187. mM
v Lidflni ■ fttt,». mm m
ZLU. leto.
„Slovenski Narod** velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 24— celo leto........K 22 —
:a........ 12— pol leta........11 —
ietrt leta........ 6 — ćetrt leta........ 5 50
na mesec........ 2-— na mesec........ 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knatlove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike.
Inscrati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po  14  vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
-—   Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon «t. 85.
„Slovenski Narod«* velja po posti:
za Avstro-Ogrsko:                                    za Nemčijo: celo leto.......K 25—      cej0 iet0........K 28 —
Četr/Veta"    6o0           2a Ameriko in vse druge dežele: na mesec........ 230      celo leto.......K 30 —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knailove ulice št. 5, | spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Parlamentarni zdravniki na delu.
Zbornica splošne in enake volilne pravice boleha na isti bolezni ka-k«»r njena kurialna prednica.
Upi, ki so jih preje stavili optimisti v državni zbor, izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice, M- niso uresničili.
Organizem državnega zbora razjedajo sedaj  isti  mikrobi, ki so bili t 11111  preje za časa  kurialnega volil-ira sistema grobokopi parlamenta.
Kakor preje visi tudi sedaj ue-tstano nad poslansko zbornico Da-klejev meč obstrukcije, ki zavira ,:ku ptizitivno delo v parlamentu. Neštetokrat >o že razni faktorji ic-kiisili, da bi parlament s srečno »racijo rešili ves   njegov organi-ni razt var ja joče bolezni.
Pojavili so se že razni zdravnici, ki so zlo boleli odstraniti z opc-raterskini nožem. Včasih se jim je ta I»eracija navidezno posrečila: poslanska zbornica je delovala kakor i vrvici.
A kmalu je postal bolnik recidi-; in stara bolezen s«' je zopet poja-;i. kakor pri  raku. kjer zdravnik meso;    navidezno    se zaceli . a v kratkem času se zopet poja-»lezen z vso svojo vehemenco. To p<>t je nastopil kot zdravnik ■ -» <!nik poljskega kluba   ili*. Gla-i. »i-ki.
Da >i ni ime] v svoji zdravniški r rbici nobenih novih zdravil in nosnega novega t.]>eracijskega orodja, endnr >• i mu optimisti prerokovali, la bo njegova akcija, ki meri na •'».
>«* omogoči tedno delovanje držav-iira zbora, imela ns|>eli.
Včeraj je nastavil dr. Glabinski rvič svoj nož. da prične s svojo na-;»' >\ »'dano operacijo.
Tod;« o t «m 11 prvem posknsn se ce rr trditi, da h* se bil posrečil. Na konferenci, ki so jo imeli vce-l>opoldne načelniki  klubov v dr nozborskeni poslopju, je poslanec i/.il v imena   Slovanske Enote« i!, da so Slovani načeloma pri \ Ijeni, da    podpirajo    akcijo za no delovanje parlamenta, vendar hočejo svoje taktično postopanje l-rain  vladi    določili  in uravnati ■-. ko se zopet    si^tčui«' poslanska z«"»riiica in ko se prepričajo, da vln-hoče uveljaviti    načelo narodne •:.ak< >pravnosi i.
Stranke, združene \* »Slovanski K nt i«, zastopajo torej v bistvu isto
stališče, kakor ob času, ko se je zaključilo parlamentarno zasedanje.
»Slovanska Hrani■ n se   sieer ai izrekla za obst rnkcijo, a povsem jas- i no je povedala, da bo uravnala SVOJO
taktiko po postopanja vlade.
Kako pa ta vlada v zadnjem ča-su nastopa proti Slovanom, zlasti proti Cehom, j» znanu vsakomur.
Ni treba biti človeka, da bi bil posebno bistroi iden, da nvidi, da stranke, združen« v »Slovanski Enoti«, napram Bicuert hovemu kabinet«! tudi v bodoče ne bodo mogle zavzemati drugega stališča,   kakor aaj-
>t rož je o poz ie i on a I nega.
Tega stališč,*: »Slovanske Enote« ne bodo omajale nobene konference in naj jih skliče dr. Glabinski ali kak drugi se vplivnejši politik.
Zato se nam zdi naravnost naivno, ako s<- hoče fiasko včerajšnje konference prikriti s tem, da se j«' dr. Glabinskemu naročilo, naj nadaljnje svojo »rešilno akcijo« in naj iM). t. m. skliče novo konferenco.
Gospoda sami sebe slepe. Saj je vendar jasno kot beli dan. da se položaj do llil. t. ni. ho bistveno v prav ničemer spremenil, da >e torej tudi nova konferenca ne bo vršila pod drugimi avspicijami, kakor včerajšnja.
Namiguje se, da bo v tem slučaju vlada razpustila državni zbor.
Mogoče je. da vlada, ki je slepa, kakor >o bile slepe vse dosedanje av-t rijeke vlade, seže tudi po tem sredstvu.
Toda tudi to sredstvo, o tem so prepričani vsi dalekovidni politiki, ne bo lek za ozdravljenje parlamentarnega organizma!
In vendar je čarobno sredstvo za stalno ozdravljanje parlamenta lakote koč pri rokah.
En k ral za vselej naj se pokoplje protislovanski vladni -istem in naj se vlada strogo v dubu popolne narodne ravnopravnosti, i>a bo državni zbor za vedno ozdravljen vseh svojih dosedanjih kroničnih bolezni 1
Škodljivci Ijabllanslie mestne obilne.
Naša izvajanja o nečnvenem posta volomstvu deželnega odbora glede starega vojaškega oskrboval išča, so klerikalcem kar sapo zaprla in Slovenec«, ki je sicer tako gostobeseden in k le peta v, kakor kaka stara babni-
ca, j«' na vsa naša izvajanja odgovo- j ril le pav besedic.
»Slovenec« pravi, da je deželni odbor postopal pravilno, češ, da spada svet vojaškega oskrboval išča v glavinsko premoženje mestne občine.
Dokazal] smo že, da to ni resnično. Kako naj bo ta svet del ^lavinskega premoženje mestne občine, ko niti na mestno občino prepisan ni!
Kako ničevaa je pretveza, pod katero je postnvolonini dež. odbor prepovedal prodajo sveta starega oskrboval išča p»iča naslednji preec-denčni slučaj.
Svoj čas je in»sln;i občina kupila Delkotov svet na Poljanski cesti. Kupila ga je ravno tako, kakor sedaj svet vojaškega okrbova 1 išča, ne da ga obdrži, ne da bi postal de! občin skegn glnvinskt ga premoženja, marveč da gi proda erarju oziroma zamenja. Ta prej Delkotov svet je mestna občina odstopila erarju iti erar je na njeni sezidal II. državno gimnazijo.
Dotična knpna oziroma menjalna pogodba, sklenjena med ernrjem in med mestno občino do 1)0. septembra 1903 pravi v  £ :
»Die \"ert ragsteile erkliiren weehselseitig ilire \'ertragsannahme mul geben hiebei ubereinstimiiiend vmi der Ansieht aus, dass die Reali-tal Einlnge Zahl 188 der Katastral-gemeinde Polana vorstadt nicht zimi Stammvermogen der Stadtgemeinde Laibacb gehort, dass sie mir za dem
Ztteeke   eruorben     \Vlirde.     11111 ilU
Tauscharege als Gegenwert dem k. k. A erare itberlassen zu vverden und dass daher die im S Hl. Abs. II. der Gemeindeordnuiig far die Landes-hauptstadt Laibaeh vorgesehene Er-lussuug eines Landesgesetzes im vor-I iegenden Falle n i e h t erforderlich ist.
Dieser A nscliaiiiing pflichtet niicli der, mit der Handhabung des Anfsiehtrechtes hinsicbtlich der Er-haltnng des Stammvermogens der Stadtgemeinde Laibacb betraute Landesausschuss fiir Krniti in seiner Note von 31. Juli r.nr.i Z. «>11r> aus-driiek 1 ich bci.«
To pogodbo je za t*, kr. deželno vlado podpisal takratni deželni predsednik baron Hcin |h> dogovora s e. kr. finančno |irokuraturo in odobrilo je to pogodbo v. kr. ministrstvo za pouk in bogočaslje. I lezel ni odbor kranjski je tej pogodbi pritrdil z izrecno izjavo, da Delkotovega sveta ni smatrati za glavinsko premoženje in, kar je posebno važno, c. kr. dežel-
no sodišče je dovolilo odpis stavbišca in prepis riii c. kr. erar brez vsakega pomisleka. \'si mero<lajni faktorji, vsi javni faktorji, ki pridejo pri takih zadevah v poštev in so uradoma poklicani, valovati izpolnjevanje postav, so torej izrecno priznali, da se pri Delkotovem svetu ni šlo za prodajo glav inskega premoženju mestne občine, marveč le za transak-eijo .
Točno in natančno tako je s svetom starega vojaškega oskrbovališča. in deželni odbor si je moral biti sedaj popolnoma svest, da krši postavo, ko je prepovedal mestni občini razpologati s tem svetom.
Deželni odbor je vedonia in namenoma pogazil postavo. Doprinesel je s tem dokaz, da je zmožen celo dejanj, ki so očitna zloraba uradne oblasti in doprinesel dokaz, da ni vreden nobenega zaupanja.
Glabinskega konferenca.
Dunaj, 17. avgusta. Konferenco je otvoril poslanec Glabinski z govorom, v katerem je poudarjal, da državni zbor \ sled predčasne zaključit ve ni mogel rešiti važnih gospodarskih, političnih itd. vprašanj. Treba je. da se situacija razjasni vsaj v toliko, da bo mogoče zopetno sklicanje parlamenta. Vse stranke so si ediue v tem. da se mora parlament zopet sklicati. Zato današnja konferenca. — Dr. Svlvester je izjavil, da Nemci saniranja državnega zbora ae mislijo kupiti ž nobenimi koncesijami. — Dr. Lueger je vprašal obstrukcijske stranke, ali opuste obstrukcijo ali ne. — Imenom »Slovanske Enote« je izjavil posl. Udr-žal. da so Slovani v principu za delavnost parlamenta. Vendar si morajo svojo taktiko napram vladi ohraniti prosto do tistega trenotka. ko se zopet skliče zbornica in jo uiavnati po tem, kako bo vlada uveljavljala princip narodnostne enakopravnosti. Predeš se sanira parlament, mora vlada pokazati pravičnost napram vsem narodom. Tudi vsi sledeči govorniki so se izrekli za ohranitev parlamenta. Zastopniki S. K. so sicer izjavili, da niso sklenili v jeseni obstruirati, »la pa so primorani držati se svoje o]h>zicijonnlne taktike vsaj do časa ]m> sklicanju parlamenta. Posl. Glabinskega so k sklepu zboroval c i pooblastili, naj nadaljuje pogajanja z vlado in s strankami in v primernem trenutku zopet skliče sejo klubovih načelnikov.
Rusini in »Slovanska Enota".
Dunaj, 17. avgusta. Rusini ne vstopijo v S. E. Njihovo razmerje do nje bo obstajalo le v taktični kooperaciji od slučaja do slučaja.
Finančna vprašanja.
Dunaj, 17. avgusta. Danes so bila različna posvetovanja sekcijskih šefov in referentov v ministrstvih, ki so se tikala predvsem finančnih vprašanj in Imdgeta. Finančna uprava se hoče držati dosedanjega finančnega načrta, definitivno pa bo o tem sklepal jutrišnji ministrski svet. V prihodnjih dneh bodo tudi pogovori med finančnim in železniškim ministrstvom glede prevzetja podržavljenih železnic v državno upravo. Upati je. da jih prevzame država v oktobru ali novembru. Dalje se je obravnavalo vprašanje trgovinskih pogodb. Poskusilo se bo, pripraviti agrarce do tega, da bodo sprejeli ru-munsko trgovinsko pogodbo ter druge novo snujoče se pogodbe na podlagi koncesij, ki so jim bile obljubljene v juliju. Interna proračunska pogajanja so bila zaključena že julija in zdaj se vrše podrobna posvetovanja.
Kreta.
Carigrad, 17. avgusta. Zanesljiva poročila pravijo, da se vrše sedaj med kretskimi vlast-mi - pokroviteljicami direktna pogajanja glede novega resnega koraka, ki ga hočejo napraviti vlasti pri turški vladi v obliki kolektivne spomenice, ki jo bodo v najkrajšem času izročile.
Carigrad, 17. avgusta. »Jeni Gazeta« piše, da Tručija potrebuje miru za reforme na znotraj. Koraki, ki jih je napravila v Atenah,ne merijo na vojno. Poti pogojem, da ostanejo turške pravice nedotaknjene, lahko Turčija Grški ponudi roko.
