m
PHIHOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Stev. 246 (1336)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST sreda 19. oktobra 1949
Cena 15 lir - 2.50— din
Trockist V id ati | Intervju maršala Tita	Williamu Gailmoru
Voina s FLRJ ne hi	ostala lokalizirana
anioah hi se spremenila«svetovno liojoo
Edina rešitev spora je v tem, da	voditelji Sovjetske zveze priznajo svoje napake in napravijo	konec svojemu revizionizmu
2an*,na, kaj si mislijo ^ io	Tei	jih Vidali od
rit^n cas<t sklicuje na svoje pe-kramljanje, na neke vrste to«, /erence> kjer J*™ ser" S?1*8* Udaio revolucio-kkjnrp	Marxa in Lenina.
tiliil oh f dani in 2 moskovskim ^kizm i. opredeni izdaji rMarn	Tniznia. so vsa revo-
fereij ,a. Oibanja delavskega SO zavzela ostre
h Teiiil'‘urne °bHke in samostoj-<t obW; vPrašanje revolucionar-•iti^ m ’dejansko le imperiali-mPkarjenja za borbo pro-
°ratori!
questa sera, alle Precise il »Panorama Hth ** dl B. Petronio, che f%tdrasme5S0 d»lla Radio 4^. ona jugosiava tutti i dl fli td‘ sulia lunghezza d’on-1 °ietri 240.
a atia llquidazione del °-ernocratico e del Par-
i j i; 5 cke falsificava le tra-LA j).Ut.to il movimento ope-A j<Jiodo dell’awento del alle lotta nella ille~ S8'* 0nlft>a n secondare i pia-t6" tsJy°~aTnericani che Tito
Agendo,,
ni Vse to v preprostih
&
S v ***&
It! kto*. delavskega razreda v
Vj». '
se Po vojni po-# fjj “ delovnemu ljudstvu I|C m p Se je to, na žalost, artciji, Italiji, Grčiji Jfila ‘ .arnPak je buržoazijo Aa 1,- . VzPostavila oblast j^ijo/^dstva (t izvedla
1'k^iilrkt Ih borbn k neie-i» 'Vp ^ična in etendeva
vojni, ki ni pustila bi se po vojni po-
1*11;
kntPiani det>H onglo-
Kakor resno
a°fj, resno izjavlja ''n!' Vriko Haliknskega, fran-■P' *cj j da delovnega Ijud-S^ičn Sp°*fo,;«Ia direktive %	’,°t> in voditeljev
(ki so s j med y.l(l , vPHvna področja!) l^ržonCoski' italijanski ^<tst	da	je obdržala
Mic* b0rba pa ni «po-ZaiLnVS(:0a delavskega tka fašizma do borb
teb nl’,ln‘ ^oključki izha-n*bcrjetnih Vidalije-
trnJf*. mora ostati
la n km delavskega c t>ovedejo do zma-
i eanim	hi-
Wkm ,SoVražnikom; ta-Aolj j l Oa ne morejo b,? Z7m0e nad bur-kS° iased ejmer“. seveda, Sto ^ bi i deta armada!).
&CjHdV»klg tTadicije ita-
to*!1*0 &I0 dobro. Med
ePa gibanja?
SnS C°Lv ic bila t0 Unija
‘x ))3 klemr .h'e,nPljc De % »e	in	ame-
o« In 'a to ira-korninčrev.a Vid«!i. ki i Sušnem, rimatično-nacic-KSir ^iotn^t pridobil za ■t 2'»trs, 0 r—
Tnašk
L i 6	j	^sko ojrenj-
\ *kni*e tun-colcni še komaj iVid "tba^ikj i ;jtro Povrne-
V ic a,'J lcije deXav'
tradicije de-f£.*0hUlref	'J' 20 “Čist0)1
i*i 1 fc tejo , tako partijo,
St« V/ V°d i°inkiHi: Za tak°
p * *ti	brp. ” ,!e m°re vo-
NNm?* t-otj; nmPc riali stične I,	Pro}n ne more v o-
't tj Oloj	iln*perin[istične
C/ro^oboditno /ron-ni»tičn'„ je Pod vod-Partije pope-
S, toi. 2ue^t. Hudo nas za-iSteh prejemajo Vidalijevi Vjp 11 anahronistično poj-/kihiJla^novejše zgodovine.
S j. Primer Jugoslavije. ^«4 naln?,no’ kako je Komuni-JJfin-op. J_Ja Jugoslavije — edine. " 'tfej " Povedla jugoslovanski razred skozi narodno-
že T borbo na oblast; ustva-"!0je ed vojno vse potrebne Ji Preji graditvijo ljudske obla-Jlši p° osvoboditvi na hitro •ftopjj ^detošene domovine in ^•otna,2 neverjetnim delovnim k Izgradnji socializma v l »g !' ^se tg je bilo nespor->jjj Plašne resolucije Injorin-
'0 tf ..
> na^0luciii P“. je vse to po-4?' Zdi,, 710 imperialistična pre-
,.9<J jugoslovanskega de-
V	ni zmaga prole-
t	zmaga buržoazije
%ljt meriških imperialistov. ph^^kOoslovanskega delovne-
niso voditelji jugoslo-t,e«a avskega razreda, am-JkPouci, vohuni, agenti an-lSb ■'a imperializma. Oni Hi za zmago Sovjetske jL. delavskega razreda, am-S°vietski zvezi, za zrna-l^alistov.
AvJ^aautja z največjo res-Vidali svojim ekomu-to požirajo, ne da V? St °česom- In dodaja: ^SSrumenti per restaura-fp ‘SMO, liquidare il Par-ifarta. fu proprio il Fron-e a carattere na-e con dirigenza di al-ci^StOciali, non da pa rte '4i“ie 0p.erata». in pravi, da-£°Htika «Titove klike»
V ki^kmiju za časa osvobo-1	do objave resolu-k- ^troja bila epolitica
%
dla delavski razred na oblast, za orodje ponovne vzpostavitve kapitalizma — kakor izjavlja Vidali — pomeni zavračati edino pot, ki je v pogojih nacifašistične okupacije mogla povesti delavski razred do zmage; pomeni odrekati delavskemu razredu revolucionarno sposobnost; pomeni zanikati najslavnejše strani sodobne revolucionarne zgodovine delavskega gibanja; pomeni končno biti dejanski trockist in kontrarevolucionar. In to so danes objektivno in subjektivno vsi kominformisti; dejanski trockisti in kontrarevolucionar ji, likvidatorji široke, dosledno borbene protiimperialistične fronte delovnega ljudstva.
A še en zaključek izhaja iz teh trockističnih tez o osvobodilni fronti in o očistili» tradicijah delavskega gibanja.
Vprašanje revolucije ni za te likvidatorje vprašanje revolucionarne vzgoje in revolucionarne prakse delavskega razreda in širokih množic delovnega ljudstva, ampak je odvisno izključno od bajonetov Rdeče armade. Ce bi ne bilo Rdeče armade, ostane buržoazi-ja nepremagljiva. Spričo dejstva pa, da Rdeča armada — čisto slučajno — vendarle obstaja, se delavskemu razredu ni potrebno pečati z vprašanjem revolucije, ampak zadošča, da se, recimo, v čim večjem številu udeležuje raznih «feste dell’Unita» itd. (takih in podobnih kominf or mističnih vfest» imamo tudi v Trstu celo poplavo).
Tako so praktični zaključki teh kominformističnih tez trockista Vidalija.
Lenin je seveda mislil in delal drugače takrat, ko si znuigovita revolucija še ni bila organizirala svoje moderno opremljene oborožene obrambe; drugače je mislil in delal tudi Stalin takrat, ko še ni bil generdlisimus Rdeče armade. C e bi bila mislila in delala tako, kot delajo danes kominformisti, potem bi danes ne imeli niti tiste Rdeče armade, kateri kominformisti, sedanje vodstvo boljševiške partije in Sovjetske zveze pripisujejo izključno revolucionarno vlogo, ki pripada samo in izključno le delavskemu razredu.
To dosledno revolucionarno stališče nauka Marxa in Lenina zastopa in brani danes le Komunistična partija Jugoslavije, in zato je popolnoma razumljivo, da so se vsi kominformistični oportunisti in revolucionarni bankroterji vrgli nanjo s. takim besom, ki odkriva le njihovo slabo vest.
TISKOVNA KONFERENCA VIŠINSKEGA
ČLANSTVO FLRJ V VS
je zn siiv.ihth .m minrm, i
Doprinos Jugoslovanov k zmagi nad fašisti za Višinskega ni važen
BEOGRAD 18. — Maršal Tilo je dovolil ameriškemu radijskemu komentatorju Williamu Gailmoru, pristašu Wallaceove progresivne j strar.ke intervju.
Na vprašanje: Ali mislite, da položaj lahko dovede do odkritega napada ali do invazije Jugoslavije s sovjetske strani?«, je Tito odgovoril:
«Ce bi provokatorska akcija privedla do napada na Jugoslavijo, se h’ mi tn”'**	na	OZN.	Ven-
dar ima Jugoslavija sredstva, da se lahko upre takim provokacijam. Ko govorim o provokacijah, ne mislim na vojno. Kajti če bi prišlo do vojne na jugoslovanskem ozem-
lju, ne bi ta ostala lokalizirana, pač pa se bi spremenila v svetovno vojno.ii
«Vsekakor ne računamo na vojaško pomoč iz nobene določene strani«, je pripomnil maršal Tito.
««Ne bomo dovolili, da bi take provokacije dosegle svoj namen.
To kar bomo napravili in kar delamo, je, da prikažemo te provokacije take, kakršne v resnici so. Lahko razumemo njihovo pravo bistvo, če poznamo elemente, katerih se pri tem poslužujejo. Provokatorje pošiljajo v našo državo preko vseh meja, posebno pa preko onih z Albanijo in Madžarsko. Ne gre za spretne politične agente pač
pa za bandite, za ljudi, ki so v preteklosti služili dvomljivim gospodarjem«.
Tito je nato pripomnil, da je vzrok spora s Sovjetsko zvezo v glavnem v dejstvu, ker sovjetski voditelji niso znali menjati, ko je nov položaj to zahteval.
V zvezi s tem, kar misli Jugoslavija napraviti v bodoče, je maršal Tito dejal:
((Upoštevajoč metode ki so jih do sedaj uporabljali proti Jugoslaviji, ne moremo upati, da se bodo stvari obrnile na bolje. Vendar obstaja možnost drugih razvojev pred prekinitvijo diplomatičnih odnosov. Priznavam, da obstajajo te
Priprave za proslavo V. obletnice osvoboditve Beograda
Obrekovanje jugoslovanskih narodov
je ludi obrekovanje proti nam
vrste možnosti. Lahko pričakujemo vrsto novih provokacij, bolj ostrih in hujših, obmejne incidente, kakor v preteklosti, od katerih nekateri so povzročili smrt nekaterih naših vojakov«.
Poudarjajoč, da želi Jugoslavija živeti v miru pri graditvi socializma, je maršal Tito izjavil, da upa, da bodo druge države Informbiroja sledile jugoslovanskemu zgledu. «Te države«, je dejal maršal Tito, ((morajo vedeti na podlagi naših izkušenj, da to ni lahka pot. Vendar vemo, da je v drugih socialističnih državah velika simpatija za naše stališče.«
Maršal Tito je nato poudaril, da je edina možnost sporazuma s Sovjetsko zvezo, če ta menja svoje protijugoslovansko stališče.
Na vprašanje, ali je mogoče, da Stalin zaradi bolezni ali neaktivnosti ni na tekočem o tem, kar se dogaja, je Tito dejal, da Stalin mora vedeti, kaj se dogaja. «Edina rešitev spora je v tem da oni priznajo svoje napake in napravijo konec svojemu revizionizmu«.
je izjavil komandant divizije „G a r i b a I d i", ki vodi delegacijo italijanskih partizanov na proslavo v Beograd
BENETSKE, 18. — Kakor smo že včeraj javili, je iz Benetk odpotovala skupina znanih italijanskih partizanov r.a proslavo obletnice osvoboditve Beograda.
Danes je v Jugoslavijo odpotovala druga skupina bivših italijanskih partizanov, ki jih vodi bivši komandant partizanske divizije «Italia» Giuseppe Mara. V skupini sta tudi bivši komisar bataljona. Di Nicolo in podčastnik Ar.tol-fi, invalid. Skupina se bo pridružila df'"!gaciji bivših partizanov, ki
ravno zato, da bomo ob našem povratku v Italijo lahko pričali, da se v Jugoslaviji gradi socializem«.
Viktor Repič poslanik FLRJ na Dunaju
Radikal Rene Mayer skuša sestaviti vlado
PARIZ, 18. — Delovno ljudstvo Francije je z zadovoljstvom sprejelo vest o Mochovem neuspehu pri sestavljanju vlade.
2e ves čas krize se je večkrat omenjalo ime bivšega finančnega ministra radikala Reneja Mayerja. In ko je danes dopoldne predsednik Auriol ponudil predsedniku parlamentarne skupine MRP De Menthonu, da on ali kdo izmed njegovih tovarišev ■ sestavi novo vlado, je De Menthon to odklonil tako v svojem kakor v imenu tovarišev svoje stranke. Tedaj je Auriol prosil Reneja Mayerja, naj on sestavi vlado. Mayer je sicer ponudbo sprejel, toda le «načelno», to se pravi, dejal je, da se bo še posvetoval tu in tam in če bodo stvari pokazale, da bi znal uspeti, tedaj' bo zares sprejel ponudbo za sestavo vlade. Rene Mayer je hotel najprej kar Queuilla pripraviti do tega, da zopet sestavi vlado; ker pa je ta to odklonil, si je vsaj zagotovil, da mu bo pni sestavljanju vlade pomagal jn eventuelno
tudi stopil v njegovo vlado, kar je Queuille obljubil.
V zadnjem času je prišlo 25 novih prošenj za odvzem poslanske nedotakljivosti komunističnim poslancem. V znak protesta je komunistična parlamentarna skupina danes popoldne objavila poročilo, v katerem zatrjuje, da je ta gonja del reakcionarne politike, ki stremi za tem, da bj samovoljno oropala komunistične poslance mandata in državljanskih pravic. V drugem poročilu ugotavlja komunistična skupina, da je nadaljevanje vladne krize Za državo zelo škodljivo ter poziva k ustanovitvi vlade demokratične unije, ki bi naj vodila politiko k socialnemu napredku, k obrambi republikanskih svoboščin ter zopet vzpostavila državno neodvisnost in bi varovala mir.
O
INNSBRUCK, 18. — To noč je zapadel že precejšen sneg na vrhovih preko 2.000 m na avstrijskem Tirolskem.
BEOGRAD, 18.	—	Z	odlokom
prezidija Ljudske skupščine FLR Jugoslavije je predsednik odbora za zunanjo trgovino pri vladi LR Slovenije Viktor Repič imenovan za novega političnega predstavnika FLR Jugoslavije na Dunaju.
je prispela danes iz Benetk v Ljubljano.
Pred odhodom s postaje so italijanski partizani (med katerimi so številni odlikovani z redom hrabrosti, narodnih zaslug in z drugimi jugoslovanskimi odlikovanji) opisali številne težkoče, ki so jih morali premostiti zaradi poizkusov italijanskih oblasti in voditeljev komunstične partije Italije, da bi ovirali njihov obisk v JugO' slaviji. Dočim so italijanske oblasti zavlačevale izročitev potnih listov in drugih potrebnih dokumentov, je centralni komite KPI sklical italijanske partizane, ki so se borili v Jugoslaviji, na izredno zasedanje z izrecno nalogo, da se odobri resolucija proti Jugoslaviji.
Na tem zasedanju bi moral nevredno nalogo izvršiti tajnik centralnega komiteja KPI, Luigi Lon-go, ki je zahteval od navzočih partizanov, naj se odpovedo nameravanemu obisku v Jugoslaviji Isto nalogo je dobil tudi Giuliano Pa-jetta, član uredništva Judinovega glasila «Za trajen mir in za ljudsko demokracijo«, ki je v listu «Uni-ta» skušal kompromitirati Jugoslavijo z izmišljotinami o «krvavem terorju«, ki da ga je začela v Jugoslaviji «Titova klika«, da se tako prepreči odhod delegacije italijanskih partizanov na proslavo obletnice osvoboditve Beograda.
«Ne morejo nas prestrašiti take grožnje«, je dejal pred vstopom v vlak komandant divizije ((Garibaldi«, Mario Belli, vojni invalid, ki se je bil udeležil borb na sremski fronti. ((Borili smo se z jugoslovanskimi narodi in klevete proti njim so tudi klevete proti nam.
Toda znali jih bomo zavrniti, kakor smo se znali boriti proti fašizmu. Vemo, da nas bo že jutri kominformistični tisk razglasil za fašiste samo zato, ker smo sklenili oditi v Jugoslavijo«, je dejal bivši borec I. odCelka divizije «Ita-
lia«, Cavagnalo. «Toda mi se na to I gospodarskih vprašanjih v zvezi z ne oziramo in gremo v Jugoslavijo • mirovno pogodbo z Italijo.
Delavci "Prvomajske" oroleslirajo lanskemu i<
ANCONA, 18. — Italijanska plovna družba «Societa Italiana di Na-vigazione Dorica per TAdriatico« z glavnim sedežem v Anconi je j. nekaterimi jugoslovanskimi pomorskimi družbami iz Splita in Dubrovnika ustanovila italijansko-ju-goslovanski Lloyd za Jadransko morje, ki bo opravljal mešano plovbo med pristanišči Trst, Reka, Split, Dubrovnik ter pristanišči Sicilije in Levanta.
Delegacija FLRJ v Rimu na eogajanjili o .
BEOGRAD. 18. — Danes je pod vodstvom načelnika dr. Jožka Brileja odpotovalo jugoslovansko odposlanstvo v Italijo, kjer se bodo v Rimu pričela pogajanja z italijansko vlado o reparacijah, ki znašajo skupno 125 milijonov	dolarjev.
Razpravljali bodo tudi o drugih
ZAGREB, 18. — Zaradi obrekovanja budiropeštanskega radiia o zagrebškem mednarodnem velesejmu, in sicer, da stroji izdelani v tovarni ((Prvomajska« v Zagrebu in razstavljeni na velesejmu niso zares proizvod te tovarne temveč so prebarvani tuji stroji, se je vršilo v tovarni protestno zborovanje. Na koncu zborovanja so poslali budimpeštanskemu radiu protestno- pismo s podpisi delavcev, ki so sodelovali pri izdelovanju strojev, ki so bili razstavljeni na velesejmu.
" ralwi v ta® piMiajo maršala lila
PARIZ, 18. — Jugoslovanski izseljenci iz Marseilla in bližnjih mest so imeli zborovanje, na katerem so poslušali poročilo tistih jugoslovanskih izseljencev, ki so bili kot gostje Zveze jugoslovanskih sindikatov 15 dni v Jugoslaviji. Izseljenci iz Marseilla so ustanovili odsek društva ((Bratstvo in enotnost« za Južno Francijo ter so izvolili svoj odbor. Na koncu zborovanja so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu.
Za ministri v Bolgariji
Mjeoi generalni ra
SOFIJA, 18. — Na ukaz ministra za zunanjo trgovino Dimitra Gajneva sta bila odstavljena generalna ravnatelja «Bulgarplodex-porta« in «Himigporta», dveh velikih državnih podjetij.
Agencija France Presse javlja, da sta bila po glasovih, ki so dospeli v Pariz, baje aretirana šef generalštaba bolgarske vojske ter poveljnik prve bolgarske armade.
XXX
BEOGRAD, 18. — Na Cetinju je izšla prva številka mesečne revije ((Partijski rad«, organ centralnega komiteja KP Crne gore.
LAKE SUCCESS, 18. — Sovjetski zunanji minister Višinski je na tiskovni konferenci izjavil, da bo Sovjetska zve.za smatrala izvolitev Jugoslavije V Varnostni svet kot nezakonito in krivično. Višinski se je skliceval na sporazum, ki ureja izvolitev nestalnih članov v Varnostni svet na pcdlagi geografske razdelitve.
