža padanje rojstev in porok ravno v industrijskih krajih, kot je to naglasil načelnik vlade v svojem govoru, t e kateri del gospodarskega življenja. potem je do kosti z mehanizirana ravno moderna industrija, v kateri so sirovine in človek popolnoma izenačeni kot predmet. Posledica tega mehanizma je. da se ne vpraša, koliko potrebuje ta in ta dobri delavec ali nameščenec za Človeka vredno skromno življenje, temveč, kako bomo našli človeka, ki se bo dal najbolj izkoriščati. Niti spomniti pa se ne sme vpra-šanie. koliko bi smel za-služiti ta in ta dobri delavec, da si lahko ustanovi skromno pošteno družino To je njeerova zasebna stvar, ki se ne tiče gospodarstva! Zivfmo z eno besedo v dobi gospodarske oerverznosti. Ta prekuc njeni protinaravni položaj rodi na eni strani bogate in železne dobičkarje, na drugi strani v konkurenčnem ponujanju dela wmrcvarjene gospodarske pokveke, ki, kljub temu da imajo morda stalne dohodke, ne morejo ustanoviti družine, ker je ne morejo vzdrževati, a na drugi strani, če so poročeni, se bojijo potomcev, ker jim zopet ne morejo jamčiti za Življenje. Posledica je, da se na eni strani stalno veča število samcev in s tem manjša število družin, a na drugi veča število nerodovitnih družin. Eno in drugo povzroča padanje prebivalstva. Perverznost gospodarskega položaja rodi potem tudi vse druge perverznosti, tudi duševne. Ali se morda redko sliši, da se odda to ali ono stanovanje samo zakonskemu paru brez otrok? Opazovalec razmer ima celo tudi srečo naleteti na tako perverznost, v katere imenu so modernim podjetjem poročeni uradniki in delavci zopemi, češ udobnejše je s samskimi. Radi iste udobnosti — in ne morda radi navdušenja za ženske pravice! — se tudi raje sprejemajo v službe in na delo ženske nego moški. Tu ni nobene nevarnosti od bodoče družine! Neizbežno je dalje, da ima ta položaj porazne posledice tudi na narodno zdravje kot tako. V modernem samskem življenju se človek vdaja mnogo lažje kvarnim razvadam. Svoj naravni življenjski cilj doseže seveda le v družini. Gospodarstvo, ki ustvarja prisilne samce, pa gotovo ne more navajati ljudi k tem ciljem, temveč jih potiska drugam, jih dela, kot že rečeno, perverzne, tako da se topijo v alkoholizmu, bredejo v bolezni in v samomor. Kot se vidi, je torej načel gospod Mussolini v svojem zadnjem govoru eno umed najbolj perečih socialnih vprašanj, ki so aktualna ne le v Italiji, temveč pri vseh evropskih narodih brez razlike. Davki na samce in na nerodovitne družine bodo brez dvoma blagodejno vplivali, toda z gotovostjo se more pričakovati uspeh le tam, kjer je vzrok nerodovitnosti samo moderna pokvarjenost, in to poleg tega samo pri revnejših slojih, kajti «podli višji sloji», da rabimo Mussolinijevo besedo, se ne bodo zbali novega davka. Odločilna operacija ali revolucija bi bila torej le v tem, da se moderna gospodarska politika spremeni v tem smislu, da bo vse gospodarsko ustvarjanje res sredstvo in ne cilj življenja... Bodočnost bo pokazala, v koliko bo novi sindikalizem mogel rešiti to nalogo. Tudi mi Slovani Italije moramo dobro preudariti besede gospoda Mussolinija. Kakor drugod po državi obstoja tudi za naš narod plemensko socialno vprašanje. Porazna ugotovitev, da je največji odstotek j etični h v Julijski Krajini, pomeni, da velja io glede našega naroda. Moramo tore j resno misliti na borbo proti tej kugi. Bile so že razne hvalevredne pobude, a predavatelji so imeli večinoma sitnosti, tako da so morali opustiti nadaljnje delovanje. Upati je, da po tej strašni ugotovitvi oblastva ne bodo več delala ovil* in da se bodo mogli naši predavatelji zo-oet posvetiti delu. Jasno je pač, da je vsaka borba proti j etiki obsojena na neuspeh, dokler se ljudem ne pojasni v lastnem jeziku bolezen sama, način njenega širjenja in varovanja pred njo. __r— Sestanek načelnikov velikih mest RIM, 27. (Izv.) Davi so se sestali na Kapitolu načelniki velikih italijanskih mest, da se sporazumejo o enotnem postopanju v zadevi ukrepov za« znižanje cen življenskim potrebščinam in t rifov mestnih prevoznih podjetij-Po daljši debati so se predstavniki mest sporazumeli glede e-liotnega postopanja v omenjenih zadevah. Milanski mestni načelnik on. Belloni je izrazil željo, naj bi se podobni sestanki še večkrat ponovili. Smrt senatorja BENETKE, 27. (Izv.) Danes zjutraj je umrl v tukajšnji bolnici v starosti 69 let senator Albert Agnetti. jejo poslanske zbornice Odobritev proraSana noferanlef* ministrstva RIM, 27. (Izv.) Dana&ajai seja poslanske zbornice Je bftal spet ona .izmed onih navadnih sej, ki ne nudijo bogve kakšnih zanimivosti. Le izredni dogodki, kakor so govori on. Mussolinija so v stanu vzbuditi zanimanje za seje poslanske zbornice. Zato je pa včerajšnji veličastni seji nudila današnja seja parlamenta tem bolj pusto sliko nego običajno. Prvotno je sicer izgledalo, da bo tudi današnja seja nekoliko