A t e n e , 17. avgusta. Listi javljajo, da je kralj Jurij dobil pred par dnevi prav ljubeznjivo brzojavko od kralja Edvarda, v kateri angleški kralj zagotavlja, da bo vse storil, da prepreči napad Turčije na Grško.
Španija.
Berolin, 17. avgusta. »Voss. Zeitg.« javlja iz Madrida, da v Barceloni še vedno trajajo aretacije in varnostne odredbe na kolodvorih in pristanišču. Obsedno stanje ne bo odpravljeno prej, dokler ne bo popo-len mir. Kraljica se poda 18. t. m. na
LISTEK.
0 pasjih dneh.
I z časnikarskega življenja. (Dalje.)
Kaj sem sanjal, koliko časa sem
Gotovo ne zvem nikdar tega. Svež, hladen zrak je zavel okrog Kilo mi je. kakor da me je kdo i /. mrzlo vodo.   Streseni   se in irnem glavo — \e. ne, najbrž se le še nisem pre-Iznova zaprem oči. Kar se je trenotku zazrcnlilo v njih, ni mo-tfl«' biti resnica, temveč    le utvara fantastičnega sna.
Mir! Pomisliti hočem      — Ko zaspal,   sem bil v kabini ocean-s|*>ga parnika, ki mora biti sedaj že visokem morju. — — Cujl Kako h»fM>tanje, zvonenje, krik, žvižg, tle-
*kanje z vrati----Kaj!   Ali je
- Tu, žvižg, sunek, zamolkel, ved-nn glasnejši ropot pod nogami — ne, tako živo pač ni mogoče sanjati — Riloina se zdramim in odprem oči.
Tuja lica radovedno strme vame. ',;,'i je. Zunaj lete mimo zelene in <v**toče pokrajine, kakor v kaleido-^°pu, vmes pa brzojavni drogovi. V z,'lfzniškem vozu sem!
Vrglo me je nazaj v mehke blazine. Mislim, premišljujem. Ali se mi je zmešalo.' Aha, morska bolezen, mrzlica t   A glej! Sprevodnik
vstopi. Namignem mu, naj stopi k meni.
Kam pa vozi ta vlak, prijatelj ?«
-('udno vprašanje,« odgovori smehljaje. >>K Ningarskim slapovom, v tridesetih minutah smo tam.«
»Kaj? K Niagarskim slapovom? In kdaj smo se odpeljali .'
»Sinoči, gospod, ob enajstih. Oprostite, bili ste, ko ste se vkrcali, precej inavrasti!«
»Vkrcal ? Saj je to vendar vlak!«
»Hahaha! Seveda vlak! Ali vi ste ga najbrž smatrali za huljo, ker ste mi odgovorili na vprašanje, kam se peljete: v Evropo. Ker ste se mi zdeli poštenjak, sem vas namestil v tem - le kotu in nekoliko pripazil na vas, da vas kdo ne okrade. Zdaj ste se že gotovo streznili.«
»Ali kdo vam je rekel, da se peljem k Niagarskim slai»ovoin?«
»Bog iM)inagaj, vaš vozni listek, ki vam še sedaj gleda iz žepa. Ali ste morda zamenjali železniško blagajno s parobrodno agenturof«
Smeje se je oddaljil. — No, to je pa res čudno, da sem zamenjal vlak s parobrodom. Ne, to mi ne gre v glavo. Pa saj nisem jaz kriv, ne, to je ona tuja sila, ki je kriva te zmešnjave, ona silna tuja moč,   ki misli in dela
sedaj vse namesto mene. čarovni duh hašišev.
Prava omotica je sieer izginila, to sem čutil prav dobro. Sicer me je še vodila ona tuja sila v vsem mojem dejanju in nebanju, ali vse svoje čute sem imel v popolni oblasti: videl -em vse. slišal vse, živel sem zopet resnično življenje.
Ne, nisem sanjal, saj sem čul od daleč bobnenje Niagarskih slajmv, kakor grom za gorami.
Se pol ure, in vlak je obstal na postaji.
Štirje tedni so minuli, štirje dolgi tetini, in še vedno sem pri Niagarskih slapovih.
Uredništvo je bilo seveda v veliki skrbi zaradi mene in zato sem mu takoj prve dni sporočil, kaj vse me je doletelo v moji hašiševi omamljenosti. Obenem sem prosil, da naj mi dajo par tednov dopusta, da se nekoliko odj>očijein. Sicer mi niso prav radi ugodili, češ, da me rabijo, ali z ozi-rom na žrtev, ki sem jo doprinesel žiirnalistiki, so mi vendar dovolili dopust.
Vsak korak sveta ob Niagarskih slapovih sem že poznal. Oni ohoček na sredi, potem na oni strani kanadski, tu pa amerikanski slap, in most, oni s vet o v nožna ni most, kolikokrat sem stal na njem in gledal v globino:
vse mi je bilo znano, kakor da sem doma.
Nekaj me je pa le še zadrževalo, in to s tako silo, da se je nisem mogel ubraniti. In to ni bil več čarovni vpliv hašišev, ne, to je bila — ljubezen.
V hotelu sem jo videl prvikrat. Občudoval sem jo najprej od daleč, oboževal jo. in potem sva se seznanila. Tako-le včasih, ko sva sama sedela na samotni klopiei, se je zopet pokazala pri meni ona hašiševa pijanost. Zdelo se mi je, da vidim pred seboj ono žensko z modrimi očmi in plavimi lasmi na reklamni podobi one ne\\yorške restavracije, katero sem v svoji omotici videl, kako je oživela. In res, podobna ji je bila tako zelo, da me je res začel pretresati mraz. Ne, drugače si ne moreni misliti. Slutil sem tedaj, da jo najdem, občutil sem že tedaj strast, ki me je pozneje v resnici privezala nanjo. Ves svet mi je izginil izpred oči, kaj prihodnjost. kaj njene skrbi — živel sem edinole sedajnosti, svoji ljubezni. In kdo je bila ona, ki sem jo ljubil? Kaj me to briga! Pravili so, da je ruska kneginja, silno bogata. Pa naj bo! Zame je bila eno in vse — moja ljubezen. In če sva zvečer v luninem svitu sedela na klopiei sama, in zrla tja doli v ono šumico in bob-nečo globočino, v one grozne vrtince, in mi je ona komaj slišno zašepetala
na uho: »Ljubim te« — tedaj je vzletel moj duh tja gor k zvezdam k onima dvema modrima zvezdicama v okvirju lijenili zlatih las, in sanjala sva, sanjala blažene sanje neizmerne sreče.
* *
Teden za tednom je mineval. Bil je že deveti, kar sem se opil s hašišem.
Iz uredništva sem dobival pismo za pismom, brzojavko za brzojavko, vprašanja, očitanja, ukaze, grožnje. »Se ravno — teden dni počakam, potem pošljem za vami zdravnika za umobolne; znoreli ste, drugače si ne morem tolmačiti vašega postopanja« mi je pisal glavni urednik. In prav je imel. Meni samemu se je zdelo, da sem res zblaznel. Vsa moja odločnost je izginila, vsa moja domišljija zamrla — nič, prav nič mi ni bilo več za delo, da bi se vsedel k pisalni mizi. Živel sem edino le njej, oživeli reklamni podobi. Ali sem res zblazneli Ali pa morda še vedno vpliva name hašiš! Ali pa je bila vse to le blazna ljubezen?
Deveti teden! Oktober, listje je začelo padati, mrzle sape so že naznanjale prihod zime. Drevje je ogo-lelo, še bolj pa se je izpraznila moja denarnica.
Kar dobim po daljšem molku brzojavko od glavnega urednika. Po-
grad La Granja. Govorice o krizi se drže, akoravno se jim z ofieijalne strani ojKvreka.
L o n d o ii , 17. avgusta. Iz Madrida se poroča, da je kralj i>omilostil 27 voditeljev revolucije v Barceloni, ki so bili obsojeni na smrt. Kazen se jim je spremenila v ječo ali pa v pregnanstvo.
Maroko.
Pariz, 17. avgusta. Brzojavke iz Meliie pravijo, da so Mavri napadli neko špansko kolono; ntaborjeni so bili na okolnih gričih. Španske čete so streljale in jih prisilile, da so se umaknili iz svojih pozicij. Utrpeli so velike izgube.
Pariz, 17. avgusta. »Mntin« javlja, da je general Marina nevarno zbolel in da se bo vsled tega umaknil dragemu generalu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18 avgusta.
— Z Gajeve slavnosti v Krapini. Xa slavnostnem banketu v Krapini je imel deželni poslanec in občinski svetnik dr. Fran X o v a k ta - le govor: Bratj*» Hrvati! Predno se razideta Hrvat in Slovenec, naj si podata roke v iskreni ljubavi ter >e poslovita s prisego, da ne pripoznavata nikakih umetnih mej med Hrvatsko in Slovensko. Te meje so itak na papirju, postavile so jih nam sovražne vlade nemška in madžarska. Mi jih ne priznavamo. Naši sovražniki hočejo nam postaviti te meje potom absolutizma, ali ta absolutizem bo pobelila ljudska zavest. (Odobravanje.) Gnev in srd me obideta. kadar prestopim te papirnate meje. ker nas sovražne vlade hočejo razločiti. Ali čuvstva so premočna! Dobro vemo, da je avstrijski vladi neprijetno, ker se sestajamo, ali kar je tej vladi neprijetno, je za nas koristno. Naš politični confiteor - je rušiti te papirne meje: marseljeza naša je pesem globoke ljubezni med obema narodoma na demokratični podlagi: ideal na: je končno zjedinjenje Slovenije in Hrvatske - in da dosežemo ta ideal, ki naj prošinja mase naroda, dvigam kupo in napijani bratskemu edinstvu Slovencev in Hrvatov. (Burno od«>bravanje.)
— Gajeva sla v nos t \ Krapini. V Ljubljani se mnogo opaža, da se klerikalci niso udeležili Gajeve slavnosti v Krapini. To je vendar čisto naravno. Ljudje, ki so zvezani z nem-škutarji in podkupljeni od Kranjske šparkase . se vendar ne morejo udeležiti slovanske slavnosti- Kaj bi pa potem rekli kazinotje! Sicer je pa biio tudi prav previdno od klerikalcev, da so se slavnosti izognili. Klerikalci so tako pis;ili o Srbih in srbskem veleizdajuiškem procesu in denuncirali hrvatsko koalicijo, da bi jih bili gotovo z brcami segnali od slavnosti. če bi se bili prikazali. Za ljudi take baze. kakor so klerikalci, n i prostora na slovanskih priredbah.
Brezmejna infamija. Glasilo ljubljanskega škofa in duhovščine piše: Na Laškem imajo tcppiste, v Parizu a paše, na Ruskem črne stot-nije, na Kranjskem pa imamo liberalni naraščaj.« Glasilo ljubljanskega škofa in duhovščine piše tako v polemiki zastran Sokolov in naraščaj, ki ga ima v mislih in ki ga primerja teppistom, apašom in črnim stotnijam je sokolski naraščaj. Z laškimi tatovi, s francoskimi zaščitniki vlačug in roparskimi morilci, z ruskimi razbojniki in požignlci pri-merja glasilo ljubljanskega škofa in
njegove duhovščine sokolski naraščaj! Sinove in hčere poštenih slovenskih starš**v   primerja z najbolj
zavrženimi, najlmlj izpridenimi in najbolj proi»adliini elementi, kar jih svet pozna. To je tako neznanska in tako brezmejna infamija, da je z nobeno besedo ni mogoče dovolj ožigosati. Sokoli, za|M>mnite si, kako je pisal o sokolskem naraščaju list ljubljanskega škofa in njegove jM>dreje-nc duhovščine.
