NO. 136
Ameriška Domovina
—r El
’«WCAN IN SPIRIT UN0UA06 0NLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JULY 13, 1948
LETO L. - VOL E.
VESTI
IZ SLOVEIIIIJE
PODOBA SVETOGORSKE list ‘Teden" piše o tem 17. ju-MATERE BOŽJE.—Lansko le- nija takole: to smo poročali, da je iz go- Goriški nadškof mgr. Mar-riške stolne cerkve neko noč gotti je obvestil javnost, da je izginila podoba Matere božje, izvirna podoba svetogorske ki je poprej kraljevala na Sv. Matere božje v Rimu pri Va-Gori pri Gorici ali Skalnici, pa tikanu. Kako je tja prišla, to
bila med vojno prenesena na Kostanjevico in končno v goričko stolnico. .Sedaj se je zvedelo , da je podoba v Rimu pri Vatikanu. Tržaški verski
je pa še skrivnost. • Bralci se še dobro spominjajo, da je bila ta časttitljiva slika v gorički stolnici, od koder so jo ne-
n>U» n» 1 «trnn__________
Komurfisti tudi v Ameriki morajo dati odgovor
New York. — Pododbor poslanske zbornice, ki preiskuje delavnost komunistov v New Yorku, je soglasno sklenil, da kliče na odgovornost devet levičarskih voditeljev unij trgovskega uslužbenstva. Vseh devet je odklonilo, da bi dali odboru odgovore na vprašanja ali so člani in podporniki komunistične stranke ali ne. Pododbor je sklenil, da bo vseh 9 slučajev izročil federalnemu sodniku. Komunistične unijske organizacije groze s stavkami in nemiri, apelirale so celo na odbor za človečanstve pravice pri Zvezi narodov in na predsednika Trumana. Predsednik preiskovalnega odbora, poslanec Kersten, je izjavil, da hoče odbor očistiti delavske unije
NOVI GROBOVI
Stanley Skopelia
Stanley Skopelia (Stepko), 2150 W. 58 St., je umrl nenadoma zadnji petek popoldne. Pogreb bo danes, v torek ob 2. popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Bil je 55 let star, rojen v Zemunika v Srbiji in je prišel leta 1934 v Ameriko. Bil je samski in zapušča v Evropi brata. Nečakinja Eli Oluich oskrbuje pogreb.
John Muchitsch ISinoči ob šesti uri je preminil na svojem domu John Mu-chitsch, star 77 let, stanujoč na 1241 E. 169 St. Rojen je bil v vasi Trava, pri Kočevju, odkoder je prišel v Ameriko meseca marca 1947. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Karolino, rojena Vesel in sina Johna; v Toronto, Canada sina Rudolfa in hčer Mrs. Karoline Fisher;
vseh škodljivih in. nezaneslii-,. X. .Olsam New „Y-vih ljuftT'"
Katoliški politiki na Češkem pomiloščeni
Praga. — Predsednik čeho-slovaške komunistične vlade je objavil amnestijo, po kateri sta bila izpuščena iz zapora tudi voditelja češke katoliške ljudske stranke Msgr. Jan šra-mek, bivši predsednik vlade in Rev. František Hala, bivši minister za pošto in brzojav.
Judovski begunci potujejo v Palestino
Otok Cyper. — 2,100 Judov je odpotovalo z otoka Cipra z namenom, da se preselijo v Palestino. Žele izkoristiti neiz-vestno stanje med potekom premirja in novo situacijo, ki nastaja na eni strani vsled obnove bojevanja, na drugi strani pa vsled ponovnih naporov posredovalca Zveze narodov, da se premirje podaljša.
Priprave za vlado zapadne Nemčije
Frankfurt. — Kljub močni Glavne spremembe, ki jih
kritiki, ki se je pojavila v nemški javnosti proti zaveznikom radi predloga o organizaiji za-padno-nemške države in omejene oblasti njene vlade, so vendar vodstva političnih strank pokazala pripravljenost, da se pozivu zapadnih zaveznikov odzovejo in začno razpravo o organizaciji nove oblasti in o štatutu, ki bo uredil odnošaje med novo nemško vlado in vojaško okupacijsko upravo. V ta namen so se sestala vodstva Krščansko demokratske stranke v Kob-lenzu in Socialnih demokratov v Ruedeschein. Obe vodstvi predlagata irekatere izpre-
membe okupacijskega štatuta. prometni zapori.
Nemci žele, se tičejo nadzorstva zunanje in notranje trgovine.
Vojaški governor Združenih držav general L. SClay je izjavil, da bistvenih sprememb ne bo mogel izvršil^ v štatutu, upa pa, da bo prišlo do sporazuma z nemškimi političnimi zastopniki.
Splošno se pa opaža, da zelo raste protisovjetsko razpoloženje v zapadni Nemčiji in Nemci izražajo občudovanje zapadnih zaveznikov vsled velikih žrtev, s katerimi ti vzdržujejo prehranjevanje zapad-nega Berlina kljub sovjetski
NOVI ZAKON 0 VSELITVI BEGUNCEV
Prednost imajo	be ali komisija za imigracijo
Za vse vize, ki bodo izdane po beguncev. Komisijo bodo se-
tem zakonu, ne veljajo prednosti določene po splošni imigra-cijski zakonodaji, ampak bodo te vize dobili samo begunci, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in se bodo upoštevale pri izdajanju sledeče iposebne okol-nosti:
Upoštevale se bodo osebe, ki so se doslej redno bavile s poljedelstvom in, kiibodo v Združenih državah tudi opravljale
sapha in v Brokolyn, N. Y. pa
hčer Mrs. Rose Janiz,
Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, v cerkev St. Jerome ob deveti uri in na pokopališče Kalvarija.
Matt Intihar
Kakor smo se poročali je po težki operaciji preminul v Mt. Sinai bolnišnici Matt Intihar, star 57 let, stanujoč na 20921 Goller Ave., Euclid, O. Poprej je dolgo let živel na 15255 Saranac Rd. Tukaj zapušča soprogo Mary rojena Nose, doma iz vasi Struge pri Dobrem Polju na Dolenjskem, sinova Matt ml. in Edward ter hčer Alma omož. Eppick, 4 vnuke, sestre Agnes Jančar, Frances Tomažič, Mary Udovič, vse v Lorain, O., ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v Skriljah pri Igu, kjer Baipušča sestro Margareto in več sorodnikov. Tukaj je bival 39 let in je bil član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Zaposlen je bil pri Browning “Svobodna Slovenia-” je list Crane‘ Pogreb bo v četrtek zju-
naših ljudi v Argentini Naro- tra-> * 8:45 'Uri‘z Želat™*a čile ga pri upravi Victor Mart P^bnega zavoda na E. 152
tinez, 50, Bueno. Aire., Argen- v cerkw ManJe Vneb°VZete *
tina.
Tri na dan
Tito, ki ga je poslala Moskva v Jugoslavijo, da jo sovjetizira, je sprevidel da naš kmet ni ruši muzik in da se ga s silo morda stre, upogne pa nikdar.
* » •
Prosveta modruje, da je Titov režim modro ravnal, ker ni hotel poslušati Moskve in nasilno kolektivizirati kmetijstva. Ne, ni tako! To ni zasluga Titovega režima, ampak jugoslovanskega kmeta, kakor zgorej zapisano.
Vroče mora biti v Chicagu, vsaj pri Prosveti, da se je urednik iznebil oni dan v uvodniku sledeče: “ . . Ker smo s tem člankom prišli do konca, ga je treba zaključiti.”
9:30 uri in na to na pokopališče Kalvarija.
Neža Modic
Hogeland, Montana. — Po več mesečni bolezni je umrla tukaj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, Neža Modic, stara 54 let. Njeno dekliško ime je bilo Godec. Rojena je bila v Clevelandu (Newburgh). V Montani zapušča žalujočega soproga Alojzija, štiri hčere in dva sinova, v Clevelandu pa štiri sestre' in enega brata. Ena sestra je redovnica v Chicagu in sicer pri do minikankah.
Pokojna je bila pravi tip dobre slovenske matere. Tukaj je bila jako spoštovana med sosedi in daleč naokrog je znano ime Modic. K zadnjemu počitku je bila položena po katoliških obredih. Naj počiva v miru, preostalim iskreno sožalje.
stavljali trije člani,,ki jih ime-nuje predsednik v soglasju s senatom za dobo, ki konča 30. junija 1961. Eden izmed članov bo imenovan za predsednika. Vsak član komisije bo imel plače 10,0000 dolarjev na leto. Za izvrševanje dela komisije se smejo uporabljati državna denarna sredstva, ki se ji v ta namen morajo dodeliti. Komisija bo sama postavila potrebno
BERLINSKI SPOR PRIDE PRED ZVEZO NARODOV
Protestna nota - Rusija ne odgovarja - Zavezniki ugotavljajo svoje pravice - Rusi železnice ne popravljajo - Vse njihove trditve netočne
Washington. — Amerika, riti, ker je proga pokvarjena
Velika Britanija in Francija so sedaj objavile besedilo protestne note, ki so jo poslale Zvezi sovjetskih socialističnih republik radi izstradalne blokade Berlina. Vse tri zapadne velesile izjavljajo, da so pripravljene začeti nove razgovore o celi situaciji v Berlinu ali ne poprej, dokler se ne uredi svoboden promet med Berlinom in njegovim zapad-nim ozemljem.
Nota Združenih držav, ki jo je podpisal Marshall, pov-darja, da ima USA vso pravico do železniških, cestnih in vodnih zvez med Berlinom in zapadnim delom Nemčije, ki je pod ameriško vojno upra-Nota navaja, da je bilo to posebno dogovorjeno takrat, ko sta Truman in Stalin ugotovila podrobnosti kam se morajo umakniti ameriške čete, da zasedejo linije v smislu potsdamskega dogovora.