Zatrjeval je, da bi pomenila izvolitev Jugoslavije kršitev listine OZN, in je pbtožil ZDA, da je to njihov manever, zati da bi zmanjšale vpliv Sovjetske zveze ali pa ji iztrgale razne koncesije v posameznih vprašanjih, o katerih se sedaj razpravlja. Dejal je dalje, da ((spletke za izvolitev Jugoslavije spodkopavajo temelje OZN»
Da bi podprl svojo tezo o geografskih skupinah, je Višinski navedel primer Argentine, za katero je Sovjetska zveza leta 1947 glasovala kljub temu, da ni bila v dobrih odnosih z Argentino. Ko mu je neki novinar citiral Kardeljeve izjave, ki je poudaril, da Jugoslavija zasluži biti izvoljena v Varnostni svet zaradi svojega doprinosa v vojni in zaradi žrtev za stvar Združenih narodov, je Višinski dejal; «Ali ni morda CSR dala svojega doprinosa k vojnim naporom?«
Na vprašanje, čemu Sovjetska zveza ne predlaga zamenjave kitajske delegacije v Varnostnem svetu, je Višinski dejal, da vsaka stvar pride y svojem času. Višinski je dalje dejal, da je bilo vprašanje severnega Epira glavni vzrok neuspeha pogajanj za sporazum med Grčijo in njenimi severnimi sosedi.
Višinski je dalje dejal, da ima Sovjetska zveza atomsko bombo že od leta 1947, ter je ponovil sovjetski predlog od junija 1947 za mednarodno nadzorstvo nad atomsko bombo.
raz
BEOGRAD, 18. — V okviru priprav za proslavo V. obletnice osvoboditve Beograda so odprli v beograjski mestni knjižnici razstavo «Razvoj Beograda skozi stoletja«. V več dvoranah so razstavljene slike, fotografije, skice in načrti, ki kažejo razvoj mesta od najstarejše dobe pa do sedanjih dni in še do bodočega Beograda, ki bo obsegal površino 300 kv km in bo štel okrog milijon prebivalcev.
Prekinjena pngafania n grškem vprašanju
LAKE SUCCESS, 18. — Včeraj je odbor za posredovanje v grškem vprašanju sprejel predstavnike ZDA, Velike Britanije, Jugoslavije, Bolgarije, Albanije in Grčije, da se seznani z njihovimi odgovori na predloge za poravnavo.
Danes je predsednik Romulo poslal v imenu odbora pismo političnemu odboru, v katerem izjavlja, da odboru ni bilo mogoče pripraviti podlage za poravnavo, na podlagi katere bi bil mogoč sporazum med vladami Jugoslavije, Albanije, Bolgarije in Grčije. Pismo pravi nato, da odbor smatra, da so bili razgovori kljub temu koristni, ker
so pripomogli k razčiščenju pol(> ž,aja ter k zmanjšanju v nekaterih primerih obstoječih sporov med prizadetimi vladami, in ki lahko služijo kot izhodne točka v primeru, da bi odbor nadaljeval svoje delo, kar je tudi pripravljen napraviti. Vendar smatra odbor, da mora za sedaj prekiniti svojo delo, zato da omogoči političnemu odboru, da nadaljuje razpravljanje o vprašanju ((ogrožanja neodvisnosti in nedotakljivosti grškega ozemlja«.
Odbor za pomoč
obsojenim voditeljem KP ZDA
NEW YORK, 18. — V imenu «Dfc Žavnega izvenstrankarskega odbo ra«, ki se je ustanovil za zaščit« komunističnih voditeljev, ki so bili nedavno od newyorškega sodišča ob sojeni, sta črnski pevec Paul Robeson ter pisatelj Hovvard Fast objavila načrt za pomoč komunističnim voditeljem. V okviru tega načrta bo predstavnik odbora protestiral pri komisiji za človečanske pravice pri OZN.
Francoska parlamentarna skupina komunistov je poslala Williamu Fosterju, predsedniku KP ZDA brzojavko, v kateri mu zagotavlja svojo bratsko solidarnost ter svojo pomoč za revizijo njegovega procesa.
Anglija v pričakovanju izrednih ukrepov
LONDON, 18. — Britanska vlada se jg sestala danes pod predsedstvom Attleeja. Na podlagi in* formacij ni mogla vlada dokončno sprejeti ukrepov, ki jih je pripravil gospodarski odbor Ta odbor bo te ukrepe ponovno preučil verjetno jutri zjutraj in q izidu razgovorov bodo poročali v četrtek.
Vsj listi izjavljajo, da bodo vlad* ni ukrepi ostri in kakor je ja /il Morrison, ((neugodni za vse«.
Sprejeto je načelo
o neodvisnosti Somalije
LAKE SUCCESS, 18. — Pododbor za bivše italijanske kolonije je soglasno sprejel načelo neodvisnosti Somalije. Nato je s 15 glasovi proti 3 sprejel ameriško-brazilski predlog, naj se neodvisnost Somalije proglasi v desetih letih, razen Če glavna skupščina ne določi drugače po poteku desetih let.
ice neurja v Srednji Ameriki
PANAMA, 18. — Po uradnih obvestilih je bilo zaradi silnih nalivov v Guatemali na stotine mrtvih, škoda pa dosega desetine milijonov dolarjev. Razen tega je 60 tisoč ljudi brez strehe, transportna služba pa je dezorganizirana. Vlada je organizirala skupine za pomoč, ki pa svojega so sl a skoraj ne morejo opravljati, ker nimajo živil in zdravil, pa tudi oblačil primanjkuje.
S-rfo
Kar se babi hoče...
Pred več desetletji je ves ba-bjeverni svet obvladal velikanski preplah: razširila se je vest, da bo tega in tega dne konec sveta.
Nekaj podobnega se dogaja te dni v glavah reakcionarnih in imperialističnih časnikarjev vsega sveta z znamenitim ameriškim novinarjem Drew Pearsonom na čelu. Ta vsevedni Amerikanec je 16. jt. m. — kot razglašajo tržaške demo-kristjanske «Ultimissime» (pardon «Le ultime notizie«) javil v svet, da je ameriške zunanje ministrstvo prejelo vest, da bo v roku 8 dni v Jugoslaviji ((izbruhnila krvava vstaja na Stalinovo povelje«. Potemtakem se bo vstaja začela 24. tm. Ure in minute precizni Amerikanec na žalost ni navedel, zaradi tega našim radovednim čitateljem ne moremo s tem postreči.
Organ Komunistične partije Italije sUnita* je objavil dolg članek komunističnega poslanca in znanega člana Judinove redakcije časopisa «Za trden mir« Juliana Pajette, v katerem na nesramen način obrekuje Jugoslavijo in njeno ljudsko vlado-
O tem članku smo že pisali v našem dnevniku od 16. t. m. pod naslovom «Un inganno di Pajetta«. S tem v zvezi je opolnomočenl minister FLRJ v Rimu dr. Mladen Ivekovič izjavil dopisniku Tanjuga siedede:
eJulian Pajetta se e lotil velo nehvaležne naloge, da bi preprečil odhod skupine italijanskih partizanov, ki so se borili v vrstah na-rodno-osvobodilnc vojske Jugoslavije, na proslavo petletnice osvoboditve jugoslovanske prestolnice v Beogradu. Da bi to dosegel, poziva, grozi in prepričuje bralce «Unitdv in partizane, da vlada v Federa-.ivni ljudski republiki Jugoslaviji nasilje in lakota, in je propadel petletni plan, da so povsod upori kmetov in nacionalnih manjšin in gestapovci in izdajalci (kar vse je ndokazanov na procesu proti Kolku). Pajetta je skratka v tem svojem jalovem poskusu, da bi preprečil odhod italijanskih partizanov v FLRJ, uporabil proti FLRJ in njenemu državnemu vodstvu skoraj avse argumente)), ki se jih poslužuje celotna informbirojevska propaganda, začenši pri moskovski pa mimo Prage in Varšave do Bu-
Izjava
obisku
o
dr. Mladena lvekovica
italijanskih	partiza
Pajella in drugi informbirojevci ne bodo t. grožnjami iu obrekovanjem preprečili obiska italijanskih partizanov v Jugoslaviji
karešte, Sofije in Tirane v njeni sramotni in protirevolucionarni borbi proti FLRJ. Po Luigiju Longu, ki je pred kratkim napisal, da so imeti narodi Jugoslavije v osvobodilni vojni tako velikanske žrtve samo zaradi itizdaje in provokacije Tita in njegove bande«, je tudi Pajetta začel zvoniti s svojim malim zvoncem. On v še bol) nesramni obliki, kakor je to doslej delala informbirojevska propaganda, podcenjuje ali popolnoma zanika zasluge jugoslovanske narodno-osvobodilne vojske i n partizanskih^ odredov proti Hitlerju. Poleg Rdeče armade, ki je bila po mnenju Pajette izključni činitelj, je sedaj našel tudi bolgarske in romunske divizije, ki tijunaško korakajo proti Budimpešti«, narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije pa nikjer ni.
aSele Rdeča armada«, pravi Pajetta, «je z osvoboditvijo Beograda omogočila jugoslovanskim narodom, da so organizirali svojo državo in svojo vojsko po težki krizi,
ki jo je preživelo jugoslovansko partizansko gibanje poleti 1044. leta«. Pajetta dopušča samo, da so partizani Jugoslavije šele po bitki pri Budimpešti ezačeli uničevati ostanke nemških sil«.
Pajetta in njegovi naredbodajalci zahtevajo od poštenih Italijanov, naj bi jim na besedo verjeli, da je Jugoslavija fašistična država in da tam ne grade socializma, marveč kapitalizem. Zakaj pa naj bi jim na besedo verjeli? Zakaj naj bi jim verjeli, če pa so jih te besede v zadnjem času tolikokrat prevarile in izdale, kadar koli je šlo za Jugoslavijo, in če se niti ena dosedanjih Knapovedi« Informbiroja ni uresničila? . Hočejo, da bi vsakdo sprejel kot gotov denar in kot živo resnico vse laži, obrekovanja in neumnosti, kot so na primer take, ki jih navaja Pajetta:	«Nobena čarovniška
statistika ne more več skriti, da so proizvodni plani propadli>, «De-lavci odgovarjajo s stavkami na povečanje delovnega časa«, «Mla-
dinci beže s prisilnih del«, ali takšne: «Odpor kmetov vedno bolj raste, narodne manjšine pa z orožjem o roki branijo svoje pravice do življenja«.
Pajetta in njegovi naredbodajalci vedo, da je vse to laž in se boje, da bi bili razkrinkani pred italijanskimi demokratičnimi množicami in delavskim gibanjem in hočejo prav zaradi tega z vsemi silami preprečiti prihod italijanskih^ partizanov v Jugoslavijo, ker se boje resnice o Jugoslaviji.
Po klevetah Pajette in njemu podobnih bi človek pričakoval, da se bojimo, da bi napredni ljudje iz inozemstva obiskali našo državo, da se bojimo njihovega pričevanja. Toda glejte, mi se tega ne bojimo, marveč odpiramo naša vrata in jih vabimo, naj preverijo obtožbe proti FLRJ.
Da bomo pojasnili■ stvar, bomo gospoda Pajetto spomnili samo na neko majhno podrobnost, na to, da je prap generalni poročnik Danilo
Lekič (za katerega trdi sicer Pa jetta, da je «aretiran« in ga zatj šČUi) kot predstavnik Jugoslavije v navzočnosti uradnih diplomctič-nih predstavnikov Sovjetske zveze in drugih držav ljudske demokracije v Beogradu p)‘ed kratkim položil venec na spomenik padlim rdeče-armejcem na glavnem trgu v Beogradu. Mar bo Pajetta še naprej trdil, da je to «dvoličnq igra» in la je Lekič na vsak način ali tiživ zakopan« ali pa leži v koncentracijskem taborišču, ali pa si bo izmislil še kaj novega. Tudi je dejstvo, ki bi ga Pajetta moral poznati, i'a so jugoslovanski španski borci svojo resolucijo o zavračanju težkih klevet in žalitev iz procesa proti Raiku sprejeli prav po referatu, ki ga je imel na tem sestanku španskih borcev generalni poročnik Danilo Lekič.
Glejte, do kakšnih nesmiselnih metod privede onemogla mržnja :n jeza tistih, ki nočejo sprevideti, da se s laž jg doseže prav nasproten
učinek pri tistih, na katere se obračaj o. Ali ima centralni organ KP Italije aUnitd« svoje bralce za tako neumne, da jim lahko servira vsako neumnost? Tukaj se Pajetta in njegovi naredbodajalci kruto varajo, kajti ti bralci so kritičnejši kot morejo oni samo slutiti. Za to bi tudi mi lahko dali verodostojne dokaze, pa prepuščamo to za drugič.
Prepričan sem da se ne bo niti Pajetti niti Longu niti drugim posrečilo, da bi s klevetami, grožnjami in drugim ravnanjem preprečili prihod italijanskih partizanov in drugih poštenih ljudi Italije v Jugoslavijo, zato bo malokoga zanimalo pismo Novielli Antonia, ki ga je objavil Pajetta v svojem članku. Lahko bi navedel ne samo eno marveč desetine in desetine pisem, ki sem jih prejel osebno od italijanskih partizanov v zadnjem času v zvezi s pozivom Zveze borcev Jugoslavije. Ta pisma dokazujejo nekaj popolnoma drugega kot bi želela svojim bralcem servirati eUni-td». Ta pisma dokazujejo krvne vezi italijanskih partizanov z jugoslovanskimi borci in njihovo globoko zaupanje v Jugoslavijo -n njeno vodstvo. Iz teh pisem veje toplota in vera ne pa sovraštvo in razdor, diha solidarnost poštenih in naprednih ljudi Italije z borbo nove Jugoslavije za pravilne socialistične odnose med socialističnimi državami in komunističnimi parti-iami in nezadovoljstvo z metodami, ki se jih poslužujeta Pajetta in Informbiro,
I Upamo pa, da bodo tržaški demo-I kristjanski novinarji iznašli tudi 1 takšnega — točnejšega — vseved-neža. In ko se bo to zgodilo, vam obljubljamo, da vas bomo tudi o tem obvestili. Pravočasno seveda, da se bo vsak tržaški kominiormist znal ravnati kakor takrat, ko je pred meseci čital v nekem tržaškem ((humorističnem« listu, ki je pod originalnim naslovom komin-formističnega «11 lavoratore« z ogromnimi črkami javil: «SAN-GUINOSA INSURREZIONE A BELGRADO«. — »Go dito mi...!» Se je izvilo zmagoslavno iz vsakih kominformističnih prsi. Toda le za tren — le minuto kasneje, ko je takšenle inteligentni kominformist opazil, da gre za potegavščino — mislite, da ga je bilo sram? Ne! Nikakor! Sicer ne bi bil pravi in še povrhu tega vidalijevski social-patriotični tržaški kominformist.
Mar mislite, da jih je sram, ko že več kot mesec dni trobentajo, da Se v Jugoslaviji kominformistična ((partizanska« področja širijo kot «oljnate pege» takoj imenovane emacchie d'oiio«, medtem ko previdnejša reakcija napoveduje vstajo žele za 24. t. m.
Zato naj nam čitatelji oprostijo, ampak tudi danes — kot včeraj na tem mestu —
smo ponovno prisiljeni citirati znani narodni pregovor:
«Kar se babi hoče, se ji tudi sanja«.
Strahopetci
Verjemite nam, dragi čitatelji, da ta kominformistična reva, ki se mu pravi Nello Grisoni prav zares ne zasluži. da bi še kar koli o njem napisali. Toda revež je prav zares pravi protitip Vidalijevega komin-iormista, ki se najbolj repenči takrat, kadar ne čuti nobene nevarnosti. Ko je namreč nevarnost pretila, je Nello vrgel brzostrelko za grm in bil zaradi tega degradiran. Pozneje pa po osvoboditvi je mo-ral .sam priznati, da je pred imperialistično angloameriško polici-j° izdajal. Skratka: strahopetec!
Toda ta strahopetec je postal zelo hraber, ko so mu ukazali, da piše po zidovih v Rojanu gnusne laži o naših tovariših z dodatkom: «a ra°rte_ Babič«, «a morte Tito« itd. z rdečo oljnato barvo seveda in ob spremstvu njemu enakih kominfor-mistov kot so Ulle Sergio, Fanga-nelli Spartaco, Piščanc Egon Zaur Claudio, Micheli Carlo in še 4 ali 5 njim podobnih junakov.
Kaj so delali, ko se je bilo treba oonti proti fašizmu? Tega prav gotovo ne bodo napisali, najmanj na z oljnato barvo po zidovih tržaških poslopij, ker jih je - sram ce jih je sploh še česar koli sram..,’
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
Me po tujem ukazu!
Samoodločba narodov je pognala kot najlepši cvet iz skupnih naporov •človeštva na koncu prve svetovne vojne. Avstrijske Slovane je osvobodila dušečega nemškega oklepa. Ne vseh. Najteže se je kršilo to načelo glede primorskih in koroških Slovencev. Pod fašizmom in nacizmom niso mogli ti Slovenci odločati sami niti o svoji materini besedi v lastni družini. Po tujem ukazu so bili obsojeni na narodno smrt. Zapadne demokracije to ni vznemirjalo. Njeno borbo zoper fašizem in nacizem so vodila drugačna gibala.
Samoodločba narodov je obveljala kot eden najvišjih smotrov tudi v drugi svetovni vojni. Zdaj so se z njo okoristili tudi primorski Slovenci. A zopet ne vsi. Po tujem ukazu ves slovenski zapad, na Koroškem, Beneškem, Goriškem in Tržaškem, ne sme sam odločati o svojih življenjskih vprašanjih.
Zdaj so zapadne demokracije čutile, da ne smejo načela o samoodločbi popolnoma pogaziti pri narodu, ki je zmagal v borbi za svojo svobodo. Ce so mu že vzele politično samoobločbo, so mu pustile vsaj kulturno. Mirovna pogodba z Italijo vsebuje jasne določbe o temeljnih človeških pravicah, o družbeni, jezikovni in kulturni enakopravnosti in enotnosti z matičnim narodom; podobne določbe se obetajo v pogodbi z Avstrijo.
Človek bi pričakoval, da se bo godilo zapadnim Slovencem podobno, kakor se godi n. pr. v Jugoslaviji Italijanom, Albancem in Ogrom, kolikor jih je ostalo izven narodnih držav. Toda ne. Po tujem ukazu so človeške pravice in enotnost njihove kulture z osrednjo slovensko kulturo zelo okrnjene. Po tujem ukazu se beneški Slovenci raznarodujejo v tujih šolah natanko tako, kakor prej pod fašizmom. Po tujem ukazu se odreka goriškim Slovencem vsaka enakopravnost in se dopuščajo nasilja, lci merijo na njihov zator. Po tujem ukazu se otepajo tržaški Slovenci pet let po zmagi še zmeraj s fašistično zakonodajo, ki jim ne dovoljuje ne jezikovne ne kulturne enakopravnosti.
Na tržaških tleh se prav posebno bohotijo tuji ukazi. Uprava ima nekaj svoje vojaške zakonodaje in nekaj fašistične. Po tujem ukazu je uradni jezik povsod italijanski ali angleški, nikjer slovenski, dasi je v mirovni pogodbi priznana tudi slovenščina in že zdrava pamet zahteva, do se jezik ene tretjine prebivalstva ne more prezreti, kakor da ga ni. Po tujem ukazu se vzdržujejo tuji priimki in tuja lastna imena, ki so jih slovenskim ljudem in slovenskim krajem vsilili fašisti. Določbe o vračanju slovenskih priimkov niso v skladu s človeškim dostojanstvom; biti bi morale precej drugačne.
Po tujem ukazu se goji neko *slovensko» šolstvo, ki je daleč, daleč od enotne slovenske šole in vzgoje, ki je po svojem duhu, bistvu, ustroju in po učnih načrtih le italijansko šolstvo v slovenski besedi in ne ustreza zahtevam po kulturni samoodločbi, do katere imajo Slovenci popolno pravico.