bolj interesantna, ker » bile na dnevnem redu tri važne interpelacije, med njimi tudi zunanje-politična, interpelacija poslanca on. Dudana. On. Dudan je namreč interpeliral glede postopanja Jugoslavije na^jram italijanski narodni man-jiStni v Dalmaciji. Pa so morali biti odloženi odgovori na vse tri interpelacije, ker so bili odsotni vsi trije Hiterpelanti. Ker se je po govoru ministrskega predsednika in notranjega ministra1 vseh 30 Se priglašenih govornikov odreklo besedi, je poslanska zbornica takoj po otvoritvi seje prešla k podrobni razpravi o proračun« ministrstva za notranje nadeve Proračun ministrstva za notranje zadeve je bil seveda odotjren I stota ko je poslanska zbornica odobrila zastale proračune kolo-iti,je Somalije, in sicer od poslovnega leta 1913.-14. do poslovnega leta 1918.-19., ter razne de-krete^akone. Končno je prešla poslanska zbornica k razpravi o proračunu finančnega ministrstva. V razpravo je posegel predvsem poslanec on. Cele si a, ki je govoril 0 občinskih financah. Govornik je opozarjal na upravni in finančni nered, ki je vladal v občinskih upravah pred nastopom fašistovske dobe. Poslanec on. Celesia je zaključil svoj govor z željo, naj bi občine po svoji fi- ^nančni osamo©voj itvt pričel« novo življenje proč vita; in- blagostanja. Ob 18.10 je predsednik zaključil sejo. V poslanski zbornici je bil oa- 1 o še razdeljen med poslance zakonski osnutek notranjega ministrstva. Notranji minister predlaga s tem svojim načrtom, naj bi se poostrila kazen proti onim osebam, ki preikršujejo stavbene pravilnike. V zakonskem načrtu je določeno, da se lahko v bodočih slučajih takih Zračne prose v Albaniji ▼ italijanskih rokah RIM, 27. (Izv.) Ministrstvo za aeronavtiko je predložilo ministrskemu svetu v odobritev konvencijo, ki je bila sklenjena med italijansko vlado in med «Deutsche Luft-Hansa». S to konvencijo je nemška aero-pro-metna družba «Luft-Hansa», ki je bila lastnica deležev družbe za zračni promet «Adria-Aero-Lloyd> v Tirani, odstopila svoje deleže italijanski vladi. Italijanska vlada si je pridržala pravico vzdrževati one zračne proge, ki jih je že vzdrževala družba « Adria-Aero-Lloyd », bodisi v lastni režiji, bodisi da jih odstopi privatnim tvrdkam. Zaključek omenjene konvencije ima dvojni namen: okrepiti čimbolj prijateljske vezi' m medsebojne odnošaje med Italijo in Albanijo ter preprečiti, da bi druge države ali inozemske družbe skrbele potom omrežja zračnih prog- za zveze med obema državama. Zakon o skupnih zemljiščih predložen poslanski zbornici RIM, 27. (Izv.) Agencija «L'In-formatore deli a Stampa» sporoča, da je bil predložen poslanski zborajci v odobritev dekret^aa-kon o skupnih zemljiščih, ki ga je senat odobril z neznatnimi spremembami drugega Člena. Poslanska zbornica bo po vsej verjetnosti odobrila dekret-za-kan v oni obliki kot g*a je odobrili senat, da se prepreči sleherna možnost, da bi izvajanje dekreta - zakona zakasnelo. Dekret-zakon je vefike važnosti ne samo za južne pokrajine drŽave, ampak tudi za vse ostale z novimi pokrajinami vred. V slednjih bo uvedba novih določb omogočala razrešitev zamotanega vprašanja, ki se je do sedaj reševalo po starih avstrijskih zakonih. Slin mtttstrskesn svetu prestopkov podaljša kazen do enega meseca in poviša globa do zneska 2000 lir. MmM piSlffi kongres Delovanje sekcij RIM, 27. (Izv.) Včeraj je bi svečano otvor j en 13. mednarod ni poljedelski kongres, danes pa so že pričele vse tri sekcije, v katere je kongres razdeljen, s svojim delom. Najzanimivejše utegnejo biti razprave v drugi sekciji, ki razpravlja o pomenu gojenja žita z gospodarskega in sociološkega stališča. Danes je poročal o tem predmetu generalni ravnatelj poljedelstva v ministrstvu za narodno gospodarstvo profesor Brizi. Za njim se je priglasil k besedi profesor na zagrebškem vseučilišču dr. Frangeš, ki je poročal o negativnih gospodarskih uspehih agrarnih reform v balkanskih državah. Nekatere med temi državami, ki so do agrarne reforme izvažale velike količine žita, ga morago po izvedbi agrarne reforme celo uvažati. Za dr. Frangešem so govorili še nekateri drugi zastopniki raznih držav. V tretji sekciji, ki razpravlja o svetovni produkciji mesa in mleka, je podal svoj referat Alfred Massč, bivši francoski trgovinski minister. V ženski sekciji so poročale o uvajanju žene v poljedelstvo gospodične Rizzioli, Salvi, Diaz, Kiaguarda in markiza Frankeirgl. fcičerin odpotoval is Parim PARIZ, 27. Cičerin je sinoči odpotoval iz Pariza. Odpeljal se je proti Frankfurtu, kjer se bo pomudil par dni, nakar bo nadaljeval svojo pot proti Moskvi. Huda letalska nami* BERLIN, 27. Iz Moskve poročajo, da sta se na tamkajšnjem vojaškem letališču trčili v višini 100 metrov dve letali, ki sta zar goreli in padli na tla. Šest častnikov in dva vojaka so našli smrt med plameni. ▼ MOftFOaU BEOGRAD, 27. (Izv.) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta. Med drugim je bil na predlog finančnega ministra izpreme-njen pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami iz leta 1924., po katerem se ljubljanski borzi dajejo iste pravice, kakor jih imata beograjska in zagrebška Zbornica. Trgovinski minister dr. Spaho je poročal o poteku trgovinskih poganjanj z Grčijo, Nemčijo in Švico. O tej priliki je omenil poročilo šefa jugoslovenske delegacije Milana Todovoviča, ki je danes dospel iz Berlina in poročal, da se pogajanja z Nemči jo vršijo uspešno. Todorović bo dobil nove instrukcije in se v najkrajšem času povrnil v Berlin, da nadaljuje in zaključi pogajanja. Dr. Spaho je razen tega u-godfl prošnji ljubljanskega vele-sejma in sprejel častno predsedstvo tega velesejma. V resortu ministra socijalne politike je bil sprejet pravilnik o za»poslitvi inozemskih delavcev v Jugoslaviji. Z novim pravilnikom se samo poenostavi administrativno postopanje s tujimi delavci, ki so v Jugoslaviji potrebni. Minister je nagla-šal, da je v Jugoslaviji okrog 30.000 inozemskih delavcev. Ker je jugoslovenskih delavcev v inozemstvu še večje število, se mora po načelu reciprocitete u-redtti položaj inozemskih delavcev v Jugoslaviji. Poljski industrij ci v Zagrebu ZAGREB, 27. (Izv.) Danes je dospela semkaj velika skupina poljskih industrijcev, ki so si ogledali zagrebške tvomiške naprave ter imeli skupno konferenco z zagrebškimi gospodarskimi krogi za ojačenje medsebojnih gospodarskih zvez. UkvMoelfa Jugoslovanske republikanske stranke BEOGRAD, 27. (Izv.) Zanimivo je, da je največji del nekdanjih pristašev bivše republikanske stranke sklenil, da se republikanska stranka likvidira, ker je večina pristašev prestopila v druge stranke. rezervo. V vladnih krogih se vzdržuje vest, da bo geneaal Milosavljević kandidiral pri prihodnjih volitvah. Mednarodna transportna misija v Splitu SPLIT, 27. (Izv.) Nocoj je prispela v Split mednarodna transportna misija, ki bo imela v Dubrovniku od 28. do 30. maja kongres. Zastopanih je 25 držav. Iz Dubrovnika bodo priredili izlete v Sarajevo in Kotar. Zopetna izvolitev MMlia za predsednika čehoslovaške republike PRAGA, 27. (Izv.) Svečana seja zbornice in senata združenih v narodno skupščino za volitev predsednika republike, je bila otvor j ena ob 11.15. Pred parlamentom je bila zbrana ogromna množica, ki je čakala na izid volitev. V tribunah so bili navzoči člani vlade in diplomatskega zbora. Od 449 članov narodne skupščine je bilo navzočih 434. Zato je znašala tripetinska večina, ki je potrebna za izvolitev predsednika, 261 glasov. Izid volitev je bil proglašen ob 12.30. Predsednik Masarjrk je bil ponovno izvoljen aa predsednika republike. Že pri prvem glasovanju je bilo zanj oddanih 274 glfdsov. Med oddanimi glasovnicami jih je 104 neizpolnjenih, 54 se jih je glasilo na ime komunističnega kandidata Sturca in dve sta bili neveljavni. Ponovna izvolitev Masairyka za predsednika republike je bila sprejeta z nepopisnim navdušenjem. PolKouniOe Pinedo bo nadaljeval svoj polet proti Rimu RIM, 27. Ministrstvo za aeronavtiko sporoča: Ker ao poveljnika De Pineda na poletu iz Trepasseya proti Azorskim otokom ovirali močni protivni vetrovi, je računal, da ne bo mogel prispeti do cilja in je radi tega sklenil pristati na morju ter počakati, da bi se vremenske prilike izboljšale. To se je godilo 23. maja. Vreme pa se je Še poslabšalo in De Pi-nedo je bil prisiljen privezati letalo na neko portugalsko jad relikt. Tri dni je trajala počasna vožnja ob nemirnem morju. «Santa Maria» ni pri tem utrpela nobene poškodbe. Šele 25-maja, ko je bilo morje zelo viharno, se Je hidroplan nekoliko pokvaril. Včeraj je letalce vzel na krov italijanski parnik vSu-perga», ki je tudi «Santo Mario» privlekel v Huerto. De Pinedo bo popravil pokvarjeno krilo, nakar bo nadaljeval svoj polet proti Rimu._ Kraljevska rodbina v San Rossore PISA, 27. Iz Rima sta prispeli včeraj na postajo Porta Nuava kraljica Helena in princezinja Marta. Odpeljali sta se v avtomobilu proti S. Rossore, kamor bodo prispeli tudi kralj, princezinja Giovanna in njen soprog. London in Moskva Spodnja zbornica za prekinitev cdnošajev z Rusijo LONDON, 27. Na včerajšnji seji spodnje zbornice se je vršila razprava o predlogu vlade glede prekinitve odnošajev z Rusijo. Lajburisti so predložili resolucijo, s katero so hoteli za-vleči razpravo in odgoditi sklepanje o prekinitvi diplomatićnih odnošajev z Rusijo. Vlada je še pred seio bjavila «belo knjigo«, ki govori o krivdi sovjetske vlade in o njeni proti-britanski propagandi. Clynesu, voditelju laburistu v, ki je zagovarjal predloženo resolucijo, je odgovarjal zunanji minister Sir Austen Chamber-lain, ki je naglašal, da prekinitev odnošajev z Rusijo ne more škoditi angleški ti-govini in industriji. Angleška vlada je sicer pripravljena dovoliti «Arcosu», da še nadalje deluje v