Vse tri zapadne sile nagla-šajo, da se ne bodo umaknile iz Berlina, analizirajo določbe mednarodnih sporazumov, ki jih Sovjetska Unija s svojim
in nujno potrebuje popravila. Dejstvo je, da sovjeti ves čas, kar traja blokada Berlina, niso nič popravljali proge, sploh niso napravili niti najmanjšega videza, da mislijo kaj popravljani, ker niso na lice mesta poslali nikakih strokovnjakov in nobenih delavcev. Do-peljali niso nikakega materi-jala, ki se za popravljanje potrebuje. Proga je popolnoma v redu. Razlogi za sovjetsko ustavitev prometa so torej izključno le politični in ne tehnični kakor so sovjeti neresnično navajali.	£
Rumuni ustavili petrolej Tilu
Bukarešta. — Rumunska petrolejska industrija je ukinila vse dobave za Beograd. Ukinitev se je izvršila brez vsake obrazložitve, vendar je verjetno, da se je zgodila po odredbi romunske vlade, ki ima v rokah vso industrijo za pridobivanje in rafiiri-ranje petroleja.
Razne drobne novice b Clevelanda h te okolice
V bolnišnico—
Edward ' Dolinar iz 957 E. 236. St. se je podal v bolnišnico, kjer se bo moral podvreči operaciji. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Peta obletnica—
V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pok. Mary Zupančič v spomin 5. obletnice njene smrti Važna seja__
Jutri bo v West Parku važna seja SDZ mladine, kjer bo dobila mladina proste vozne liste z železnico h Conneaut jezeru, ki bo na 21. julija. Vsi, ki se zanimajo za ta izlet, naj pridejo na to sejo.
R molitvi—
Članice društva Carniola Hive št. 493 T. M- naj pridejo nocoj ob 7:30 v Želetov pogrebni zavod, da pomolijo ob -.rsti pokojne sestre Antonije Levstek.
Romanje v Lemont—
Zveza oltarnih društev priredi tudi letos romanje na ameriške Brezje k Mariji Pomagaj v Lemont. Tam se ji bomo skupno zahvalili za vse veliko milosti, ki smo jih že prejeli, ji bomo potožili naše križe in težave ter jo prosili pomoči za bodoče življenje in srečno vod-
konu se mora izdati samo poljedelcem. Mora pa biti izkazano, da se tudi Žena in družinski člani begunca, ki je poglavar družine, bavijo s kmetijstvoni in da bodo v Združenih državah opravljali kmetijska dela, da more družina uživati to prednost.
K družini begunca — družinskega poglavarja se štejejo žena in otroei, ki nimajo še 21 let starosti, niso poročeni in žive v družinski skupnosti, oziroma so odvisni od poglavarja družine.
Naslednja skupina oseb, ki prihajajo v poštev, so delavci v gospodinjstvu in hišnem gospodarstvu, v 'gradbeni stroki, oblačilni stroki in drugi delavci, ki izkažejo, da bodo zaposleni v Združenih državah v delu, za katero je izkazana posebna po-truba v kraju kamor se nameravajo naseliti. Poleg teh se bedo vpoštevale osebe s posebno izobrazbo in sposobnostjo za znanstveno, tehnologično, strokovno in vzgojiteljsko delo.
Posebno se bo upoštevalo tudi tiste begunce, ki so krvni sorodniki ameriških državljanov ali nedržavljanov, ki zakonito stalno prebivajo v Združenih državah. Kot sorodstvo se bo upoštevalo le krvno sorodstvo do tretjega kolena.
Med vsemi temi, ki imajo prednosti, bodo prvi dobili vize tisti, ki so med drugo svetovno vojno nosili orožje proti sovražnikom Združenih držav in
Komisija bo izdala pravilnike po določilih tega zakona in gledala, da se zakon izvaja, da se begunci, ki bodo prišli v Združene države, pravilno razporejajo po vseh delih in o-zem'jih. Ona bo o svojem delu poročala prvič v začetku leta 1949, potem pa vsakega pol leta o vsem kar tifie beguncev in begunskih sirot, ki imajo pravico po tem Zakonu, da bi se mogli naseliti v Združenih državah.
(Dalje prihodnjič)
Darovi za begunce
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce:
. Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida, ki vedno toliko žrtvuje za cerkev in druge namene, je darovalo $50.00-
Mrs. Frances Knaus iz 1052 E. 62 St. je tudi darovala $50 in njena hči, Mrs. Kristina Verbič, je darovala $25.
Mr. in Mrs. Louis Srpan iz Marcella Hd. sta darovala $10 namesto venca na grob Louis Ivancu.
Frank in Elizabeth Opaškar, 3435 Euclid Heights Blvd., sta darovala $7.
Po $5 so darovali: Anton Zalar, 1384 E. 171 St., neimenovana, Frank in Frances Ma-
notah Se zlasti naglaša splo mednaroden značaj konflikta, tako, da so note priprava za akčijo zapadnih velesil pred Zvezo Narodov.
Frankfurt. — Vojna uprava zapadnih zaveznikov sedaj pr. vič objavlja, da je ugotovila, da sovjeti sploh niso imeli nobenega razloga omejevati promet na železnicah. Sovjeti so namreč takrat, ko so promet zaprli, rekli, da to morajo sto-
objavii, da ima Velika Brita- voz. Potovale bomo letos z vla-nija skoro milijon ljudi pod kom. Vožnja stane od tukaj do
orožjem. Rekel je, da je 931 tisoč ljudi v vojaški službi, 235 tisoč pa civilistov, ki so direktno zaposleni pri vojaških delih. Pri tem niso vpoštevani prostovoljci in pomožne čete. V suhozemni vojski je 630,700 mož, v vojnem zrakoplovstvu 255,900, in v mornarici 144 tisoč.
se ne morejo vrniti v domovino ali se vrniti nočejo, ker se boje ier. 6732^Edna Ave., Miss Ma-
preganjanja radi narodnostnega, verskega ali političnega prepričanja, v drugi vrsti pa tisti, ki so 1. januarja živeli v begunskih taboriščih. Samo v izrednih slučajih morejo dobiti vize tudi osebe, ki žive krven taborišč, če zato govore posebni razlogi, ki jih ocenjuje migracijska komisija določena po tem zakonu.
Komisija za razseljene osebe S tem zakonom se ustanavlja komisija za razseljene ose-
ry Kašič, 1075 E. 68 St„ Agnes Bukovec, 9702 N. Blvd-, in neimenovan $3.
Uo $2: John Petrič ih neimenovan, L. Jakopin, Chicago, 111., Mrs. Rose Urbančič, 11722 Norwood Rd. je darovala $1.
Iskrena zahvala vsem tem dobrim srcem, ki so se usmilili bednih slovenskih beguncev. Priporočamo iskreno še drugim, da bi darovali po svojih močeh.
Razne najnovejše svetovne vesti
Truman vedno močnejši — Konvencija demokratov kaže veliko enotnost v stranki
Philadelphia. — Vrhovni sodnik Douglas je sam izključil vsako možnost, da bi ga demokrati nominirali za podpredsedniškega kandidata. Delegacije, ki so dosedaj oponirale predsedniku Trumanu, se izjavljajo, da bodo glasovale zanj. Za podpredsednika se je pojavil kot kandidat sentor Alber, W. Barkley. So pa tudi skupine, ki se zavzemajo deloma za senatorja Joseph C. O’Mahoney iz Wyominga, deloma za senatorja Scott Lucasa iz Illinoisa, deloma za senatorja Millard Tydings iz Marylanda, deloma za kongresmana John W. McCormack iz Massachusetts.
Cela demokratska konvencija je veliko bolj mirna kot je bjla republikanska, kaže pa razmeroma lepo enotnost in pripravljenost voditeljev, da organizirajo močno, soglasno kampanjo.
* * »
Sovjeti prepovedali izplačila za zapadni Berlin
Berlin. — Sovjetska vojaška uprava je naročila mestni blagajni Berlina, da ne sme več izvršiti nobenih plačil, nobenemu uradu ali osebi v zapadnem delu Berlina.
Mestni blagajnik je to naročilo izvršil, čeprav je polkovnik Howley, ameriški mestni komandant naročil mestni upravi, da naj še naprej izvršuje plačila kakor so bila odrejena s soglasnim sklepom vseh zavezniški^ vojnih komandantov. Mestna blagajna in knjigovodstvo sta v sovjetskem sektorju, zato morata sovjetska naročila izvrševati. Ta nova odredba je najbolj groba kršitev vseh medzavezniških dogovorov kar so jih doslej Sovjeti v Berlinu zagrešili. Znesek mesečnih izplačil za zapadni de) Berlina znaša 22 milijonov RM.
* • ' •
Sveta vojna muslimanov — Konferenca vseh poglavarjev arabskih držav
Cairo. — Versko vodstvo muslimanov je razglasilo sveto vojsko. Vsak musliman je po vesti dolžan, da sodeluje v bitki za Palestino.	l
Egiptovska vlada namerava pozvati vse poglavarje arabskih držav na skupno konferenco v Cairo.
Lemonta in nazaj 17 dolarjev. One iz fare sv. Lovrenca se prijavite pri Mrs. Ana Gliha, iz fare sv. Vida pri Mrs. Frances Baraga, iz Collinwooda pri Mrs. Mary Ižanec, iz Euclida pri Mrs. Katarini Roberts. Za vsa pojasnila (lahko pokličete tudi številko RE 4922. Iz Clevelanda odidemo v petek zvečer dne 13. avgusta, vrnemo pa Se v pondeljek zjutraj 16. avgusta. Ne zamudite lepe prilike in pridite v čim večjem številu. S sestrskim pozdravom Katarina Roberts, 905 E. 237. St.
Rešitelja iščejo—
Trem ribičem se je v petek večer prevrnil čoln v jezeru, kake pol milje od obrežja v White City, blizu 140. ceste. Držali so se prevrnjenega čolna in klicali na pomoč, čez kake pol ure privozi mimo njih nek moški z motornim čolnom. Vzel je vse tri v svoj čoln ter privezal prevrnjeni čoln ob svojega. Vse skupaj je potegnil na breg in zopet odpeljal. Ribiči so bili menda od prestanega strahu tako iz sebe, da so pozabili vprašati rešitelja za ime. Imena ribičev pa so: mestni stražnik John Jerič, 16213 Grovewood Ave., Vincent Segulin in njegov tast William Duncan iz 1134 E. 174 St. Pozdravi s počitnic—
Helen Levstiek in Josephine Kozel pošiljati pozdrave z letovišča v Michiganu, Christiana Lodge, katero lastuje bivši Cle-velandčan Dominik Krašovec. Pravita, da je tam zelo prijetno.