DANES SODBA PROTI						LISTO CORRIERE DI TRiESTE		
v Cl ti!	en “1 ika,	L„vp ker p	rog isti	las ivlj	u V |a n	U št. 2. je slal ovinarja z eno	)ši o nog	d cenzure o v zapor
Tiskarski delavci prenehali z delom nadur
Pogajanja za rešitev spornega
vprašanja še vedno v teku
Borba tiskarskih delavcev za svoje pravice se je ponovno zaostrila. Ze je kazalo, da bo njihovo sporno vprašanje mirno rešeno, ko se je razširila vest, da bodo pričeli vsi tiskarski delavci ponovno stavkati. Z včerajšnjim dnem se stavka italijanskih tiskarskih delavcev ponovno nadaljuje. Pogajanja, ki so se v zadnjih dneh vršila, niso mogla privesti do zaželenega rezu! tata, kar je naravno povzročilo zaostritev celotnega položaja.
Sindikalni predstavniki tržaških tiskarjih delavcev so sklenili, da se v prihodnjih dneh ponovno sestanejo ter določijo smernice nadaljnji borbi, ki se prav lahko še zaostri.
Zaenkrat ostaja položaj v te' ka tcgorlji delavcev še zelo napet; če delodajalci tudi tokrat ne bodo popustili, potem bo borba tiskarskih delavcev zavzela nove, bolj ostre oblike, katerih posledice bodo pre cej občutne.
Tista tiskovna svoboda, ki je zdaj mogoča, je v vedni nevarnosti, da mora sama sebe zagovarjati v dolgih in mučnih pravdah, ki se često končajo z uničujočimi globami in nenaklonjenimi svarili. S takimi Damoklejevimi meči nad glavo se je težko prosto posluževati pravice o tiskovni svobodi. Tuji ukazi jo zelo omejujejo in jo včasih preobračajo v njeno nasprotje.
Kako se po tujem ukazu utesnjuje in često zabranjuje prosto kulturno izživljanje Slovencev, živo priča današnja zgodovina slovenskih kulturnih ustanov, posebno Slovenskega narodnega gledališča. Temu gledališču so fašisti zažgali njegovo lepo dvorano, zato se je potegovalo začasno za lcakšno drugo izmed številnih tržaških dvoran. Po raznih tujih ukazih ne more priti do nobene. Ukazi prihajajo od fašistov, ki so mu dvorano nekdaj zažgali, od italijanskih nacionalistov, od tuje uprave in od nekih nacionalističnih «komunistov».
Po tujem ukazu te smeri se razbijajo slovenska prosvetna društva, se hujska zoper SHPZ in se zlorabljajo slovenski somišljeniki
za bratomorno borbo na vseh področjih.
Tuji ukazi, lažidemokratski, vatikanski, zavezniški, šovinistični in lažikomunistični, bi' radi razcepili tržaške Slovence na več ločin in zlorabljajo meje, bloke in ideologije, da bi naše ljudi odtrgali od matičnega naroda in od njegove slovenske kulture.
Tržaški Slovenci so izpregledali in- vsak dan bolj izpregledujejo nevarno igro tujih ukazov, ki ogroža temelje njihovega obstoja. Naše ljudstvo je dozorelo v krvavi borbi za svobodo in se je naučilo razločevati med tujimi ukazi in svojimi pravicami.
Slovenci imajo enotno narodno ozemlje in enotno slovensko kulturo. Čeprav so jim tuji ukazi postavili krivične mejnike, bodo o svoji enotni kulturi odločali sami. Kjer se dotikajo sosednjega naroda, bodo živeli v bratstvu z njim, okoriščajoč se tudi z njegovimi kulturnimi pridobitvami, a po svoji prosti volji in izbiri. Narod si bo pisal sodbo sam. Ne po tujem ukazu!
A. BUDAL
Odklunili so otvoritei/ slovenske dvoletno trgovske šole v Trstu
Kovinarski delavci še vedno v slavkovnem gibanju
Ugovori v odklonitvi so taki, kot jih najdemo v tržaškem reakcionarnem časopisju
Slovensko gospodarsko združenje je glede na nujno potrebo, da Slovenci v Trstu zopet dobimo nekdanjo slovensko dvoletno trgovsko šolo, poslalo VU dve vlogi, y katerih je utemeljilo zahtevo po tej šoli. ProsVetni oddelek VU je vročil združenju pod datumom 12. septembra 1949 AMG/ EFF/ED/26 naslednji odgovor:
Predmet:	Slovenske dvoletne
šole.
1. V zvezi s it. 82/49 dne 14. 5. 1949 irr št. 116/49 z dne 27. 8. 1949.
2. Zdaj se deli trgovski pouk v petih slovenskih šolah na Tržaškem ozemlju; med temi poslujeta v samem mestu Trgovska akademija (Technical Institute) in obrtna iola (Professional Trai-ning School).
3. Teh pet šol obiskuje 382 dijakov in v kolikor gre za poklicno trgovsko izobrazbo, to popolnoma zadostuje sedanjim potrebam glede na dejstvo, da je šte-
vilo slovenskih tvrdk, ki poslujejo na Tržaškem ozemlju, majhno in da so trgovinske zveze z Jugoslavijo zelo skrčene. Nadalje je zelo majhno upanje, da bi osebe s slovenskimi šolskimi spričevali dobile mesto pri krajevnih upravah (javnih ustanovah, trgovskih in zasebnih podjetjih, bankah, zavarovalnicah).
4. Ta urad meni, da bi ustanovitev takšne dvoletne trgovske šole ne dajala nikakšne praktične koristi svojim obiskovalcem, ker bi jih takšna šola pripravljala samo za nevažna mesta pri zasebnih... itd v tem smislu.
St * »
smo vajeni, negativnih
je izjavil branilec dr, Zennaro v obrambnem govoru
Odvetnik Zennaro prav za prav ni imel težke naloge, ko je včeraj, na predzadnjem dnevu procesa proti odgovornemu podravnatelju lista «11 Corriere di Trieste# imel obrambni govor. Predočil je sodišču položaj novinarja urednika II. strani pri zgoraj omenjenem časopisu. Po procesu proti «Primorskemu dnevniku# človek ne bi niti pričakoval, da se bo vršil še proces proti listu «Corriere». In ker so bili dogodki, katere so objavili v časopisu, nato dokazani, bi se sploh ne smelo sodno postopati proti Beliharju. Odvetnik je citiral verz Shakespearevega Henrika IV, da bi bilo treba vselej povedati resni-snico.
Tiskovna svoboda je uspavanka, sladka Himera. Saj ne obstoji nikjer. Vlade imajo pravico, da jo omejijo. Res je, da smo tu vojaško okupirani. Vojaška uprava pa bi morala poznati gotovo široko-srčnost.
Cenzure tu ni, imamo pa tretjo točko pod črko «L» v proglasu št. 2 generala Aireya. Ta točka določa, da je člankar ves čas z eno nogo v ječi. Odvetnik je nato začel analizirati vsak članek posebej. Zaključek je bil ta, da oba članka nista ne nespoštljiva na žaljiva za VU. Komentarji so prav na mestu. Obtožba v člankih je zelo omejena in imenuje poimensko le tri policiste. «Skode VU ni
ŠTIRJE BIVŠI POLICISTI
jeni od porotnega sodišča
obsoj<
Policisti Mario Blasutto, Tomaž Persi, Karel Trojer in Severino Alessio so bili v službi na patrol-nem čolnu civilne policije v tukajšnjim zalivu, Edmond Merlak pa ima motorno barko, s katero ,e v poletnem času prevažal kopalce v Miramar ali v Grljan. Omenjeni policisti na patrolnem čolnu so se srečali navadno zvečer, ko je Merlak vozil s svojim čolnom proti Zavijam, kjer ima prirezano barko. Med policisti in njim je kmalu prišlo do prisrčnih stikov. Nekega dne. ko je Merlaku med potjo poke! ves bencin, je zanj zaprosil policiste. Ti so pristali. Od tedaj naprej so se te stvari ponavljale, in prišel je čas, ko je Merlak stalno pristajal ob policijskem čolnu, policisti so lepo z motornega čolna z gumijasto cevjo pretakali gorivo v Merlakovo barko.
14. julija t. 1. pa je policija aretirala Merlaka v njegovi baraki v Zavljah. Na zaslišanju je mož kmalu priznal svoja dejanja. Obenem pa imenoval sokrivce, katere so kajpada takoj prijeli. Zaradi tega dejanja je prišlo vseh pet mož na zatožno klop porotnega sodišča. Vsega skupaj namreč naj bi po zatrdilu obtožnice policisti prodali Merlaku 360 litrov bencina, ki je bil iast policijske uprave.
Na zaslišanju so vsi skupaj več dl manj priznali svoja dejanja. Včeraj so na procesu pred porotnim sodiščem vsi obtoženci izjavili, da je bil policijski motorni čoln pokvarjen, da je imel motor defekt, da je puščal bencin, in raje kot da bi ga tako pokvarjenega mešanega z vodo vrgli v morje, so ga dali Merlaku. Merlak je s svoje strani
dejal, da denarja policisti sploh niso hoteli in da jim je kar tako vrgel enkrat 17.000 Ur za cigarete. Tožilec je predlagal za vseh pet obtožencev zaporne kazni od 1 leta in 2 mesecev do 1 leta in 10 mesecev.
Sodišče je zvečer izreklo to-le sodbo: Blasutto Mario je bil obsojen na 1 leto in 7 mesecev ječe ter še na 36.000 lir globe, Persi Tomaž in Trojer Karlo, vsak na 1 ieto in 6 mesecev ter na 36.000 lir globe, Alessio Severino na 1 leto in 4 mesece ječe ter na 32.000 Mr giobe, Merlak na 1 leto in 2 meseca ječe ter 39.000 lir globe. Poleg vsega tega pa so bili vsi skupaj obsojeni na izgubo državljanskih pravic za dobo 2 let in na plačilo sodnih stroškov.
Toliko nočnega čela in še zasloni!
naredil časopis, pač pa kvečjemu orM trije agenti, ki so zasenčili ugled VU, v katere poštenost in natančnost smo prepričani#, je dejal zagovornik.
Zato je pač samo od sodnika odvisno, kako bo sodil oziroma presodil vse dejanje. Legalno ni mogoče presojati zadeve. Odvetnik je r.a kraju izrazil upanje, da bo sodnik pokazal pogum in sodil neodvisno tako kot na procesu proti ((Primorskemu dnevniku#. S tem da bi obsodil Beliharja, ne bi sledil načelom angleške tradicije o svobodi in ciljem vojne proti Hitlerju in Mussoliniju. In v imenu svobode, za katero so se zavezniki borili v tej vojni, je zagovornik predlagal oprostitev Beliharja.
Tožilec je takoj nato vstal in spregovoril, da govori tudi on v imenu or.e svobode, o kateri je preje govoril Zennaro. Ce je članek škodljiv in nesooštliiv za VU, bo to ugotovilo sodišče, ker je to njegova naloga. Se enkrat je tožilec dejal, da je nemogoče navesti vsako besedo posebej, pač pa da je v treba ves članek smatrati za inkriminiran. To naj bi bil nekak odgovor Zennaru, ki je v svojem govoru omenil, da je zaman apeliral na tožilca, naj točneje formulira obtožbo, oziroma označi inkriminirane besede. Tožilec kapitan Dye je nato omenil, kje je točnost, da so bili šoferji na zaslišanju osem ur, če je dognano, da so bili nekateri tudi štiri ure, dalje, kje da so dokazi za «un trattamen-to disumano e preordinato#. Na to retorično v prašanje je odvetnik enostavno s prsti potrkal na akte prvega procesa proti našemu dnevniku.
Sodnik Bayliss je pravdorek napovedal za danes zjutraj. Za podlago mu bo v glavnem služil oni proti r.pšemu odgovornemu uredniku, kajpada z izpremembami kot je napovedal sam sodnik.
Vražjo smolo so imeli tatovi prejšnjo noč, ko so skušali opleniti trgovino z živili na Istrski cesti št. 17, Možje so si skrbno prislonili stopnice, ki vodijo na streho. Tu so začeli odstranjevati opeko, ko so na ta način prevrtali streho, so prišli na podstrešje. Tu jih je čakalo spet delo. Prevrtati je bilo treba strop, toda kaj bi bilo to, ko je bil pa spodaj tako bogat plen in res so ti gospodje začeli uresničevati ta načrt. Toda ostalo je ie pri tem, kajti nekaj je moralo vmes nastopiti. Dejstvo je, da so možje pustili nedokončano luknjo na podstrešju in izginili, ne da bi si utegnili kaj odnesti.
Avlo se le prevreli le dva raeiena
Včeraj popoldne so na prvi kirurški oddelek sprejeli v oskrbo 35-letnega Viktorja Cuka iz Trebč Ul. Poleg njega pa še 30-letnega Alojza Duškoviča z Reške ceste 253. Trikolesni motorni avtomobilček TS 6727, ki je Čukova last, se Je zaletel pri kamnolomu Faccanoni v desni rob ceste in se pri tem prevrnil. Cuk je pri tem dobil pre-ej težke rane na vratu, prsnem košu in na glavi, poleg kostnih poškodb in na hrbtenici. Dobi! je živčni pretres. Stanje je precej resno. Poškodbe lažjega značaja pa e dobil Duškovič, katerega niso sprejeli y bolniško oskrbo.
Slovenci
odgovorov s strani odgovornih oblastev. Kljub temu nas je odgovor prosvetnega oddelka VU iznenadil. Iznenadila nas je zlasti utemeljitev te odklonitve. Da je prof. A. Andri, načelnik prosvetnega oddelka takoj pobral vse ugovore proti slovenskim šolam, ki jih lahko najdeš v dnevnem tržaškem tisku in kakšni «L’E-mancipazione«, je v njegovega vidika, t. j. s stališča Italijana stare šole, človeško pač razumljivo. Dvomimo pa, da bi bila dokaz politične modrosti okolnost, da je VU tem paberkom iz starega iredentističnega slovarja pritisnila svoj pečat v letu■ 1949.
Slovenskih tvrdk je v Trstu malo in trgovinski stiki Jugoslavijo so zelo skrčeni. Absolventi slovenskih šol bodo tudi težka našli zaposlitev v javnih službah in pri trgovskih podjetjih. Zaradi tega naj bi bila šola odveč. Tako meni prosvetni oddelek Vojaške uprave.
Če bi slovenskih tvrdk res bilo tako malo — v resnici jih je kljub 25-letnemu fašističnemu zatiranju in kljub povojni gospodarski politiki ostalo še dokaj — kje potem stoji, da italijanske tvrdke ne bi sprejemale absolventov slovenskih šol? Naše šole so bile vedno temeljite in gradijo na naravni podlagi in ne vcepljajo nania v duše, ki jim jezik tuj. Zato so njihovi uspehi tudi toliko večji. Gospodarski stiki z Jugoslavijo so danes čvrstejši kakor so bili.
Vsekakor pa predstavlja dragoceno priznanje ugotovitev, da je našim dijakom zaprta pot v javne službe. (V odgovoru je rečeno: Further more the chances of persons holding Slovene school certificats to find jobs in local administrations (Public bodies...) appear to be definitely rcarce). Tako se pasivno legalizira stanje, ki ga je ustvarila italijanska zasedba- DEJANSKO JE DANES ZAPRTA JROT V JAVNE SLUŽBE ABSOLVENTOM NAŠIH SOL. NE GLEDE NA TO. ALI SO DOVRŠILI SLOVENSKE ALI ITALIJANSKE SOLE — kakor da bi VU danes ne imela oblasti, da to krivico Slovencem popravi.
In vendar stoji v mirovni pogodbi, ki je ustvarila STO, da sta uradna je,ika na STO-ju italijanščina in slovenščina.
Dovolj zgovorno mora biti za vsakega political advisorja», da se je lansko leto, ko je VU razpisala poskusno vpisovanje, prijavilo za dvoletno trgovsko šolo 46 dijakov (poleg 42, ki so se prijavili za zahtevano srednjo tehnično šolo). Dvoletno trgovsko šolo so si Slovenci ustanovili sami že leta 1910; naslednje šolsko leto ji je avstrijska vlada priznala pravico javnosti in v šolskem letu 1916-17 ji je podelila letno podporo 5000 kron, ki je bili kasneje zvišana na 7000 kron. Italija je takoj po svojem prihodu zaprla šolo. Kljub vsem prošnja i in kljub ugodnemu, rezultatu lanskega poskusnega vpisovanja še danes nimamo te šole.
Da ni odgovor prosvetnega oddelka VU v korist tržaškemu gospodarstvu in njegovim zvezam z zalednjem, vemo dobro. Vemo tudi, da bi koristi italijanstva v Trstu ne bile prav nič pripadete od skromne slovenske dvoletne šole. In končno: Po dejanjih bo tržaška javnost sodila zapadno demokracijo.
Po ((Gospodarstvu#
Kovinarski delavci še vedno nadaljujejo s svojo borbo v obrambo najosnovnejših pravic delavskega razreda. Ker je »o najmočnejša kategorija delavcev, bi bilo pričakovati, da bo tudi njihova borba najbolj odločna ter da bo imela tudi največ uspeha. Toda kljub resnosti položaja, v katerem se danes nahaja celotna kategorija kovinarskih delavcev, ni njihova borba zavzela tistega obsega, ki bi lahko prisilil delodajalce, da prično Dopuščati ter da končno ugodijo zahtevam svojih uslužbencev.
Namesto da bi sindikalne organizacije stopile na čelo tej borbi ter vključile v njo čim večje število prizadetih delavcev, pa vidijo še vedno brezuspešna pogajanja, da bi dosegle enotno borbo, kar jim do sedaj ni uspelo. Delavska zbornica, sledeč 'vedno svoji politiki, ovira na vsakem koraku, da bj prišlo do odločne skupne borbe. Enotni sindikati so pa danes v .takem položaju, da se f“mu pr vo-katorskemu stališču voditeljev Delavske zbornice ne morejo več upreti.
Tako se brezplodna pogmanje nadaljujejo v nedogled, medtem ko ostane pereče vprašanje izboljšanja plač kovinarskim delavcem še vedno nerešeno.
Opozorilo pridelovalcem vina
Kmetijska zveza Enotnih sindikatov opozarja kmete, naj prijavijo količino pridelanega vina uradu «Dazio , consumo«, ker se lahko dogodi, da bodo v nasprotnem primeru morali plačati precej velike denarne globe. Tozadevno prijavo lahko uredijo tudi preko kmetijske stroke ES.
Med parniki, katerih bližnji prihod v Trst je najavljen za te dni, je tudi jugoslovanski parnik «Sa-bac», ki prihaja preko Benetk iz Aleksandrije.
mmm
Sreda 19- oktobrs
Edbin, Stojgoj Sonce vzide ob 6.26, zatone
Luna^vzMe01^^ i ob 16.12.
Jutri, četrtek 20. okiol>ra
Janez, Raja
SPOMINSKI DNEVI
1874 otvoritev hrvatske univerze v Zagrebu.
1942 je bilo v Mariboru ustreljenih 174 talcev.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo «Iv. Cankar» obvešča vse pevce, da bo redna pevska vaja jutri 20. t. m. ob 20.30.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za počitniške kolonije so darovali: Kravos Mili 3.000, Rebec 300, Nedok 500, Benčič Kristina 500, Sinošič Ciril 100, Verbi 100, Ru-stia 200.
Za politične pripornike so darovali: Žužek 20, N.N. 20, Babič 50, Pertot 50, Jelinčič 50, Miloš 50, Povh 50, Cugnji 60, Brus F. 100, Elia 180, Lukač 15, N.N. 27, Stok F. 20, N.N. 50, Tonček 100, Hrovatin 100, Milovnik 20, Kante 50, Marušič 50, Zonta 50, N.N. 100, N.N. 200, Vitez 100, N.N. 350, N.N. 100, N.N. 10, Polde 50, Novak 100, Pernarčič 33, Ludvig 50, Kaučič 50, Kaučič Drago 50.
Sola Glasbene malice
NAKNADNO VPISOVANJE gojencev v glasbeno šolo se vrši v ulici S. Fraucesco 22 od 10 do 12 vsak dan. Vsi oni gojenci, ki niso mogli prisostvovati razdelitvi urnika, naj se javijo kakor gori navedeno.