4- Kamniški paša. Vsem Kamni-čanom je še v živem spominu, kako brezobzirno se je postopalo ž njimi od lanskega septembra dalje. Vlačili so jih
v ječe na prazne besede, ki so prišle žandarmeriji na uho; prišel je v preiskavo, kdor ni tega ali onega Nemca spodobno pozdravil. Narodne gostdne so morale biti zaprte ob 7. uri zvečer, medtem ko je bila gostilna, kjer so se zbirali riemškutarji, odprta do 12. ure ponoči. Tukaj so se shajali Nemec glavar Kresse in njegovi somišljeniki. Dne 13. t. m. so se zopet zbrali v dotični gostilni razni c. in kr. ljudje na zabaven večer. Prišla je polnoč. Go stilničar uljudno opozori goste, da je prišla policijska ura. Nato vstane, je sicer neverjetno, toda govori se po celem Kamniku, paša Kresse, se raz-korači pred gostilničarjem, ter mu ukaže, da ga mora takoj prositi odpuščanja, ker je s svojim opominom razžalil njega, gospoda okrajnega glavarja. Ako ga takoj ne prosi odpu Ščanja, ne bo njega, glavarja in njegove družbe nikdar već v njegovo gostilno. Kdo je naposled odnehal, ali glavar ali gostilničar, o tem bogovi molče. Nekdo od c. in kr. ljudi se je drugi dan pohvalil, da so se prav dobro imeli, ker ni bilo nobenega Slovenca med njimi. Privoščimo Švabom njihovo veselje, rečemo le. da naj bvabi gredo med Svabe, c. kr. vlada naj pa nam pošlje slovenskih uradnikov. Cemu pošiljati Švabe med nas, ko imamo dovolj sposobnih domačih ljudi ? Da ima paša Kresse posebne simpatije do svojih somišljenikov, o tem pač ni treba dvomiti. Pri tukajšnjem davčnem uradu službuje neki Maver, ki je pred sednik kamniškega »Čuka«. Ta Maver je zaradi bolezni na dopustu, vidimo ga pa pri vseh klerikalnih zler.h. Udeležil se je tudi zadnje kamniške »ču-karije«. Mesto da bi ga njegov Šef, glavar Kresse, zapodil domov, sta celo skupaj jedla «rlancatec in »bobe« s tistih nepomitih desk, na katere so ljudje pozimi po cerkvah pljuvali. Gu-ten Appetit, paša Kresse, in ti zdrav-tvenas komisija!
— Čuki so v Kamniku sijajno dokazali, da nimajo prav nobene discipline in prav nobenega nastopa. Na kolodvoru so jih reditelji za suknje vlekli in v hrbet suvali ,da bi jih le malo v redu držali, pa je bilo vse zastonj. Kakor živine so se obnašali. Najbolje bo, če nastavijo za reditelje pri Čukih tiste Hrvate, ki časih pre-šiče po svetu gonijo: če morejo ti Hrvatje po sto ščetincev v redu držati, bodo morda tudi par tucatov Čukov.
+ Sokoli in Čuki. Znan rodoljub, ki j«' opazoval zadnje javne nastope Sokola in Čukov, je razloček med njimi karakterizira] tako - le: Sokoli nastopajo kakor kaka cesarska garda. Čuki pa. kakor Dohrleto-
vi soldatje . . .
Ncmškutarska nesramnost. Xa kolodvoru v Kranju se prodajajo vozni listki Kranj - \Vei-senfels. Človek bi mislil, da je ta Weissenfels tam kje v nemških Tirolih, toda to je slovenska Belapee. Uradnik, k i je ta-ko malo zmožen slovenskega jezika, da zakrivi take škandalozni- napak«'.
pač ne spada na slovensko ozemlje, četudi se piše za Inglitscha. *
+    Judežev   dar. Zloglasna
»Siidmarka« je darovala revnejšim posestnikom v Ormožu 2000 K; tudi nekatera nemška mesta in hranilnice so darovale večje svote. Vsakdo se mora čuditi toliki nemški darežljivosti, toda opozoriti moramo, da se bližajo v Ormožu občinske volitve. Ta nemški dar ni nič drugega, kakor kupnina za slovenske glasove. Mora pač slabo stati ormoško nemštvo, ker se mora posluževati takih sredstev.
-}-»Grazer Taghlattu« z dne 15. t. in. Piscu članka leži v želodcu sestanek iM>štnih uradnikov, službujočih \ področju tržaškega in graške-ga ravnateljstva. Eden tak sestanek se je vršil lani na Bledu, katerega je bila sklicala podružnica poštnih uradnikov v (VIovcu. Za letošnji sestanek je morala vsled sklepa lanskega na Bledu skrbeti ljubljanska podružnica. Tako se je sploh letos sklenilo, da bo prihodnje leto tak sestanek v Mariboru. Piscu članka leže po ljubljanski poštni- uradniki posebno na srcu. Očita jim stvari, ki niso resnične. denuncira. Imenuje jih Hribarjeva garda, panslaviste. Jih spravlja v zvezo s septemberski ni i dogodki, z naprednimi listi proti-dinastičnega in protiavstrijskega duha, posebno za časa srbskega konflikta. Da skušajo upeljati v urad slovenski in »češki« jezik in druge take oslarije. Xa ta članek ne bi reagirali, saj oslovski glas ne sega do nebes. Ali zanima nas, komu so naši poštni uradniki toliko na poti. Dotični pisec članka je bil pri sestanku navzoč. To je iz članka natanko razvidno. Da je bil poštni uradnik, je snmoobsebi umevno, in Nemec tudi, seveda. Xa ljubljanski pošti so pa samo štirje Nemci, ozir. nemškuiarji. Poštni kontrolor Hohl, višji ofieijaJ SehilTrer ter ofieijala Burian in Hamperl. Burian je renegatske češke rodbine. Hamperl iz šišenske narodne rodbine (Binderjeva žrtev I. SehilTrer pa brat ribniškega župana. Edini Hold je res Nemec, »Tirolec«. Ne zna drnzega slovenski kot »dobro jutro«, »dober dan«. Ko y h* I če inicijal ter potem kandidat za fcoi tro-lorsko mesto, je bil s a.'afc Iro Jit,d. velik prijatelj Slovencev. p*zd»-;v-Ijal je slovensko (govoriti ni mogel, ker ni znal) itd. In imenovan »*• bil za kontrolorja v Ljubljani. Hold kot Nemec ima protekcijo pri tržaškem ravnateljstvu. Glasoviti poštni svetnik ji* že marsikaterega Nemca spravil nezasluženo naprej: kdo se ne spominja na pr. Dichtelja v Divači! Hold pa ni z malim zadovoljen; hotel j«- \ Tržič za oskrbnika. Nemški . Nationalrat« mu je že zagotovil podporo, vendar se je posrečilo prekrižali mu račune. Zdaj bi zopet rad od jedel mesto višjega kontrolorja domačinu. Akoravno imamo v Ljubljani dovolj nemških mestnih, šol. hodijo njegovi otroci v Schul-vereinske zagrizen Nemec od nog do glave. Pogosto ga vidimo s Seli i f-Frerjem v kazini. In za tega možakarja se do dane.-* ni naša javnost še nikdar pobrigala. Kako zelo smo kratkovidni, je razvidno že iz tega. da je bil mož doslej vedno voljen v odbor    društva     poštnih uradnikov.
Prav nič se ne motimo, če trdi mo, da se je tudi tisti dopis v »Gra-zer Taghlattu« skuhal  v Hohl-Schif-frerjev i kuhinji.
+ O regulaciji učiteljskih plačna Štajerskem. Iz učiteljskih krogov slovenskega Slnjerja sam pišejo* Septembra letošnjega leta bode 10 let. odkar so se  plače štajerskemu
slali so jo za menoj, ko sem Šel na šetnjo. Hitro jo odprem, prečitam in se prestrašim.
»Odpuščamo Vas. Vaše neopravičljivo postopanje označimo v vseh listih.
Glavni urednik S.«
Mehanično sem prečital brzojavko enkrat, dvakrat, končno sem jo le razumel. Sne mi je skoraj nehalo biti. Potem pa ni i je izkipelo v pijani radosti, in skoraj stekel sem nazaj v hotel, da jMivem njej. da sem radi nje izgubil vse. da s« in prost, svoboden, naj izve, da sem njej žrtvoval vse. vse le najini ljubezni.
Ko stopim Čez prag. me obide težka slutnja, da me zadene nesreča. Hitim v njeno sobo - bila je prazna. »Kje je kneginja .'< vprašani sobarico. »Odpotovala je.« — »Kdaj!« — > Sinoči!« — »Moj Bog. ali je mogoče? Skrivaj je odpotovala!« — Zbe zim v svojo sobo. k pisalni mizi. Ne, ni bilo pisma, niti najmanjšega obvestila, odšla   je brez slovesa---
toda, kaj je tal Miznic-a je odprta, vlomljena, moje denarnice z ostanki mojega imetja ni več!! —
Zavrtelo se mi je v glavi, omahnil sem in zvrnil sem se kakor mrtev na tla. Stemnilo se mi je pred očmi. Torej goljufan, prevaran. Ljubezen, zvestoba — vse le prazne pene, hi-navščina, prevara! Moj ideal je--
Polotil se me je besen obup, skočil sem pokoncu in zbežal na prosto. (Konec prihodnjič.)
Zadnji rodovine Benalla.
Povest.
(Dalje.)
Ogulin videč kako obvezuje zdravnik Mihaelovo rano je bil popolnoma prepričan, da je dvoboju konec in tudi Lenard je bil tega mnenja in ni kar nič prikrival svojega zadovoljstva.
»Dvoboj se bo nadaljeval*« jo zagrmel stari Kržinar. »Ker se moj sin ne more boriti z desno roko, se bo boril z levo.«
Ogulin in Lenard sta oba nekoliko prehledeln: kaj takega nista pričakovala: smatrala sta, da je vidika nevarnost že prestami in bila vsled tega prešerna.
»Dvoboj se bo nadaljeval«, se je zdaj oglasil tudi kapitan Mrmolja. »Če bo treba storim tudi jaz svojo dolžnost. Izpad barona Benalje je bil za vraten kdor se čuti žaljenega, temu sein vsak hip na razpolaganje.«
»Jaz tudi,« je kratko in ostro izjavil stari Kržinar.
Šele sedaj je Ogulin s]M>znal, kako strašna nevarnost preti Lenard u in njemu; dvoboj s kapitanom Mrmoljo
_ to je bila gotc va smrt. Za Lenar-
da mu ni bilo nič, a vse je kazalo, da se obrača sovraštvo starega Kržinar-ja, kakor kapitana Mrmolje poglavitno proti njemu in to ga je navdajalo z blaznim strahom.
Zdravnik je bil med tem obve-
zal Mihaelovo rano. Vsled izgube krvi in razburjenja je bil Mihael bled kakor smrt, a iz njegovih velikih oči so udarjali plameni, kažoči ves gnjev, ki ga je prešinjal.
»Pozor naprej?« Komaj je stari Kržinar prav izrekel to povelje, že sta se dotaknila flereta obeh nasprotnikov. Mihael se je z levo roko boril ravno tako spretno in elegant no kakor z desno. Lenard je brutalno silil proti njemu, prežeč da bi mu zabodel fleret v prsi, a Mihael je odbil vse njegove napade, ovil s čudovito naglostjo svoj fleret okoli nasprotnikovega — in trenotek pozneje je Le-nardu zletelo orožje iz rok ter več korakov od bojišča padlo na kup čre-pinj.
»Zoi»et zveni steklo«, je dejal Mihael. »Čudno.«
Potem se je obrnil k Ogulinu in mu zaklicali
»Dajte baronu Benalji drugo orožje; jaz ga nečem ubiti neohoro-ženega.«
Stari Kržinar ni zinil besede, a Mihael je videl, kako ponosen je njegov oče nanj.
Novic se je začel boj. Lenard se je bližal Mihaelu kakor zver, ki hoče svoj plen iz zasede napasti.
Zazvenela sta flereta, švigala drug okrog drugega tako hitro, da jih ni bilo več razločevati.
Naenkrat je Lenard pripognil desno koleno, kakor bi se bil s podtaknil in od strani poskusil zabosti Mihaela v srce. *
učiteljstvu regulirale. Glasom nekega sklepa v deželnem zboru štajerskem i»a se ima slednje 10. leto glede zboljšanja gmotnega stanja ljudsko-šolskeinu štaj. učiteljstvu kaj ukreniti. No, tozadevno bi bilo pač marsikaj ukreniti! Če pomislimo, kako rapidno je v zadnjih letih naraščala v vsakem ozira draginja, če dalje uvažujemo dejstvo, da so pripadnikom raznih drugih stanov dohodke dokaj zboljšali, plače učiteljem pa so ostale zadnjih deset let zniirom tiste: potem pač že glasno zahteva postulat pravičnosti, da dež. zbor štajerski tozadevno kaj zdatnega stori. — Res je, da so deželne finance derutne, res je, da doslej država Štajerski ni prispevala ničesar ali pa le prav malo v pokritje njenih potrebščin; a to še niso argumenti, da bi se vsled njih ob regulaciji učit. plač spet kar šlo na dnevni red! Zakaj pa se najde denarnih virov, če se gre za dobrobit drugih stanov, za drage, a čestokrat čisto nepotrebne nabave itd?! —■ Mi trdno upamo, da se to pot kaj stori radikalnega ter pričakujemo, da bodo v to pripomogli tudi naši slovenski deželni poslanci. — Slovensko učiteljsivo je bilo doslej napram nemškemu zelo prikrajšano. Nas Slovence se pač povsod zapostavlja! Poglejmo! -— CJčit. plače na Štajerskem s«' delijo v tri razrede v L, II. in III. Po zadnjem statističnem izkazu, ki ga je izdal štaj. »Lehrer-bund« na podlagi uradnih podatkov, bilo je na Štajerskem _?f)97 ljudsko-šolskih učiteljskih oseb. Izmed teh je bilo v 1. plač. razredu na Gor. Štaj. 407. na Sred. Štej. 130. a na slov. Štaj. 30: v 1?. plačilnem razredu na G. Š. *J33, na Sr. Š. 578, na slov. š. .">4*J: v 3. plač. razredu na G. Š. 0. na Sr. Š. 258, na slov. Š. 353. Štajerske Ijud. šole pa so imele razredov: na Zg. Štajerskem 700, na Sr. Štajerskem 000, na slov. Štajerskem pa 931. — Iz suhih teh številk pač lahko vsak razumnik uvidi, kako pravičen in »nepristranski« je slavni štajerski deželni zbor. Zazdaj ne rečemo ničesar več. Govorili hodemo dalje po izvršeni »regulaciji«.