Slovenska Katoliška Liga—
V petek zvečer ob 7:30 dne 16. jtflija bo seja Slovenske Katoliške Lige za Cleveland v slovenski šoli v fari sv. Vida. Prosimo vse odbornike in odbornice da gotovo pridejo, ker imamo na dnevnem redu nujno in važno zadevo. Predsednik Intihar.
I
• AMERIŠKA DOMOVINA. JULY 13, 1948
2§
Ameriška Domovina
JRU3L
li lulIU
(JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St Clair Aro.	HT
Publiibed daily txtwfl
HEndcnon 0628	Ckraltad I, Oklo
ft Saturday!, Suodaya aid Holldiyi
NAROČNINA
It Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $8.001 za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven 'Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
--- *	i	-
SUBSCRIPTION RATES United State« $8.80 per year; $5 for 6 month«; $8 for S month«.
Canada and all other countries outside United State« $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
Entered aa aecond-claaa matter January 6th, 1008, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187«.
>83
No. 136 Tues., July 13,1948
“Tako mineva slava sveta”
“Tako mineva slava sveta,” vzklika tovarišica “Ena-, kopravnost,” ko je vse dala iz sebe, kar ji je težilo želodec ob prihodu škofa Rožmana v Cleveland. Ko smo prebrali ta izliv srčne komunistične bolečine, smo se spomnili z vsem sočutjem na maršala Tita, pred katerega sliko je ves zamaknjen stal komunistični ameriški sopotnik, na diktatorja, katerega omedaljena prša so navduševala vso progresivnost, katerega slava je donela po naprednih listih in po prosvit-ljenih dvoranah/ Vanj je stavil ves napredni Izrael upanje, da ga za zmeraj reši more klerikalnega zmaja. In sedaj!
Revež izobčen iz prave moskovske komunistične vere. Tito krivoverec, katerega slava je bila kot škopnik, ki se je vnel, nekaj časa tako lepo osvetljeval napredno pot, pa spet tako otipavajo in da so njih misli še vedno pri teh bolečinah, hitro ugasnil. Sedaj je na naprednih stezah tema večja kot kdaj poprej. Imeli so pač škopnik. Na to minulo slavo smo se spomnili. Pa tudi na to, kako so včasih tovariši metali okrog z narodnimi izdajalci in fašističnimi zločinci, kako pa so sedaj skromni, ko je toliko ozmerjani škof stopil na ameriška tla in se more braniti. Kakor če se prikaže orel nad piščeta in se ta poskrijejo, kamor morejo, tako je izginila tista ohola napredna mogočnost. O, da, res! Tako mineva slava tega sveta. Prav ima tovarišica, da to resnico premišljuje.
Prevzetneži padajo, ponižni se dvigajo. Zaničevani škof uživa naprej čast, ki mu gre kot preganjanemu katoliškemu škofu, in tisoči tam v stari domovini danes spoznavajo, kako prav bi bilo, ko bi ga bili poslušali, ko je oznanjal neizprosen boj komunistični zmoti.
Tovarišica “E.”, ki bi rada malo dvignila upadli pogum ■VirapmhrUr-vrstah, ponavlja iti obrača eno misel, da namreč “dr. Rožman ni mogel v tistem času biti prijatelj Amerike," ker da je vodil boj proti komunizmu “v precej nerodnem času,” ko sta bila namreč Stalin in Tito zaveznika Ame-rikancev. O, da! Prav neroden čas je bil to! In tista ameriška politika, ki je dvignila Tita in mu pomagala, da je zasužnjil Jugoslavijo komunizmu, je bila tako nerodna, da še danes tepe Ameriko samo, tako nerodna, da je radi te nerodnosti že tekla ameriška kri in se bo težko izogniti, da ne bi še enkrat tekla v potokih. Danes ve Amerika, da je komunizem bil in je njen sovražnik, zato tudi spoznava, kdo so bili njeni pravi prijatelji med zadnjo vojno. Ko je bil škof Rožman v boju s komunizmom, je bilo zanj res nerodno, ker tega v Ameriki zlasti pa na Angleškem, niso razumevali, toda danes vedo, da je Rožman bil in je resničen ameriški prijatelj.
“E.” bi rada kovala kapital iz tega, da je Rožman istočasno oznanjal boj proti komunističnim zmotam, kot sta Mussolini in Hitler napadala komuniste. Da, da! Istočasno! Kajti škof se je vedno boril proti komunističnemu brezboštvu brez ozira na Hitlerja in Mussolinija. Ker vedno, torej tudi v tistem času. Ko bi Amerika takrat razumela ta načelni boj proti komunizmu in to zmoto tako poznala, ko so jo slovenski katoličani, ne bi nasedla ne ruskim in ne jugoslovanskim komunistom ter ne bi imela danes težav, v katerih se nahaja. In ko bi Churchill takrat spoznal svojo zmoto, tako kot jo je kasneje, ne bi danes Titovi komunisti izrabljali Jugoslavije tudi v boju proti Angležem, katerih
Je postal zato klerikalec, reakcijonar in črnuh? Molotov je podajal s prijaznim nasmeškom roko samemu bognas-varuj Hitlerju. Ali je postal zato nacist? In Stalin je dal roko v svojem lastnem uradu v Moskvi Hitlerjevemu zunanjemu ministru Ribbentroppu, ki so ga kasneje zavezniki obesili. Bilo je takrat, ko sta ta dva tiča delila slovansko Poljsko. Ali je morda Stalin postal fašist? In kaj naj bi postal Rožman, če je dal roko Nemcu, kadar ga je. srečal. Saj je celo Kristus občeval s farizeji in z njimi jedel, pa vendar tudi slabo v veri podkovan urednik naprednega lista ne bo rekel, da je Jezus držal s farizeji. Ali res ne najdete nobenega greha na Rožmanu, da gonite to neslanost ki vas same najbolj tepe?
Dober naprednik vedno rad govori o papežu in Vati kanu. Tudi ko se zaletava v Rožmana mora priti Vatikan na vrsto. Napredni pisec nam znova razodene da ne veruje v papeževo nezmotljivost. Že dobro! Prav nič ne silimo. Že Krjavelj je rekel, da vere še Bog nikomur ne vsili. Seveda pa radi tega njegovega pisanja mi nič bolj ne verjamemo v piščevo razumnost. Vse to ni važno. Zelo važno pa je da dogodki od dne, do dne bolj kažejo da se Vatikan in Rožman nista motila. Svet zelo jasno vidi da je njegova nevarnost komunizem kakor je papež vedno opozarjal. Torej je le bilo pametno od ljubljanskega škofa da se je držal svojega vrhovnega učitelja. Kako nerodno pa je če kdo ne uboga svojega predstojnika vidite sedaj na ubogem Titu ko ga Stalin maže z brezovim oljem.
Ali naj zatajimo našim čitateljem, da je urednik “E.” čisto resno prišel do spoznanja da niso bili vsi papeži dobri? Resnično, resnično, tudi mi verjamemo, da hodijo papeži k spovedi in da morejo torej grešiti. Toda njih nauk je zato vseeno nauk Ustanovitelja Cerkve.
Še toi naj oznanimo svetu, ki morda še ne ve, da “E.” ne more napasti ne škofa ne papeža, da se ne bi obenem spomnila Franca in Tisa. Nam se to ne zdi nič čudnega. Saj poznate tisti izrek: “Česar je srce polno, o tem usta rada govore. Franco in Tiso sta kljub svojim marsikaterim napakam tako krepko nakresala komuniste, da se še vedno
In
"E.” ne bi bila več enakopravna z drugimi sopotniškimi listi komunizma, če ne bi tudi nje to še vedno srbelo.
Tudi mariborskega škofa je privlekla “E.” v napad na Rožmana. Pravi, da je ravno zato lahko ostal v Jugoslaviji, ker je bil pod nemško zasedbo jetnik nacistov. S tem hoče reči, da Rožman ni bil jetnik nacistov. ’ Saj res ni bil! . In zakaj ne ? Ker so Maribor pač zasedli Nemci, niso pa Ljubljane. Razlog torej, da Rožman ni posta! nemški jetnik je silno priprost. Toda pri “E.” se narede neumne in nevedne in tako varajo svoje bralce. Tudi pravijo, da Rožmana nacisti niso preganjali. Kako pa imenujete to, da so nacisti zaplenili vsa škofijska posestva in tako škofiji (ne samo škofu osebno) vzeli dohodke? Kako imenujete to, da so nacisti izgnali skoro vso duhovščino iz Gorenjske, da so zaplenili škofove zavode, da omenimo samo par stv ari. Toda “E.” v svoji “objektivnosti” vse to mirno prezre in slepari svoje čitatelje. In potem govori tak pisec o neki —
Končamo z vprašanjem: Kakšno vest ima katoličan, ki list s tako vsebino podpira? Nam se zdi, da ni dosti manj kot vest onega pisca, ki napada Rožmana na zgoraj označeni način.
HMiinw>niiininmmnH>iiinwmaiiniiHM
BESEDA IZ NARODI
■ iwwitwHimwiwui iwnw 111 hh iiiunm
levičarski elementi res še dolgo po vojni niso spregledali, kako sami po sebi bijejo, kadar ustrezajo Titu.
Kdor bi bil mislil, da bo ovinkarski napad na škofa Rožmana ostal v naprednem listu brez domobranske prisege iz časa, ko je imel Hitler zasedeno Slovenijo, bi se seveda tudi strašno motil. Ta prisega je kost, ki jo že štiri leta glodajo kot lačen pes, ki ne more dobiti kaj boljšega. Ko pišejo s tem v zvezi o škofu seveda bezajo le od strani.. Pisec v “E.” namreč pravi, da ima tudi on vest in da mu ta pove, kaj je prav in kaj ni. Ta vest mu je čisto natanko povedala, da škof te prisege nikoli ni prisegel. Zato tega ne reče naravnost. Toda pokvarjena vest mu ni dala miru, da ne,bi namigava! vsaj od daleč na škofa. Tako je učil Lenin, da se mora za komunizem tudi lagati, slepariti, moriti. Ali smatrajo napredni taka namigavanja za tisto “resnico in objektivnost,” ki da je po besedi “E.” "največji moralni zakon človeške družbe”? V katekizmu, ki so se ga napredni premalo naučili in tako postali pač napredni, pravijo takemu pisanju natolcevanje.