Vodstvo Glasbene matice
Nočna služba lekarn
i
114,
Alla Minerva, irg San Ira?2j tel. 6862; Al Galeno.ul. CWj
tel. 6325; Maddalena. --ul. 43, tel. 90274; Pizzul;c^ f
Corso 14, tei.	.— mimK '
Barkovljah, tel. 5728 in . ( Skednju, tel. 93245, imata nočno službo.
Razstava furlanskih umetnikom j
v ga eriji Scorpione ^
V galeriji «Scorpione> 1
S. Spiridione 5-b je *zre, miva razstava štirih /u jjjjjtu-slikarjev in enega kiparja-va bo odprla do 80. oktoo /p
Ade2s>l25leti
Potovalni urad «Adr>a.^J ul. F. Severo 5-b, tel. 29-24 izlet.
in daje informacije za
13. novembra v Ljubljano h
Bled. Vpisovanje do 23. t.®-
Izlet v Trnovski
Planinsko društvo v Trstu^,
Preiskava o najdbi orožja na bloku v Devmu še ni končana
Takoj po procesu proti g. Karlu Beliharju je kap. Dye predsedoval sodišču za določevanje narokov. In kdo je sedel na zatožno klop: Nič manj kot protagonista one tajin-stvene afere z obmejnega bloka v Devinu. Prva je Romana Cuciz iz Tarčenta, moškfpa je Mihael San-ces iz Bostona, vojak ameriške vojske. Oba sta bila aretirana v soboto; ker pa preiskava proti njima dvema, še ni bila končana, ju je kap. Dye odposlal spet za 7 dni za zamrežena okna.
Oba aretiranca sta stanovala v Barkovljah. Pogosto sta zahajala z avtomobilom preko meje s Italijo. Te odhode sta pri gospodinji opravičevala s tem, da gresta obiskat sorodnike y Tarčent. Zaenkrat nista še na zaslišanju priznala vsega.
Uradnega poročila o vsej zadevi pa tudi še ni.
Občni zli
V sredo 26. t. m. ob 20 bo redni občni zbor Planinskega društva v Trstu. Kraj bomo članom pravočasno javili.	ODBOR
PODPORA BREZPOSELNIM
TRST 18. oktobra (AIS). — Ukaz št. 196 Zavezniške vojaške uprave, ki je bil pred kratkim podpisan, določa gospodarsko podporo brezposelnim na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, s tem da uvaja na področje italijansko zakonodajo o obveznem zavarovanju za primer brezposelnosti, o odškodnini za brezposelnost in o izrednih podporah. Ukaz stopi v veljavo, ko bo objavljen v Uradnem listu ZVU ki izide verjetno v petek 21. oktobra.
{/hite m oitaite
jhimoVilu dim mik l
Ali Sv. Sava ali Si/. Sobote ?
Nova šola je v okraju Sv. Ana
Citala sem o otvoritvi nove šole S. Sabba; ali Pa, kakor prinaša ((Primorski dnevnik#, isto obvestilo s slovenskim nazivom pri Sv. Savi.
Toda kakor jaz se brezdvomno spodtika nad to nepravilnostjo množica ljudi, predvsem orlih, ki spadajo pod škedenjsko župnijo, to je prebivalcev tega šolskega okoliša, ki ga od nekdaj imenujemo Sv. Ana.
Okraj Sv. Ana je oddaljen od novih šolskih poslopij kvečjemu deset minut, dočini je naselje Sv, Sava (posebno za otročad osnovne šole, ki po cestah lazi poglobljena v lastne pomenke) oddaljeno tričetrt ure.
Ako bi spominjalo ime San Sifb-ba na kak važen rimski ali italijanski dogodljaj, bi si mi mislili, da je pri izbiranju imena igrala vlogo politika. Temu mnenju pa se protivi dejstvo, da so ime Sveti Sava prvi zanesli na tisto obrežje za Skednjem bas Slovani, in sicer naši tržaški Srbi.
V očigled tej nepobitni resnici podajam v sledečem podatke, ki jih nekje omenja tudi znani tržaški zgodovinar Kandler. Pred nekako 500 leti, ko so Turki v gostih tolpah prilomastili preko Carigrada pred prve evropske postojanke, so se čeprav hrabri in bojeviti Grki, Srbi, Črnogorci in Dalmatinci, u-mikali iz svojih rodnih ;;elišč ter se
llllllllllllllllillll
hi
SPISAL:
ILUSTRIRA
iA. BAMBIČ
Naglo se je Epafrodit priklo-I, zagrinjalo se je strnilo in nje-va glava je izginila.
Ko je prehodil drugo in tretjo bo, sc je ustavil v dvorani Mer-irja, kjer je bilo mnogo drago-nih kipov, izklesanih od grških netnikov. Stopil je pred kip tene, udaril se po glavi in iz-egovoril:
»Na tebe, Palada, utelešena odrost mojega naroda, naj bo oja pamet majhna kakor črne-i murna v travi če se ni nocoj skaj zgodilo z Iztokom. Prekletim iz zadnjega pekla na despoj->, če si je drznila...«
Nato je odšel naglo iz dvora-e, kjer se mu Je zdelo, da so »i marmorni kipi zganili z gla-ami in pritrjevali:
»Resnico govoriš, zgodilo se je.» Tako jasen in dozorel je bil es načrt v njegovi glavi, da ni J
bilo mogoče prekreniti mrvice več v njem. Pa nenadoma sunek, zamah z mečem skozi vse niti in vse je bilo raztrgano, vse uničeno.
Zazdelo se mu je to nekaj nenadnega, tako nemogočega, da Je potoma stvar iznova premišljeval in pretehtaval.
»Ne, ni mogoče, vendarle ni mogoče! Tako predrzna ni. Piro-vanje je bilo v palači. Po polnoči je bil bakanai, orgije na vrtovih. Zakaj noč je bila gorka. Iztok je prišel tja do polnoči. Dobro je bil oborožen. Kak hrup bi bil, ko bi ga bili napadli. Ne, ne! Epafrodit, misli trezno in modro!«
Čutil je, da so mu živci utrujeni. Noč brez spanja, toliko važnih ukrepov, prenapeto prem št Ivanje — ne, samo pretruden je; za-
to bi videl noč, kjer je dan kot od ljubezni omamljeni.
Potreboval je oddiha.
Na vrtu sredi rož, v hladnem zraku jasnega jutra se .ie naglo umiril. Njegov korak je postal zopet resen in počasen kakor tedaj ko je na vrtu zamišljat najnevarnejša podjetja. Z vsakim korakom je pribil novo misel, z vsako kretnjo Je naznanil svoj odločni, večni: Naprej, naprej! Vse ali nič! Življenje ali smrt!
Ko je tako razglabljajoč dospel blizu Iztokovega stanovanja, je obstal, zamahnil z roko in odločno sklenil svojo sodbo:
«Ne, ni mogoče! Zmotil sem se, Palada! Tako predrna ni!«
Kakor bi rešil težek načrt, se je svobodno oddahnil in krenil v stan, da bi pogledal po Radovanu. Treba je bilo očku razodeti naklepe in ga opozoriti, da bi ne izdal pri čaši vina v predmestni taberni važnih stvari. Pogubil bi Jih neprevidni godec.
Radovan je ležal prebujen vznak na mehki preprogi z rokami pod glavo. Gledal je v strop in se ni ozrl, kdo je vstopil.
«Numida!» Godčevo grlo je bilo kosmato, da je zahrkal in ponovil:
»Numida! Zakaj pozabljaš, kaj ti Je velel snoči gospod? Zaka), he! Numida Je tvoj hlapec — je
rekel. Tebe pa ni blizu. In jaz, Radovan, oče Iztokov, katerega hvalijo vsi po tabernah, jaz, ki sem Epafroditu otel življenje, ležim tu lačen in žejen. O, Numida, Numida!«
Trgovec se je smehljal za vrati, Zakaj Numida je pred stanom pokorno čakal vse jutro, kdaj ga pozove Radovan. »Z bičem ga pretepi, Radovane!«
Godec se je naglo sklonil in se prestrašil, ko je zagledal Epafro* dita.
»Gospod odpusti, ne zameri! Da je Numida, sem mislil. Star človek je neroden in razžali, da ne ve, kdaj.«
Vstal je in se globoko priklanjal pred Grkom.
»Le sedi, očka! Poveš mi novic s potovanja. Numida takoj prinese zajtrltn
»Saj ni take sile, gospod! Človek se rad usti, kadar se nakle-piči takole, kakor se je meni pri tebi. Odkar sem šel, nisem enkrat mogel veleti: Numida, jesti mi daj! Numida, žejen sem. Nikoli! Sam prosi, sam išči in vrtaj, da se za silo oteščaš. Poglej, kako sem shujšal!«
»Pri Epafroditu se zrediš —!»
«Prijetno bi bilo, pa se ne bom. Ne utegnem, gospod.«
»Zakaj bi ne utegnil?«
»Seveda, ti ne veš, čemu sem
se vrnil. Ob letu, sem mislil, pa sem moral takoj nazaj.«
((Najbolje b: bilo, da bi bil ostal tu. Zakaj si odšel?«
»Vprašaj bogove, zakaj se godec klati po svetu, vprašaj, če ti povedo. Ne povedo ti, tudi tvoji ne. Pa vendar mora na cesto, nima miru; bogovi ga ženo in ne povedo, zakaj. Komaj sede in se naje, pa sc oglasi v njegovem srcu: Hodi! —- In gre.«
((Zakaj si se torej vrnil?«
«Saj sem naprej vedel. Vse sem povedal Iztoku že tedaj. — Kje pa je, da ga že ni k očetu? Lep sin. Koliko trpi oče!«
»Služba, odlična služba, očka. Upravda ga je povišal, da se čudi Bizanc. Sedaj ima posla v obilici«.
»ze vem, vse sera zvedel v ta-berni. Tako se spodobi. Sin, ne delaj sramote očetu! In sedaj ti povem, zakaj sem prišel: Sin mora hitro, še nocoj uteči in se vrniti domov.«
»Ne bo mogoče!«
»Bo, mora biti! Zakaj groza se godi za Donavo. Tisti pesjan, tisti Tunjuš, na vsakem lasu mu visijo trije besi, tisti kravjerepnik Je zakuril vojno med Anti in Sloveni. Preudari, med Anti in Sloveni — med brati! Kri teče, ženske Jokajo, gradišča gore, ovce se
klatijo brez pastirjev, volkovi jih mesarijo. Zato sem prišel po sina, ker je struna rodila meč in ker se Je naučil boja, naj gre domov, naj klesti, naj seka in pomore Slovenom, da uduše vojsko, da zadavijo Huna, ki šcuje in hujska, da ga obesijo za pete na hrast in tako povrnejo mir bratom. Vidiš, zato sem prišel in on mora z menoj!«
((Velika žalost in sramota, kadar se koljejo bratje!«
«Ne bilo bi žalosti in ne bilo sramote, ko bi ne kovaril pesjan. Aj, na bese, da ga ni tedaj zabodel Iztok! Nisem za boj, ker sem za strune. Toda sedaj pojdem s sinom, v boj pojdem na stara leta.«
«Pojdeš, očka, samo malo, malo počakaš. Razodenem ti velike skrivnosti. Toda vsi bogovi te zasovražijo, ako izpregovoriš besedo o tem. Zakaj na pogibel bi bilo sinu in tebi.«
Radovan je dejal roko na srce in slovesno prisegel:
»Ne zinem, na Svetovita, ne zinem, gospod!«
«Tvoj sin ljubi Ireno —»
»Se vedno? Da more biti god-čev sm tako stanoviten v ljubezni!«
(Nadaljevanje sledi.)
di v nedeljo 30. t.m. izlet v . ski gozd, na Golake 'n na Planinci in ljubitelji naraVf’,B?
mnriiffk ie»a a IpnPffa iCSCflS**
mudite tega lepega jesen leta.	.	jM
v čevi
Vpisovanje do 20. t.m. - ^ ni Gec v Rojanu ul. Tra t
TRŽAŠKA BORZA
Zlati sterling 8900, j 158,1
sterling 1780, telegrafski doM
dolar 680, švicarski frank	^
francoskih frankov 1T0, 8
šiling 25, zlato 1100.
pocrrNisR,H
SLIKE IZ
kolonij
Slike, otrok, ki so
počitniških
kolonijah
29. “
Črnuče in Lesce se na“„J"gt#
ASIZZ v ul. R. Manna
pridite ponje!
pOB
ROJSTVA, SMRTI IN 1 pf-
Dne 18. oktobra sf- ^ j o**6 rodilo 10 otrok, umrlo Je J porok pa je bilo 15. cC Cerkvene poroke: del*’,j0n 0>-
Marcelo in branjevka Jerjn JIM
e»&
-uaiLttu lil uiaiijt««**
la, šofer Alfieri Fulv® „et Bestiacco Paola, tes;88 -zetti K Stefano in gospe dinja.p*; T jfcjro. mana, mehanik Cavallmi „ jele gospodinja Baldissera ničar Piccinini Luigi 1TV°atjž
m »a, fS
Giusti Marna, delavec L]ea
gospodinja JelovčiČ
kar Delpiccolo Antonič	L i
Colombin Elisabetta, ntfj a K Potleca Bruno in	S“Vl
Fotleca rsruno m w,'nna Maria, knjigovodja Col0 jjeroO in prodajalka Casars« /n ■"j, uradnik Wraldo An^niK ,nt!is nica Miet :A*elta\ “rjfnaVC Mario in uradnica Go8' jn ® gostilničar Jurčevič dinja Rusconi Maria, te.„0$/ no Avgusto in gospodinj8 ^ bina, pridajalec Velia po9i»?
oncnnHinin \7nlz,n\/iž*	st*
gospodinja vaKovic v y agent CP Cepek JozeI -rf, Humar Giustina.	.	tirM-
Umrli so: 64-letm.k'^i,^
z ladjami in s splavi selili čez Jadransko in Jonsko morje, naselivši se na nasprotnem neobljudenem italskem obrežju. Kmalu za temi begunci so se zbali tudi tržaški prebivalci mohamedancev, ki so se kot hudournik valili proti Dunaju.
Prvi izmed tržaških prebivalcev, ki so mislili na svojo varnost, so bili Grki in Srbi, ki so sc naselili v Trstu v velikem številu kot trgovci in obrtniki. Umaknili so se na skoraj neobljudene hribčke (ki so se raztezali kakor skriti za takrat neobljudenim Skednjem) ter si tamkaj poiskali zavetja. Seveda so jih nemudoma posnemali tudi odtali Tržačani, ki so trumoma bežali preko mandvijarsko-magdalenskih «pajd» (dandanašnji Molin a Vcn-to) ter si isto tako napravili šotore na hribeih za Skednjem In tako so nastala imena, kakršna jih poznamo še dandanes.
Srbi so sc naselili na današnjem Sabatnjaku, Grki na hribčku svete' ga Panteleona, ostali Tržačani pa na holmu, ki se od tedaj imenuje Turkovec. Ko se je namreč turška nevihta odstranila, so Grki v zah valo sklenili izpolniti svojo zaob' ljubo ter dali sezidati sredi hriba kapelico posvečeno Sv. Puntaleonu, ki še danes stoji. Srbi pa so na na brežnem hribu zgradili kapelico posvečeno Sv. Savi. (San Sabba, kar so bližnji Skedenjci spačili svojem narečju v Sv. Soboto). To kapelico Je že davno razdejal zob časa, kar je ie ostalo od razvalini-ee pa ji; porušila nespametna roka, da si je bolje uredila svojo njivo. Ta hribec, kj kakor že omenjeno, nosi pridevek Sabatnjak, obseza vse polno lepo uvrščenih vinogradov.
Isto tako ima svojo zgodovino tudi kapelica Sv. Ane, ki Je bila tudi sezidana v izpolnitev zaobljube, a-ko jih božja velesila obrani krvoločnih Osmanov. Ta kapelica, ki stoji na Istrski cesti ter ob poti, ki vedi na Kolonkovec, je za borih deset minut oddaljena od novih šolskih stavb.
Ali ni torej čudno, da so v to pozvani činitelji zanemarili to ime zamenjujoč ga brez pravega razloga in smisla z imenom Sv. Save? K zaključku pa naj omenim še eno čudo: ((Dnevnik# izraža željo naj bi bila ta nova šola na razpolago tudi slovenskim otrokom. Saj bo. bo, prav gotovo, saj večina šolske mladeži bo pač slovenske narodno-sti..^ le žal, da najbrže le take, ki je že poitalijančena ali one druge, ki je — po krivdi nemurnih, brezbrižnih in nurodno mehkužnih staršev — že na poti raznarodovanja. Suj ves ta okraj od Sv. Save mimo občinske klavnice do Sv. Ane, odnosno od mestnega pokopališča do Zavelj vsebuje skoro same Slovence, izvzemši nekaj najemnikov v novih obcestnih poslopjih, ki jih je občina zgradila za ljudi brez strehe.
Gregorič Stepunčičeva
62-letni Canciani Gi°va.0jji),,^(i na Delak, por Škerl,:f,etV jjt, letni Jaklič Rudolf. por. Bellemo Maria, 4 fgi tazzoni Adriano, 25-letnl Mario.	^
JOG. cona ej
i Oddaja na srednjih va ali 1250 KC>
au
SREDA .»*■* Jj
12.00: Opoldanski p^inL, l( cenzo Tommasini ih fot0’. pff Zabavna glasba, l^^.gvii#^ ital. in slov.). 13:15:. i3.45:.n. Ifjj cert: Demšar Gojmii1- jj.O ■ jji i »lovm l»jM
darski pregled (v sl°v^goŽ° 'roii vaški kvintet, pojeta jn «
VctSJvl	*•	,	j;c-lrJl *
ško 14.30. Pregled tisk8 pes8 (v ital. in slov.). J?Ki kestralna glasba. J1^adijsk*,^ lahka glasba. 18.45.	^
zbor. vodi Sijakovič- * j. (JI8 .
ia (v ital. in sloY;./aikalna medigra. 20.00: Sindi^. cafJ
la (v ital. in slov.<
dah)* 20.15:' Ca;kov^; (v $ itaiiano, . 20-30:^,^ih,1^ , zabav.1!1 " 22.00:
21.00: Skladbe fran^vr)i <$4 nistov. 21.30: IgraJV Iz f1 ?,) radia Ljubljana.
jugosl. nmodov <v sZadnie,
Glasbene slike. 23-	fjsp
(v ital. in slov.)- *>•
KS
ROSSETTI. 16.15: «KaP‘Ut>
■	■»	"m	(^°	1
sodkl#, G. 9ar,S°risanm "	4
10.00. «Festival Hs	„0»
Disney.	vletl»-	^0***
FENICE. 16.30: »P«*	1
chettl, H. Vidah ((Faijio'ac/ F*JJ UitAMMA1 IC/Vaa let8*1
1TALIA. 16.00: «
Mlada
tr8'
iVe>’
Coburn.	»Mori®	.»n
ALABARDA. 15-30	A
Hepburn. .r/aljubU"1 impeho. 1>S0: *£e«darl*
Feilx, Pedro Arm Fernandez. , rnVn|K lz.„e 11 VIALE. 16.00: «C»r .-rier.t>' s. j GARIBALDI. 15_ K« V'
Coriiel VVllde. Evell"„d t
Correi vvuul, - efJou -MASSIMO. 16.00: -P tfa
na
d«1’
noma», W. Oen ’ seda ARMONIA. 15.30- « -	„ r
Poer, Anne B8*	■	^priM
NOVO CINE. 16-00-	flU
prikazni#.	v	P
SAVONA. 15-30: «Baf
Johrison jn M ardk^J z#'
Tjori’
ODEON. 18.00:	fCCj
IDEALE. 15-45: »N*
Maureen O' Ha • g!azno Jf MARCONI. 16.00-	0jč.	j
llubll#. R. Ru;fTe ,s.30: ^ V KINO OB MORJU- Tgyjo , j
"S,	•'
VITTORIA. tO -
nih«. D. Del Rir0nardka» AZZURRO. 16: «R*1 orien‘Vi’
V NEZ1A. «	,11	P9'
"'STcoŠg,
K,N° NfpoJdTz menoJ«.