-f- V goriški laško - liberalni in slovensko - klerikalni zvezi nekaj poka. V soboto je namreč dr. Maram kot zaupnik navedene zveze odložil odboruiŠki mandat v deželnem zboru. Ali je morda vplival na dr. Maranija sirah pred prihodnjimi deželnozbor-skimi volitvami? Če je tako. potem se naj dr. Marani obrne na dr. Gregorčiča: ta bo že poskrbel, (h* b<> izvoljen laški liberalec.
-f- »Veleizdajniški« proces v Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi je zagovornik dr. Popovič obširno pobijal izvajanja državnega pravilnika glede razbremenilnih prič. Naglasa 1 je. da državni pravdnik ni navedel nobenih stvarnih razlogov, ki bi govorili proti zaslišanju razbremenilnih svedokov. Zato je dolžnost sodišča, da ne glede na protivljenje državnega pravd,listva pripusti predloge zagovornikov ter s tem omogoči, da se dožene materialna istina. Na dr. Popovičev govor je repliciral državni pravdnik Accurti naglašajoč. da se protivi predlogom zagovornikov za to. ker je že v naprej prepričan, da vsi razbremenilni svedoki ne morejo porušiti »verodostojnosti« priče Xastiča. Xa to je govoril še dr. Hinkovič znova utemeljujoč svoje predloge. Odgovarjal mu je državni pravdnik povdarjajoč zopet, da je odločno proti temu. da bi sodišče uvaževalo predloge zagovornikov glede zaslišanja razbremenilnih prič. Ob 2. popoldne je predsednik Tara-bocchia prekinil obravnavo ter odre-
Ko bi se bil Mihael boril z desno roko, bi ga bil Lenard gotovo zadel/Poda Mihael je imel orožje v levi roki: odbil je Lenardov nepošteni izpad, tako da je bil sam te lahko ranjen, ovil svoj fleret okrog nasprotnikovega in sunil.
Lenard je za ječa 1 in padel vznak; Mihael ga bil nad srcem pre bodel.
• Zdravnik je priskočil in začel preiskovati Lennrdovo rano, dočim je Kržinar prijel svojega sina za roko in ga peljal na stran.
»CV umrje, ne bo škode,« je dejal stari gospod; »ta lopov te je hotel dvakrat za vrat no umoriti.«
Molče se je Mihael oblekel. Ko je bil gotov, mu je prišel Mrmolja povedat, da je Lenard sicer težko ranjen, da pa bo ozdravel.
»Sicer pa imate pravice, da ga še zdaj če hočete ubijete,« je dejal Mrmolja, »ker se je nepošteno boril in vas je hotel prav po razbojniško umoriti. Kako je z vašo rano?«
»Rana na prsih je brezpomembna praska; rana na desni roki je resnejša.«
»Potem bo imel vaš oče jutri dovolj opraviti, da vam bo stregel«, je smehljaje rekel Mrmolja. »Poiskal bom dve drugi priči.«
»Čemu?« sta se začudila oba Kr-žinarja.
»Obračunati moram z Ogulinom, ki je brez dvoma dogovorno z Bena-ljo postopal v dvolK>ju nepošteno.«
Izvršiti je bilo še eno formalnost. Priče obeh dvohojevnikov so se
dil, da bo prihodnja razprava šele v soboto 21. t. m. V soboto bo sodišč", sklepalo, ali se naj ugodi predlogom obrambe ali se naj vse predloge obrambe a lini i ne zavrne.
-j- Imenovan je za kustosa ljubljanske dijaške knjižnice dosedanji skriptor g. Luka Pintar.
-j- Iz šolske službe. Provizorična učiteljica gdč. Josipina S i m o n -č i č je prestavljena iz Topiic-Zagorja v Št. Rupert. Učiteljski kandidat Ivan Franke je imenovan za pro-vizoričnega učitelja v Št. Jerneju. — Učiteljska kandidatinja gdč. Marjeta B o r t o 1 o t t i pride kot volonterka v Tržič. — V šolskem okrožju ljubljanska okolica, Litija in Kam ni k se ustanove mesta za tri potovalne učiteljice za ročna dela s stalnu letno remuneracijo 1000 K. Nastanjene IkkIo na Grosupljem, v Kresni cah in v Št. Gotardu.
+ Iz šolske službe. Profesor Fr. Vajda na prvi državni gimnaziji v Ljubljani je imenovan za profesorja na mornarski akademiji na Reki. Delovodja na umetno - obrtni stro kovni šoli v Ljubljani Josip M e r -c i n a pride v isti lastnosti na c. kr. državno obrtno šolo v Trstu. V Spodnjem Logatcu službujoči sup-lent Friderik T ros t je imenovan za prov izoričnega učitelja za Št. Re-pert. __
— 200 X 1000. K obrambnem skladu Ciril - Metoda so se priglasili zopet naslednji: 3*20. Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Brežicah; 321. ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Brežicah; 322. Medica Fran. poslovodja tvrdke (irisi. Mori: 3:23. Prosekar Matija, kmet. Kot mara ves: 3i?4. moška podružnica družbe sv.Cirila in Metoda v Črnomlju; o-f). ženska podružnica družin« sv. Cirila in Metoda v Črnomlju: 326. Korher Mihajlo, c. kr. notar v Sevniei; dr. Ryl»af Otokar, odvetnik v Trstu; 328. dr. Hudelist Vinku, zdravnik v Velikovcu; 329. Slane Fran, veleposestnik, Litija; 330. De francesehi Božidar, asistent Juž. žel., Vuhred; 331. dr. Kos Fran. profesor v Gorici; 332. Štifter Fr. Bož., profesor, državni svetnik, Kal u ga (Rusko); 333. Kalmus Fran, tovarnar v Ljubljani. — Vsem darovalcem naj iskrcnejša zahvala! Želimo le, da l>i našli ti v najkrajšem času toliko zavednih in požrtvovalnih naslednikov, da bi bilo število 1000 kaj kmalu doseženo. Slovenski rodoljubi; Spomnite se pri vsaki priliki družta sv. Cirila in Metoda ter obrambnega sklada!
— Gospodarsko napredno društvo za Št. Jakobski okraj v Ljubljani ima jutri v četrtek, dne 19. avgusta t. 1. mesečni shod v gostilni pri Kastoharju (g. Lovro Šare) ob 8. uri zvečer. Mesečni shodi so za naš okraj posebne važnosti, ker je veliko ir<>-spodarskih zadev za naš okraj nujno
potrebnih spraviti v pravi tir. Pričakujemo torej polnoštevilne udeležbe članov in prijateljev društva, kakor tudi posestnikov in volileev-so-mišljenikov, katerim je mar gospodarski napredek našega okraja.
— Naša    Lina    hoče zapustiti Ljubljano in se   preseliti   v Linee. Svojo hišo je   prodala krojaške: mojstru g. Rojini Lina pojde torej v Linec. v Kazini pa bolestno vzdiha i".
\Ver vvird kiinftig deutsche Mii(k ehen lehren Gottesfureht mid
f rnimne Sitte ?«
— Slovensko učno knjigo botaniko za višje srednješolske razrede ministrstvo aprobiralo.
(Dalje v prilogi).
morali še enkrat sestati in izjavili da sta oba diielauta dobila zadoščenje. Ogulin je bil ves propaden in J€ komaj govoril.
čez1 nekaj minut dve kočiji, ki sta stali v bližini, odpeljeta Mihaeli in Lenarda z njiju pričami v mesto.
»Prosim Vas. pojdite z nama n* čašo vina,« je rekel Kržinar Mrui"-lji, ko je voz stal pred njegovim stanovanjem« »Saj se Vam tu dostojno ne morem niti zahvaliti za Vašo prijaznost.«
»Ni mogoče,« je odklonil Mrmolja. »Urediti moram še vse svoj* stvari in jutri me bo vojaška oblasl dala zapreti, ker upam, da bom Ste-fanu Ogulinu izpihnil luč Življenja.'
Mir, s katerim je govoril Mrnio-lja, je bil strašen. Mrmolja je bil priznan kot nedosežen borilec; dvoboj ž njim je veljal kot gotova smrt za nasprotnika.
Mihael je stopil k Mrmolji i11 mu dal roko.
»Od srca se Vam zahvaljujem ■» izkazano prijateljstvo.«
»Izpolnil sem le prijateljska dolžnost in izpolnil jo bom do kraj'1 Lenard vas je dvakrat poskusil navratilo umoriti — to bo plačal nj^* gov sekundant.«
Mrmolja je bil mož beseda. 2* naslednji dan ob 7. uri jutraj je W napovedan dvoboj med njim in m** Štefanom Ogulinom in ob en četrt n* osem je že ležal Ogulin s prebodenin1 vratom smrtno ranjen na travi.
(Dalje prihodnjič.) 1
Prutja wamtKMM Mirti" ti 187, tat 18 »▼gnsta im
— Nečuven škandal.  V hotelu
»Unionu« igra danes vojaška godba. Od 20. septembra sem je doslej igrala javno samo pri vojaških priredbah, oficijelnih in zabavnih, ter v Kazini. Klerikalni »U n i o n« j e p r v o »slovensko« podjetje, ki je zopet najelo vojaško godbo. To dejstvo ilustrira najbolje ostudno hinavščino sinočnega »Slovenca«. Kar pa je naravnost nečuveno, je to, da je »Union« nabil po Ljubljani tudi nemška vabila na ta koncert Kri je tekla za slovenski značaj Ljubljane, v ječah trpe Slovenci zaradi nemških napisov, vsaka komedija v Lattermannovem drevoredu nabije samoslovenske lepake, klerikalni Union pa pljuje slovenski stvari v obraz in razobeša nemške plakate. Fej tem klerikalnim hinavcem I
Priznanje. Sin tukajšnjega trgovca in posestnika g. Dolenca, ki služi kot prostovoljec pri -7. peš-polku, dobil je pri zadnjem vojaškem streljanju na tukajšnjem vojaškem strelišču častno diplomo v slovenskem jeziku za 71 '< zadetih strelov, to je menda prvi slučaj, da se je iz-lala  pri vojaštvu slovenska častna
diploma.