O tisti domobranski prisegi smo, braz ozira na škofa, že pisali, da namreč tudi domobranci niso nikoli prisegli zvestobe Hitlerju samemu, ampak le, da se bodo skupno z nemško oboroženo silo borili proti komunistom. In med tem dvojnim je velik razloček! Ali bi tovariši z govorjenjem o tej prisegi radi odvrnili pozornost javnosti od dejstva, da je njih pripadnost in njih zvestoba v Moskvi, čeprav so Ameriki prisegli zvestobo?
Še ene stvari ne more preboleti “E.”, da je namreč Rožman dal roko italijanskemu in nemškemu generalu. Ured
nik “E.” je že dal roko črnemu katoliškamu duhovniku. Ali pokvaril tako fino aranžiraze
Razno iz Strabane, Pa.
Strabane, Pa. — Ravno prav so nam prišle dvotedenske počitnice v tem poletnem času, da se bomo vsaj malo oddahnili od ropotanja strojev in fabriškega dima in prahu. Eni porabijo svoje počitnice, da se odpeljejo k svojim sorodnikom in prijateljem, pa bodi biku ali daleč, drugi imajo pa doma pri hiši kašno važno popravilo. Jaz pa, ki se precej razumem na ko-košjerejo, sem najraje doma. Cvetlice bi zalival, pa ni potrebno, ker imamo vsak dan dež. Bom pa kokoškam zrnja natre-sal jn sveže vode donašal, pa jajčka pobiral, seveda, če jih bo kaj. Ker mi pa pri tem ostaja dosti prostega časa, bom pa napisal par vrstic v naš priljubljeni list, Ameriško Domovino.
Društvo sv. Jeronina št. 152 KSKJ bo imelo letni izlet in družabno zabavo v nedeljo 8. avgusta v Forest Villa parku, ki je oddaljen od tukaj 6 milj. Društveni odbor apelira na vse članstvo, da se odzove in v velikem številu udeleži tega izleta v prosto naravo. Vsak naj prinese $1.00, da se malo pomaga kriti stroške.
Društvo bo naročilo bus, ki bo vozil izletnike tje.in nazaj. Prvi bus bo odpeljal izpred društvenega doma ob 12:15 popoldne in potem vsako uro. Torej za $1.00 bomo imeli prostb vožnjo na izlet, prosto pijačo in jedačo. Pa tudi godci bodo tam, da nam bodo igrali veselo slovenske valčke in polke. Torej, vidite, da bo prav prijetno tisti dan, ako nam ne bo dež
zabave. (Naj ga odbor za tisti dan suspendira po pravilih ! Op. ured.)
Tukaj je v sredo 30. junija umrla Mrs. Frances Žele, stara 49 let. Doma je bila iz Koritnic na Notranjskem. Tukaj je bivala 17 let. Pogreb je bil v petek 2. julija na Oak Spring pokopališče v Canonsburg, Pa. Bila je članica ABZ in SNPj!
V petek 2. julija je pa umrl rojak Frank Majzel, star 61 let. Bil je doma iz Bele Krajine. Pogreb se je vršil v nedeljo 4. julija na Oak Spring pokopališče v Canonsburg, Pa. Bil je član SNPJ. Preostalim naše sožalje.
Mrs. Joseph Delost, ki je tukaj preživela mesečne počitnice pri svojem očetu in sorodnikih, se je te dni vrnila nazaj v sončno Kalifornijo k svojemu možu Josipu. S seboj je odpeljala tudi svojega očeta Franka Midofer, da mu bo med vožnjo in tam razkazala zanimivosti. Frank, želimo ti mnogo zabave in srečen povratek.
Mrs. Mary Bostijančič, iast-
Ameriške Domovine. Listu pa kličem; le tako naprej za resnico in pravico. Vse za — vero, dom in narod!
Anton Tomšič, naročnik
Novice iz La Salle, i.
La Salle, 11,. — V Ameriški Domovini z dne 2. julija smo či-tali, da je letos minilo 172 let, odkar je Zvon Svobode naznanil Amerikancem svobodo in demokracijo. Njegov glas je vedno glasnejši. Počasi pa sigurno brni v sleherni, kot sveta. Naša zvezdnata zastava pa ponosno vihra kot pravi simbol ameriške demokracije, Slava ji! Slava ji, ki nas je sprejela pod svoje okrilje. Slovenci in Slovenke, bodimo ponosni na Ameriko, ki nam je dala zavetje, streho in kruha. Ali nismo srečni, da smo prišli v to svobodno deželo? Jaz ipravim, da smo. Zato spoštujmo naše odlične može vsepovsod v vseh 48 državah Amerike.
Vam, Clevelandčani, pa želim našega Slovenca, Franka Lau-scheta za prihodnjega guvernerja države Ohioi* Prosim vas, dragi rojaki, prijatelji Slovenci in Slovenke, delujte skupaj za vašega Franka. On mora biti vaš guverner pri novembrskih volitvah. To bo vam in nam v ponos in čast. Hura! za Franka Lauscheta!
Prosim vas, da mi ne zamerite, ker se vtičem v vaše razmere. Jaz Franka poznam že več let, to je vse od tedaj, kar nam ga je predstavila Ameriška Do-
ČevhiJ^
AL' PA NE
ioyn
Po:
niča in prodajalka pijače na debelo, se je te dni tudi poda- John Riffle, ki je ob tej prili-
la za en mesec na počitnice v Milwaukee, Wisconsin, k svojim sorodnikom in prijateljem. S seboj je vzela tudi 10 letnega nečaka, da ji bo na vožnji in tam za kratek čas, ali pa za sitnost, kakor bo naneslo. Mary, želimo ti srečno rajžo, dobre zabavo in srečen povratek nazaj med nas.
S tem sem poslal nekaj novic v svet, da bodo tudi drugje' vedeli, kako se držimo v našem Strabanu. Pozdrav vsem cenjenim naročnikom in Čitateljem
osebna novica za nas Slovence in Slovenke na zapadu je pa to, ko smo čitali v Ameriški Domovini z dne 2. julija, da sta dospela na svobodna ameriška tla premil, ljubljanski škof, dr. Gregorij Rožman in p. Odilo Hajnšek, naš nekdanji misijonar. Bodita oba od vseh nas Slovencev srčno pozdravljena. Bog naj Vaju ohrani zdraiva in srečna med ameriškimi Slovenci.
Dan 4. julij je bil tukaj v La Saile bolj miren. Nesreča je dohitela samo nekega fanta, ki pa ni naše narodnosti, pri zažiganju rakete. Ožgalo ga je po boiazu, da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Razveseljeni pa smo bili obiska Slovencev iz Chicaga, ki so prišli k svojim dragim srodni-kom in prijateljem. Tako je prišel rojak in bivši pevec v cerkvi sv. Roka, Mih. Kobal, sin Matthew in hči Mary ter njen mož. Tukaj so obiskali Kobave na 2. cesti ter Mr. in Mrs. Au-gus Kobaw na Crakotvillu, sestro in družino Mr. in Mrs. Lapuh v Granville ter več drugih svojih ljudi. Celo Tone ■‘na hribu” je bil deležen obiska.
Obiskal nas je tudi Frank Ju-ričič iz Chicaga, ki je bil rojen v La Salle. Pravi, da mu je še vedno naše mesto zelo povšeč.
Dalje so obiskali svoje nekdanje prijatelje tukaj rojaki iz Clevelanda in sicer Math Intihar, Fr. Intihar, Mr. in Mrs. Frank Smaltz ter Mih. Shimkus, ki je obiskal svoje sorodnike tudi v Granville, 111.
Iz Michigana je doppel na obisk k svojemu bratrancu John Shimkus. Mr. in Mrs. Charley Shimkus sta bila obiska zelo vesela. Ta vodi tukaj pogrebni zavod na 5. cesti.
Iz Joliela, 111. je dospel k Mr. in Mrs. L. Bučar stari muzikant
Vikleč Janez je godel in godel, da so v gozdni tišini sredi črne noči skoro pošastno odmevale piščali iz harmonike. Po-vsod, kamor je segel glas poskočnih melodij, je ostrmelo vse življenje: sove in skovirji so obsedeli na vejah, kakor bi’ bili začarani; srnjak je začuden obstal, ko je zaslišal te neznane glasove, ki prihajajo kdove od kod, pa ki so tako nekam vabljivi, da je od všečnosti strigel z ušesi; še dolgouhi zajec, ki je bil ravno po opravku iz gozda, da je ubere v bezovske njive in se napase v sladkih vršičkih korenja, je počenil in poslušal.
Janez je pa igral naprej in naprej, kakor bi bil na svatbi v Kani galilejski, kjer so pili vino, kakršnega ni še nikoli rodila vinska trta. Glavo je imel sklonjeno tesno nad harmoniko, ka kor bi hotel skrbno paziti, da ne pride kak nevšečen glas iz harmonike. Levo nogo je vrgel čez desno, da je bingljala po taktu, z desno je pa dajal takt ob zemljo, da so pritiskali gibčni prsti na piščali natančno in v skladu, ne prehitro, ne prepočasi. Janez je mižal, da je lahko boljše slišal glasove iz harmonike. Bil je kot mrtev za ves svet okrog sebe in bil je ves samo godec Vikleč Janez, kakor ga niso premogle vasi daleč naokrog.
Še prav veselo je privabil iz harmonike poskočifico: Ti, pa jaz, pa Židana marela . . . Tudi zvoričke, ki jihf je dodal k melodiji le pri prav posebno veseli, je uvrstil med druge glasove, še tole boni, sl je mislil, potwn Jo pa zopet udarim naprej proti domu. Za koifec je na široko raztegnil meh in s prsti poigral skoro po vseh tipkah, nato pa je (harmoniko stisnil in odprl oči. Odprl jih je in zopet zaprl, ker je mislil, da ne vidi prav. Obsedel je kot okamenel. Prsti, ki so se‘še malo prej tako veselo igrali po okroglih gumbih na
ki obiskal mnogo Dolenjcev od Bele cerkve.
Hvala vsem skupaj za prijazen obisk, Bog vas šivi!
Vsi Slovenci, od blizu in daleč ste vabljeni na piknik, ki bo na starem prostoru v Maple Garden. Piknik se bo vršil na 18. julija in prireja ga SND. Na veselo svidenje!