! STR S K I P >J E V NI K
^RUINICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70
Oprave za gospodarsko razstavo
je Istra dežela vina. obiskovalcem nudile polno gradiva ^Pogrešeno mnenje, saj ti takoj • za njihove razgovore. Za odrasle ;(^v °^> p« imaš le malo časa jji *'°vzPneš na kakšno višino P° dolinski cesti, opa-w,e, dol§e Vrste eno ali dvo-U, ’ letnikov, s katerih visijo Si . '*i ali rumeni grozdi. Ce
Sai "e ?•	vročini,	tedaj	ti
občutke in željo po
Posivi ,%a,
u tiste lesketajoče pijače, ki
‘e starega in opešanega ^	■	da	pozabi	na	težo	svojih
i()j5 s« v Semedeli,, kjer bo le-! vso 80sP°darska razstava, dela ***&». da bodo razstavni L Pravočasno pripravljeni, rjavili v oddelku, kjer bo-»1Vl.jena vina> likerji, sad-, TOjava, konservna obrt in ijfjj a-^° je 65 m dolga in 7 stM&koka dvorana. 2e iz oblo tJ. dvorane si čitatelj lah-tUli JI Predstavlja, kaj vse bo ^a dvorana, ki bo raz-■J« na 4 paviljone, je že vsa c, Mizarji že nameščajo ^ ^stavne mize, utrjujejo Kij t 'TOove in drugo. Elektri-fcfc p0 nameščajo napeljavo za felttj stropu dvorane. Tovariš, | ini(j, u je zaupana naloga opre-jL^stor, nam ie dejal: «Do 1^0» pfa bl*‘ tu ~e vse pripravil iv0r °f?le<3aZi smo malo okoli I5®' d-4u!’ ber sm° skoro podvo-
C°l-h5. naš
«ie nas obiskat v sredo, pa da bo res dovršeno,
- ,J0 v tako kratkem času ‘Oliko delo. Tovariš, ki je NiC*- P°§'ed, nas je povabit
».
delam '
!»,. n,o, ker vemo zakaj dela,
^ ffebTno Poudarjati, da v res-y res 10 ‘nski paviljon bo prika-*> Srejnelcai Posebnega. Po njego-•stij”' bo visel s stropa umet-k, no av’ljen latnik. na latniku *»!. vs’ :sai ^ lahko predstavljate liltii r a°^°^ P° stenah pa bomo 2j «azne Vrste vina in likerjev, h, ^nr;s dovolj o tem paviljo-’ Vstav-!? bcmo pred otvoritvijo ti«, 111 v njem in povedali še V fesenečenja.
fcvtfi' Umetniku O naloga
Spacalu je bila pripraviti osnu-
‘S1.1 za ureditev ribarskega
t ^ dtalo smo pokukali skrivaj vpsnutek, in že se je pred Ikj 'kh očmi prikazala v mi* ^oh 8 velika dvorana, ki je našem obisku še vsa v le-A °8radju tramov. Tudi tu bo V^esenečenja za obiskovalce Velike okrasne risbe na lobodo posebno najmlajšim
Pa bodo razstavljeni proizvodi morja, ribe, sol, konserve in drugo zgovorni dokazj izboljšanja tudi na tem tako važnem področju preskrbe, saj bido tu razstavljeni produkti in bo v grafikonih prikazan porast v odstotkih.
V prostoru, kjer bodo nameščeni paviljoni za vse kmetijske proizvode, nameščajo tri skupine električarjev napeljave za razsvetljavo v stropu. lu bo prikazano kot na dlani, kako napredujemo tudi v kmetijstvu. Vsak kmet, posebno pa zadružnik, bo tu videl uspehe, ki se dajo doseči z razumno uporabo vseh pripomočkov, ki jih je iznašla znanost v korist splošnosti. Naše kmečke obdelovalne zadruge bodo tu zastopane na prvem mestu, da bo tako poudarjen pomen preobrazbe življenja na vasi.
Danes ga ni več kmeta, ki ne bi zasledoval razvoja kmetijstva v smeri zadružništva, ki omogoča največjo uporabo strojne obdelave zemlje in s tem v zvezi kvalitativno in kvantitativno boljših' pridelkov. Ne samo to: v zadružništvu se kmet osvobaja izkoriščanja katero mu je v preteklosti toliko škodovalo. V tem oddelku paviljona bodo prav tako nažle prostora še druge panoge, katerih pa za danes še ne bom0 označili. Povemo samo toliko, da na lanski razstavi tega nismo videli, in da bo nekaj zelo posebnega.
Se to. V prvem poročilu smo pomotoma poročali, da bo v posebnem paviljonu dobila prostor naša delovna mladina. Tega paviljona ne bo, pač pa bo delo naše mladine poudarjeno skozi vse paviljone letošnje razstave. Delovne brigade, ki z delom jurišajo na razne objekte kot: zadružne domove, ceste, melioracije in drugo, in tako pomagajo k dvigu in izboljšanju življenjske ravni prebivalstva v okrožju, bodo nažle v slikah mesta povsod.
Prav tako bodo razstavljene slike tistih junakov dela — udarnikov, ki so nasledil; v proizvajanju življenja dobrin, junakom v borbi za svobodo. Prav ti tovariši so tisti, ki največ prispevalo k vedno večji gospodarski neodvisnosti in k boljšemu življenju vseh. Zato je ta zamisel vodstva razstave vredna vsega priznanja. Naj spoznajo vsi ljudje v okrožju in tudi izven o-krožja tiste borce, ki žrtvujejo vse svoje sile v danaanji gospodarski borb; z veliko zavestjo in še večjo
nesebičnostjo zato, da bo vsak naš človek občutil koristi tega njihovega dela.
Svoj prispevek so dali tudi tovariši vojaki JA, ko so bili v soboto dopoldne na prostovoljnem delu na prostoru, kjer se pripravlja razstava. V kratkem času so preložili velike kupe tramovja in desk, ki so služile kot opora pri betoniranju streh. Tako so razbremenili druge delavce, da so se lahko posvetili pripravljalnim delom za razstavo.
IZGUBLJENA NAKAZNICA
Končeski Jordan, vojak JA je pred mesecem izgubil v Kopru oblačilno nakaznico štev. 18.806 kup. 14
Morebitnega najditelja prosi naj izroči omenjeno izkaznico na podružnico Primorskega dnevnika v KoDru.
,,Zdrave sile...**
Drugi kongres KP SP O-ja je poudaril tudi razkrinkavanje politike reakcije tako v lokalnih kot v mednarodnih konkretnih in sploš-šnih oblikah.
Revolucionarja ne sme čuditi, če dobi celo po vaseh tu in tam kakš-šnega agenta iz vrst tistih «zdravih sil», ki bi tako radf ((pomagal«, da bi se še vendar enkrat vspametova-li» ti trokcistični atitovci« v coni B.
Lahko že naprej povemo vsem takim, da se zaman veselijo lega. Tovariši, ki jih je ljudstvo postavilo na vodilna mesta, nimajo navade, da bi preveč sedeli po pisarnah, ker so kar največ mogoče med ljudstvom. Sedeži torej ne bodo prišli v poštev. Kako pa ljudstvo misli o tistih, katerim je zaupalo vodstvo, je bilo jasno podčrtano v vseh štirih dnevih drugega kongresa Saj so trajali aplavzi delegatov po cele minute. Prav tako so pokazale neštevilne delegacije iz vseh slojev ljudstva s svojimi pozdravi in darili, komu zaupajo in kdo delu zanj.
Eden izmed takih ((zdravih sil»
je tudi Valentič Marijah iz Dekanov, ki je bil zadnje čase obsojen na Š mesece zapora in 500 dinarjev denarne kazni zaradi razgrajanja, žaljenja organov ljudske oblasti, motenja sestankov in še več dragih nevednosti.
Tako je na sestanku ZPP 5. avgusta v Dekanih zahteval značko Zveze borcev. Izjavil je, da če je ne dobi, si bo nadel fašistično značko. To dovolj jasno označuje, kaj je v notranjosti ta dobri «interna-cionalist«. Za časa borbe je — dezertiral in šel nato delat v skupino Todt. Na istem sestanku je tudi dejal: «Ce bom še enkrat videl na steni sliki Stalina in Tita skupaj, jih bom s steklenico zbil na tla».
Po objavi resolucije informbiro-ja je takoj stopil v stik s kominfor-misti v Trsta in vzdrževal stalne stike z njimi. Organiziral je mladino v vasi, da bi šla k Čerinom v cono A.
Na take ((zdrave sile« se opira eVidalijeva« ((partija«.
Res, trdni so ti njegovi stebri «intemacionalizma». Dobro držijo, saj so povezani s črno špago fašistične ideje v lep — liktorski snop.
Septejnber 1944.
XIX. SNOUB Srečka Kosovela je na položajih v Štanjelu na Krasu. Nacifašistična kolcha se pomika iz Koprive z namenom, da bi postavila svojo postojanko v Štanjelu ter s tem onemogočila vezo med našimi edinicam; na Krasu In na Vipavskem.
Ali naj jim to dovolimo?
Bore; enoglasno vzkliknejo «Ne»! Torej jim gremo naproti, da jih pozdravimo kot se spodobi! Kolone se srečajo, salve pušk, mitraljezov in minometov pozdravijo iz-nenadene fašiste. Na vzklike «Na juriš!« odgovarjajo prestrašeni: «Aiuto, mamma mia!» in «Mein Gott!».
Javskanje ne pomaga nič. Naši borci se vračajo z vojnim plenom: brzostreln; top, mitraljezi, kamioni naloženi z vsemj dobrinami, ki so bile namenjene za ustanovitev postojanke. Prašiči krulijo, kokoši in purani prhutajo na kamionih ter povzročajo mnogo smeha med domačini, ki navdušeno pozdravljajo zmagovite borce. Ujeti Švabi in fašisti (enajst po številu) turobno gledajo vas, kamor so bili namenjeni kot gospodarji, prihajajo
pa kot ujetniki.
Vas Kopriva napolnjena z ranjenci ir. sveži.mi grobovi na Kreme-niku so jasne priče o fašističnem porazu.
Po nekaj dneh penove fašisti napad. Nič preveč niso navdušen; za srečanje z »banditi, ki So tako hudi... Bojna črta se pomika sem ter tja med Štanjelom in Koprivo. Fašisti napadajo, se umikajo. Mlad mitraljezec iz čete, ki je v zasedi,' preveč navdušeno preganja sovražnika. Naenkrat opazi, da se je ločil od tovarišev ter ie 'sam med Švabi. Hoče se vrniti na naše postojanke, ali nemški oficir ga opozori, naj nikar ne hodi tja, ker je polno »banditov«, ker še prenevarno tam. (Borec je bil namreč oblečen v švabsko obleko).
Tudi to pot je sovražnik premagan. Domačini prosijo, naj brigada ostane v Štanjelu. «Radi vse žrtvujemo, same da fašist; ne zasedejo naših vasi!«
Tretji dan borbe. Sovražnik napada s pomnoženimi silami.
Za vsako ceno heče zavzeti naše položaje. Položaj je resen. Švaba ne šted; s strelivom. Mi smo pripravljeni na umik. Fašistične stroj-
nice regljajo neprenehoma, brzo-■trelni top laja... Posebno ga jezi laša težka «Breda», ki je postavljena nad Kobdiljem in ga draži čim on; malo poneha. Kljub kritičnemu položaju se moramo smejat; njegov; brezupn; jezi. Tudi Vojko s Kontovela, ves betežen od revmatizma in «grozno lačen« (imel je nenavaden tek), se zvečer vrača s položaja, ki je bil v neposredni bližini sovražnika. Ponosno nosi težko strojnico in pripoveduje: «Vjš, Rada, taku ie pucaiu. da sm imeu oči pune praha«. »Kaj pa noge, Vojko?« ga pobaram «Ah, kej nuo-ge, sej nism tjku.»
Naslednje jutro krenemo na zaslužen; oddih na Predmejo.
RADA
Danes predavanje v mali dvorani gledališča
Slovensko prosvetno društvo «0. Zupančič« v Kopru vabi vse člane in nečlane na zanimivo in poučno predavanje, ki bo danes 19. t.m. ob 20. uri v mali dvorani prenovljenega gledališča. Predaval bo tov. Milko Matičetov, vodja ekipe etnografskega muzeja iz Ljubljane o uspehih raziskovanja v bližnji koprski okolici.
ruzm v
■hrvatska prosvetna
M-
Kopru se zahvaljuje poslovni zvezi za po-75.000 din v kulturno namene.
TO ‘iudstvo gleda z zaupa-i ««	’	napredite	gospedar-
»jj^oue, ki ne pozabljajo,
vzporedno z 0'•'Poit klt?,rczvi}ati *n dvigati tu-ja r,>« raven našega Ijud-
Zy8Zj i Sp. Peter
Trimesečno tekmovanje smo prekoračili za 25.?%
poslovna zveza, ra-Pie - da materialno podpira v*WejSL'etne ustanove. je tu-v razvijanju ljudsko-th'%n(aa dela med uslužbence same. Poleg pevske-
V 0ra u-
nast Že dal^ ^asa ~ uspe' 3 Po °Cq na raznih priredit-
(Hio ^°Prskem okraju, se
M:. Tar,, ...j.- dramska
razvija tudi
jAeem ZPZ iz Kopra
^ Pod;
njihovem delu mnogo
veže SHPZ-Koper
n
^ sadovi ||. kongresa
ličo; "u ZVe£er smo imeli prvi tWStane>k .s številno ude-iL t, b0 ocl strani moških. n Hrv
TO
urvatin Drago in Skrgat 'h Bo? ,1'°t delegata pojasnila ?ivo ;n TO kongresa. Podčrtala ^t;	ratsko sodelovanje med
A in B na kongresu.
tovjn.živa diskusija, v kate' ■JHov lsi obravnavali razbija-BuTOo P°sai‘lezn‘kov, kate-KTOtln Pridobitve narodno j1? kp? borbe in zasluge zrna-■skusi;«
»fTOivit 51110 obravnavali tu-V- Tu c? obdelovalne zadru-Jjfeal Jr ’ stnri aktivist, je \Sreia ,b‘, sc obvezali skli-Jr in pi«,? e.nek vseh gospn-vitaTO km ?Vlti na <!nevm red t It g« ,i c zadruge, gradnjo Sm*3- Sk?ma pravila zadruge Aj -	p je bil navdušgno
1:4 ^ ŠO^l11 1?om £e dvig* zelo *b dv *h smo sezidali vse vTO r n-iHlsriil1 zicl zu veo' kot ,\S zemljo Dvorano za ^ bi Sm° sezidali že tako ^ ‘ram..0 v nekaj dnevih
;>u>'no
‘vil
SSivii,
rV?1	pot. Ljudje se
*'* Vego 1'*° Pros^ovoljnega ■ da bo njihovo, kar
V12.[
le
80oS^pn^u s° vaščani zbra^ ta s. i*! Prostovoljnih pri jj1* le, katerega smo da-kongresu. Prispevali nekateri od teb
2o^S:
t. v.
>»
OSEBNA . Ka^NICA
K?°tl' .°ktohv? ,IZ Ankarana št. KV«* Sv. r ,IzSUblla v Trstu °sehK °b° do trgu Im-n izkaznico in 1000 hHNenaPro,l, da izroči iz-^ i*rim pr°^ nagradi pri ‘TOrskega dnevnika
Antifašisti, člani SlAu, smo na množičnem sestanku obravnavali uspehe trimesečnega tekmovanja ir, ugotovili, da smo prekoračili načrt ža 25.7 odst. Postavili smo tudi načrt za nadaljnje trimesečno tekmovanje.
Natančno smo preučili potek II. kongresa in se seznanili s sklepi in zaključno resolucijo. Na podlagi sklepov II. kongresa smo sestavili in soglasno odobrili sledečo reso lucijo:
((Antifašisti, člani SIAU iz vasi SV' Peter, zbrani na, množičnem sestanku 15.10.1949 izjavljamo, da se strinjamo s sklepi II. kongresa KP STO-ja v, Izoli. Obsojamo vse obrekovalce naše Partije, ki je edina prava voditeljica delovnega razreda na našem ozemlju. Odločno obsojamo vse revizioniste.
Pripravljeni smo na odločno borbo proti vsem špekulantom, saboterjem, izkoriščevalcem in nasprotnikom ljudske oblasti.
Obljubljamo, da bomo ostali strnjeni in zvesti naši Partiji in da se bomo povsod borili za okrepitev ljudske oblasti.
Vabimo vse poštene demokrate in antifašiste, ki so bili zapeljani od raznih nasprotnikov našega pokre-ta, naj se strnejo okoli organizacije in strmoglavijo vse kar je starega, kulaškega in kapitalističnega».
Morilec nreiel zasluženo kazen
V LaDorjU se je 22 maju it .us v gostilni Bonača dogodil tragičen umor, ki je zelo razburil mirne in delavne vaščane. Kocijančič Peter je v družbi z drugimi domačini, med katerimi je bil tudi Lovrečič Andrej, igral na karte. Proti Lovrečiču je Kocijančič že več let gojil veliko osebno sovraštvo. Brez kak:-: šnega posebnega vzroka je Kocijančič naenkrat potegnil iz žepa čevljarski krivec in z njim večkrat zabodel Lovrečiča, ki je zaradi ran V nekaj minutah umrl.
Narodna zalčita je takoj aretirala morilca in ga odpeljala v koprski zapor, kjer je pri zaslišanju priznal svoje dejanje.
Sodna razprava proti Lovrečiču je bila trikrat odložena, ker je njegov branilec zahteval psihiatrični pregled. Na pregledu pa so zdravniki ugotovili, da je Kocijančič duševno popolnoma zdrav in v vsem odgovarja za svoj zločin
Na razpravi, ki je bila v soboto pred okrožnim ljudskim sodiščem, je Kocijančič priznal svoj zločin in še dodal, da je umoril Lovrečiča iz osebnega sovraštva, ki ga je gojil proti njemu že od leta 1922. Povedal je tudi, da ga je nameraval u-moriti že v februarju lanskega letu in je zato večkrat iskal primernega trenutka, Ta priložnost pa se mu ni ponudila in tako svoje zločinske namene do maja letos mogel izvršiti.
Kucijunčiča je sodni dvor okroz nega ljudskega sodišča spoznal za krivega premišljenega umora in ga obsodil na 18 let odvzema prostosti združeno z obveznim delom ter na 93.000 din odškodnine prizadeti družini,
Seja občinskega svela na Mn
Včeraj popoldne ob 16. uri je bi-■> v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu seja občinskega veta. Na tej seji so razpravljali o raznih problemih po sledečem vrstnem redu:
1) Zupanovo poročilo. 2) Imenovanje skrutinatorjev. 3) Odobritev sklepov občinskega odbora. 4) Razprava o zakupu ulitninskega davka. 5) Razširjenje stavbinske doklade začasno nameščenim tehnič-rim uradnikom. 6) Odobritev bilančnih računov občinskih podjetij i leto 1947-48. 7) Imenovanje raznih komisij med katerim; so:	a)
upravni svet za mestno bolnišnico in b) upravni svet občinskih -podjetij. 8) Odstopitev dela zemljišča -la kolesarskem dirkališču družbi Irco. 9) Vprašanje podaljšanja užitnine na blago proste cone še a leto 1950. 10) Slučajnosti.
Predpisi za potovanje v Avslrijo
Pokrajinski urad za turizem v Gorici obvečea zainteresirane, da je odlok o odpravi vizuma za Avstrijo za italijanske državljane še vedno nespremenjen v svoji veljavi. Italijanski državljani, ki bi hoteli na Dunaj, morajo zahtevati od avstrijskega kontrolnega organa na italijansko-avstrijski mej; (prehodi v Trbižu, na Brenerju, San Candido itd.), da napravi na njihovih potnih listih posebno vidimaci-jo, ki io mora izvršiti brezplačno in brez kakšnih posebnih formalnosti.