Londonu, posebnih privilegijev pa ne bo užival pod nobenim pogojem, kajti Anglija ne bo več dovolila, da bi sovjetska trgovinska delegacija in sovjetsko poslaništvo v Londonu delala prevratno propagando. Glavni pogoj, katerega je Rusija pri pogajanjih sprejela, je bil, da se bo vzdržala vsake protiangleške propagande. Ta pogoj pa je sovjetska vlada prekršila. Anglija je zmerom delovala za ohranitev in utrditev miru. Pri tem delu pa jo je ob vsaki priliki ovirala Rusija. Vzdržati diplomatiČne odnošaje z Rusijo bi pomenilo igrati se z ognjem. Tega angleška vlada noče storiti. Zato je sklenila, da prekine diplomatiČne stike s sovjetsko vlado in zahteva, da se zbornica o tem jasno in na nedvoumen načm izrazi. Besedo je dobil nato voditelj liberalcev Lloyd George. Rekel je, da je vlada po vsej pravici bila v skrbeh radi delovanja sovjetskih agentov v Londonu. Vendar pa se je prenaglila s preiskavo, ki jo je po vseg priliki odredil notranji minister brez Chamb erlainovega dovolj en j a. Odločitev vlade pomeni skok v temino, kajti ni mogoče predvidevati, kakšne posledice bo imela prekinitev odnošajev z Rusijo za angleško industrijo in trgovino. Končno je notranji minister Hicks med splošno pozornostjo izjavil, da je dobil fotografično kopijo važne listine, ki je bila ukradena angleškemu vojnemu ministru. Listino so fotografirali sovjetski agenti v prostorih «Ar-cosa». Slednjič je spodnja zbornica s 367 glasovi proti 111 odobrila predlog konservativcev, ki izraža popolno zaupanje vladi za njeno politiko napram sovjetski Rusiji. DNEVNE „Maconl" In „mafija" G. Mussolini je govoril v svojem govoru, ki ga je imel v četrtek v poslanski zbornici v Rimu, tudi o maconili in mafiji. Povedal je v govoru tudi, da računa s tem, da poslanci niti ne vedo, kaj so ropov. V okraju Termini Imerese je bilo aretiranih letos v marcu 278 članov neke mafije, ki imajo na vesti 50 umorov, 9 poskušenih umorov, 28 ropov. Druga močna mafija je bila odkrita pri Mistretta in Patti; 40 članov je bilo aretiranih in policija je zasegla njih naropano premoženje (živila in živino), ki je vredno 2 milijona lir. Neka druga mafija ie zagrešila pri Belmonte in Mez-/.oiuso 5 umorov in 7 ropov, neka druga v Piana dei Colli 37 umorov, 31 poskušenih umorov; v Bi-sacquino, Cliiusa Salafani, Con-tessa Entellino, Corlesne in Cam-pofiorito je zagrešilo 71 združenih zločincev 14 umorov. V Casteldac-cia, Bancina in Ventimiglia pri Palermu se je ugotovilo, da ima 179 zločincev na vesti 75 umorov H poskušenih umorov. V ol činah Bagheria, Ficarazzi, Villabate, S. Flavia se je bila ustanovila mafija, ki je štela 330 Članov in ki iaia na vesti 111 umorov, 31 poskušenih umorov, 19 ropov itd. V. S. Steiano Quesquina je zagrešila mafija 42 zločincev 12 umorov, a neka druga v Roccanrena, sestoje-ča tudi iz 42 članov, ima na vesti 7 umorov. Kot je omenil v nadaljevanju svojega govora, hoče vlada te mafije, ki so torej nekake družbe, ka- n. «EDDf08T» V Trstu, dne 28. maja 1927. tcre hočejo živeti od zločina, po- Kilnoma iztrebiti in dosegli so v rbi z mafijami že znatni uspehi. Naš novi podlistek Roman Križanovske «Nemeza», ki je žel toliko toplega zanimanja jned našim občinstvom, se je približal h koncu. Naše čitatelje zategadelj brez dvoma zanima, kakšen Je roman ali povest, ki smo jo pri-jjravili za bodoče. Za danes naj odkrijemo samo toliko, da vas naša nova povest ne bo vodila v tuje kraje in vam kazala zmedo čudežnih dogodkov, gledali boste domačo zemljo, naže kmetske ljudi, živeli z njih življenjem in trpeli z njih usodo. Posrečilo se nam je pridobiti izvirno povest enega naših pisateljev, ki našemu občinstvu ni neznan; ta vam bo opisal v daljši povesti solnčno in senčno stran ljubezni dveh kmečkih ljudi naše domače grude. Več izveste prihodnjič! Zdravstvene mere proil legarjn. Mestni zdravstveni urad sporoča: V zadnjih dneh je v našem mestu mnogo oseb obolelo na legarju. V mnogih slučajih se je dognalo, da je obolitvi vzrok zelenjava, pridelana v predmestnih vrtovih. Z ozirom na to ugotovitev si zdravstveni urad Šteje v dolžnost ponovno priporočiti, naj nihče ne zavživa surove zelenjave, zlasti če ta izvira iz vrtov v neposredni okolici mesta, in to radi tega, ker ta zelenjava navadno raste na zemlji, ki jo gnojijo z gnojem iz greznic in zalivajo z vode iz vodnjakov, ki so vsi več ali manj okuženi z le-garjevimi bakcili. Obenem propo-roča zdravstveni urad, nai nihče ne zavživa morskih mehkužcev, nalovljenih v pristanišču, neza-vretega mleka ter stepene smetane, ako ni zanesljivo pasteurizira-na; zelo nevarno zdravju je tudi zavživanje naravnega ledu. C as kresov je pred durmi. Kresnice se bližajo. Priletele bedo v slednjo vas, avetHe v naš zadnji dom. Opoairlte na to znance In prijatelje! {Več prihodnjič na tem mestu.) (SLOVENSKI OBERAMMERGAU® v Kcbjegl&vi na Krasu. Na binkoštni pondeljek, 6. junija se bo