Anton Štrukelj, aastapnik
—V jagodi je okrog 90 odstotkov vode.
Volk in jagnje
Ovce so bile varne na svojem pašniku, psi so dremali in ovčar je igral na piščalko v senci velikega košatega bresta z drugimi sosednjimi ovčarji. Sestradan volk je prišel pogledat pri razpoki ograje Stanje črede. Malo, neizkušeno jagnje, ki ni še nikdar ničesar videlo, se spusti z njim v pogovor. “Kaj iščete tukaj ?” vpraša požeruha. “Cvetočo in nežno travo,” odgovori volk. “Vi veste, da ni ničesar bolj sladkega za potola-tenje lakote, kot pasti se na zelenem, s cvetjem posejanim travniku in si gasiti žejo v čistem potoku; tu sem našel eno in druge. Kaj je treba še več? Jaz ljubim filozofijo, ki uči, da se je treba zadovoljiti z malim." — “Torej je le res,” odvrne malo jagnje, “da vi nič več ne jeste živalskega mesa' in da vam zadošča malo trave? Ce je to res, živiva bratovsko in se pasiva skupaj!” — Jagnje je takoj prišlo iz svojega pašnika na travnik, kjer ga je trezna filozofija raztrgala in požrla.
Varujte se lepih besedi tistih, ki se bahajo s krepostjo. Sodite jih po njihovih delih in ne po njihovih besedah.
"Petrolejski vod
Iz mesta Mosula v Iraku, kjer so veliki petrolejski vrelci, teče veliki petrolejski vod v pristanišče Hajfo. Dolg je 625 m lij. Na vsaki strani pa so Angleži zgradili 40 čevljev široko asfaltno cesto, na vsakih 750 čevljev doižine pa so postavili vojaško postojanko, ki čuva to važno napravo proti sabotažam s strani Arabcev.
harmoniki, so mu odreveneli. Po hrbtu, je čutil, se mu Je pa vlil znoj, kot bi ga kdo oblil s polnim škafom vode. Klobuka na glavi ni več čutil, ker vsak las, se mu je zdelo, mu je stal na glavi pokonci, kot fižolovi količki v zevniku.
Gleda in gleda, bulji v gozd in ne ve, kaj bi. Pred seboj je namreč uzrl, ko je po igranju odprl oči, ogromnega kozla, kateremu so švigali iz oči in iz gobca pravcati ognjeni zublji in godec je čisto natanko duhal smrad po žveplu. Kaj vem, saj j* bila prikazen morda čisto navaden srnjak, ki je stopil iz gozda, da bi od pobližje poslušal premile glasove polk in valčkov. Naš godec ni iztegnil !d«/ti na razpravo) kaj je tisto, ki ga gleda. Nekaj je že, kar je, toda samota, tema, gozd, — vse to mu je morda po bliskovito pripeljalo pred oči vse tiste pravljice o strahovih, ki jih je tolikokrat slišal doma za pečjo, zato je videl pred seboj, samo eno, prav tisto, ki ni maral: samega bognasvaruj. Morda se je prav tedaj spomnil na Susmana, ki se mu je tudi nekaj takega primerilo, ko je pasel neke noči konje na Kuclu in je malo živ pribežal v vas ter se zaril na Matencovem kozolcu v seno, da so ga komaj dobili ven čez par dni. ,
Ne verjamem, da je našega godca vzelo toliko časa, kot mene, ki to pripovedujem, da bi preudaril, kaj mu je storiti. Samo toliko je pogledal, če je pot še odprta, ki vodi proti domu jn samo toliko sl je vzel časa, čeprav ni vedel, da to dela, da je vrgel jermen od harmonike čez ramo, stisnil klobuček pod pazduho in vlil jo je iz gozda v smeri proti domu. Ni gledal, kam je stopil, samo naprej in naprej. Natančno je slišal, tako je pozneje pripovedoval svojim zanesljivim prijateljem, za seboj pravcati satanski krohot, ki je tudi nekoliko pripomogel godcu do hitrejšega dirjanja iz gozda.
Zdelo se mu je, da je samo trikrat poskočil in že je bil iz gozda na gmajni in potem se je pognal po vzpetini na Jožetovo senožet, potem je šlo pa kar samo proti domači vasi, ko je bilo nekoliko položno. Niti enkrat se ni ustavil, niti enkrat se ni ozrl nazaj. Stezo preko senožeti je dobro poznal, da bi je ne zgrešil niti z zavezanimi očmi, zato je bil tudi uspešen in zdelo se mu je, da je kar padel med vaške zevnike. In ravno, ko je preskočil leso pri domačem vrtu, ker odpirati je ni utegnil, je u-darila ura v zvoniku pri sv. Jerneju ena. Takrat šele se je oddahnil, ker tako so trdili vaški, očanci, da ima noč svojo moč samo do ene ure čez polnoč, če jo človek upeta hudim silam do takrat, je rešen, še vsak’jo je unesel, ampak to, tako je vsak trdil, ker je bilo tako dano Največkrat je vsakega rešila ura, ki je udarila ravno v usodnem trenutku. Seveda!
Od tedaj ni prijel Vikleč Janez nikoli več harmonike v roke. Resno se je lotil kolarstva, postal je čislan kolarski mojster in krščanski človek, da ga je vse spoštovalo. Kot takega sem poznal jaz in ko so mi oče pripovedovali, je bil ta resni mož njega dni najbolj vesel človek na Menišiji, gode« in veseljak, mi to ni šlo v račune. Z velikim spoštovanjem sem ogledoval moža, ki je gledal samemu bog-nasvariju v žrelo, pa da je še o-sta! živ. Nisem si upal misliti, kaj bi bil jaz storil v takem slučaju. Menim, da bi bil še hitreje doma, kot je bil on.
I
lUERlSKA PQHQVmJt, JULY }8, 194a

DACHAU
lx dnevnika slovenskega jetnika
Žjlel sem biti sam, da ne bi je bral. Bral je pa samo znan-
slišal onih zopernih komand, o-nih bolestnih stokov, onih krikov obupa. Sam, da bi mogel vsaj za ppl ure vse pozabiti.
Pa nisem bil nikoli sam...
Sedaj pa sem mnogokrat sam, pa pogosto iz samote bežim.
Bojim se trpkih spominov, ki se v samoti s podvojeno silo Oglašajo. Tiho se zbudijo in rastejo, dokler me vsega ne prevzamejo. Takrat padem nazaj v oni svet, ki me je do kraja ponižal, ki me z bolno na* slado mučil v obleki, hrani in stanovanju, ki se je polastil moje svobode, zasužnjil moje telo in hotel zlomiti mojega du-'Hem v svet, ki sem ga sovražil, kolikor sem mogel. To sovraštvo je krepilo duha, da ni nikoli klonil.
Večkrat pa iz te samote nočem. In če nočem, ste tega krivi Vi, moji tovariši, živi in umrli, moj najdražji spomin na o-ne strašne dni. Ne, nočem iz samote, ker postane v samoti ta spomin tako drag in ljub, da se mi širi srce in hrepeni duša, da bi Vas zopet videla, slišala in objela.
Ali je greh, če želim nazaj v taborišče?
Oh, saj ne Silim radi hrane, stanovanja in komande!
Silim radi Vas, moji tovariši, ki Vas pozabiti ne morem...
Samuel.
Samuel, je bil protestant, in Holandec. V Dachau je prišel iz Natzweilerja. Prej je bil že v taborišču Buchenwald. Nosil je označbo “Nacht und Nebel” (noč in meglaj in je bil že 4. leto v taborišču. Bil je visok in krepak, imel je svetle lase in sinje modre oči.
Kako. sva se spoznala, sem že pozabil. Bila nisva hiti iz iste štube. On je opravljal kan-tinerske posle in bil namestnik štubaka. Kadar je imel čas,
stvene knjige.
Nekoč sem ga našel, ko je črtal knjigo o filozofiji cerkvenih očetov. Začudil sem se.
“Kaj se boš čudil! Tudi jaz sem svojčas čital romane, sedaj pa jih že dolgo ne čitam več. Ce imaš čas, greva malo ven na blokovno ulico.”
Šla sva. Sprehajala sva se po. blokovni ulici. Za zidom in bodečo žico je zahajalo sonce. Dimnik krematorija se je svetil v večerni zarji.
Samuel ml je govoril:
‘‘V romanih ne boš našel zadovoljivega odgovora na vprašanje, zakaj je trpljenje potrebno. Tam je naslikano trpljenje kot neposredno zlo, ki neopravičeno sega po človekovi sreči. Pa ni tako! Trpljenje je potrebno. Trpljenje oplemeniti poedinca in narode. Vsi veliki ljudje so šli skozi hude preizkušnje in trde napore, da so postali tpki; vsi. narodi so napisali najlepše strani svoje zgodovine v časih najhujšega trpljenja in suženjstva.
Zato romanov ne čitam, ker najdem skoro dosledno v njih ono napačno pojmovanje trpljenja.”
Postal je nekoliko in zopet nadaljeval:
“Ne smeš misliti ,da sem prišel s tem spoznanjem že v taborišče. Še daleč ne! O trpljenju nisem imel niti pojma. — Kdo pa misli v srečnih dneh na trpljenje? In jaz sem bil vendar srečen. Imel sem vse: dobre starše, visoko mesto
VESTI
IZ SLOV E M
(Nadaljevanje s 1. strani.) znanci odnesli. Sodili smo koj
tedaj, da niso bili navadni tatovi, ampak ljudje, ki so hoteli preprečiti, da bi se podoba vrnila na Sveto goro, ki je prf-šla pod boljševiško vlado. Upamo, da ni daleč čas, ko bo slika zavzela svoje mesto na Skalnici in bodo romarji spet od vseh Strani lahko prihajali na goro častiti Mater božjo in zahvaljevat Boga za pravi'1 mir.
• ROMANJE NA SV. GORO OVIRAJO. — Kljub temu, da ni bilo na Sv- Gori stare častitljive podobe Marijine so vendar prihajali tja mnogi romarji. Sedaj poročajo, da “nove oblašti” zlasti ovirajo romarje iz bivše Kranjske, da bi hodili molit na to goro. Delajo podobno kot so delali, ko so ljudem nagajali, kadar so hoteli na Brezje.