Glede valutnih predpisov je določeno, da se sme nesti v Avstrijo do 200 avstrijskih šilingov in do 10.000 italijanskih lir (v bankovcih po največ 1000 lir). Avstrija dovoljuje tudi uvoz dragocene valute v neomenjenem znesku pod pogojem, da jo lastniki prijavijo pri prihodu y državo.
Nesrečen padec z jablane
Čeprav ima Klementina Stanič iz ul. XX. Septembra 42 že svojih 55 let in se človek pri tej starosti raje drži pri tleh,, se je vendar pretekli ponedeljek spravila na domačem polju na jablano, da bi obirala jabolka, ki so že dozorela. Pri tem delu se je nenadoma zlomila veja pod njeno nogo, da je pri tisti priči padla z drevesa. Pri padcu si je nalomila lopatico v levi rami in so jo morali zato z rešilnim vozom odpeljati y glavno mestno bolnico, kjer bo po mnenju zdravnikov ostala okrog tri tedne na zdravljenju.
Vozni red na goriškem kolodvoru
Odhodi;'
Za TRST: 5.57, 7.33. 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (za delavce skozi Ronke; ukinjen ob nedeljah), 19.18 22 15 23.29.
Za VIDEM: 5.14 (brzovlak za Vi-cenzo samo I. in II. razred), 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22.16.
Prihodi:
Iz TRSTA: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.14.
Iz VIDMA: 5.06, 5.54, 7.31, 9.51,
OROŽJE OB SOCI
Izvidnica orožnikov, ki je pred dnevi obhodila levo obalo Soče, je v neki votlini našla skrit v kupu suhega listja velik samokres starega tipa in 15 ročnih bomb tipa OTO ter 4 metre vžigalne vrvice. Vse to orožje je bilo v zelo dobro ohranjenem stanju in domneva se, da ga je tam nekdo skril pred kratkim.
NI SE MU SANJALO
V bolnišnico Brigata PaviJ so včeraj pripeljali 50-letnega kmeta Dominika Toniuta iz Slovrenca pri Moši. Toniut, ki je spal na seniku, se je ob 4. uri zjutraj znašel v spodnjem prostoru. Takoj ko se je zdramil in začutil boleče ude, je poklical domače na pomoč. V bolnišnici je zdravnik ugotovil, da se je pri padcu presekal čelo ter se laže poškodoval po raznih delih' telesa. Zdraviti se bo moral tri tedne.
Natečaj za sejmski lepak
Pokrajinska turistična ustanova v Gorici je te dni razpisala natečaj za najlepši barvni lepak za sejem sy. Andreja. Natečaja se lahko u-deleži vsak umetnik z več osnutki. Najboljši osnutek ho nap-ajena z 20,000 lirami. Za nadaljnje informacije se interesenti lahko obrnejo na pokrajinsko turistično ustanovo y ul. Morelli 37,
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749
Delo in načrti naše mladine
Povezali bomo svoje vrste in še bolj odločno prijeli za delo
Od zadnjega kongresa v avgustu lanskega ie.ta naša mladina nikakor ni držala križem rok; to ie bilo razvidno tudi iz poročila p tem delovanju, ki ga je podal tajnik na predkongresni konferenci preteklo nedeljo, o kateri smo že včeraj poročali.
2e lanski kongres, ki se je vršil v Standrežu, se ie razvil v lepo ljudsko manifestacijo, katere središče je tvorila mladina, pa se je udeležilo tudi mnogo starejših ljudi. Ljudski tabor v Sovodnjah lanskega septembra je to povezanost še bolj potrdil. Ob občinskih volitvah y Goric; ie naša mladina takoj razumela njihov pomen in se je odločno ter kljub vsem oviram vrgla na agitacijo ter po svojih moqeh pripomogla k uspehu DFS.
Ko omenjamo aktivnost mladine v preteklem letu pa ne smemo pozabiti tud; na zimsko tekmovanje ■jez drn in strn, ko so tekmovali med seboj posamezni slovenski kraji na Goriškem. Pri teh tekmah je zmagala mladina iz Standreža, zelo požrtvovalna pa je bila tudi mladina iz Doberdoba, ki je zasedla drugo mesto. V lanskem avgustu je obiskal našo mladino v Gorici tudi voditelj španske antifašistične mladine Alvaro Lopez in se je ob tej priliki pogovori) z mladinskimi predstavniki o številnih problemih, ki se tičejo mladine. '
Prav gotovo sta še vsem prav dobro v spominu letošnji mladinski praznik meseca julija v Sovodnjah in lepo uspel; ljudski tabor isto tam 25. p. m., pri katerih je prav tako imela glavno delo in vso težo priprav naša mladina. Poleg tega je oilo njeno delo tudi tesno povezano z vsemi drugimi kulturnimi prireditvami ter s prosvetnim delovanjem na splošno. Pri tem naj omenimo predvsem mladinski pevski zbor iz Podgore, ki je bil med najboljšimi na zadnjem ljudskem taboru v Sovodnjah.
Mladina se udejstvuje tudi pri nogometu, kar je pokazala že s številnimi tekmami, pr; katerih so nastopili tudi beneški Slovenci, medtem ko igra Gorica v nogometnem prvenstvu za STO.
Vkljub tej veliki zunanj; aktivnosti, pa so se vendar v preteklem delovanju javile pomanjkljivosti in nedostatki, ki jih bo treba odpraviti. Predvsem je bila naša mladi-ia doslej na političnem področju premalo na tekočem in ni imela dovolj razčiščenih svojih pojmov. Pri pripravah mladinskega kongresa bo treba tem pomanjkljivostim odpomoči na ta način, da bomo organizirali vrsto študijskih sestankov in podrobnih razpravljanj, na katerih bomo z obravnavanjem raznih problemov in vprašanj ter S poučevanjem posameznikov dosegli, da bo vsa naša mladina zadobila točno n jasno sliko v vseh vprašanjih, i se nas tičejo.
Prav tako bo treba utrditi po-'ožaj krajevnih mladinskih odborov in njihovo delo tesno povezati s člani, ki se morajo še tesneje okleniti svoje organizacije in mora biti pri tem članska izkaznica,
■ si jo mora vsak oskrbeti, ne-’-ak zunanji znak te povezanosti. Na tak način bomo postavili našo organizacijo na trdna tla, da bo ta-o organizacijsko kot idejno popolnoma na jasnem in zrela za vsako bodočo preizkušnjo.
Za bližnje mesece si je mladina že izdelala načrt q podrobnem de-u, ki ga bo treba takoj začet; izvajati. Med prvimi nalogami, ki se postavljajo pred njo je:
1) Fizkulturni tečaj, ki bo organiziran v Gorici in bodo podrobnosti z njim v zvezi objavljene pozneje. Tega tečaja se bq udele-
lo po več mladincev in mladink iz vseh večjih krajev, ki bodo po-:m prenesli svoje znanje v svoj >koIiš in razgibal; s podrobnim de-om najširše plasti naše mladine.
2) Idejna in organizacijska priprava za vse ljudske množične manifestacije, ki so v načrtu za pri-
odnje leto, da bodo res lepo in lobro uspele.
3) Predkongresna aktivnost naj o čim večja (tekmovanje mladincev iz raznih vasi pri vseh panogah njihovega dela). Seveda mora
fi to delo kvalitativno in trajne vrednosti ne pa samo lov za pri-
znanj; in kolajnami, ki morajo biti ,e zunanji znak dela in naše rasti.
Na ta način bo dala naša mladina ponoven dokaz z delom o pravilnosti naše linije in naših odno-■/ do bratov v svobodi, ki bodo vedno ostali naša. zaslomba in opo--a v vsej bodoči borbi.
Mila za zanositev brezposelnih
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča.
Glede zaposlitve brezposelnih delavcev odloča zakc n št. 264 z dne 29. 4. 1949 med drugim sledeče: «Urad za nameščanje se mora pri ugoditvi povpraševanj delodajalcev, da se ekonomski pogoji, ki jih nudijo delavcem, strinjajo z kolektivnimi delavskimi pogodbami.«
Zato je pristojno ministrstvo odredilo, da morajo vsi uradi za nameščanje odslej zavrniti vse tiste prošnje delodajalcev, ki ne bi bile pismene in v katerih ne izjavljajo sledeče: «Delavec ali delavci, za katere povprašujemo bodo plačani kot je predvideno v delavski kolektivni pogodbi za določeno kategorijo in kvalifikacijo posameznega delavca«.
Isto izjavo bo na listu za zaposlitev navedel tudi urad za nameščanje z opombo, da se bo z inšpektoratom prepričal, če se prevzeta obveza izpolnjuje.
Pregled šoferskih izkaznic
Obveščamo vse lastnike začasnih šoferskih izkaznic, kj so bile izdane od 25.6.1919 do 20.8.1949, naj se 19. oktobra zglasijo na sedežu pokrajinske komisije za pregledovanje šoferskih izkaznic v ul. Ober-dan 20 od 9. ure dalje.
Interesenti se bodo morali javiti osebno in predložiti zdravniško spričevalo, ki mora biti izdano od zdravstvenega inšpektorja državnih Železnic ali pa kakšnega zdravstvenega funkcionarja. Prvo mora bito overovljeno od poveljnika korpusa, drugo pa od župana.
Lastniki začasnih šoferskih izkaznic, ki so jim bile izdane v zameno- rednih šoferskih izkaznic izdanih pred 1943. letom ali pa v italijanskih kolonijah, bodo morali komisiji predložiti tudi potrdilo o opravljenem šoferskem izpitu pred Pokrajinskim inšpektoratom MC. in TC.
IZ SVOBODNIH KRAJEV
Gradnja vodovoda io ceste v Srdih
Naši ljudje v Steverjanu z zanimanjem gledajo čez mejo, kako na oni strani «železne zavese« napreduje gradnja briškega vodovoda, ki bo preskrbel dovolj dobre pitne vode za ljudi in živino. Nekateri so že tudi izrazil; željo, naj bi se italijanske krajevne oblasti pobrigale in zaprosile jugoslovanske oblasti, da bi iz tega vodovoda napeljali vodo tudi v Steverjan na tej strani, kakor že dobiva na primer vodo Gorica iz Mrzleka nad Solkanom. Briški frontovci in zadružniki z veliko vnemo pomagajo pri gradnji tega vodovoda, ki so ga zaman moledovali že desetletja pod Avstrijo in pod fašistično Italijo. Potrebno je bilo, da je prišla ljudska oblast, ki bo brez odlašanja zadostila tej nujni njihovi potrebi. Vsako nedeljo in tudi dru. gače o prostem času odhajajo na prostovoljno delo in pri tem se ne vprašujejo, v kateri vasi bodo delali ta dan, ker se zavedajo, da kamor koli gredo delat, delajo povsod zase in za skupnost.
Prav tako se je zadnje tedne začelo z gradnjo ceste v Kožbanski kot, ki je bil doslej le slabo povezan z ostalimi kraji. 2e zadnjo nedeljo meseca septembra se je zbralo precej prostovoljcev, ki so se lotili tega dela in tekmovali v dveh skupinah. Na ta način je delo pre-
Kdo so obrekovalci našega ljudstva
Fašisti, ki so se za 100 lir spremenili v kominformiste
Kominformistični furlanski poslanec Gino Beltrame, za katerega izvolitev so pripomogli tudi slovenski glasovi, se zaganja v tisku Kpi skupaj s klerikano fašistično reakcijo iz Vidma proti DFS z izrazi in besedami, ki jih lahko primerjamo samo s fašizmom. Pravi Benečani so zanj «degenerirani izdajalci in vohuni v službi imperializma». To pa samo zaradi tega, l:cr so spoznali neutemeljenost obrekovanja nove socialistične Jugoslavije in njene slavne Partije. Ta podel način obmetavanja z blatom sosednje socialistične države je povročil tudi v videmski pokrajini krizo v KPI in njenih množičnih organizacijah ter je vzbudil nezaupanje delovnih množic nasproti obrekovalcem. To se vidi tudi pri slabem obisku množic na manifestacijah organiziranih od KPI.
Delavci iz Furlanije in Slovenske Benečije, ki so se za časa narodno osvobodilne borbe borili ob strani svojih jugoslovanskih tovariško in so od njih prejeli prve nauke 'za gradnjo, dobro vedo, da je v novi Jugoslaviji oblast v rokah delovnega ljudstva. Vedo tudi, da se tam dela, da je tam kapitalizem izginil in da ne obstaja več izkoriščanje človeka po človeku. Obtožbe, ki Uh širi kominform preko svojih agentov proti Jugoslaviji ne bodo nikoli mogle zakriti te resnice, ki bi morala nekoč zmagati, in voditelji videmske federacije bodo morali sami pogoltnili vse laži proti KPJ in njenim voditeljem, s katerimi so danes tako razočarani.
Vse oblike terorizma, ki ga vršijo v stranki sami, so brezuspešne. Ce kateri izmed članov poskuša samo debatirati o neutemeljenosti obtožb proti Jugoslaviji, ga takoj krstijo za (dzdajalcao in kot takega izključijo iz stranke. Tako so bile razpuščene celotne sekcije KPI samo zato, ker so jih vodili voditelji, ki so bili dosledni v svoji borbi Za demokratične pridobitve in niso ho teli prikrivati resnice. Po drugi strani Pci so začeli sprejemali v partijo celo ostanke fašizma, Mussolinijeve republike, gojence fašističnih šol in akademij (eden izmed najvidnejših voditeljev če-dadske sekcije KPI prihaja iz zloglasne akademije G1L v Orvietu). Teh ljudi se sedaj poslužujejo da bi nas blatili poslužujoč se pri tem istih besed in metod, kot so bile lastne fašizmu. Taki so torej zaupniki voditeljev KPI. Ljudje kot Lajolo. bivši glavni urednik «Sen-tinello Adriatica», ki je bila glasilo fašistične federacije v Ancon:, je danes urednik (dJnita«, glasila
KPI. Taka je moralna vrednost oseb, ki jih g. Beltrame predpostavlja. Toda mi se ne bomo pustili zavesti od tistih, ki nimajo ničesar skupnega z'delavskim gibanjem od tistih, ki se borijo proti nam prav tako, kakor nekdaj pod fašizmom, z istimi metodami, kakor so se jih naučili prav od fašizma samega.
fi fašisti, ki se razglašajo za komuniste samo zato, ker so si za sto lir kupili partijsko izkaznico, si upajo trditi, da smo mi protežirani od policije, ker da smo «zavpzniki» krščanske demokracije. Ti ljudje so v resnici vredni samo, da nosijo crno srajco. Saj so baš oni zavezniki policije in imperializma. Ni še dolgo tega, ko je šel neki tovariš iz Slovenske Benečije v Čedad. Ko je prišel tja in ga je tam zagledal eden izmed teh »internacional.stov« fašističnega kova, se je takoj napotil na policijo in jo obvestil, da sz nahajd v Čedadu neki «nevaren titovec». Poleg tega pa na vse načine ustrahujejo poštene delavce, ki so prijatelji nove Jugoslavije. Pri tem jim grozijo ((da bodo plačali z glavo vsi tisti, ki danes nočejo obrekovati Jugoslavije», To so sistemi, ki jih uporabljajo komin-formisti. Toda pošteni delavci se niso dali ukloniti in ne bodo klonili nikoli takim zastraševanjem. Predvsem ne bodo nikoli, sodelovali z reakcijo, kot delajo voditelji KPI. To so pokazali tudi delavci v Čedadu na manifestaciji za tako imenovani ((internacionalistični tisk», ko so dali zloglasnemu Vida-liju, ki je bil poslan v to mestece z namenom, da bi razbil enotnost delavskega razreda, tak odgovor, kakor si ga je zaslužil.
Nove knjige
MELIK: »Jugoslavija» platno 600 lir
JURCIC: eZbrano delo III, zp.» (Grad Rojinje, Kloštrski Žolnir. Deseti brat) št. 18 - 19 platno . „ ... 400 lir
CANKAR: ((Klasje» št. 18 - 19 (Na klancu) ...	85	lir
LONDON: «Beli očnjak» platno ....... 380 lir
LAVRIČ: «Porodništvo» broširano ................. 950	lir
ILJIN:	((Veliki tekoči trak»
platno ............... 350	lir
Dobite jih y slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
IZPRED SODISCA
Sleparja Končno obsojena
V ponedeljek zjutraj je bila na goriškem kazenskem sodišču razprava proti Angeli Rupi; in njenemu možu Brunu Gasperiniju. Sodni postopek ki se je proti njima začel, kakor smo že poročali 7. t. m., je bil zaradi odsotnosti ene priče odloam na ta dan. Sodne oblasti so razpravo odložile zaradi odsotnosti obremenilne priče agenta Aurisicchia, kj je zakonca zasledoval v njihovem sleparskem delovanju. Toda tudi v ponedeljek se ta priča ni zglasila. Zagovornik obtožencev je zahteval od sodišča, naj razpravo ponovno odloži, in sicer na rok, v katerem se bodo lahko zaslišale nekatere razbremenilne priče. Toda predsednik dr. Storto je po kratkem posvetovanju v posvetovalnici odredil, da se z razpravo nadaljuje. Zaslišana sta bila najprej obtoženca, ki sta seveda po vzorcu vseh «nedolžnih» zanikala vsako obtežbo. Nato ie spregovoril odvetnik, ki je zastopal prizadeto stranko, ki je bila v tem primeru Marija Mrakova, katero sta Gasperinijeva v kupčiji nekih cerkvenih slik osleparila za 500 tisoč lir. Zahteval je obsodbo Ga-sperinijevih' na povračilo povzročene škode Mrakovi in plačilo njenega zagovornika V znesku 50 tisoč lir. Toda v Gasperinijevi obtožnici sta bila navedena še dva druga prestopka, in sicer, da sta nameravala oslepariti trgovca Sorgia, kateremu sta hotela prodati stekle-ničico bikarbonata za pravi kokain. Toda tedaj je trgovca rešil odločen nastop policije, ki je že dolgo zasledovala nepoštena zakonca in v neki mestni kavarni, kjer sta se pogajala s Sergijem, aretirala. Gašperini, ki ga je ta nastop silno začudil se je agentu, k> mu ie velel, naj mu sledi, odločno uprl.
Ro zaslišanju prizadetih strank in samo obremenilne priče, se je sodišče umaknilo v posvetovalnico. Ko se je vrnilo v sodno dvorano, je izreklo proti Gasperiniju obsodbo, ki sestoji iz dveh let zapora in 60.000 lir globe, njegovo ženo so pa obsodili na 1 leto zapora in
40.000 lir globe. Qba bosta morala skupno poravnati sodne stroške, novrniti povzročeno škodo in plačati zaeovornika Mrakove v znesku
35.000 lir.
KINO
VERDI. 17: «Leteča čela št. 61», G. Tierney.
VITTORIA. 17; «pgr 1)0g za en m;.
lijon«, M. Montez.
CENTRALE. 17; «Dolina močnih«, F. Tone.
MODERNO 17; ((Pogubljena mladina«, C. del Poggio.
EDEN. 17; »Teksaški gangster«, J. Wayne,
cej napredovalo, čeprav je zaradi suše zemlja precej trda.
Dora za učence v Doblarjih
Da b; odpomoglo pomanjkanju strokovnega delavskega kadra je glavno ravnateljstvo soških elektrarn v Kanalu že lansko leto uredilo šolo za učence v električni stroki v Doblarjih. Kraj je zato zelo primeren, ker se učenci pri tamkajšnji hidrocentrali lahko tudi praktično usposobijo v svoji stroki.
Ker pa je z ustanovitvijo te šole nastalo tudi vprašanje, preskrbe za njene učence, so že lani začeli razmišljati o rešitvi tega vprašanja in letos je začelo ravnateljstvo preurejati posebno zgradbo za dom teh učencev. Rok je bil kratek in da bi bili kos nalogi, so priskočili na pomoč tudi učenci sami, ki so v prostem času izdelali postelje in počistili notranjost ter dvorišče no. vega doma. Prav tako so lepo uredili tudi svoje delavnice, za kar so porabili 124 ur prostovoljnega dela. S svojim delom so prihranili skupnosti okrog 54 tisoč din.