Ruski gostje v Ljubljani. Kn-
or smo že poročali, je prispel včeraj Ljubljano   zadnji    oddelek ruskih kskurzantov       28 učiteljic   in 22 iciteljev.     Večina   izletnikov si ji' »raj ogledala Postojnsko jamo, kare nenavadna    krasota je očarala .'. Ruske goste je sprejel na kolo ..ni    ter    jih  v imenu župana in ljubljanskega mesta pozdravil g. arhivar Anton Aškerc, ki je sploh pri vseli ruskih   izletnikih z veliko ■ ižrt \ o\alnostjo     opravljal posel oduika  in  mentorja    po Ljubljani. Suoči je bil v hotelu »Tivoli« prija-ijski  sestanek  na čast  ruskim g<>-siom.     Xa sestanku je govoril kot :i\i g. arhivar Aškerc. V svojem -.»voru  je  slavil   ruske   učitelje kot onirje prosvete, kot  most. ki ima
• ■žuti ruski narod s slovenskim. Naglašal je, da bi se za Ljubljano letošnje  leto smelo imenovati rusko,
..kaj doslej še ni nikoli prišlo toliko liusov naenkrat v naše mesto, kakor etos,   in izrekel je končno nado, da bo ta poset  rodil bogate sadove vsaj toliko, da se bomo Rusi in Slovenci i,di    med    sabo pobi izje spoznavati, oditel j ekskurzije g. Nikolaj Vasi-. \ i <   Pet rov se je v prisrčnih be-~..!ah zahvalil na bratskem sprejemu -krenem pozdravu ter povdarjal. -<» vsi izletniki očarani od krasote /ciiske zemlje in da bodo vzeli sa-. . v svojo    domovino najlepše spo-.  na brate Slovence in na slovenji e kraje. V imenu »Ruskega krn-/ka« je ruske    goste    pozdravila v nesenem   govoru ga. Terezina dr. ..»• n k o v a.   Slikala je veliko Ijube-n. ki jo goje Slovenci do bratskega laroda  ruskega ter jih  prosila, naj Sel u je jo na to, da se bo ruski narod i bolj zanimati za Slovence, kakor ioslej. Končno je izrazila nado. naj
• i ruski učitelji in učiteljic«- v vzgojo !,i izročeno deco učili,   da prebiva oli na jugu ob obalih Adrijanskega
..rja na najlepšem    koščku slovan-i. /.udje   mali slovenski narod, ki ■adi    vse svoje upe na medsebojno libezcii    med   nanuli slovanskimi, uske učiteljice in učitelji naj vce-1 svoji, v pouk jim izročeni deci, hezen  do tega   malega,  a vendar lepkega  in  baš radi  tega simpatič ■ •ya uarodiča slovtmskega.    (*. Leo-id l\ 11 y d j a k o v s k i j   je slavil hovno   edinstvo   slovanskih naro-v.   Rekel   je.  da   se   pretaka vsem mM  po žilah ena  in  ista  kri  in rja -h-d tega gojimo tudi ista Čustva iti reinimo za istimi smotri. Ko se p<> I izje spo/namo in /bližamo, bo pri-el čas, ko se bodo združili vsi Slova-: v eno duhovno celoto. Naglašal je. : so ruski izletniki na svojem potonju   po  Italiji   povsod i  našli svoje ake, ki so jih iskreno sprejeli, ven-i  pa jih bratski sprejem ni nikjer ako ganil kakor v  Ljubljani, ki jih [.ozdravila z odprl i mi rokami. (lomu i k  je  konča je  svoja izvajanja navdušeno   vzkliknil:   »Živeli Slo enci!« G. arhivar \š k c r c je napil i s k I   ženi   kot požrtvovalni in ne-i rudni borileljici za svobodo in pro-.io.   g. Nikolaj Vasiljevič Petrov je nazdravil slovenskemu dekletu. \ es   večer   je   neutrudno popeval lavnoznaili       kvartet Mntjan-Sle-'Mar-Završan-Šebenik,   pomnožen z ■irngimi    pevci,    razne slovenske m i-loh jugoslovanske pesmi tako pre* i/no in ubrano, da so bili ruski golje naravnost očarani. Danes zvečer -  ruski učitelji in učiteljice kot zadali oddelek izletnikov, ki so na svojem    potovanju prišli na Slovensko, poslove od  Ljubljane. Prijateljski hoslovni    sestanek bo v »Narodnem umu«, kamor se vljudno vabijo vsi.
goje simpatije do bratskega rna-I ega naroda.
Za veselico I javno telovadbo, ki jo priredi viški »Sokol« skupno s podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, ilne 5. septembra t. L na obsežnem senčnatem vrtu gosp. Ivan Jelačina na Olincah, so pred priprave v polnem tiru. Pomnoženi Veselicni odbor obeh   društev se bo
Vi
ki
potrudil vsestransko, tla bo slav. občinstvo gotovo zadovoljno. Pri veselici in telovadbi Im> svirala »Slovenska Pil harmonija«. Na vesel ičnem vrtu bodo postavljeni razni paviljoni in ves vrt bo primerno okrašen. Tudi naš, komaj ustanovljeni Sokol se pridno vežba, da pokaže, kaj da zmore disciplina in resna volja ter upa, da bo svojo nalogo častno rešil. Torej, nedelja, dne 5. septembra naj bo narodni praznik za Vič! Na zdar!
Kontrolni shodi se letos ne bodo vršili, pač pa se bodo trajno na dopust nOŠli vojaki že preje poučili o svojih dolžnostih.
Slovenščina nemškiitarskih uradnikov. Iz Novega mesta se nam poroča: Na občinski tleski v mestni hiši v Novem mestu visi razglas, ki se glasi doslovno tako - le: »Županstvu vsim Naroča se županstvu, da naj nemudoma na običajni način javno razglasi, da isti neuki iv ni vojaki vojne, kateri pripadajo pehotnim ali lovskem krdelom in so poklicani k letošnjim orožnem vajam pa so sposobni kolesarji, opraviti zamore jo orožno vajo kot kolesar, ako pripeljejo s sabo popolnoma rabljivo kolo. Vsak, kateri namerava to storiti, naj to naznani takoj iicjmi-sredno c in kr. dopolnilnemu okrajnem« pov eljništ vit št. 17 v Ljubljani. C. kr. okrajno glavarstvo U u dol f ovo, dne (i. avgusta l*K)D. Pechhnch.« Krasna slovenščina, kaj ne? Pa naj kilo reče, da naši nemški uradniki niso zmožni slovenščine! Kdaj bo že konec naše potrpežljivosti in zakaj županstva sploh sprejemajo lake do pise.'
Klerikalno - neniŠkutarsko bratstvo poraja svoje sadove tudi že v zadnjem kotička naše domovine. Tako se nam piše iz Metlike: Pri nas, kjer ne živi niti en Nemec se sliši ravno i/ klerikalnih ust največ neiii-škutarenja. Ne glede na to, da imajo pri slavnih čukih mnogokrat samo nemško povelje, se zlasti naš Da v o rinček zelo rad ponaša s svojo nemščino. Kadar pride klerikalna družba v gostilno, sliši se samo nemško govorjenje. Obžalovanja vredno je. da gredo tudi nekateri, ki se štejejo med narodnjake, tem ljudem na limanice.
Utonil je v Rinži PhVtni sin Franceta Lova iz Kočevja.
Iz Sodražice ^e nam piše: Dno s. t. in. je sprejelo prostovoljno gasilno društvo v Sodražici svojo novo brizgalno z vso častjo v Ribnici. o4 gasilcev na dveh vozen in njim na čelu načelnik g. Anion Lavrenčič na konju, je prišlo v Ribnico, kjer je po kratkem odmoru prevzelo iz tamošnjega gasilnega doma brizgalno. ki je bila tam dva dni shranjena, (iasil ci sojo res lično okinčali in potem je bil nastop pri gasilnem domu. S prisrčnimi l/csedami se je zahvalil načelnik g. Anton Lavrenčič ribniškim ognjegascem za prijaznost, da so dva dni varovali našo brizgalno in tudi krepko pomagali, ko se je prepeljala z i kis taje v gasilni dom in tu uredila. Poživljal je gasilstvo k vzajemnemu in bratskemu delovanju. P i prisrčnih pozdravih odkorakali smo v dvostopu in šele daleč od Ribnice sedli na vozove. Po vsej ] m »t i do doma veliko navdušenje. Hvala ognje-gasnemu društvu iz Sušja za pozdrav »1» potu. .Mladi naraščaj nas je pe-čakal na Vinica h pri Pozdra/u. potem pa smo sedli raz voz in veselo >d korakal i proti Sodražici, kjer nas je ljudstvo navdušeno sprejelo. Bilo jih je kakor ob kakem sejn.ii. Brizgal na je tvrdke R. A. Sinčka! in menda prva te vrste na Kranjskem Nekateri blagi dobrotniki so nam res Že poslali nekaj podpore, za kar smo jim iz srca hvaležni, ali potreba je velika, zato pmdmo.vse, na katere smo se že pismeno obrnili, in ludi vse, katerim je pri srcu obči blagor, priskočite nam na pomoč vsak dar se hvaležno sprejme. Kolnvd;.-eija brizgal ne bode 16. t. m., blagoslov pa najbrž/' 1-. septembra, na kar se sosebno pa tudi druga društva Že sedaj opozarjajo.
Na zlet notranjskih sokolskih društev v Ilirsko Bistrico odhaja večina društev v nedeljo, dne 22. t. m. s poštnim vlakom, ki vozi iz Ljubljane ob 5. zjutraj, Verda 5>*52, Logatca 6*19, Postojne 7 os ter pride v Ilirsko Bistrico ob 8*40 dopoldne. S tem vlakom se vozijo Sokoli iz Ljubljane, z Vrhnike, iz Logatca, Idrije, Spodnje
Idrije, Ccrknu ter deloma iz Postojne. Ugodno zvezo ima tudi vlak, ki odhaja iz Ljubljane 0*45 dopoldne in prihaja v Ilirsko Ifislrico ob P4S |m»-pohlne. Bratska sokolska društva, ki ne spadajo v okoliš bodoče notranjske župe, morejo sodelovati pri prostih vajah in pri orodni telovadbi vzornih vrst. teleti je ,da se slovensko sokolstvo Častno udeleži /leta v Ilirsko Pistrico ter s tem iMiinore najmanjši bodoči župi do |m>polnegn uspeha pri njenem drugem zletu. Na zdar!
Iboj. V nedeljo je fjosestnik po domače Skoblej Peter iz Dobrne na Štajerskem cel dan popival. Ko so ga zvečer spravili iz Švciitove gostilne, je šel v gostilno Josipa Dobovič-
nika star. Tam so ga začeli premetavati in suvati posestnik Jas. Dobo-vičnik mlajši, ]H>sestnik Vincencij Romšak in delavec p. d. Pei>evjak. Končno ga je eden izmed teh treh tako sunil, da si je Skobci j pri padcu zlomil tilnik in je bil v nekaj minutah mrtev. Zapustil je ženo in |»et nepreskrbljenih otrok. Navedene tri napadalce so odgnali v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Napredek na društvenem polju v Gorici. V nedeljo se je vršila prva veselica narodno - izobraževalnega društva »Sočebian« pri Harki v (io-rici. Tu pri Harki je otroški vrtec »Lege Nazionale«. V tem delu mesta je bilo prej vse nekhm mlačno, dokler jih ni vzbudilo novo društvo k zavednosti in marsikoga k narodnosti. Mlad pevski zbor je dobro rešil svojo nalogo in naše narodne pesmi bodo kmalu iztrebile laške popevan-ke iz mestne periferije. Take postanejo narodna društva v goriškem mestu živa meja proti laški ekspan-zivnosti in pristaviti je še veselo dejstvo, da se ta nn ja bolj in bolj oži.
Jubilej. Vodja e. kr. moške kaz-niln iee v (iradeu, g. višji ravnatelj Anton Mareov ieh, ki je svoj čas služboval ludi v Ljubljani, bo obhajal t. m. dvajsetletnico odkar je bil imenovan za ravnatelja.
Zaprli so \ Kuittclfchlii Ivana Kimovea. roj. hia 1884. v Cerkljah na Kranjskem, ki je bil zasledovan zaradi hudodelstva umora. Kimovee je tamkaj delal pri gradnji železnice. Dne 1*J. t. m. so se delavci nekaj stepi i. Pri ti priložnosti je žandar mer i ja aretirala tudi Kimovea, o katerem pa takrat še ni vedela, da je on tisti, ki ga je že dalj časa iskala.
V spanju ukradena. Ko je v soboto ponoči na dvorišču hiše št. 'A na Žnbjeku nek delavec vinjen zaspal, je nek u/.movič porabil to priliko in mu vzel iz žepa srebrno uro. Nek drug ponočnjak je pa »počival« pri kapelici v Osojni ulici. Tudi temu je izginila srebrna žepna ura s črkama M. P. in niklasta, oklopna verižica. Oba tata sta dosedaj še neznana.
Elektro-Radiograf ,.Ideal" v bo telu   »pri   Maliču«   ima   od   danes do petka sledeče na  sporedu: Columbia, zanimiva projekcija  po  naravi  v barvah.   Moten počitek (komično). Otok Cejlon, krasen naravni posnetek v barvah. Mala policistinja, drama v 22. slikah. Jetniskega paznika tlači mora (ko mičao).   Pri   večerni   predstavi izven sporeda:   Spoircn na drugega (drama in Ubegli vlak (komično)
Pasji kontumac je za občino Šmarje razvel avljen, ker se od meseca aprila ni tam pojavi! noben slučaj stekline.
Posebno špecialiteto med nepo Štenostmi si je izbral 18. avgusta 1870. v Šmartnem pod Šmarno goro rojeni in v St Vid. pristojni delavec Ivan Jovan, po domače »Jančc«. Mož je znan kot dober igralec na harmonike, a ima to navado, da, mesto bi si služil denar z igranjem, rajši s harmonikami »kup-čuje.« Ko se mu namreč posreči kako dobiti v roko, začne nanjo igrati in kmalu iztakne pri nji napako, za ka tero se potem z lastnikom pogodi, da jo bode doma popravil. Popravlja jih pa na ta način, da jih poproda za vsako ceno. Tako je lansko leto »popravil« v Brežicah nekemu delavcu 170 kron vredno h rmoniko, zakar je potem v Celju obsedel 6 mesecev. Kmalu ko je bil prost, je prišel v Ljubljano in nekemu železostružcu na Ilovici poneveril 60 K vredno harmoniko in jo prodal za 12 K. Tudi v Radniku in v Trzina je delal take kupčije. Zadnjo je hotel spečati v denar v nedeljo pri starinar-j i h, kjer ga je stražnik ustavil in od vede! v zapor. Ker ga zasleduje v policijski tiralici tud' novomeško sodišče, bode izročen tjekaj. Jovan je bil po 9 81, 153, 71, 460 in 468 kaz. zak. že 4 krat predkaznovan in bode moral današnji svoj 39ti rojstni dan zopet prebiti v zaporu.