FATIMSKA MARIJA. — Po vseh goriških in tržaških župnijah, ki niso prišle pod Jugoslavijo, so počastili z velikimi slovesnostmi fatimsko Mater božjo. Njen kip so vozili iz kraja v kraj in ob njem častili nebeško Kraljico. Pokazalo se je, da je ljudstvo kljub tem letom divji kAnu-nistične propagande ostalo verno. Marsikdo je odpadel, toda drugi so postali trdnejši. Tudi ljudstvo preko meje je hotelo postati deležno tega po-češčenja. Tako pripoveduje ‘Slovenski Primorec” sledeče: “Solze govorijo ... Na mirenskem bloku so ljudje z druge strani klečali v vodi in blatu,
študije šo bile od nekdaj le vi —Največ ajde pridela drža-Gorici skupno za več škofij, va New york, za njo pa so Pen-Novo semenišče v Trstu bo nsylvanija na drugem, Michi-združevalo naloge malega in gan na tretjem in Main na če-bogoslovnega semenišča. V trtem mestu.
državni službi, lepo nevesto, ko je šla mimo Mati božja iz
Moj narod je bil svoboden in bogat. Pa misliš, da sem vedel, da sem srečen? Srečo znamo ceniti šele, ko je več nimamo.
Daneapa sem v Bvoji nesreči
vendarle srečen.
VSE VRSTE
RADIJEV - PRALNIKOV in ČISTILCEV POPRAVIMO V 24 URAH Zastonj pridemo iskat in pripeljemo nazaj
MALZ ELECTRIC
(M2 ST. CLAIR AVE. EN 4808
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vae prilike
Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika
14311 St. Clair Ave.
GL 4316
V Nallzweilerju sem delal v kamnolomu. Visoko na hribu je bilo taborišče. Prav tako visoko je bil kamnolom. Razgled iz kamnoloma je bil lep. Ko sem lačen, truden in predebel dvigal težke skale, sem če-sto, prečesto vzdihnil ob pogledu na daljne kraje, kjer so živeli srečni, svobodni ljudje. Misel mi je nehote zaplavala tja v Holandijo k mojim staršem in zaročenki, od katerih že dve leti nisem imel nobenega sporočila. Trpel sem duševno in telesno. Nisem mogel razumeti, zakaj moram vprav jaz toliko trpeti. Polaščal se me je obup. Čeprav nisem izgubil j vere, sem se vendar moral več-:
ŽUPNIK ČEŠORNJA ANTON IZ DREZNICE PRI KOBARIDU, o katerem smo pisali, da so ga zaprli, in še prej, da so mu vzeli pravico izvrševati duhovniško službo, je sedaj obsojen. Okrožno sodišče v Tolminu mu je prisodilo 11 let zapora, ker da je širil prepovedano časopisje, zlasti “Slovenskega Primorca” iz Gorice.
Komunistični listi v Ljubljani so se zagnali proti njemu še predno je bil obsojen. Takole so ga ozmerjali: ‘Belogardistični priganjač pred sodiščem. Dne 31. maja bo x Kobaridu (bilo v resnici v Tolminu) kazenska razprava proti petdest-letnemu Antonu češomji, bivšemu župniku >v Drežnici pri Kobaridu. Kakor mnogi drugi protiljudski duhovniki, se tudi ta mož ni znal vživeti v novi čas. Že od leta 1942 naprej do osvoboditve je z ustno propagando in širjenjem belogardističnega tiska agitiral med domačini za vstop v belo gardo in tako podpiral okupatorja. Tudi po osvoboditvi ni prenehal s svojim izdajalskim delovanjem in je ves čas delal propagando za nasilno rušenje nove države in družbene ureditve. Skrivaj je dobavljal iz Gorice fašistično časopisje, ga razširjal, obenem pa zlorabljal svoj duhovniški položaj na prižnici, v spovednici in drugod.”
Taka je tedaj svoboda v Ti-tovini. če razširjaš katoliški list, si izdajalec, če kdo ne piše za komunizem, je fašist.
Fatime. Njihove solze in vz dihi k Mariji so pretresli do dna duše vse tiste, ki so bili
ta namen bodo porabili poslopje z vrtom v ulici Besenghi, kjer so bili prej orožniki in med vojno SSovci; poslopje je bilo od bomb skoro docela razdejano in bo treba kakih sto milijonov za pozidavo in uredbo.
NAPAD NA PRIDIGO V TRSTU. — Kako si predtavlja-ljajo komunisti svobodo, priča tudi dogodek v Trstu, ko so komunisti preprečili pridigo pri svetem Jakobu. V cerkvi so prepevali svoje pesmi kot “Badiera rossa” (Rdeča zastava) in “Rusia e revoluzione” (Rusija in revolucija). Divje sovraštvo proti vsemu božjemu, to je osnovni znak “novega reda”. O dogodku pri svetem Jakobu prinašamo dobesedno poročilo iz lista ‘Teden”. Glasi se-:
Za pdtek 28. maja zvečer je bila pri Sv. Jakobu v Trstu napovedana izredna pridiga jezuitskega patra Rotondija. Namenjeno je bilo prvotno, da bo govoril s posebnega odra na trgu pred cerkvijo. Trža-ški komunisti so naredili veliko propagando proti nameravani pridigi in so mobilizirali ves okraj. Odločeni so bili, da bodo z vsemi sredstvi preprečili to reč. Zato je župnik odredil, da bo pridiga v cerkvi, kjer se je zbralo mnogo vernikov, pa tudi demonstrantov. Tudi zunaj ha trgu je bilo do-3ti ljudstva. Komaj je pater začel govoriti, so komunisti dvignili strašen hrup v cerkvi in zunaj. Vpili so po italijansko in peli komunistične pesmi po italijansko. Nekateri so grozili “farjem”, drugi prekli-
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(Tuee.-x)
Rose Ann Beauty Shoppe
SPECIALIZIRA V PERMANENT WAVING
1208 St. emir Ave.
UT 1-1168
STEPHANIE SENYAK ROZMAN lastnica
=3>
Hiša naprodaj
Za 1 družino, 6 sob, moderna kuhinja, furnez na plin, air con. ditioning, avtomatičen vodni gre. lec, lep lot z sadnim drevjem, garaža. Vprašajte po 5 uri popoldne na 16601 Lucknow Ave. ali pokličite IV 2006.	(136)
V blag spomin
druge obletnice smrti naše preljubljene in nikdar pozabljene mamice
MARY KALISIER
ki je svoje blage oči za vedno zatisnila dne 11. julija 1946
V tihem grobu lam počivaš, in večno, imrlno spanje spiš, ne mile prošnje de lolse,
Te s lega sna več ne sbude.
če po nauku cerkve nasprotu- njali Boga in vse kar nanj
ješ komunizmu, grčš v ječo. SEMENIŠČE V TRSTU. —
spominja- Policija je nekatere najhujše prijela. Pridiga

goslaviji. Solze govorijo Le komur so besde o rodolju-ju samo krinka, s katero zakri-
svoje škofije, kateri se pripravljajo za dutiovski stan. Malo semenišče (za dijake na
svojo brezčutnost do trpe- gimnaziji in v liceju) je bilo
čega naroda, ta te govorice ne dozdaj deloma v Kopru in de-razume.”
Ljubljena, predraga mamica, prezgodaj odšla si Ti od nas, zapustila vse, ki si jih ljubila, odšla si tja, odkoder ni vrnitve.
Luč naj nebeška Ti sije, v mislih med nami si vsak čas,
DELO DOBIJO
Janitor se sprejme
Delo dobi janitor; dobi sobo in vse drugo. Naj se zglasi na 390 E. 166. St.	(136)
MALI OGLASI
Stanovanje iščeta
Mr. in Mrs. Anton Kutnar bi rada dobila S ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po telefonu EX 2689. (136)
Stanovanje iščejo
Slovenski zakonski par z 2 otrokoma, 11 let in 1 leto in pol stara, bi rad dobil stanovanje 6 ali 6 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Frank Greben, EN 1261.	(136)
Lepa zidana hiša naprodaj
V bližini E. 185. St., za 1 družino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spodaj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite
Edward Kovač Realty t
960 E. 186. St.
KE 5030
(x)
tolaži nas le zavest, da enkrat združimo se za večno!
Žalujoči ostali:
Olga Lončar in Mary Molle, hčeri Frank, Joseph, Fred in Rudolph, sinovi
Hiša naprodaj
Naprodaj je dobro ohranjena hiša za eno družino, 7 sob, vse preproge, linolej, cabinet < sink, prijazen vrt, lot je 62 čevljev širok, 3 garaže, možni dohodki. Prodaja jo lastnik sam. Zglasite se na 656 E. 93 St. Tri bloke severno od St.
še sledile. Komunistom se dobro zdi, da so ‘odbili napad krščanske demokracije na Stalingrad”, toda bila je bolj Pi-rova zmaga, po domače pove
Cleveland, O., dne 12. julija 1948.
loma v Gorici- Bogoslovne dano: zguba večja ko dobiček,
Res.: EN 863S rat silno boriti s seboj, da se
JOHN ZUUCH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18116 NEFF ROAD
MAM
ILT1PLE VITAMIN CAPSULES
YOUR BUY WORD
****•.’"*?•*“■ pm m*
fciMl, 9m CmmM Id
Ms (M m-e*
a *.•«**■

----,
Nr i» «4r wucono«r.
•UASAKnfc TM mm, h**.**
tSSSSSg
STsTlh wo.>**» *****
|l. VNUi Capahs
tun lASOtATORin, MC
nisem vrgel na žice okoli itabo- j rišča, nabite z elektriko, kot je to storilo toliko mojih tovarišev.
Pozimi sem zbolel. Imel sem pljučnico. Bil sem prepričan, da bom umrl, ker imam slabo srce, zdravil pa ni bilo nobenih.
V revirju je bil bolničar neki mlad Holandec, teolog. Ta je videl moj dbup. Vedel je,
, da bi moglo tako duševno sta-' nje usodno vplivati na potek j bolezni. Kadar je imel čas, je j sedel ob moji postelji, dajal j mi je pejguma in me tolažil. Go-1 voril mi je iz-sv. pisma:
Blagor njim, ki zaradi svoje; pravičnosti preganjanje trpe, j ker njih je nebeško kraljestvo.’j Razlagal mi je, da nas Bog' ne bi blagroval, če bi imel trp- j ljenje za zlo. Ker trpeče blagruje, ima trpljenje za posebno srečo in odliko, ki jo nudi samo onim, ki jih ljubi.