Dom so slovesno odprli 11. septembra ob navzočnosti ljudskih oblasti. Ta dom je velike važnosti za vse goriško gospodarstvo, ker je usposabljanje učencev za gospodarsko in industrijsko področje zelo važen problem ,ki mu je treba posvetiti vso pažnjo, da se bo v najkrajšemu času lahko doseglo potrebno 'število kvalificiranih delavcev za nova in stalno razvijajoča se podjetja.
Planinska delavnost na Bovškem
Nu zadnjem posvetu planincev v Ljubljani se je pokazalo, da je številčno sicer šibko planinsko a,u-štvo v Bovcu eno najmarljivejših v Slovenskem Primorju. Letos so njegovi člani markirali več gorskih poti, med njimi ono na Bovški Grintovec. V Trenti ima društvo svojo reševalno ekipo, kjer s; je uredilo tudi gostišče »Zlatorog«, ki ga bo oskrbovalo vso zimo.
Društvo bo skušalo v bližnji bodočnost; pritegniti v svoje vrste še več novih članov, predvsem mladino, ker bo le povečano število delovnih članov nudilo podlago za še večje uspehe v planinstvu. Potrebnih je še mnogo planinskih postojank, še več pa je poti, ki čakajo, da jih bodo markirali.
Gasilstvo v Idrijskem okraju
Kakor po vsem Slovenskem Primorju so bila tudi v idrijskem okraju za časa italijanske okupacije razpuščena vsa društva in zaplenjena njihova imovina. Iz tega splošnega pravila niso bila izvzeta niti gasilska društva-. Tako je bilo gasilsko društvo v Spodnji Idriji razpuščeno že 1932. leta. Takrat so zaplenili tudi vse orodje in opremo razen ročne brizgalne.
Takoj po osvoboditvi leta 1945 pa je prebivalstvo organiziralo novo gasilsko četo, ki si je nabavila potrebno orodje in električno brizgalno. Tudi gasilsko društvo v Cerknem je pokazalo veliko požrtvovalnost pri obnovi gasilskega doma, ki je bil med vojno porušen do tal. Prav tako so si priskrbeli potrebno gasilsko orodje, 55 popolnih gasilskih oblek in prav toliko čelad ter dve motorni brizgalki. Pri gradnji gasilskega doma so napravili 352 prostovoljnih delovnih ur.
Gasilska četa v Plužnjah je v preteklem mesecu dozidala s prostovoljnim delom sušilni stolp za cevi. V okraju je še deset drugih gasilskih društev, ki se vsa dobro razvijajo. V tednu gasilstva je postojnski .okraj napovedal idrijskemu tekmovanje, ki so ga gasilci sprejeli. V tem času so pregledali gasilci vsa stanovanja in druga poslopja, ki so ljudska imovina ter jih očistili, Prav tako je vsako društvo napravilo povprečno po tri praktične vaje ter očistilo in popravilo svoje gasilsko orodje.
Na splošno je gasilstvo v idrijskem okraju napravilo lep napredek in šteje danes 445 članov. Vendar pa bo treba glede na potrebe to število še znatno dvigniti in se bodo morali tudi krajevni ljudski odbori mnogo bolj zanimati za to vprašanje, in vzbuditi s posredovanjem množičnih organizacij še večje zanimanje za gasilski poklic zlesti med mladino,
primorsk: dne v mik
- 4 -
Izjave ameriškega naprednega kiparja Davidsona
51
FLRJjje	z
novo življenje
iS
BEOGRAD. 18. —« Znani ameriški kipar Davidson, ki je znan po svojih naprednih idejah, je govoril p vtisih svojega potovanja po Jugoslaviji in je dopisniku lista, ki ga izdaja Zveza jugoslovanskih novinarjev «Jugoslay Fortnightly», izjavil:
Vem. da se q nekaterih narodih ne more dosti povedati, ker je njihova zgodovina kratka, toda z druge strani so podrobnosti, o katerih se lahko mnogo govori, o katerih se mi zdi. da bi se lahko pisali romani. Tak je primer Jugoslavije. Iz vse Jugoslavije diha miadost in vera v. uspeh. Ko čitamo zgodovino Jugoslavije in vidimo vse, kar je Jugoslavija pretrpela, ko vidimo napore, ki jih danes v Jugoslaviji delajo, da si ustvarijo boljše življenje, moramo izraziti ]e svoje občudovanje.
To občudovanje je tem večje, če se upošteva borba za obstoj kljub vsem napadom od zunaj, s katerim so hoteli ponižati in zlomiti jugoslovanske narode. Človeštvo je polno navdušenja za ljudstvo, kakršno je jugoslovansko. Tisti, ki pridejo iz novega sveta, so začuden; nad Vsem. kar vidijo na vsakem koraku. V jugoslovanskem ljudstvu je globoko vkoreninjena zavest njegove preteklost; in za rad; tega dela načrte za bodočnost z zaupanjem. Jugoslovani imajo veliko preteklost. Preteklost ameriškega ljudstva je v Evropi, od koder so prišli prv; pionirji. Prišli so iz vseh dežel. V Amerik; je tudi približno milijon prebivalcev jugoslovanskega porekla.
Na vprašanje: «Kaj je napravilo v Jugoslaviji naivečji vtis na vas?», je Davidson odgovoril: «Vse, absolutno vse. Duh, ki vlada v Jugoslaviji, je čudovit. Vsakdo dela z veseljem. Tq je. duh nove Jugoslavije. Ljudje v Jugoslaviji delajo z veseljem, ker vedo, da gradijo nekaj novega. Vsakdo je koristen in se tega zaveda. Delavc; delajo z istim občutkom kakor umetniki, ker
vedo, da gradijo veliko in trajno delo. Slišal sem to na vsakem koraku v Jugoslaviji. Delavci delajo s ponosom in nihče ne more ostati ob strani. Ce b; živel y Jugoslaviji, je pripomnil Davidson, ne b; mogel ostati ob strani. Čutim, da je Jugoslavija zaživela novo življenje in da se tam poraja nekaj novega.')
Govoril je nato o svojih stikih z jugoslovanskimi umetniki in dejal: Važno je ugotoviti dejstvo, da se v Jugoslaviji umetniki čutijo del ljudstva. Ne živijo y slonokoščenih gradovih in se ne skušajo odmakniti od realnosti. Osnutki ateljejev za jugoslovanske umetnike, ki jih sedaj izdelujejo v Jugoslaviji, so nekaj res čudovitega. Mislim, da takih načrtov niso izdelali v noben; drugi državi. V Jugoslaviji se zelo dobro izvaja v praksi ideja stalnega stika med mojstri in učenci. To je tudi simbol jugoslovanskega preroda. Toda kar je najbolj čudovito, je čut svobodnega izražanja. Nisem srečal nobenega umetnika, ki b; Se bal ali ki si ne bi upal izražat; se, kakor misli.
Bil sem presenečen, ko sem videl, kako so najbolj znan; umetnik; prihajali razgovarjat se naravnost z mano, potem ko so se udeležili prostovoljnega ročnega dela skupno z drugimi državljani za graditev svojega mesta. Resnično ponosni st> na svojo udeležbo pri teh delih. O tem sem se takoj prepričal. Vsaka ulica jugoslovanske prestolnice priča o tem. Nisem prav za prav nikol; videl v svojem življenju toliko graditi kakor v Jugoslaviji.
Glede tega, da svetovni tisk večkrat prikazuje Jugoslavijo v napačni luči. je Davidson izjavil: Svetoval bom vsakemu poštenemu človeku, naj pride sam in naj se sam prepriča. Jugoslavija je postala znamenita med vojno in resnica o njej je zelo znana tudi danes. Vse, kar nekateri inozemski listi pišejo proti Jugoslaviji, nj res. In ravno iz tega vzroka je važno, da povem resnico o Jugoslaviji.
ff«
Volitve" v Turčiji
ANKARA, 17.	—	Včeraj	so se
vršile volitve v 12 okrožjih Turčije. Demokratska stranka ie včeraj zvečer izdala poročilo, da sq vo-livni sledili navodilu, naj ne gredo volit in tako število volivcev ne prekaša 10 odst. Poročilo zatrjuje, da je prišlo do številnih nepravilnosti, da bi se povečal odstotek vo-livne udeležbe.
KP Amerike ho delovale javno in legalno
NEW YORK, -- Kot objavlja poročilo, ki sta ga včeraj zvečer izdala predsednik ameriške KP Wil-liam Foster ter član centralnega komiteja Elisabeth Gurley Flynn, bo ameriška komunistična partija nadaljevala svoje delovanje javno in legalno.
Bolar bo razvrednoten?
mesecih je pri tem zgubilo življenje 31 ameriških letalcev, 39 britanskih in 7 nemških civilistov. Stroški so znašali povprečno 3 milijone dolarjev tedensko za Američane. Angleži so do 1. julija letos izdali 8.600.000 funtov.
I
KRATKE
i
LONDON, — List «Sunday Dispatch« piše, da y londonskih finančnih krogih ter v raznih evropskih prestolnicah smatrajo vedno bolj verjetno razvrednotenje dolarja, al; kar je isto, zvišanje ce ne zlata.
List spominja zato na demanti ameriškega zakladnega ministra Snyderja, ki je dejal, da nima niti najmanjšega namena zvišati cene zlata, in pripominja: Nekateri smatrajo, da to zanikanje sliči zanikanjem Stafforda Crippsa pred razvrednotenjem funta šterlinga.
“Zver iz Dnehemialda,, svobodna in spet zaprla
MUEuCHEN	—	Ameriške
Vojaške oblasti so danes zjutraj izpustile na svobodo «zver iz Bu-chenwalda» lise Koch, ki pa jo je takoj nato aretirala nemčka policija. Spomladi se bo morala zagovarjati pred ausgburškim porotnim sodiščem.
Slavka radarjev v ZDA
WASHINGTON, - Osem tisoč rudarjev je danes stopilo v stavko v državah Wyoming, Utah in Colorado kot protest proti zavlačevanju pogajanj za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Stara pogodba je potekla 30. junija.
V ponedeljek se bodo sestali predstavniki sindikatov kovinarjev včlanjenih v CIO in vodstvo kovinarskih tovarn ZDA, da skušajo najti sporazum in preprečijo stav-fco v jeklarski industriji. Premirje med sindikati in delodajalci poteče 25. t m.
Koliko je stal
„zračni most" v Nemčiji
LONDON	— Trije zahodni
visok* komisarji v Nemčiji so sklenili ukinitev «Joint Export Import Agency» (JEIA) v Frankfurtu. Nadomestili jo bodo s čisto nemškim organizmom, lci bo imel ime ((Odbor z,a zunanjo trgovino« in bo prevzel še viseče posle družbe JEIA
Iz Berlina javljajo, da bodo nocoj ameriška letala, ki so vršila službo pri tako imenovanem zračnem mostu, prenehala službo. V 15
REKA. — Na pje.narnem zasedanju pokrajinskega odbora Ljudske fronte za Reko se je poudarilo. da se je v prvih, šestih mesecih tega leta udeležilo 80.000 Članov Ljudske fronte reške pokrajine dobrovoljnega dela in nudilo 6 milijonov delovnih ur. Delali so v industriji, rudnikih, pri gradnjah, v gozdovih in na drugih področjih gospodarstva. Najboljše uspehe v raznih področjih je dosegla Ljudska fronta mesta Pulj.
O *
PULJ, — Člani Ljudske fronte v Pulju so letos delal; 1,200.000 prostovoljnih delovnih ur in s tem izpolnili svoj letni načrt.
O
BATAVIA — Republikanski minister državne obrambe je izjavil, da je položaj v delu otoka Jave stalno resnejši. Dejal je, da se boji, da se bo oboroženi konflikt kaj hitro razširil po vsem ozemlju Jave in Sumatre.
O
CAIANIA — Na mednarodnem festivalu turističnih dokumentarnih filmov, ki se je zaključil včeraj v Taormini, je prejel drugo nagrado portugalski film «Ointra»; prva nagrada ni bila podeljena.
O
NEW YORK — Pet tisoč riewyor-skih pometačev je za en dan prekinilo delo v znak protesta proti delovnim pogojem. Pometači zahtevajo 40 urni namesto 48 urni tednik in pa povišek plače.
O
KAIRO — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt 22-letnega študenta, ki je 28. decembra 1948 umoril vladnega predsednika Nokraši pašo. Sodba proti ostalim 23 obtožencem bo objavljena 13. oktobra.
O
1STAMBUL — V Turčijo je prišla jugoslovanska delegacija, da preuči možnosti razvoja turško-ju-goslovanskih trgovinskih odnosov.
O
WASHINGTON — Kakor poroča AFP je Mednarodni denarni fond dovolil Jugoslaviji kredit 3 milijonov dolarjev.
O
KOPENHAGEN, — Danska vlada je sprejela spomenico nemške manjšine južnega Jutlanda. Spomenica zahteva enaka zagotovila in pravice kot jih pogodba sklenjena V Kielu priznava Dancem v južnem Schlesvvrigu.
O
PAR/Z, — Odbor za sestavo reprezentančnega moštva francoske nogometne zveze je že izbral 22 igralcev, iz katerih bo sestavljeno moštvo, ki bo 30. oktobra odigralo v Parizu povratno tekmo z Jugoslavijo za svetovno prvenstvo. Med izbranimi igralci s° tudi skoraj vsi reprezentanti, ki so igrali v Beogradu. Dokončna sestava francoskega moštva bo znana 25. oktobra.
O
BUENOS AIRES. - lz Buenos Airesa poročajo, da je posian-ska zbornica odobrila osnutek, ki odpravlja jamstvo v zlatu ali v devizah za argentinski nezos.
NOGOMETNO MOŠTVO IZ SV. ALOJZIJA (TRST).
COSPODAES Til
■ ■	FINANCE	J
1 TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET
TRPKA RESNICA
ZDA
izvoza
Tiskovni urad ECA, uprave za Marshallov plan, je objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da je vsem državam - članicam, ki so poizkušale s povečano proizvodnjo v ZDA povečati svoje prejemke v dolarjih, izpodletel ta načrt. V drugem trimesečju i949 je bil mesečni povprečni iz-v.oz teh držav v ZDA nižji za 326 milijonov dolarjev, nasproti mesečnemu uvozu iz te dežele. V prvem trimesečju J949 je bil povprečni mesečni primanjkljaj 290 milijonov dolarjev. Po vojni je bilo to neravno/vesje med Za-padno Evropo iz ZDA doslej največje v drugi polovici 1948, ko so Marshallove države beležile mesečni povprečni deficit v viši-
iio-leiii« v
V OPATIJI je bila velika namiznoteniška prireditev, kjer so poleg najboljših Jugoslovanov sodelovali tudi najboljši igralci Francije in Švedske, medtem ko se italijanski igralci kljub prijavi niso odzvali. Nastopilo je 64 tekmovalcev in 32 tekmovalk, nadalje 32 moških in mešanih parov ter 16 ženskih parov. Zmagal je švedski prvah Fliesberg, k; je v finalni igri premagal Jugoslovana Harangoza v 5 nizih in s tem postal mednarodni prvak Jugoslavije za leto 1949. Jugoslovani so v moški in ženski dvojici osvojili prvo mesto.
V LJUBLJANI je bilo namizno teniško srečanje med najboljšimi igralci Slovenije in švedsko reprezentanco. —- Turnir je imel I. in II. kolo, polfinale in finale. Od Švedov sta nastopila državni prvak Fliesberg, ki je odličen tako v napadu kot v obrambi ter Johansson. Zmagal je jugoslovanski državni reprezentant J. Vogrinc, ki je v polfinalu premagal Johanssona s 3:1, v finalu pa Fliesberga s 3:0	(21:15, 21:15, 21:7).,
V ZAGREBU sta se pomerili moški in ženski vrsti Jugoslavije in Francije in v obojih dvobojih zmagali Jugoslovani. Zenska reprezentanca je premagala Francijo, ki sodi med najboljše ženske ekipe v Evropi z rezultatom 3:2. Moška reprezentanca pa je zmagala z visokim rezultatom 4:1. Francijo, ki je na petem mestu svetovne lestvice.
V KARLOVCU je na mednarodnem turnirju s švedskimi igralci Grive, Karlsson in-Neiden-mark zmagal Jugoslovan Horvat,
ki je v finaln; borbi premagal Griveja s 3:0 in s tem osvojil prvo mesto.
Žensko šahovsko prvenstvo Jugoslavije
Letos je bil končan tretji šahovski sampionat za žensko prvenstvo Jugoslavije. Ne bilo bi prav, da bi šli preko tega važnega tekmovanja. Razgibanost v šahu v Jugoslaviji bi se dala primerjati samo še s SZ. Saj je ni ustanove, ki ne bi imela tudi šahovske sekcije. In vse so delavne in prirejajo razne turnirje in srečanja z drugimi klubi. Ne zaostajajo pa tudi ženske.
V kratkem smo poročali o izidu ženskega državnega prvenstva v Jugoslaviji, v katerem sta zmagali Cvenkljeva in Timo-fejeva. Dočim dosedanja državna prvakinja Timofejeva ni pokazala nobenega napredka, je Slovenka Cvenkljeva s svojimi zmagami pokazala viden napredek tako, da jo brez dvoma lahko smatramo za najmočenejšo šahi-stinjo v Jugoslaviji.
Presenetila je mlada Jovanovičeva, ki je bila resen tekmec zmagovalkama in ki je tudi edina premagala Timofejevo. Posebno v kočljivih položajih se je uspešno znašla. Ing. Ročič-Dela-kova, ki je zasedla četrto mesto je svoje partije odigrala premišljeno in taktično zelo dobro. Zanimivo je, da si zadnje mesto delita Makedonki Naumova in Mišeska, ki sta to pot prvič nastopili in ki bosta z znanjem, ki sta si ga v tem tekmovanju pridobili, prihodnjič uspešnejše uveljavili.
KJE JE MEJA ČLOVEKOVE ZMOGLJIVOSTI?
Indijanec BENETT prvi -
Cehoslovak ZATOPEK radii j i
Pisalo se je leto 1863. leto, ko je samo malo ljudi na svetu sploh vedelo, kaj je lahka atletika in kakšen pomen ima za napredek in zdravje vsega človeštva. In vendar je bil v tem letu dosežen prvi svetovni rekord v teku na 10 gilometrov. Leta 1863 je bilo namreč,, v Ameriki prvo tekmovanje v teku na 10 km, katerega zmagovalec je postal kanadski Indijanec Benett, prvi rekorder na svetu v tej tekmovalni panogi. Benett je dosegel izredno lep čas 31 minut 29 sekund, zlasti če si predstavimo velike tehnične težave in še večje psihološke prepreke, katerim je bil izpostavljen vsak napreden fizkultumik. Njegov čas je bil popolnoma regularen; čigar dokaz je več zaporednih tekov Louisa Benetta na 10 in 18 km. v katerih je ta odlični in vsestranski športnik dosegel
ponovno iste rezultate in prvi svetovni rekord v klasični par.o-gt lahke atletike.
40 dolgih let je preteklo, prodno se je našel kljub novim in novim poizkusom tekač, ki je dosegel boljši čas. V letu 1904 je Anglež Arthur Shrubb dosegel nov svetovni rekord v času 31 minut 02.4 sekund. Po njem je pri-šel v letu 1911 je Francoz Jean Bouin, ki je dosegel nov svetovni rekord 30.58.8 minut. Tudi ta rekord je doživel 10 let in šele, ko so v športno areno vstopili Finci s svojim najslavnejšim tekačem Eaavojn Nurmijem, ki je v letu 1921 dosegel čas 30.40,2 minut, so se začeli športniki vseh kulturnih narodov bolj intenzivno zanimati za to športno panogo, ki jo upravičeno imenujemo ((kraljica lahke atletike«. Toda od leta 1921 do leta 1949 so bili samo Finci, ki so svetu dokazali, da ta pano-
ga lahke atletike pripada samo njim. Po Nurmiju je prišel Rito-la in po treh letih za njim po-
KRONOLOSKI RAZVOJ SVETOVNEGA REKORDA NA 10 KM:
leto
1863:
1904:
1911:
1921:
1921:
1924:
1924:
1937:
1938:
1939:
1944:
1944:
ime
Louis Benett (Kanada) . » Arthur Shrubb (Anglija) . ; Jean Bouin (Francija) . . * Fjaavo. Nurmi	(Finska)	.	:	.