Stara hiša pod ključem. Policiji dobroznani in že čeŠče predkaznovani potepuh Jožef Volbank je bil minuli teden aretovan in sodišču izročen, ker je ukradel svoji ljubici obleko ter jo prodal. Komaj ga je sodišče izpustilo, se je že sešel z neko žensko in jo peljal v neko gostilno v Kolodvorski ulici. Ko sta se napila in najedla, sta odšla, ne da bi bila poravnala dolg. Po ovadbi je stražnik Volbanka izsledil v neki kavarni in ga aretoval. Oblečen je bil v suknjič, kateri je bil že pred dlje časom ukraden nekemu delavcu tobačne tovarne iz zaklenjenega stanovanja na Krakovskem nasipu. Policija je suknjič konfiskovala, Volbanka pa izročila sodišču
Poskusen samomor. Včeraj dopoldne se je v Ribnici hotel usmrtiti sodni kancelist iz Št. Pavla na Koroškem Ivan OdwaId. Zadal si je z nožem rano na vratu, na desnem sencu in levem rebru ter se opasno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Vzrok puskušenega samomora nam  ni znan.
Zaradi „punce" sta se v neki gostilni na Dolenjski cesti sprla nek vojak in paznik, ter si slednjič skočila v lase.   Pri spopadu je pašnik vojaka
razparal bluzo, in ker se nista hotela , umiriti sama, je  to  storil poklicani stražnik.
Aretovan je bil včeraj delavec Ivan Leskovec iz Zaplane pri Vrhniki, katerega sodišče zasleduje zaradi tatvine v policijski tiralici. Pri aretaciji so dobili pri njem dve srebrni ure z verižicami, zlato verižico, tri prstane in uhan. Tudi za te predmete bode moral dokazati, odkod izvirajo.
V Gradaščico je padla včeraj popoldne petletna Elizabeta Zalarjeva, ko je šla brez vednosti staršev k vodi prat neko cunjo. Ko je klicala na pomoč, je prihitel posestnikov sin Ivan Čemažar ter jo potegnil iz vode.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 47 Macedoncev in 43 Slovencev.
Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Marija Alešova je izgubila zlat prstan z rdečim kamnom. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, odnosno najdena dva ženska dežnika, palica, srajca in solnčnik. — Našla se je črna vrhna jopica preteklo nedeljo na Bleivveissovi cesti. Lastnik naj se zglasi v Sp. Šiški st. 33
l radne vesti. Okrajno sodišče v Vel. Laščah je dalo pod skrbstvo zaradi zapravljiv ost i Frančišku (Jre-bene iz (i rade/a št. (i. - Dne 9. oktobra 1909 se vrši pri okrajnem sodišču v Črnomlju dražba zemljišča v lož. ši. '»S«> in 4oo k. o. Vinica ter vi. št. L»0 k. o. I čakovec skupaj cenjeno na 320 K. potem vlož. štev. 590 k. o. Kot (vinograd) cenjeno na ")<MI K. Najmanjši poumlek znaša za prvo navedena zemljišča *JL*J K (11 v,
za vinograd pa 3S3 K .'»1^ v.
Rožne stvari
* Najbolj podkupljivo mesto na sveta je menda Nevv Vork. Odpuščeni general Bingliani hoče dokazati, da dobiva policija v Nevv Vorku letnih oHO milijonov kron podkupnine.
: .Moderni papež. Kakor se poroča, je te dni papež prvikrat sedel na avtomobil. Vozil je s hitrostjo 17 kilometrov na uro. Pil je tako veselo presenečen, da je obljubil, da se bo še v ozil na avtomobilu.
:: Nesreča z avtomobilom. V bližini Massareta v Zgornji Italiji se je prevrnil avtomobil tako nesrečno, da ^o bili takoj mrtvi žena in dva sinova, tretji sin in dva sorodnika umirajo, lastnik Pospici in četrti sin sta pa tudi teško ranjena.
* Hude posledice pijanosti. „ V Pottensteinu je šel delavec Heger v nedeljo zvečci- po izplačilu v krčmo, kjer je za pil ves zaslužek, Ko je prišel ponoči domov, sta se z ženo sprla. Y jezi je vrgla vanj goreč špirit, da je bil takoj ves v ognju. Težko poškodovanega so nato prepeljali v bolnico.
* Nemške zverine. V Gelsenkir-ehenu na Nemškem sta dva rudarja mlademu delaven po cevi toliko zgoščenega zraka usilila, da mu ji' vsa čreva raztrgalo. I 'mrl je v groznih bolečinah. Rudarja so zaprli.
:: Češka soeialna demokracija in češka »Šolska Matica«. Na Kladnn na Češkem se je vršila S. t. m. slav-nost v korist češki »Šolski Matici«. Sooia 1 nodemok rn t ični 1 ist »Svoboda« poroča o slavnosti, povdarja, da je imela lep uspeli in nadaljuje: »Soci-alno-demokratično organizirano de lavstvo je sklenilo, ne da bi najmanje ravnalo proti svojemu socialističnemu prepričanju, da se udeleži te slavnosti, na kateri ji' hotelo dati in je dalo izraza svojemu globokemu in-teresu za zatirane kulturne potrebe našega naroda.« -    In pri nas?
:- Vsako motenje v prehavljanju pri dojeneih in šolskih otrok i h odstrani skoraj pol stoletja po celem svetu razširjena in kot najboljša in najzanesljivejša hrana — Nestlejeva moka za otroki*. Škalljiea po 1 K 80 vin. se dobi v vsaki lekarni in drogeriji. V njegovo korist svarimo občinstvo pred ponarejanjem. Zdravniška mnenja medicinskih prvakov, kakor tudi podučne, od zdravnikov pisane knjižice >() otroški odgoji« in poskn-šnje rnzpošiljn popolnoma zastonj rilijalka švienrske družbe Nestle, Dunaj I. Piberstrasse 11.
Književnost
i
— »Slovenski Trgovski Vest-nik« ima v številki 8 sledečo vsebino: L Pstanovitev prve podružnice slov. trgovskega društva »Merkur« v Kranju. 2. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Praktišk-i geologija. 4. Menični eskont. 5. Iz trgovske praks«'. 6. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 7. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru. S. Raznoterosti: Nadaljevanje obrtnih podjetij po smrti podjetnika po njegovi vdovi ali otrocih. — Kdo ima pravico sejmariti f — Bosna in Hercegovina privzeta v avstro-ogrski poštno-hra-nilnieni promet. — Deželno mesto penzijske zavarovalnice za privatne uslužbence v Trstu. — Volitev za od lM>r |M>inočniškega zbora gremija trgovcev v Ljubljani. 9. Društvene vesti. 10. Književnost. 11. Oglasi.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Delegacije. Dunaj  18. avgusta.   V političnih krogih zatrjujejo, da bodo delegacije sklicane meseca oktobra.
Dr. Globinski pri min. predsedniku.
Dunaj, 18. avgusta. Danes dop. je ministrskega predsednika barona Bienertha posetil načelnik poljskega kluba dr. Glabinski, ki mu je poročal o izidu včerajšnje konference. Naglašal je, da so se zastopniki vseh strank izrekli za zopetno sklicanje parlamenta. Za parlamentarno zasedanje v septembru so se izrekli samo posamni poslanci. Baron Bienerth je vzel poročilo na znanje ter izjavil, da bo o tem po ročilu razpravljal ministrski svet, ki bo v kratkem sklican. Nadalje je zatrjeval, da navdaja vlado samo ena želja, da bi imela pred sabo zdrav in krepak parlament, zato bo vse storila, da omogoči redno delovanje državnega zbora.
Malorusi in ..Slovanska enota".
Dunaj, 18. avgusta. Vest, da bi bila »Slovanska enota« odklonila, sprejeti Maloruski klub v svojo organizacijo, ni resnična. Vstop Malorusov v unijo, je toliko kakor gotov »Slovanska enota« bo potem štela 145 članov.
Ni več obstrukcije. Dunaj 18. avgusta. Poslanca dr. Masaryk in dr. Susteršič sta izjavila, da o obstrukciji sedaj ni več govora. To so baje potrdili tudi razni drugi češki in slovanski poslanci.
Zasedanje v septembru.
Dunaj V jugoslovanskih krogih računajo z možnostjo, da bo parlament sklican koncem septembra, dasi temu Cehi nasprotujejo. V tem zasedanju bo vlada zopet predložila finančne predloge. Ako bo med temi tudi predloga o povišanju davka na pivo, bo zbornica to predlogo brez dvoma odklonila. Iz te odklonitve pa vlada ne bo izvajala nobenih konsekvenc.
Bienerthove konference z voditelji parlamentarnih strank. Dunaj 18. avgusta. Prve dni meseca septembra bo ministrski predsednik baron Bienerth pričel pogajanja z voditelji posamnih strank.
Pogajanja dr. Glabinskega.
Dunaj 18. avgusta. Dr. Glabinski bo bo pogajanja s strankami v svrho omogočenja rednega parlamentarnega delovanja nadaljeval še danes.
Poljski klub. Dunaj 18. avgusta. Ko se je vrnil dr. Glabinski s konference z ministrskim predsednikom, je imelo predsedstvo poljskega kluba sejo, v kateri se je razpravljalo večinoma o stvareh, ki se tičejo Galicije.
Kazenska preiskava proti Nastiću* Sara evo 18. avgusta. Vsled ovadbe urednika »Srpske Riječi« Aleksandra Omčikusa je državno pravdništvo uvedlo kazensko preiskavo proti Gjorgju prav Risti Nastiću. Nastić je bil baje že zaslišan. Obtožen je hudodelstva zapeljevanja k umorstvu in radi hudodelstva javnega nasilstva. Omčikus je ovadil Nastića radi teh-le slučajev: 1 da je v dvorni operi na Dunaju ukradel dragoceno kukalo; 2. da je na Oroki Derikladiću z Visokega izvršil zločin proti naravi; 3 da je Dušana Babica nagovarjal, naj bi izvršil atentat na avstrijske vojake in 4. da je Mdana Sarića nagovarjal, naj z dinamitom raztreli v zrak poslopje bosanske vlade.
V je t i Spanci. Madrid, 18. avgusta. Kuhili -so ujeli generala Martineea s 40 pešci General Marino je vprašal, pod katerimi pogoji bi jih izpustili.' Kuhili so mu odgovorili, da ji' vprašanje došlo prekasno, ker so vse vjetnike že postrelili.
Odločilna bitka. Madrid, 18. avgusta. Danes se bo bila odločilna bitka med Kabili in špansko vojsko pred Melilo. Vojna uprava ima še pripravljenih 12.000 mož, da jih posije V Afriko.
Gospodarstvo.