Sprva nisem doumel te razlage. Pa saj to ni čudno, saj i sč ta razlaga protivi našemu j človeškemu pojmovanju. In jaz sem bil vendar le človek!
Teolog pa je govoril tako pre- j pričevalno, tako vneto in iskreno, da sem ga vedno raje poslušal. Počasi me je pridobil.
(Dalje prihodnjič)
Sovjetski štiri-jet motorni bombnik. — Slika mm kaže sovjetski bombnik Ilyushin, Id ima štirUjet motorje in ki je eden najvažnejših izmed niških štirih nove vrste jet e-tal Zelo je podoben ameriškemu Boeing stratojet B47 bombniku, posebna prednji konec in pa način kako so motorji pripeti na krilih, sliei našemu prej imenovanemu bombniku.
Soba v najem
V najem se odda prostorna opremljena soba s privilegijo do kuhinje, jako pripravno za mlad zakonski par ali za samsko osebo, ker ima stanovanje samska ženska, ki dela. Vprašajte po 4:30 popoldne na 6407 St. Clair Ave., zgorej, prva vrata na levo.	*—(136)
Koristen najemnik
Družina bi rada dobila stanovanje 5 sob, 4 otroci v družini, mož bi vse popravil v hiši, kar se tiče električnega ali plumberskega dela. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 3448.	(136)
Stanley P. Koshak
ki je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino nekje v severni Afriki 13. julija 1943.
Štirje so prišli na kosilo. — Neka mačka v Binghamton, N. Y. je vzela za svoje štiri mlade psičke, katerih mati je poginila. Vsi štirje psički so točno m mestu, kadar je čas krmljenja in se kar dobro počutijo pri svoji nemvadni mačehi.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABNEGA BRATA
Za obrambo domovine tudi Ti sl se odzval.
ter oiiel cd dragih v kraje tuje, kdo st mislil da to zadnje Tvoje bo slovo.
ter krogla žviljenje Tvoje tam končala.
Soba v najem
V najem se odda opremljeno sobo. Vprašajte na 1317 E. 55th St.
Poteklo Je že pet bridkih let, odkar v težki žalosti trpi srce, groba Ti v tujini krasiti na moremo,
bomo na Boga prosili da pri njem se združimo.
Žalujoči ostali:
BRAT in SESTRE Cleveland, O., 13. julija 1948.
Poceni za 1 družino
To je prijazna hiša za 1 družino, postavljena na precej obširnem lotu, kjer je rožni in zelenjadni vrt ter velika senčnata drevesa. Spredaj je veranda zamrežena, v parlorju je fireplace, zraven je jedilnica in kuhinja. Zgorej so pa 3 spalnice in kopalnica. V kleti je rtov Bryant furnez na plin, toilet in prsna kopel. Velika garaža za 1 avto. Posestvo je v/jako dobrem stanju in selite se lahko takoj. Lastnik je kupil večjo hišo na deželi, :ato da tb za dobro ceno okrog 812,000. Hiša se nahaja blizu Nottingham Rd. in si jo lahko ogledate vsak čas. Vprašajte
Lake Shore Realty
565 E. 185th St.
KE 1055	.
(139)
Va« mati revmatiienf
Mi imamo nekaj posebnega
revmatizmu. Vprašajte
Mandel Drag 16702 Waterloo Id. •loveneka lekarn

%
	
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 13, 1948
PREKLETA KRI
ROMAN
Karel Mauser
Še Mrkovec je ves poklapan, je pa le zavoljo lepšega. Kar
čeprav fantu daje korajžo-Fronc je nekaj zalegel. Tako gospodarsko se je menil, da ga je bilo veselje poslušati. Zdaj bo kjW prazno v hiši. No, pa da bi le zdrav ostal in da bi ga predaleč ne potisnili od doma. Potlej bo že kako. Saj je Mrkovec še Fonza prebolel. Pa bi Fronca ne, ki se bo vrnil.
Neka žalost je nad vasjo. Dekliči sami ne vedo, kako bi radi. Veseli so, da so fantje potrjeni in da smejo nositi krivce na klobuku, zraven pa listek, pa žalostne obenem. Vse se meša v njih- Otožnost in ponos. Od Brežanov so tri zvrg-li.
Piškotarjev Matevž je še najbolj miren. Nič še nima prav izbranega. Za Nežiko še ne upa pritisniti, za Francko se ne more prav vneti, Lojzke se pa -otepa, kar se da. Kaj hoče,z njo, ko se ne razume na delo? Za jed jih je hitro dovolj pri hiši.
Lojzka se kar obeša nanj, da le ni kj e Pšikotar j a blizu. Matevž pa je vsak dan hladnejši. Sit je njene sladkosti in priliznjenosti. Nazadnje mu bo še prav prišlo, da mora k vojakom. V dobrem letu se marsikaj spremeni- Ko pride od vojakov, se ji ne bo dal več uje-,ti.
Dnevi se stekajo. Dekleta imajo že ogledane nageljne, ki bodo za pušeljc. Fantovske pesmi so vsak večer bolj žalostne. Samo slovo je v njih in sa-
nic ni tekla beseda. Mrkovcu je bilo za obema hudo: za From cem in za Vižarjevim. Mrkov-ka j e samo vzdihovala in nosila predpasnik k očem. Za božjo voljo, kako so otroci hitro stekli iz njenega naročja. Na, pa gre prvi že k vojakom, drugi je v grobu, ostali pa tudi že 'gledajo, kdaj se bodo speljali.
Tomaž in Nežika se poslav-jata. Toliko lepih besedi je bilo v srcu, pa nobena ni mogla na jezik. Kar zataknila se je v grlu kot koščica.
Nežika mu pripenja pušeljc. Lep je in diši, da kar omamlja.
“Takega ne bo nihče imel,” skuša Tomaž okorajžiti sebe in Nežiko.
“Misliš?” se bridko nasmehne Nežika.
Po celi vasi je to noč bridkost. Matere ne morejo zaspati, očetje se premetavajo, fantje pa pod okni tolažijo dekliče.
Edino Mrkovčev Fronc se ne žene. Kar nekam vdal se je in nesel. Ve, da ne gre drugače. Bog pomagaj!
Najtežje je Urbanu. Jekli-čeva Francka ne more in ne more iz žalosti. Urban ne upa reči nobene besede več. Na vsako Francka zaveka.
Matevž pa to noč ni šel na vas. Je vedel, da ima že vsako dekliško okno svojega vasovalca. Saj morda bo od vseh nabornikov prvi doma.
Vsaj Piškotar tako pravi. Tedaj bodo vsa okna prazna.
DRUŠTVO SV. MARII! MAGDALE- Dr. J. Polin. Seje se vrte vsak tretji nesdav every month at SNH Room 1 torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slo-lat 7:30 P. M. General collection le venskem narodnem domu na E. 80 St. I held on meeting night at 7 P. M. and
NE. ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema Članice od 16 do 60. leta. Nudi naj nov el Se smrtninske certifikate od $230 do $3.000; bolniška podpora je $3, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema Članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1947 Je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally. pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar, 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly In Dorothy Stemlša. Rediteljica ln zastavonošlnja Frances KasunlC: zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana KraU ln Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar In Mary Milavec. Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De-Jak-0’Donnel, J. F. Seliškar, A. J. Perko. A. Skur, L. J. Perme ln C. G. Opa-skar. Zastopnici za mladinske ln ženske aktivnosti Marie Gornik in Anna Slapnik. Seje se vršijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi šoU sv. Vida soba št. 2 ob 8. url zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek ln vsakega 25. v mesecu v ravno Istem prostoru.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Martin Valetich, tajnik Famk Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 5658; blagajnik Martin Komochar; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic, Frank Vldemsek in Martin Valetič. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
j the 25th of every month m the lower hall of the SNH at 5 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar. 1173 E. 63 St.. EN 4758 when becoming ill.
St.; podpredsednik Frank Brancel; taj-14 staro poslopje. Društvo sprejema no-",lr	rr''""	1fVW ve člane od 16. do 45. leta s prosto pri-
nik ln blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar. Andy Champa in J.ukas Hočevar. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 staro poslopje/ TJanik pobira asesment vsakega 25. v mesecu.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdirtz; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Panchur; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Nainiger in Dorothy Grill. Zdravniki; dr. Skur, dr. Carl Opaskar. dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes ve.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta z* zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol, 1172 Norwood Rd., blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Primož Kogoj, John Kodrič, John Urenk; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida.
ma otožnoslt.. Tq, je veka po iz-[Tudi Nežikino.
Zadnji večer so pušeljci pri-1 Pozna se, da ni fantov doma-
pravljeni. Dekleta niso za nobeno delo. Vsaka količkaj ostra beseda jih nažene v solze.
Zadnje vasovanje.
Tomaž se iz olbema rokama oklepa okenskih križev- -Saj je bil zvečer že na vasi, v hiši. Od Mrkovčevega očeta se je moral
Za Piškotarjevim nihče ne žaluje razen Lojzke, za drugimi je pa že nekatera solza kanila. Vendar je bolečina že malo odnehala. Dekleta bodo zdaj štela dneve. Prvi teden bo dolg, potlej bo pa čezdalje boljše. Saj se človek vsega navadi, po-
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Teddy Roseman, podpreds. Joseph Tichar, tajnica MaMlda Ropret. 19601 Klldeer Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alfonse Sajevic. zapisnikarica Mary Meršnik, Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Leo 1’roha. Zdravniki: Dr. A. Skur. Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik John Bradaču iz Miller Ave., podpredsednik Geoige Mateje, tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave.. tel. KE 8329. blagajnik Edward Kolman, zapisnikar Anton Tekavec, nadzornice; Alice Popek, Katie Dolinar, Caroline Kaltope, zdravnika dr. Skur In dr. Rotter. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine.
posloviti. Tudi od Nežike se sebno če išče polzabo v delu.