Willie	Ritola	(Finska)	.	;	*
Willie	Ritola	(Finska)	.	:	.
Paavo	Nurmi	(Finska)	.	.	s
Ilmari Salminen (Finska) . c Taisto	Maeki. (Finska)	.	.	:
Taisto	Maeki	(Finska)	.	.	:
Viljo Heino (Finska) ... Emil Zatopek (Češkoslovaška)
s *
s ;
t ■■
l 2
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI štev. 6^ Ul.	Telej™	štev.	»3-808.	y	5,^,“",''sVoipla:Trgovski 46, finančno upravni 60, om.rtmee 70 lir.
• --	.	„	oglasov:	Za vsak mm višine v sirim 1 sioipca: mr'«"'
OGLASI: od 8.30-12 In o	.	Za	'FLRJ.	Za	vsak	mrn	glrine	1	stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din.
//	A	KNJISE	-	GLEDALIŠČU - KONCERTI
<Kjjdt£WlGL RAZSTAVE -F1LMI-KRIT1KE-DR0BTINE
Dva uspela koncerta
tržaške Filharmonije v Verdiju
novno Nurmi, ki je s časom 30,06,2 minut v letu dosegel nov svetovni rekord, ki je trajal vse do leta 1937, ko je Finec Salminen zboljšal Nurmijev čas za 0,6 sekund. Iz tega je najbolj razvidno, kako ogromen telesn; in duševni napor je bilo potrebno razviti, da se je svetovni rekord približal času pol ure. Po Salmi. nenu je prišel dolgin Finec Maeki, o katerem je njegov trener Nurmi izjavil, da je edino on zmožen doseči čas pod 30 minut. Nurmi se ni motil in v letu 1939 je njegov učenec Maeki dosegel fantastičen čas 29,52,6 minut. Tudi o tem času je Nurmi rekel, da bo dolgo, morda za vedno, ostal nepremagan. Toda, kar se je v letu 1939 zdelo nemogoče, se je pet let pozneje posrečilo novemu Fincu Viljo Heino. ki je bil drugi tekač v zgodovini te šport-ne panoge, ki je dosegel čas pod 30 minut. Toda Heino ni morda potolkel rekorda za odlomek sekunde, temveč za polnih 17,2 sekund. Nad tem uspehom je strmel ves svet, strmel je tudi Paavo Nurmi. Kje je meja človeške zmogljivosti? Ali se bo še kdo na svetu našel, ki bo premagal Heinov čas? Da, naše! se je. Toda to ni bil športnik iz države ((tisočerih jezer«, temveč nadporočnik češkoslovaške armade E-mil Zatopek, ki je 11. junija 1949 v industrijskem šlezijskem mestu Ostravi dosegel nov svetovni rekord v času 29,28,2 minut.
Kanadski Indijanec Louis Benett je otvoril slavno zgodovino klasičnega teka na 10 kilometrov, alf bo Zatopek oni, ki bo rekordno listino končal, ali pa bo tudi njega premagal nov še bolj vzdržljiv športnik? To je vprašanje, na katerega lahko odgovori samo bo. dočnost,
BOHUMIL PANEK
c as v mm.
31.29.0
21.02.4
30.58.8
30.40.2
30.35.8
30.23.2
30.06.2
30.05.6
30.02.0
29.52.6
29.35.4
29.28.2
Presenečenje za tržaško glasbeno občinstvo je bil nastop dveh odličnih umetnikov: belgijskega dirigenta Desire Defauiva in violinistke Wande Luzzato preteklo soboto v gledališču Verdi. Dirigent nam je s svojo zanesljivo tehniko pokazal kakšen mora biti dirigent, ki naj nam predstavi simfonično delo skrbno izdelano v podrobnostih, pa tudi lepo izoblikovano v celoti. Te svoje odlične sposobnosti je Desire Dafauw pokazal posebno pri Cesar Franckovi simfoniji v d-molu. Z brezhibno briljantno violinsko tehniko se nam je predstavila violinistka Vanda Luz-zatto, ki je odigrala solističen del koncerta za violino in orkester ruskega skladatelja Arama Hačatu-rjana. Hačaturjanov violinski koncert, ki je bil tokrat v Trstu prvič izvajan, odlikuje sigurna orkestracija in uporaba armenskih narodnih motivov, katerim sa poznajo vplivi starih grških in bizantinskih glasbenih načinov. Tržaško poslušalstvo je krstno prestavo tega koncerta sprejelo zelo toplo. Razen na. vedenih del smo slišali še orkestralno suito ((Ptiči« italij .nskega skladatelja Ottorina Respigliija, ki prestavljajo sijajen primer orkestralne c’ delave predklasičnih skladb.
Pri vseh izvajanih delih je izrazno izstopila izredno muzikalna osebnost dirigenta Defauwa kar je pa bilo mogoče seveda le ob so-delovannju odličnih članov tržaške filharmonije.
Naslednji koncert, ki se je vršil pretekli četrtek, je vodil tržaški dirigent Luigi Toffolo, kot solista pa sla nastopila člana tržaške tria violinist Renato Zanettovich in čelist Libero Lana. Spored je otvori. la Mendelssohnova uvertura «Lepa
Melusinan ki predstavlja tipičen prime)- skladbe romantične orkestralne literature. Posebno toplo sta bila sprejeta s strani občinstva Zanettovich in Lana kot solista pri Brahmsovemu koncertu za violino, čelo in orkester op. 102., ki je ob vodstvu dirigenta Toffola izzvenel tehnično in muzikalno brezhibno in odgovarjajoče Brahmsovemu slogu, ki se je v tej skladbi naslonil na predklasično obliko uConcerto grosso«. Dobro je dirigent poudaril skoraj eterično nadzemsko razpoloženje Cesar Franck cve skladbe ((Eros in Psiche» z njenimi zvočnimi barvami in odtenki. Koncert je zaključila Musorgskijeva skladba eSlike z razstave», ki jo je za orkester priredil Maurice Ravel. Idejo za to originalno glasbeno delo je Musorgski dobil ob obisku slikarske razstave svojega prijatelja Hartmana in je v njem izrazil vtise. ki jih je dobil ob ogledovanju teh slik. Realistično gledanje je sijajno preneseno v glasbo. Da omenimo le nekatere slike:	«Bydlo»
predstavlja kmečki voz z lestvami in velikimi kolesi. V težki jarem vpreženi voli vlečejo voz in počasi se premikajo škripajoča . kolesa v razvoženem kolovozu. Verjetno je občutil Musorgski to sliko simbolično. Slika ((Samuel Goldenberg in Sc.hmuyle» predstavlja dva poljska Žida. ki se prepirata. Bogatin ima bahavo, ošabno govorico in revež ga pa obsipava z gostobesedno, jezikavo vsiljivostjo. Skladbo zaključijo ((Kijevska velika vrata)). Slavnostni zvoki fanfar otvorijo to sliko in pristna ruska melodija se raz"leta ob zvonjenju kijevskih zvo. nov. Dirigent Toffolo je sijajno in-štrumentirano delo podal izvrstno, tako da so posamezne slike zares oživele pred nami.
— r
Nov vozni red vlakov v veljavi od 2. oktobra
Odhodi iz Trsta ob 0.30: Tržič; 2.00: Ljubljana - Dunaj - Budimpešta (*); 4.35: Videm; 4.50: Opčine; 5.07; Benetke; 5.34: Videm -Monakovo (*); 6.10: Benetke - Pariz (**); 6.25: Gorica (razen ob
nedeljah); 7.00: Ljubljana; 7.23: Videm; 7.40: Benetke; 9.44: Benetke -Torino; 11.15: Videm; 12.50: Videm; 13.10: Opčine; 13.40: Benetke: 14.10: Cervinjan: 15.30: Benetke - Rim -Milano («0;	16.00: Videm: 16.30:
Benetke; 17.20: Videm; 17.25: Ljubljana; 17.40: Portogruaro; 18.40: Videm - Gdinja; 19.10:	Cervinjan;
19.40: Opčine; 20.15: Rim - Bari -Ventimiglia (O*); 20.58: Videm.
Prihodi v Trst ob 0.22:	Vi-
dem (*)', 3.30: Budimpešta - Dunaj - Ljubljana <*); 6.50: Cervinjan; 7.09: Videm; 7.30:	Opčine; 8.00:
Portogruaro:	8.50:	Videm; 10.15:
Ventimiglia - Bari - Rim (*#): 10.55: Videm (*): 11.30: Ljubljana; 12.20: Gdinja - Videm; 14.10: Benetke - Rim; 15.26: Videm; 16.48: Benetke; 17.00: Videm; 17.10: Opčine; iS.45: idem (razen ob nedeljah); 19.05: Benetke; 20.05:	Be-
netske (#)*, 20.24: Ljubljana; 20.35: Videm; 21.55: Opčine; 22.30: Benetke:	23.30:	Monakovo - Videm <*>:	23.50:	Pariz - Benet-
ke (**).
(Z zvezdico označeni so brzo-vlaki).
Prijava državljanov ČSR
Cehoslovaški narodni odbor (Ceskoslovensky narodni vybor) v Trstu, ul. Valdirivo 21, III, poziva vse državljane CSR, rezidentne na STO-ju, da so javijo pri tem od boru v uradnih urah od 9 do 12 do 22. oktobra t. 1. S seboj naj prinesejo osebne listine (rojstni list, poročni list ali o vdovstvu, rojstni listi otrok) kakor tudi novo osebno izkaznico, izdano od rezidenčne občine, ali kako drugo listino, ki ‘c ! tej enako vredna in opremljena s
fotografijo.
Državljani CSR, ki ne bi mogli prinesti omenjenih listin osebno, morejo pooblastiti, za to svojo« zaupno osebo ali pa jih poslati po pošti na omenjeni naslov. Listine bodo vrnili po izvršenem vpisu.
Prijaviti se morajo vsi državlja-
ni CSR zaradi vpisa in Štetja ne glede na to, ali prebivajo tu stalno so so samo začasno.
Šola Glasbeno matice
Vse gojence glasbene šole Glasbene matice obveščamo, da bo razdelitev urnika jutri, v ponedeljek in sicer:
Za gojence stanujoče na Opčinah ob 15. uri v ul. Nazionale 17 na Opčinah;
za gojence stanujoče v Barkov-ljah ob 15. urj pri Antonu Gregoriču (prostori prosvetnega društva);
za vse ostale gojence iz mesta sli okolice pa ob 15. uri v ul. S. Fran-cesco 22, I. nadstropje.
Vodstvo Glasbene matice
Nove grobnice na pokopališču pri Sv. Ani
Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani obvešča, da bo v najkrajšem času pripravljen za nove pokope prostor št. XXXII na oddelku II., kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 26. avgusta 1939 do 25. oktobra 1939.
Kdor bi hotel posmrtne ostanke prenesti v drug grob, se mora obrniti do 5. novembra t. 1. na odsek za pokopališča v ul. Teatro št. 5-III, soba 43. Po tem roku ne bo več dovoljen prekop. Prav tako ne bo po tem roku dovoljeno, da bi svoje; dvignili nagrobne plošče in druge pogrebne znake pokopanih, kateri ostanejo v tem primeru last občine.
A D £ X-I ZLETI
NOVEMBRA
v POSTOJNO
Vpisovanje do 18. oktobra.
13
NOVEMBRA
v LJUBLJANO
Vpisovanje do 23. oktobra.
13
NOVEMBRA
na BLED
Vpisovanje do 23. oktobra.
Vpisuje in daje informacije «ADRIA-EXPRESS». ul. Fabio Severo 5-b, tel. 29-243.
ni 245 milijonov dolarjev.
V prvi polovici letošnjega leta so ERP-države pokrile s svojim izvozom v ZDA komaj 20 odst. uvoza od ondod. Posamezne države so pri tem pokrile uvoz iz ZDA sledeče: Švedska do. 53,9 odst., Belgija-Luksemburg 34,4 odst., Velika Britanija 28,6 odst., Holandska 17,9 odst., Italija 11,4 odst., Francija 9,4 odst., Zapadna Nemčija 6,1 odst.
podjetij
Na sestanku De Gasperija Z zakladnim in ministrom za delo, glavnim tajnikom medministrskega odbora za obnovo (!) ter komisarjem znane italijanske avtomobilske tvornice Isotta-Fraschi-ni dne 3. t. m. so dokončno sklenili likvidacijo podjetja m odpust delavstva, ki mu bodo končno plačali zaostale mezde. Kakor znano, je vladina politika, ki
duši IRI in na ta način
indusfn-
jo,'kije z njim
poredno povezana-*
krizo te morda na^°1^ Rotorji
bilske tvornice v dežen.
Isotta-Fraschini so med
skimi najboljše kakovosti, 0, temu pa tvornici vlada, n
da b* lahko ?
večjih kreditov, iati i ter tako postala
čela poslovati
Mnogi naročniki Jz tujine,^,.^
ji oddali tudi obsežna -	.
se bodo morali obrniti ■ Vladnim krogom je verl ,. £|S{-srcu le FIAT, ker ga
riški kapital.	.
Uprava ECA v roča ob istem času, da. 3« * la jamstvo za investicije ■ lijonov lir, ki jih i2*1-** fjt ška družba \VestinghoV .
Prnfn ^ tlstMlOVitVl]0 JV* e
Brake Co. z ustanovitvijo ničnega podjetja v Italih it podjetje bo izdelovalo sl^e1&
zavore
po ameriških P“ ;(4|jji
Tvornica bo v Torinu. ■ so že doslej izdelovali w izdelke v več obratih, K novo podjetje konkurenčno.
Wall Street zahtevi
odnravo nacionalizacije v Anji!!!
Attlee skuša opravičiti razvrednotenje J izjavlja, da ni bilo izvedeno pod pritisk0
neura®
LONDON, 18. — Attlee je imel j «ki se dajo potegniti v ^
. -	1	1____I -l —	In	/ifri	lin	w	.	1)2*
to o varčnosti, ki jo da izvesti in dejal: «C®Z ,raIn,« bodo splošne volitve. Sh*" ^ ja
bodo izredne važnosti n® “g5 s\-& Veliko Britanijo pač Pa ,zLvija &
Laburistična vlada preJs jjiiol®
mokratični socializem, ^	^
bolj blizu željam delavcev
ski komunizem«.	,3	Ur
Kakor že javljeno, je b^^nta,
rek sklicano zasedanje F. -J"
na katerem bo vlada veL'podt"-tevala zaupnico glede S tj politike. Cripps hoče Pr<\jSij servativno opozicijo, ki . ^
u\ja, 10.	ni.u.tc	je	i	----	-	*	-	..j,	jja
danes popoldne na nekem pokrajin- stavke«, m tiste, «ki 3 rjj ji skem zborovanju laburistične stran- skušajo povzročiti«. ke govor, posvečen razvrednotenju funta in posledicam tega razvrednotenja v Angliji.
Attlee je primerjal razvrednotenje iz leta 1931 pod koalicijsko vlado Mac Donalda s sedanjim razvrednotenjem in je dejal, da je takrat «vse breme padlo na revnejše sloje«, ter pripomnil, da je usedanja vlada skušala ohraniti sedanjo življenjsko raven in zvišati proizvodnjo«.
Zatrjeval je. da je razvrednotenje porazdelilo bremena in da ni prizadejalo trpljenja delavcev. Razvrednotenje da izključuje metodo brezposelnosti in znižanja socialnih služnosti ter zmanjšanje življenjske ravni revnejših slojev prebivalstva. Zatrjeval je tudi, da je vlada prišla do tega sklepv Po lastni volji in brez nobenega pritiska.
Govoril je nato, da so trgovinske izmenjave težke, «ker so Rusi namenoma ustvarili dva svetova«. Nato je Attlee poudaril, da predstavlja razvrednotenje.. samo nujni ukrep in da bo treba novih naporov. Dejal, je da bo treba zvišati proizvodnjo, zmanjšati dobičke in izboljšati metode prodajanja. Vse to bo zahtevalo velike napore poslovnih ljudi in delavcev.
Attlee je tudi kritiziral delavce,
vla-
kampanjo proti laburi®^v
ki. Vsekakor se opaža ■- .stvo Unionih nekako nezadovc radi zvišanja življenjskih pb kot posledice razvrednoti ^ f je vodstvo laburistične s jasuj*? zvalo svoje poslance, naj ■	*
po navodilih stranke, ^ cer izključeni .Ce ne M E n101
»Kor*
izglasovana zaupnica,' "1 jn I parlament raZPuS vo$**
namreč F-..-..-- —	«-	j
pisati bi morali takoj n W
i vel* V
Laburisti so pa začeli panjo in izdali so bel°
katero skušajo prepričati
da je bilo razvrednotenje ^
in da je potrebno, da n°s’ na razvrednotenja.
Drugo jugoslovansko ......
reproduktivnih glasbenih umetnik0
od 20. do 27. novembra 1949
Vsem udeležencem tekmovanja sporočamo, da je 2 “*eniD. ministrstva železnic FLRJ štev, 30839-49 z dne 17. jod£ 1949 odobren popust 50‘li’ glasbenim umetnikom, ki bvt.,ist ^ lovali na II. jugoslovanskem glasbenem tekmovanju. TOV ,j)0-
doucuciii lcžviiivjv cilij*-.. -	*»•,
lja za II. in III. razred brzih in potniških vlakov, ra.,su ..	...	.	.	-	Liubl iane in nazaj v <#,
tornih, od vseh postaj JD2 do Ljubljane in nazaj n 17. do 30. novembra 1949 vključno. Tekmovalci kupi!° ^ hodu vozne listke po redni ceni. Vozni listek i'11?	0 ooe'
za brezplačen povratek na osnovi posebnega potrdila orgaa ležbi na tekmovanju, ki jim ga bo izdal sekretariat ^ tek zacijskega odbora v Ljubljani. To potrdilo bodo y p? movalci pred pričetkom povratnega potovanja Pre° jatira,tf niški blagajni postaje Ljubljana zaradi žigosanja z žigom postaje	p£
Udeležencem tekmovanja sporočamo, da bomo	r_
trdila za brezplačen povratek z železnice, na hrbtni *jijej®
  ,M prijavi k tekmovanju ki jm retp
vsem pravilno prijavljenim kandidatom. Zaradi tega.^v pr(
trdil o praviln,
kandidate, ki smo jih naprosil; za naknadno dopo.
stopnice na osnovi pravil in programa tekmovanja,
naši prošnji nemudoma odzovejo, ker jim sicer nc r0ša111 1 izdali potrdila o pravilni prijavi. Vse kandidate -uvajo-da potrdila o pravilni prijavi u tekmovanju skrbno
odbor*
Sekretariat organizacij^kcO oySrij« II. jugoslov. glasbenega te'
doki tv v trgovinah
LI-PA
ŠTROKOVNE
V zalogi Imamo stalno tudi kmetijske STROK'uv* Poslovalnice:	KOPER,	IZOLA,	PIRAN.	PORTOM
UMAG in NOVI GRAD.
NOVE	K
Melik: JUGOSLAVIJA, platno Jurčič: ZBRANO DELO III. zv. (Grad Rojinje ski Žolnir. Deseti brat), platno . .	• • "
Cankar: KLASJE št. 18-19 (Na klancu), broširano
London: BELI OČNJAK, platno...................•
Lavrič: PORODNIŠTVO, broširano . .	•	*
Iljin; VELIKI TEKOČI TRAK, platno	•	*
Do bite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU i
Kl°šlr » 48?
950
358
q0
)tsPl
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.:
Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 • Koper. ul. Battlstl 30(». Tel 70.
NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	260.	četrtletna	750,	polletna	1400, celoletna 2600 Ur; Cona B In FLRJ: &5.
poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.537«. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega '""‘"‘pzo.Z Ljubljana. TyrS«va 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7, — Izdaja Založništvo tržaškega ‘lsk*
mozemske*^ . ^ j