vršila v Kobjeglavi velika «Pasijonska igra», v kateri se predstavlja Kristusovo trpljenje. Igra se od leta 1912. ni še igrala v naši deželi in je od tedaj, ko se je vršila v tistem letu v Mirnu pri Gorici, znatno popravljena in podaljšana. Obsega 12 predstav in traja nad 5 ur. V njej nastopa 80 oseb, ki so skoro vse kmetskega stanu. Predstavlja se ta žaloigra na prostem v senci kostanjevih in lipovih dreves, kjer bo preskrbljeno tudi za udobnost občinstva. Vstopnina, v razmeri s tako obsežno igro, ne bo previsoka. Od 4 L za stojišča, pa do 10 L za I. sedeže bo lahko vsakdo izbiral. Kobljeglava je le pol ure oddaljena od železniške postaje Štanjel (S. Daniele del Carso), zato bo dana možnost tudi bolj oddaljenim se udeležiti te redkosti. Pričetek igre bo ob 2 popoldne; zato sta tržaški vlak, ki odhaja iz Trsta ob 11.45 pred pol dne, in mo-nakovski brzovlak, ki odhaja iz Gorice okrog 10. ure zjutraj, najbolj pripravna za oddaljene udeležence. Na postaji v Štanjelu bodo tudi na razpolago korjera in vozovi, katerih se bo občinstvo lahko posluževalo za majhen denar. Ker se ta žaloigra le redkokdaj vidi in še posebno v našem jeziku, vabimo vse ljubitelje od blizu in daleč, da se udeleže te redkosti. Odbor. Samomor rojaka t Zagrebn. Iz Zagreba je prišlo poročilo, da se je tam ustrelil goriški rojak, štiri in štiridesetletni Felicijan Tu-rel, bivši stavbenik in podjetnik. Služkinjo je poslal po kosilo. Ko je bil sam doma, si je pognal dve krogli in sicer eno v sence drugo v prsi. Samomorilca so prepeljali bolnišnico, kamor je došel še pri popolni zavesti. Zdravniki trde da ga bodo rešili, čeprav je prva krogla prišla pri nosu, druga pod pazduho zopet na dan. Iz društva državnih upokojencev, Društvo državnih upokojencev za J. K. v Trstu poziva upokojence, ki so bili asimilirani -po 1. ju lija 1926., da se predstavijo v svojem interesu v društvenih prostorih, ul. Zonta.7. Iz tržaškega življenja Omot s človeškim zarodkom. Včeraj zjutraj je neka ženska našla v ulici Šalita di Gretta, ka-iih 100 korakov od rojanskih obokov, velik omot, ki ga je iz radovednosti odvila. Tedaj je v njeno veliko presenečenje prišlo na dan otroško trupelce. Ženska je obvestila o svoji najdbi orožnike, ki so se takoj podali na lice mesta in za-stražili nenavadni omot, dokler ni dospela na lice mesta sodna komisija, ki je ugotovila, da gre za človeški zarodek ženskega spola, spočet pred 9 meseci. Na trupelcu ni bilo zapaziti ndkakih znakov nasilja, zato se domneva, da je bilo dete rojeno mrtvo. Po dovršenem izvidu so trupelce prenesli v mrtvašnico mestne bolnišnice. Avtomobiltet, ki se fe tako} oddolžil za svojo nerodnost«. Včeraj popoldne je neki osebni avto, ki ga je vodil približno 36-leten gospod, podrl na trgu Vene-zia 12-letnega Frana Papadopulo, stanujočega v ulici Tnionfo št. 3. Avtomobilist je takoj ustavil in priskočil na pomoč dečku, ki je k sreči pri padcu zadobil le hude praske po nogah; vprašal ga je, kje da stanuje, in ko je zvedel za naslov, je posadil dečka v avtomobil ter ga prepeljal na njegov dom. Tam je stisnil dečku v roko bankovec za 100 lir, očividno meneč, da se je s tem oddolžil za svojo nerodnost, nato je sedel v avto ter jo naglo odkuril. Toda Papadopulo se pač ni mogel zadovoljiti samo z denarno tolažbo, potreboval je predvsem zdravniške pomoči. Zato ga je mati spremila v mestno bolnišnico, kjer so mu izlečili po-* Škodbe, ozdravljive v 10 dneh. Neareča z mino. V kamnolomu Faccanoni nad Lonjerjem se je včeraj popoldne ponesrečil 27-letni kamnosek Anton Križmančič, stanujoč v Bazovici. Ko je pripravljal mino, da bi razstrelil veliko skalo, se je mina iz neznanega vzroka predčasno razpočila in kamenje, ki je pri tem odletelo na vse strani, je Krlzman-čiču hudo razmesarik) levo rofco in ga ranilo na obrazu. Nesrečni kamnosek je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicaii na lice mesta; nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo - ako ne nastopijo kake Komplikacije — v približno 4 tednih. Paflavčeva neprevidnost ln njene posledice. 9-letni Bruno Cknitan, stanujoč v ulici Nuova št. 5, je poreden paglavec. Včeraj zjutraj, ko je šel po ulici Battisti, je uzrl tovorni voz in brž se mu je zahotelo, da bi se nekoliko popeljal. Brez pomišljanja se je obesil zadaj na voz, a peljal se je komaj par korakov, ko se je moral voz, ker mu je neki drugi voz zaprl pot, hipoma ustaviti in se umakniti za par korakov nazaj. Pri tem je zadel ob tramvaj, ki je baš v tistem hipu privozil ondot mimo. Cimitan se ni utegnil umakniti in je prišel z levo nogo med voz in tramvaj; pri tem je zadobil iiude poškodbe na kolenu. Neprevidni paglavec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Peekušen samomor. V gostilni Antona Micheluzzi v ulici Fabio Severo št. 19 se je sinoči okoli 23. ure dogodil dramatičen dogodek. Sin lastnika gostilne, 27-letni Nikolaj Micheluzzi, stanujoč v ulici Molin grande št. 11, je skušal napraviti konec svojemu življenju. Svoj žalostni naklep je izvršil v stranišču goetilne, kjer se je z majhnim revolverjem dvakrat ustrelil v glavo; prva krogla mu je le nekoliko oprasmla kožo, druga pa mu prebila lobanjo nad desnim ušesom ter najbrž ranila možgane. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal nesrečnemu mladeniču prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Ni dobro znano, kaj je privedlo Micheluzzija do obupnega koraka. vzorce in jih predal higijenskemu uradu v kemično preiskavo. Izvedenci so dognali, da so pokalice in stfoni, ki so bili izdelani v maju preteklega leta, bili narejeni iz zastane deževnice. Nadaljna preiskava je izsledila v pokalicah sledove saharina in glukoslja prvin, katerih uporaba je izrečno prepovedana ,ker škodujejo zdravju. Protokolirano mnenje izvedencev pravi, da so zamogle te pokalice in sifoni povzročiti tistemu, ki jih je pil močne trebušne bolečine in ne-rednosti v želodcu. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim kazenskim senatom tozadevna obravnava, na kateri je bil prvikrat zaslišan obtoženec Latt. Ta pravi, da je nedolžen. Kar se ti- Oena mesu se zniža. Vodstvo odseka mesarjev pri goriškem trgovskem udruženju je sklenilo, da zniža pričenši s 30. majem cene prvovrstnemu mesu na L 8.50 in 7-50. Meso slabše vrste se bo prodajalo po cenah, ki se bodo gibale med L 7 in L 6. Najbolj po ceni meso t. j. po L 4.40 se bo prodajalo v edini mestni razproda-jalnici. _ če vode je on uporabljal tisto, ki jo pijejo ljudje v Sežani. Delj Za,-sa je bila voda ustavljena in on je moral vodo zajemati iz lesene posode, ki je morda dala tej nekoliko duha. Saharina in glukosija pa cm sploh ne pozna. Rabil je le prvine, ki so za to v prodaji. Sploh pa se je on z izdelovanjem pokalic in sifona zelo malo pečal. Nadzorovala je delo njegova žena. Državni pravdnik: Koliko £as|i že imate dekret? Obtoženec: Sedem let! Branitelj: In vi delate pokalice? Obtoženec: Skoro nikdar. Prič seveda ni. Državni pravdnik pravi, da ni za potvorbo nikakih dokazov in se o niej govoriti ne morre, pa zahteva. ua se Lah kaznuje v smislu členov 124, 162 in 218 kr. dekreta o izdelovanju pokalic in sifonov z .globo v svoti lir 400. Branil je sežanski odvetnik Taor-mina, ki se je pridružil izvajanju državnega pravdnika kar se tiče prve točke obtožnice. Za drugo pa smatra za edino pravično oprostilno razsodbo radi pomanjkanja do-kazov. Sodišče je obsodilo Laha radi uporabe saharina in giukosija na 150 lir globe. Vdova, njena klina oprema fn njen denar. Za znano ograjo v petem oddelku tukajšnjega k£uen*kega sodišča je stal včeraj visok, močan mož, Feliks Nino iz Bari. Je že nekoliko prileten — ima 4® let. Obtožen je, da je Mariji Mlad-nich, s katero je živel v divj*m zakonu, skoro izpraznil stanovanje. Odnesel ji je baje hišno opremo in več perila v skupni vrednosti 1400.— lir. Z obljubo, da jo poroči, ji je izsilil 2000.— lir v gotovini. Obravnava se je imela vrSiti včeraj zjutraj. Toda tožeča stranka je predložila še več prič in zato je morala biti obravnava prenese- na. , _ , Branil je odvetnik Bologna. TELESNA VZGOJA SPORT TEHNIC. VODSTVO NOGOMETA Uradno. RaprezentanČna tekma se na željo Goriškega podsaveza prenese na poznejši čas. Vsled tega odpade nedeljski training tržaške rapre-zentance na igrišču Obzora. Toliko na znanje prizadetim igralcem in S. K. Concordiji. T. V. N Načelnik. Tržaško sodišče Potvorba pokalic in sifona. Franc Lah iz Pule, rojen ieta 1885, ima v Sežani tvornico pokalic in sifona. Izdelovanje teh pijač je podrejeno posebnemu nadzor stvu finančne oblasti. Dogodilo se je, da je nekega dne pooblaščeni agent zasegel steklenice kot Vesti z Goriškega Goriške mestne Testi LJUDSKO GLEDALIŠČE Tifovskl đom Dami rvočor ob 21. In imtrft ob lf. nit so n prizori Tnifel««« drama v dvth dejanjih «TwJl kruh*. Sner i§ri je odlomek iz ruskega življenja, tako sorodnega tudi našemu duševnemu razpoloženju. Trpljenje ln velika ljubezen venčata I naša fficft; razumevanje drame nam bo najlažje. „ __ Opozarja se, da Jutrlinja predstava prične ob 4. uri pop. Fezira Košuta. PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI PlanincL V nedeljo, dne 29. maja se bo vršil izlet na Sv. Gen dre. Odhod točno ob 4.30. uri zjutraj s Katarini j evega trga preko Steverjana -Kojsko na Vrhovi je, kjer bo prvi odmor; nato dalje do Sv. Gendre. Povratek na Plavi in odtod z vlakom v Gorico. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Kosilo kot običajno is -hrbtnika. Vodnik tov. Rolich. na- O ŽELJAN. Nesreča ne pofiiva. Dosti poti in klancev je obromal naS občinski obhodnik Jakob Ška-rabot in povsod so ga dobro nosile njegove noge. Le ko je drugim zaupal, se mu je pripetila nesreča. Vpregel je kravo v voz, da se popelje na polje, pa se je žival splašila in odskakajoči voz mu je prevozil nogo ter mu jo zlomil pod kolenom. Želimo mu hitrega ozdravljenja! AVGE. Smrtna kesa. V prvi polovici meseca maja je umrl nagle nepričakovane smrti tukajšnji posestnik Jožef Cvetrež-nik. Pred vojno je bil večkrat izvoljen za župana. Bil je poštenjak in zaveden mož. Naj počiva v miru! KOZANA. To nedeljo, 29, maja, se bo vršila pri nas velika vrtna veselica s prav lepim sporedom: 1. «La mia madre» deklamacija; 2. ^Ljubosumnost«, koemdija v 1 dejanju. 3. «La vergdne cuccia« deklamacija; 4. «Krivoprisežnik» drama v III. dejanjih. 5. «cLa quiete dopo la tempesta» od G. Leopardi. Med odmorom svira dobroznani orkester in pri tem deluje tudi šaljiva pošta. Pridite! KOMEN. Teh vrstic ne piše Komenčan, zato se jim ne bo moglo očitati pristranosti. Netočnosti morda, kajti piščevo bivanje v tem kraškem trgu je bito prekratko, da bi zamogel natančno proučiti vse razmere, ki vladajo tam. Eno je gotovo. Komen je danes ves drugačen v primeri s predvojnim in tudi medvojnim. To je umevno — vojna je povsod pritisnila svoj neizbrisni in žalostni pečat, ki ga bodo zamogla izbrisati šele desetletja, ki pa tudi zapuščajo navadno neizbrisne sledove. Hotel bi se nekoliko dotakniti zgodovine postanka tega trga Komna, a se po pravici rečeno, ne upam. Gospod inženir Pagnini, njega potešt&t, mu je baje našel postanek v družinah rimskih patricije v Volcia in Cominia. To da dokazuje rimski denar, ki ga kmetje odkrivajo pri kopanju. Ka^-kor rečeno, sprej€*mam to hipotezo pridržkom, ki ga dovoljuje zgodovina na splošno. Zato je bolje govoriti o današnjem Komnu. Bival sem tam pred dvema letoma precej časa in reči moram, da 6e je spremenil celo zadnjih dveh letih toliko, da ga ni. več spoznati. Ne na zunaj — nasprotno — zelo malo njegove zunanjosti je spremenilo svoje lice — pač pa je njegova notranjost izgubila skoro popolnoma svoje lice. Posebno v gospodarskem oziru. Skoro vsi bivši močni posestniki so stisnili močno meje svojih posestev, oziroma jih prodali ter nakupili manjša, drugi so se izselili. Kjer je nekdaj cvetela živinoreja, gojijo danes sviloprejke, število glav živine se je na splošno precej zmanjšalo. Četudi v sredini Krasa, se navzema polagoma Komen precej mestnega duha, ki mu jemlje tisto kraško pristnost. Vsako leto ima Komen obilo ie-toViščarjev. Letos se je sezona nekoliko zakasnila, vendar pa se vidi v trgu pod večer precej modernih mestnih «toalet». Komen je lep kraj za letovišče. Pristni kraški, po siti nekoliko oster zrak, ki žeto blagodejno vpliva na človeka, prijetne hiše, izredno prijazni ljudje, tn kar je v teh časih glavno, skrajno zmerne cene. Nočem omenjati vsega tega v številkah, da se kdo ne izpod takne, češ da s tem delam reklamo, toda kar je res, je res. Nedelje in prizniki so zelo živi v Komnu. To je tudi zelo važno za letoviščnike. Gozdič nad vasjo, po domače «cerje», je najljubše popoldansko pribežališče domačinov in tujcev, ki se nahajajo v Komnu Te dni je Komen brez luči, ker se je pokvaril motor, ki goni dinamo. Sicer je trg razsvetljen z električno razsvetljavo. To je precejšnja zasluga prejšnjega komen-skega župana, g. Zigona. Navzlic hitremu dohitevanju časovnih razmer pa položaj v Komnu ni preveč zadovoljiv. Vrhu tega ima še srečo, da ima v gospodu po-teštatu inženirja Pagnini j a dobrega in skrbnega človeka, ki je med občinarji na splošno priljubljen. Gospodarsko hiranje ima zelo globoke korenine in je podobno nekaki gospodarski jetiki. To pov-zročuje v prvi vrsti uranija izseljevanja, ki naravnost trže drugače precej trdna posestva. Ko se posestnik izseli proda hišo enemu, to njivo drugemu, drugo njivo zopet tretjemu, kos gozda četrtemu i. t. d. Kaj pomeni to rezanje, ve naposled le zemlja, ki s sHčniml amputacijami hira in vzbuja v novem gospodarju le jezo in kletvi-no. Pridiganje je zastonj in tudi nimajo tega namena te vrstice. To je le konstatacija žalostnega dejstva. So pa tudi v Komnu samem posestniki, ki dajejo gotovemu denarju prednost pred posestvom in prodajajo le da — kupčujejo. Edino svarilo jkm zamore biti bodočnost. Mnogo bi se še dalo pisati o Komnu, Komencih in — Ko m on -kah, toda, kakor rečeno, je bilo bivanje v Komnu prekratko, da bi se zainoglo bolj globoko pogledati v — kozarec — pardon — v Komen sam, ki ima poleg druge, še to dobro lastnost, da toči zdrav in dober teran, ki je kot živa kri..... ČEBELARJI stari in začetniki, ki žele kupiti močne, zdrave čebele, naj ee obrnejo za naslov k upravništvu. 710 LEPO, MANJŠE po-estvo, z »idano hi5o z gostilničarsko konce»fjo, s vsemi v dobrem stanju se nahajajočimi poslovi?, « krasnimi sadonoaiiki, njivami travniki In gozdovi, v bližini mesta Celja (Spodnje štajersko) četrt ure oddaljeno od trga in železniške postaje, se po ugodni ceni proda. Natančnejša pojasnil?