— Naša živinoreja. Piše se nam: »Po deželi se je začelo prav živahno gibanje za zboljšanje živinoreje, posebno govedoreje. Odkar je začel tudi deželni odbor podpirati živinorejo se pozna precejšni napredek-. — Tako piše »Slovenec« v sobotni številki. Znan mi je pevec teh slavospevov na deželni odbor po svojem slogu. Mož se pač dobro zaveda, da ga ni njegova strokovna izobrazba dovedla na to mesto, ki ga zavzema, ampak brezmejna protekcija, ki meji že na ko m lici jo. Popolnoma neznan pa mi je ta »precejšni napredek«, o katerem se izraža dvorni svetnik dr. P., profesor živinoreje na Dunaju, ki gotovo toliko posna živinorejo na Kranjskem, kakor duhoviti »Slovencev« dopisna, približno takole: »Dasirav-no si prizadeva kmetijska družba kranjska, da bi i>ovzdignila živinorejo v deželi, so napredki in uspehi prav minimalni. Nasprotuje ji (živinoreji) toliko  elementov,   da se ne
more racionelno razvijati.«   Med te elemente pa spada gotovo v prvi vrsti deželni odbor kranjski, predvsem ker je imenoval   dež. živinorejskim nadzornikom strokovnjaka,   o katerem se njegovi lastni pristaši izražajo, da ne zna druaega kakor pino vrteti in še za to imajo v svojih vrstah boljše ljudi.  i\t eemu strokovnjaka ? S stavkom: »nad živino ne more priti kriza,   kakor   mul   vino in druge poljske pridelke«, je pokazal »Slovenec« javnosti, kako globoko je zajemal    njegov    strokovnjak modrost. Dejstvo, da po enem samem slabem plemenskem    biku lahko degenerira govedo eelega okoliša, je tem gospodom »španska vas«. Kaj še, ko bi hotel zlobni slučaj, da bi nakupil živinorejski  nadzornik   tuberkulozno žival. Ali tudi tedaj ne moro priti katastrofa nad blaženo Kranjsko? Ifo-K«>e<4 pa je,   da zna g. Legvart »pa-11:11    tudi tuherkebhacile,    kakor je svoje   čase    rektorja nemške visoke ■-(tir. dokler ni premostil na misteri-jozen način pr pada med rednim in izrednim slušateljstvom. Največja in pa tudi »dina zasluga deželnega odbora za govedorejo   je,   da je zvišal število bikov  v deželi, ki jih je deloma  po g.Legvartu nakupil, deloma si jih pridobil na drug način. Ce pa so vsi ti biki plemenski,      je še veliko vprašanje. I*a naj končam za danes.    Slavni  Ben-a-kiba se je že dovolj preobračal v svojem grobu: čuti s«- revež ukanjenega po Legvartovem imenovanju dež. živinorejskim nadzornikom.   Modri mož, ki je izrekel veliko misel »Vse je bilo že tu« >e je pač malo zmotil, ker živinorejskega nadzornika  z dvorazredno Ijudsko-šolsko izobrazbo do modernega N\. stoletja se ni bilo na svetu, kakor ga imamo   sedaj    - in   edinole na Kranjskem.    i t i v   tako tužnih časih se drzne  »Slovenec« slepiti nevedne ljudi na tako m sramen način, kakor; »Da je to edina in prava pot, nam kažejo druge napredne dežele.« Kakor da bi Še kje na širnem svetu izvzein-ši  Kranjske    deželni odbori nastavljali kake Legvarle. Koncem povsem strokovno spisan" notice izraža Slovenec« željo, da naj država in dežela podpirata vsaj nekaj let še živinorejo. V tej točki sva pa edina. Kar na.j-izdatneje jo na)    podpirata    in tako dolgo, da bo popolnoma sistematično degenerirana.    Kajti pri tem gospodarstvu je poguba neizogibna in čim prej tem bolje.   Potem smemo vsaj upati,    da bodo vsklile nove kali na polju,   da ne rečem na pogorišču živinoreje kranjske in  mogoče boljše od sedanjih, ki se vidijo merodajniiu faktorjem tako idealne.
»Jokev«. Dobava krznarskega blaga in konfekcijoniranje    uniform.    ('. kr.
ravnateljstvo državnih železnic v Beljak u naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo za »»kraje Dunaj, fiiomost in Beljak ravnateljstev državnih železnic za leto 1010 in UMI pojavni ponudbi oddalo konfekcijoniranje uniform in dobava krznarskega blaga i suknene čepice). Izkaz »potrebščine, dobavni pogoji in drugi podatki se dobe pri gori imenovanem ravnateljstvu oddelek 2. Rok za vložitev ponudb je določen do 10. septembra 1909 do 12. ure opoldne. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki je v pi-sarni trgovske in obit niske zbornice v Ljubljani na vpogled.
Mnogostransk« pt-rafra o. iuve iij o: maćega zdravila, katero se «Ja talrc, mr.ogo-stransko porabiti, nego trMoll« v© franrosko š{r»iu> in Bol", ki je takisto bolesti atefic* joče, ako se namaže f njim fcadar koga '..rga, kakor to zdravijo voliva na milico u Sivce krepiinc m ;e zaLorej d-»bro da re priliva kopelim Steklenica K t-90. 1 o postnem povzetji poSilja to zdravilo ve.k dar letrarnar A. MOLL, c. m kr dvorn« založnik, DUNAJ, Tuchlauben fl V zalogah »po deseti zahtevati je izrecno M O L L-o v pre;>arač, zaznamovan z varnostno *>aa*fco in pod-j.ieom 6  8 11
Rogaški tempeljski vrelec
zbuja tek in dela lahko prebavo ter ureja menjavanje snovi. 2*72 3
Priporočamo našim rodbinam g
cikorije, i
Kemik dr. laf. Birača, Oloaiac. Kemično-tehn'čnn preiskava je izpričala, da je n8eydliaM prav izvrstno uporabna  us*na
voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 3
Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las
d 11 u J e nMjt»olJ*fl- priznan*
Tanno cbinin tinta
tatera   okrepčuje   lasišče, odstranjuje luske in preprečuje  Izpadanje las.
I nlfM z iimuhIoiii I krono.
Razpošilia se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zalega vseh   pre zkušenih zdravil, mode. rrd, medicinah vin, špecali tet, najfinejših parfumov, kbugUkih obvoz, svežih mtreralnih vod itd.
Dež, lekarna MIlana Leusteka
v LJubljani Rečeva cesta št I.
poleg novozgrajenega Fran JoŽefovega
jubil. mostu 19 33
žitne cene v Budimpešti
Dat 16 avgusta 1909 Vavnaan
Pšenica za oktober 19o9   za 50 kg K 13 72
Rž za okt 1909 za 50 kg K 9 04 Koruza za avgust „ za 50 kg K .c94 Ives     za okt        li*03   za 50 kg K   7i 7
HMiliv.
10 vin. višje
Heteonlositno poroOlo,
dnii nad morjem *06t. Srednji meni tlak TM0
on >
17
18
Cas
9«ase-
vanja
Stanje ftara-
v mm
ti
* m
5-. 5
Vetrovi
Nebo
,-9. bv.
7. aj. X pop.
7734 7
735 2 7342
2 8 brezvetr. j jasno
16 2 si. jvzhod „ 288 sr. zahod del. obl
Srednja včerajšnja temperature 22 3, lorm. 18 7  Padavina w 24 urah 0 0 mm.
3C68
PlatlinD preda
na JVlarije ccrczijc cesti 26,1. nadstr.
Služkinja
za domača dela se sprejme takoj
v Kn.iflovih ulicah 5, II. nadstr. acee»
Sestri, izurjeni v gostilni,  fiui ku harici, Iščeta
gostilno na račun
kje v prometnem živahnem kraju v me*tu, okolici ali na deželi, najrajši v bližini kolodvora al\ farne cerkve.
Ponudbe pod „sestri" na uprav. -Slov. Naroda". 2989 2
Potr t vsled nepopisne žalosti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in 2nancem prebridko vest o izgubi naše iskreno ljubljene hčerke oziroma sestrice
Zdenke
ki jo je Vsemogočni v sv^ji neskončni previdnosti dne 15 t m. v nežni starosti dveh let poklical med nebeške krilatce.
Ljubljana — Novo mesto.
Žalujoča rodbina Jforavc.
Zahvala*
Za dokaze odkritosrčnega sočutja izraženega povodom bridke ter hitre izgube naše iskreno ljubljene, nepozabne hčerke
Zdenke
zahvaljujemo se t m potoni vsem, ki so nam ob bolezni in smrti na ta ali na oni način lajšali našo hudo bolest ter z nami Čutili,
Dalje vsem staršem cn»h matih dekletc, ki so spremili drago ljubljenko na zadnji poti v tako lepem številu 3 64
Bog plačaj te«- povrni vsem skupaj Ljubijana — Novo mesto.
Žalujoča rodbina Jforaic.
io takoj o trajna dalo«
tfnton frebil na Slincah
pri Ljubljani. 3o7o 1
Učenca
ia trnovi«© meiiaeia blaga tako] »profano       SC65 i
Frid. Skušek v Metliki.
Razglas.
Podpisani poživljam, naj se meji lastni otrod zglasijo pri meni v Kamniku štev. 47. 3<67
Covrenc B*rganl.
3071 1
za mešano delo, novo in staro, zbito in šivano sprejme takoj
Ivan Zamljen
Kongresni trg st. 13 ▼ ljubljeni.
ima, kdor bode kupil lepo
posestvo
z njivami, travniki, gozdi In živino. NaprodaJ je nn Gorenjskem.
Ponudbe pod ,999 * na uprav BSIov. Naroda." 3047-2
; J. Zamljen *
J čevljarski mojster
j v LJubljani, Kongresni trg stev. 13
8086—3
t se priporoča za vsa v svojo stroko
j 349      spadajoča dela. 34
i 3zdelnje prave gorske in j      telovadske čevlje.
a
V nedeljo na (jlince!
kjer bo
pri Jelačinn (prej Trann)
pod imenom
Ljudski Prater
Koncert SI. Filharmonije.
Iz posebne prijaznosti sodeluje oddelek
.SI. del. pevskega društva „Shvec"-
Ples. Najrazličnejše zabave slasti sa mladino, kakor: vrtiljak, dirka v vrečah na dobitke (brezplačno), streljanje na lonce z zavezanimi očmi (brezplačno). Zrakoplovi, umetni ogenj itd itd 30419—1
Vstopnica 20 vin. Ofcrooi do 14 leta vstopnine prosti.
Začetek ob 4. uri popoldan.
Ker je čisti dobiček namenjen deL. knjižnici in čitalnici, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Odbor del. strok, organizacij.
naznanja si. p. n. občinstvu, ds se 356 - 34     nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti št 2,
cvetlični jolon
pa pod Trančo.
Velika zaloga suhih vencev.
t«
krojača
sa meSano delo sprejme Karel Be*
nedlkt, Wolfskerg nn Komikom
Mizarstvo
Silo se saradi smrti posestnika takoj proda   3035 s Podrobnosti: A. Muuer, Bled.
Pekarija
v M.bllaol, na Trtslkl cesti št. 4,
se takoj odda.
Podrobnosti se izvedo tam. 3f07 5
Dobro obranjeno
motorno bitil
4 PH „Puch" se pod vsako ceno proda.
Vpraša se pri portirju Kosbrjove tovarne v Sp. Šl&kl< 2058 2
Nova hiša
s trgovino, vrtom in gospodarskim poslopjem blizu Llubljane se proda. Cena 30 000 kron.
Ponudbe pod A- A, na upravništvo ,Slov. Naroda*. 3C51 —2
učenke« sprejmejo se na stanovanje in brano. Glaso/ir in vrt nn razpolago.     3063 \ Streliška ulica št, 18,
Tcvarn* išče dobro izvežbanega
ki bi bil popolnoma vešč slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika v go-voiu in pisavi. Nastopiti zamore službo takoj. 3o62 Ponudbe naj se stavijo p^d znak ,,J. F. 2 1 na uprav. rSlov. Naroda."
Jšče se za neko parno žago
ki je zvezana z izdelovanjem zabojev V
Prednost imajo taki, ki so v lesni stroki izurjeni ter vešči poleg slo-vens *»ga ali hrvatskega jezika tudi nemščina ali laščiue. Nastop službe tako?; plača po dogovoru
Ponudbe z referencami naj se blagovolijo poslati na upravništvo »Sle*. Naroda" pod ^knjigovodja P. B". 3013-4
Sprejme se v ?p» cerijsko trgovino
trsovshi pomoćnih
in
prodajalka.
Oziralo se bode le na strokovno n&obražene nrl^ktante z večletno prakso in doprimi priporočili. Pogo juja se znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi Služba je stalua, plača po dogovoru. ?02o— %
Ponudbe z izpričevali na naslov: Ljubljana, pofttnl predal štev 12L
Zaradi avedbe
,Oliver'
brzopisolnego stroloz vidno plsovo
(oklopni model)
so bili tile stroji izločeni in se oddajo prav ceno:
i056—t
\ stroj Undcrwood
(dobro c hranjen)
2 stroja Smilh-gros
(dobro olrarsjen;)
Ogledajo  se lahko  pri gene* raksem saatopsttu Ollver sa |ug menarbljo
UobtlanOtNlkloilteoo c 20
Pozor krojači 1
Siierjei šivalni stroj
se ceno proda,   sosg 2 Več se izve nn Torjajbem trgu 8,
I varjenega
strojepisca
sprejme notar Hndovernfk v Ljubljeni. 3040 2
Zajamčeno pristen   s003 2
cvetlični med
kg po 2 kroni. RazpoSilja od 3 kg. naprej  po   poštnem  povzetja Bina
Bauer, Mlsslitz, Moravsko«
Proda se takol zelo dobro ohranjeno
Poizve sc pri K Čamern'ku na Dunajski ce ti. 30r>3—2
s 4 do 5 sobami za novemberski termin.
Kdo, pove upravništvo nSlov. Naroda." 3059 2
enossadstropna, nasproti Bolen|<
sbe mitnice se pod
ugoduimi pogoji
ceno proda.
Hiša je zelo pripravna za gostilno ali trgovino.
Več pove lastnik na Dolenjski cesti št 19. 3: u j :■
Hiša
umske sod
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 360 do 700 litro proda pO nizki ceni 2718-5
FRAN CASCIO
v
Selenbur«Tove allee nt. B
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, Dolen ske železnice postala Str aia-Top lice     16lJ6 11
-Sezija m\ 1. maja do 1. oktobra-
Topel vrelec 38° C , pitno ia kopalno zdravlje« je. Izrednega učinka za protin, revmatizeui. isrhias. nevral^ijo, kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basi n i, odrieljene in mahovnate kopeli. Udobno opravljenje tujske, igralne in družabne sobe Zdravo podneb'e Gozdovita okolica. Dob e in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplašno kopališka uprava.
Lep
za dva konja in
dve šupi
s podstrešjem za krmo, se odda takol< Več pove Đ. Bov&ek, fotograf v Kolodvorskih ulicah št 35. a-sli i&
Razglas.
V Perenlćih (občina Kastav) so prodi
obstoječe iz novograjene enonadstropne niso, s »lotfo, v o dn|akomf vrtnim salo-a m, kegljiščem, volikim vrtom ia dvoriščem.
Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matu'je, ob državni cesti Matulje-Mihotići, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno a i za večjo trgovino c lesom ali vinom. Cena je nizka, pogoji plačanja jako povoljni
Več pove V|okoslav Osojnak p. A aalaalc, trgovec v Perenlćih, pošta Praščići. 2l38~?4
V najboljšem obrata stoječi
in
3046 -2
pekarija
v industrijskem kraja BoroikO *e ped ugodnimi plačilnimi pogoji i* proste roke produ.
Vprašanja pod ^Mttn In pobi1 rila1 na upravništvo „Slov. Karoda
93
Jfeva
oderan
hišo
z velikim vrtom, 2 minuti od Ljubljane, |e naprodaj. Potrebni kapital 3000 E. 3041-2 Naslov pod „Trlton", posto re-stante Moste pri L|ubl|ant.
I
Zlaatl )• Uvette te
vflattU.
„SLAVIJA"
12-94
• - vzajemno isvarovalna banka v Pragi. - - - -landl: 44f4a7.oaa-OI K. Inplnaone silksssbia m kapitalljt 98,823.486 36 K Po volikooti druga vzajemna nvarovalaica našo države
to v lastnej baninej kili
Zavaraj« poslov)« ta prearieateo »roti Besanim škoda« p» aajniijia Škod« takoj  ki aaJkaUnt
Ušiva  aaJboUii itofii, Mar posluje.
Dovoljuj« is čistega dobička tsdatae podporo v  aarodno ta saoaohorintns
Razglas.
Kreditno drnštro Mestne hranilnice ljnolianste
ima svoj
I. oTb)Ozxi ^bor
v četrtek, dne 26. avgusta 1.1. ob 4. uri popoldne
v posvetovalnici te hranilnice (Prešernova nI. 3|I).
DNEVNI RED:
1. ) Določitev   števila odbornikov ia njih   namestnikov  in  volitev teh
upravnih organov:
2. ) volitev treh  Članov in njih  namestnika v računsko - pregledovalno
komisijo: 3 ) Razt oterosti.
OPOMBA:  Da je občni zbor sklepčen, mora biti navzočih najmanj 20 društvenikov.
Učiteljica.
Sprejme se v službo v tjubljani
(tndi samo Čec dan) gospodična sa dečka, katerega bi bilo tndi poučevati so 1 razred ljudske dole ter eventualno v fran3ofiČini.
Ponudbe p- d „Or. D.11 na uprav-
niStvo -Slov. Naroda".
3012—3
V Ljubljani, dne 14. avgusta 19C9
3043
Jtfestna hranilnica ljubljanska.
Predsednik: Ubald pl. £rnk6czy.
S*
368 č4
"Vsa
parketska dela
prevzema ter tndi daje materijal
Josip Puh
gradaške ulice si 2& Ijubljana.
Ceno! Solidne
'M
N
'M M M
4
'M
•M 50
'M
'M
H
'M
Kranjska tvornica za umetni kamen in cementne izdelke. Podjetje za betonske naprave.
Slavnemu občinstvu naznanjamo spoštljivo, da smo ustanovili
slovensko narodno podjetje
za izdelovanje
umetnega iim m cementnih izdelkov
združeno s
podjetjem za betonske naprave.
Jo je prvo in edino slovensko podjetje le vrste.
Nova tvornica izdeluje vse vrste umetnega kamna in cementnih izdelkov, tako:
Stopnice
brušene, nasekane, likane in zglajene ter armirane in prostonoseče naprave.
Ornamente in sramne kose
za  pročelja, balustrade, balkone itd.
plošče
za hodnike in za tlakovanje, preproste - in raznobojne. =
Cevi
vseh vrst in vseh velikosti za kanali-— zacije in vodovode. -—
Okvire
za vodnjake, žlebove, podstavke, pod-zidce, nagrobne kamne, mejnike, jasli, korita, stebre za vrata in klesance za --=   pročelja. .
Zagotavljajoč slavno občinstvo, ia ooaso izoslovaU
skoz in skoz samo solidno blago
po najnižim conah, ao priporočamo v blagohotno podporo la oblino naročevaai«.
306
V LJnblJsnl, dne 18 avgusta 1909.
Kranjska tvornico za umetni Komen h cementne ijielke, polletje za betonske naprave
na Dunajski cesti v tjubljanl
-nasproti topnJoarshl vsJasanM.
ZZZZZSa
Ugodna prilika
pristni kranjski
lanenooljnaii firnež Oljnate barve
v posodicah po Vii 1 kf knkor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
laki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) prisnano ia
proJsMudono najbolji*.
prve vrste
Karbolinej
jKtavec (gips)
za podobarje in za stavbe
Čopiči
219-68
fonuctfa izatka za zidarje in za vsako obrt
■riptrob
jffoolj jbnphnann
Zattmjn aattt
347-33
Slovenska tvrdka čevljev
domačega ia tvomiškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v £jublani
se slavnemu občinstvu priporoča.
po meri naročena dela se najsoli&neje izvršujejo •   /. v lastni delavnici.    .\   .\ .\
*° pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava        860—51
Puchouo kolesa
Puch-.Special' K 150
i
„Curier"-kol& K 115 £
Najbolj, pnevmatike Relthofferjeve \
Najnovejši šivalni stroji od 2
66 K naprej ■
Za prekupovalce ista cena, kakor b
v tovarni.
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
C. kr. avstrijske državne železnice.
Izvleček iz voznega reda
Odhod is Ljubljane avl- tel.)
7"03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7'2B zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje.
V*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
ll"40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, drž. žel.. Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
■32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
0*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, D razdane, Berlin
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
V"42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Odhod iz Mabljnae (driavae železnice):
7*20 zjutraj :£Osebni vlak v Kamnik. 2«Oe popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7aIO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.*
u —-»I- ns
10*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (Ivino železnice);
7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žcL, čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča
2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča.
0-40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*4-2 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča.
9'07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Ila08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v Llveljano (driavne železnice)
OaaO zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IO-59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. O-ee zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pramikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
Naznanilo in priporočilo.
Podpisana vljudno naznanjam, da sem se 10. avgusta v obče znano
s dnem £031—2
restavracijo pri „Zlati ribi"
ter se tem potom zahvaljujem vsem cenjenim gostom in sploh slav. občinstvu, ki so me podpirali v dosedanji
rostavraciji pri „Lovu"
ter se vljudno priporočam v zanaprej v svoji novi restavraciji in zagotavljam vsem cenjenim gostom, da se bodem vedno in vsakem času potrudila postreči s *e>S»re> are)v>lne> in ansrat« •»ejSalmie), s avealaa aaaraaUaa plvanrc v sodih in steklenicah, nadalje bodem točila pristna vina, kakor pristati alo-leajeftnl  ctlaaat la 4**0*v* sveči,  itajeraikl  rlallnaj ter razna
lasMks» vImo.
Abonontl o* oprojmojo na hrano. m
Vsak dan sveži raki.
Za obilen obisk se najvljudneje priporoča
Veti Pllko (Kos).
»alentl
w SO. «1
vali.
Letoaaja boda aima ja pokaaala, dn ptiim fjUole trpoimoatl vsako drugo opeko
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
v mm saitfi !•    — ********        jvan ]v|a»n na Gtfncah pri Cjubljani.
Varstvena znam Ka.» •
Llnbliani
Ravno tam se dobi tudi navadna
v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan JelaČIn V
\e51- 34
M. Krištof ič - Bučar
prodaja radi preosnovitve trgovine vse konIekot|skO blage, posebno bluze, krila ter otročje oblekce po selo salinnl
cenL
2934—6
Dr. I. tieiser
3 60-2
ordinira.
JL 2621 7 ZkAL z <3_r2.a treroT7"in.st
8   F. JTJST-MASCHKE
M lanainji
i
ama  IHI r* v«   l*: *i sw« Postojo Zabok In postajališče Zasorjanske železnice Kopališče Stenica.
Sezija od i. maja do 30. ontobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brez konkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
priDoroča po najnižji ceni
4B>. ing t:ne* klO ic«L da^/je isi Otroke
bluze, spodnja krte, predpasnike, pasove, zimsko perilo, i£
Zunanja naročila točno in vestno.
t
I
I
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje I* •» |»ttlt«lta ti 9» rm % ia Itapalloaa •»mbie«  nh Hrtaekrm.   Poeta Zaboli.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja x»
interurbani telefon. 1510—35
MOTORJ
1449 25
najboljšega     s -teme. Železne
blagajne, atavb. potrebščine, ml ne in atiakaloice za gro-■ aadle in vsa drugo železnino
dobavlja po nsjnižjjh centh
slovanska veletrgovina z železnino
3fr. Stupica o Ljubljeni, Marije Terezije cesta 1.
Krasne
BLUZE
največja izbera v ovUl in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, portir, In otročjo oblskoe
priporoča po aslattflb coi
M. KRISTOFIČ
STAJU nO It. 28.
XW ^Mb"
jKoflm salon
Častitim damam priporoča
: klobuke:
te najfinejšega okusa
Uda ŠkoJ-Vanek
Pod Trančo. ::
Žalni klobuki vedno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, ::  ionu izgotovljene. z
Mislit rt a in uleHa hrib
Speletič & Remžsar
Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi.
Dolo soM<1no! 129621 Ceno primerne!
mm
Xw ^av*     ^aV     *wf *aaf
a^*a m^*m r*m
Jalon za damske klobuke
A. Vivcd-
LJubljana, stari It trs 21.     Podružnica v Kranju.
Sprejema se ie sedaf
zimske IdobuRe v preformanle in popravilo
' ter se obenem priporoča cenjenim damam za nadaljno naklonjenost.
1591-21
Žalni klobuki vedno v zalogi.
najnižje cene.        Zunanjo naročila izvršujem točno.
Oskrbnika is
za industrijsko podjetje združeno z majhno kmetijo, lice zanesljiva, domača tvrdka. Dotičntk mera biti ve$č popolnoma slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik z odličnimi izpričevali. Ako je njegova žena dobra kuharica, lahko prevzame gospodinjstvo. — Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 kron. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi
Lastnoročno pisane ponudbe, o premljene s prepisi izpričeval, je vlo žiri pod „Stalan slnžbn" na uprav. „Slov  Naroda*, 278 i-7
*5 o*5 ZTS&iS
■ Slovenski elektrotehnik
Jr. Sax
£jubljana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake elektroaignalne naprave, kot zvonila, telolone. elekt. ključavnice za blagsfao in navadna   vrata, proskasovaa|a
atrelOVOdOTf nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe. Izven Ljubljane se   priporoča za
ava|an|e lake tocaik
elekt. naprav za lac in moč.
Na razpolago dobro in zanesljivo blago.
Pokličite ne. oko ie IB elektUOil
obrat noten.
v nove proetore
v Prešernovih ulicah štev. 7
in se priporoča s?ojim cenjenim odjemalcem in vsemu narodnemu občinstvu v :-: :-: :-: obilno naročanje. :-: :-: :-:
i
Prostovoljna
Javno dražbe
raznih poljskih pridelkov ter poljsko tovarniških izdelkou, par voz. konja, hlclklja In
drugih stvari    3052 .
se vrši v četrtek, 19. t« ni. v bi?si trgovini Brate Rus v Jakopiče«: hi si nn Emonakl oeatl št. 12 od 9. nre dopoldan dalje.
Upraviteljstvo ko nkurz-nega sklada.
Nn debelo in drobno po nizkih
oenah priporočam svojo bogato založeno
trsoolno
z galanterijskim m vseh vrst kramarskim matom 854 In pleteninami. 3«
Devocionalije
in vse vrste blago m b«ija p*ta.
Ttereltke zalogo kroni, glavnikov.
Jlnton Škof
nima a f
bteiatcU te ■4s*T*m mM ■ P»»4«»l«»i»fc.
te tUk »Sttmšmm
8Q