- daje Alojz Plausteiner, Sv. Jurij ob južni železnici. S. H. S. 704 ffk • Presno prodat« KRONE« GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno STEBRIH Via Hazsinl št. 43 kjer dobite najviije cmoe. - Kupujem Hctke mestne zastavljalnice. 604 RAZNE ZANIMIVOSTI Izkopanine na Bolgarskem V bližini Sumna (Bolgarija) sta se izkopali dve kameniti ženski, tako zvani kameni babi. Do sedaj so se iskopale take kamenite figure le na Ruskem. Sodi se, da so stari Bolgarji, ki so se bili v drugi polovici 17. stoletja po Kr. r. preselili pod vodstvom kana Ispe riba v Dokrud-žo in sicer iz krajev ob Volgi, in ki so imeli že precejšnjo lastno kultura in državno organizaci-jo, prerasli s seboj tudi domačo navado, polagati v grobove znamenite j šib žen njihove kamenite figure. To navado so stari Bolgari ohranili do približno 1. 864-v ko eo sprejeli krščansko vero. Iz, te dobe morata biti tudi sedanje izkopavine in razsvetljujeta zelo dobro starobolgar-sko umetnost in vero. LoMa Mm ifl pesojilniK v Lokvi regtetrovan* zadruga z neomejcr.o zavezo vabi na redni oUčni zbot ki se bo vršil na blnkoštno nedeljo, 5. rožnika 1927 Ob 15. uri v prostorih na Tabru. DNEVNI RED : Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo načelništva. Poročilo nadzorništva. Odobritev računskega zaključka za 18. upravno leto 1926 in razdelitev čisiega dobička. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. (670) Načetnlštvo- Vellko izbero dobite u zlatarni POVH ALBERT Via Mazalni 46 — Trat p - 1 —-- B v: u BORZNA POROČILA Trst, 27. maja 1927. Amsterdam 727-737, Belgija 252-257, Francija 71.45-71.95, London 88.87/*-89.17 >2, New-York 18.25-18.35, Španija 320-330, Švica 251-255, Atene 23.75-24.25, Berlin 429-439, Bukarešt 10.65-11.15, Praga 10.65-11.15, Ogrska 315-325, Dunaj 253-2*«, Zagreb 32-32.50. Uradna cena zlata (25. 5.) 356.46; vojnoodškodninske niče L 63. L obvez- BERLITZ-SCHOOL vodi v vs«h jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-677 /fl rta DNU N. Borsatti & Fig lio, Trst, ZLAlAKnA Corso 47 (lekarna Rovi?) Eopra>lja, prodaja in kupuje zlato, src-ro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 678 »Hllllll De Jong's holandski, zasluži AlIllMU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 712 POHIŠTVO Tuk. San Lazzaro 10, je najcenejše v Julijski krajini. — Posebni popusti radi selitve. -ENONADSTROPNA TRGOVSKA HIŠA, z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in hlevom za 10 glav živine, kpini sadnim in zelenjadnim vrtom za hišo. pripravna za trgovino, gostilno ali zlasti za mesnico v lepem, jako prijaznem in prometnem kraju na deželi, ležeča med cestama Reka Trst Postojna, kjer je šest okolu stoječih vasi brez mesnice in večje trgovine in bi podjeten trgovec lahko izvrstno uspeval,, se pod jako ugodninu pogoji proda, z poljem m gozdom vred, ali pa tudi sama hiša zase. Naslov pri upravništvu* ____ NAČRTE IN PROŠNJE ZA PRIZNANJE VODNE PRAVICE, delitev zemljišč in posameznih parcel izvršuje ing. Sfiligoj — Gorica, Corso Verdi 32, OTROCI sa igrajo večkrat na tleh in dobijo gliste, za)eoteze. zaradi mene sestro zelo užalila. Ali mi morete polu-aU | Sta yt I. fcRIŽANOVSKA: NEHEZA ROMAN - Prišel sem vas karat, baron, — je rekel pn&olf, ko je sedel in si zapalil cigaro. — PoveJje mi, čemu ste včeraj mojo sestrorazdražili z vašo preračun j eno zlobo? — Ne razumem vas, grof, — je rekel Hugo in zardel. — Mislim, da nisem bil nespoštljiv napram kneginji. _ Hm! jaz drugače razumem vljudnost. No, narisali ste za dobrodelno razstavo^ slito, ki je mojo ' " sliko? nobeno nepoklicano oko videlo te slike, to slabo SalOL ki jo zelo obžalujem in zaradi katere jo prosim odpuščanja; ravno tako prosim tudi vas, Krof, da mi oprostite moje krivične besede. Prožil je grofu roko; ta jo je pndržal v svojt uprl vanj svoj vprašujoči pogled ter ga vprašal z resnim, prijateljskim glasom: _ Čemu ste tako maščevalni, Hugo, namesto da bi se potrudili pospraviti preteklost? Ta slika vas je izdala; ona dokazuje, da niste nič pozabili. Čemu vse to! mladi ste, usoda vam po-gUjanepričakovano priliko tudi jaz nisem nekdanji vetrnjak zaslepljen s predsodki; takrat ne vidim nikakih ovir med vašo in Valerij ino srečo. Hugo se je zdrznil in odstopil; njegovo razburjeno obličje Je izpreminjalo barve. — Ne, to ni mogoče! Hvala vam, grof, hvala vam fe dna srca za vaše velikodušne be9ed»; lepš e niste mogli poravnati nekdanjih žalitev, ne dati boljšega dokaaa svojega prijateljstva (s obema rokama je stisnil Rudolfovo roko) No, preteklost se ne da popraviti. Nekaj nepremostljivega j« med nama: knezov grob ali moj zločin, no jaa mislim, da ne bi se niti Valerija počutila srečna z menoj. In končno sem prehudo trpel da bi zopet tvegal ta Ikarov polet Med kneginjo O. in meno: je prevelik prepad. - Čuden človek, - je zašepetal grof tei mu stisnil roko. — Torej na svidenje, Valden! Na. se zgodi božja volja! . J XI. Pretekla sta dobra dva meseca; po svoji želj! ie Valerija napra