Imenik raznih društev
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Častna predsednica Frances Rupert; predsednica Mary St ruk el; podpredsednica Antonia Svetek; tajnica ouise Keller, 766 E 200 St., tel. KE 5856; blagajničarka Antonia Str-lekar zapisnikarica Rose Ulle. Nadzorni odbor: Frances Globokar. Frances Grčman in Frances Srpan. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice: Mary Janežič, Veronika Škufca in Angela Arko; zastavonoša Mary Janežič, Seje se vrše vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
predsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 7505 Myron Ave.; zapisnikar Daniel Pu&totnik, blagajnik Louis Krajc, zia pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V diu štvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Mary Zupančič, 6124 Gisas Ave. No. 2, tel. EX 4767: blagajničar Frank Kem, 1193 E. 60 St., tel. EX 8478; zapisnikarica in poročevalka za Glasilo Julija Tomšič. Nadzorni odbor: Jennie Grčar, Anton Klančar ih Billie Janša. Zdravniki vsi slovenski zdravniki. Seje te vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. staro poslopje SND. ___
Slovenska dobrodelna zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrozic, zapisnikaiica Angela Virant. Nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Predsednica Jennie Krall. podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66 St., tel. HE 6933; blagajničarka Louise Piks, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor: Angiela Virant, Mary Lokar in Marv Stanonik. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14 do 55 leta starosti._____________
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Frances Perme, tajnica Kettie Gole, 911 E. 232 St., blagajničarka Helen Kovačevič zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Jennie Sintič. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Frances Sokač. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Predsednica Gertrude Koshel, podpredsednica Mary Jalovec, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 6248, blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Janc. Nadzornice: Margaret Rožanc, Mary Mlinar in Frances Meše. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 26 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A. Turek, pod-
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urban in Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Ignac Godec in Frank Mulh; za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Michael Oman in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 180 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zblkowski; banderonošinja Antonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Alice Arko: za S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna; zastopniki za Oliio KSKJ Boosters: Aloise Fortuna in Betty Fortuna. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DEU ŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraka, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Baveo, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. John Sterle in Edward Koren; zastopnik za klub SND Frank Alden; za konferenco SND John Žnidaršič. Seje ae vrtijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba St.
-AND THE WORST IS YET TO COMB «Hn najhnjše šele pride
stopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine 'n $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled no* vlh članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik Ivan German, podpredsednik Ivan Tancek. tajnik in blagajnik Charles Ribar, 392 E. 160 St., tel. KE 6175, zapisnikar Charles Strukel. Nadzorni odbor: Joseph Ferra. Joseph Podnar in Joseph Srsa. Seja se vrt’ vsako drugo sredo v mesecu v Hrvat-skem domu na Waterloo Rd. Sprejema se člane od 16 do 60 leta starosti brez zdravniške preiskave. Asesment 30 centov.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Andrew Lekšan, podpreds. Frank Virant, tajnik-blagajnik John J. Kikol. 19012 Mohawk Ave., tel. IV 6271, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Brinovec, Frank Kuhra in Jacob Braniselj, zastavonoša Martin Kostanjšek. Zastopnik za klub društev SND Frank Virant, za skupna društva fare sv. Vida Michael Klemenčič. Zdravniki: dr. Kem, dr. Oman. dr. Skur.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v starem poslopju SND ob 9 uri dopoldne. Društvo je na dobri finančni podlagi, plačuje $7 na teden bolniške podpore in $100.00 smrtnine. Za leto 1948 Je zdravniška preiskava za nove člane prosta. Slovenci in Hrvatje v starosti od 16 do 45 let so vabljeni za pristop.
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, tajnlca-bla-gajnlčarka Dorothy Strniša, 6505 Bon na Ave.. tel. EN 6254. Nadzorni od' bor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zigman.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. lita. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND, soba St. 3 staro poslopje na St.,Clair Ave.. ob 7:30 zvečer.

DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnik Louis Hočeva 8914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Frank Gliha, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor John Nose, Anton Glavan, Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 90. cesti
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
Zapadna slovanska zveza
nfflGSBar-JBSfflfast:
predsednica Anna Svdgel. tajnica Frances Ponikvar. 45o E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadaofnice: Josephine Mlakar. Theresa AnZur in Mary Potnich. Rediteljica Mary Kraltz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svigel in Mary Kraltz. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju 9ND na St. Clair Ave.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA, ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. j. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Fred Stemisa, podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 20931 Tracy Ave.; blagajnik Frank J. Godič, Jr., tajnik-zapisnikar Matt Baznik, 1572 E. 133 St., E. Cleveland 12, O.; nadzorniki: Lawrence Zupančič. Frank Škerl, Ludwig Marolt; sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 6205 Whittier Ave., tel. HE 1095.
Društvo zboruje vsak tretji petek mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš. odbornice: Mary Skul; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik. Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov: za klub dhištčv SND in konferenco SND; Mdrfc Sianonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruie vsako dru-'. 29 Z8Z gb nedello v JO«««*, Jto S. urt popol-' dne v šoli sv. Vida". Članica se sprejema
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik John Sušnik: podpredsednik Eddy Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec. 961 E. 79 St.. (tel. EN 4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81 St. Nazorni odbor: Rudy Brencelj, Edward Eckert in Victor Lunder; vratar Frank Penko. Zastopnik za delniško konferenco in klub SND Frank BrancelJ; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 18 SDZ Predsednik Jc3eph Kalčič. podpredsednica Mary Jeromi; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic, Victor Hočevar in Mary Oblak; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ.
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jen-blagajničarka ' Frances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Škufca, Mary Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: Dr. Perko. Dr. Škur in
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPE-TUAL HELP” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; gl. borštnar Frank Martich, 15416 Macau-ley Ave.. tel. IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave., tel. POtamac 8934; fin. tajnik Frank Trepal, Jr., 894 E. 232 St., IV 7281: blagajnik Joe Turk; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesce, Frank Narobe, Jr.; konduktorja: Frank Nagdde in Anton Arh; stražnika Mike Anžlin in Lovrenc Povše: zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani.
C. K. of Ohio
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat at., finančni ln bol. niški tajnik John Hrovat ml., 21601 Ivan Ave.; blagajnik ln mplanlkiu: Frank A. Turek; nadzorniki; George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida.
The Macc&bee«
CARNIOLA HIV! NO. 493 I. SL
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. IJeut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekaudc, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman Picket Mary Petachauer. Financial Secretary Pauline Debveea 1110 E. 72 St., td. EN 824. Sick Benefit Secretary Julia Brezovar. 1173 E. 00 St-tel. EN 4758. Meeting every first Wed-
od 16. do 40. leta.
KLUB “LJUBLJANA”
1 EUCLID, OHIO i-' Predsednik Ludvik Prosen, podpred-šednifc Frank Derdich, tajnik John Barkovich. 20270 Tracy Ave., blagajnik Frank Segulln, zapisnikarica Alojzjia Derdich, nadzorni odbor: John Robič, John Oshaben, Louis Zgonc; kuharica Angela Barkovich, pevovodja Frank Rupert, maršal Louis Starman, strle Josip Plevnik teta Frances Rupert. Seje so vsako zadnji torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA ZVEZA DEUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman: duhovni vodja Rev. Victor Tomc; častni predsednik Anton Grdina; predsednik Matt Intihar, I. podpredsednik Jakob Resnik, n. podpredsednik John Stopar, tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač; nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar ln Mike Anilin; maršal Frank Snyder. Seje se vrtijo vsako četrto nedeljo v mesecih; Januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene ln za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najsv. Imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze.
GOSPODINJSKI KLUB SDD NA FRINCE AVE.
Predsednica Emily Sllbltzer, podpredsednica Helen Mlrtel tajnka Josephine Hočevar, 9914 Elizabeth Ave. tel BR 0369, blagajničarka Mary Tau-cher. zapisnikarica Josephine Hočevar. Nadzornice: Helen Mlrtel. Antonia Ro-lich In Mary Železnik. Zastopnice za seje dirketortja: Jennie Konestabo. Rose Ban. Seje se vrte vsak prvi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDD na Prince Ave.
1
vi!
k
'i'
r>
v*

Odpremljanje POŠILJK v Jugoslavijo
STANDARD PAKETI IN MOKA: Po novih predpisih jc dovoljeno poslati samo 25 funtov moke na osebo in to le kadar je moka vključena v paketu z drugimi stvarmi. V skladu s to odredbo sedaj pošiljamo v Jugoslavijo ŠTIRI različne STANDARD PAKETE s prvovrstno hrano, kateri so zapakirani v lesenih zabojih in povezani z jeklenimi obroči. Poedinee lahko pošlje največ 5 standard paketov z isto ladjo m to na pet različnih oseb v Jugoslaviji.
Paketi so sledeči:	°
PAKET “A” 150 Lbs. net — »55. PAKET “C" 70 Lbs. net — »33. PAKET “B” 100 Lbs. net — »35. PAKET “D” 61 Lbs. net — »21.
V ceni teh paketov so vračunani vsi stroški DOVOZA DO KRAJA PREJEMNIKA, bilo kjerkoli v Jugoslaviji, kakor tudi zavarovanje. Paketi so zavarovani za celotno Izgubo (total loss). NA TE PAKETE SE NE PLAČA NOBENE UVOZNE CARINE V JUGOSLAVIJI.
PRIVATNI PAKETI: Pakete, ki jih sami naredite prejemamo samo v kolikor jih lastniki oziroma pošiljatelji sami prinesejo v naše skladišče. Za te pakete računamo kakor prej 10 centov od funta in dodatno dolar od paketa. Pošiljatelj lahko paket zavaruje, ako doplača 4% deklarirane vrednosti paketa. Tudi te pakete zavarujemo samo za CELOTNO IZGUBO (total loss). Za nezavarovane pakete nismo odgovorni. Paketov iz krajev izven New Yorka poslanih potom pošte all Railway Expressa NE sprejemamo iz tebničnih razlogov.
•S®» Vprašajte take) ll nat canlk STANDARD PAKETOV IN NARO-CILNE LISTE (Order forms).
Z NAROČILNIMt LISTAMI se daje vsakomur priliko, da lahko na-roči po pošti, poslužijo pa se jih lahko tudi pošiljatelji iz New Yorka in okolice, ki nimajo časa naročiti paketov osebno v našem uradu.
Čeke in Money Orders napravite na: “DOBROVOLJNI ODBOR.”
Pakete odpremljemo vsakih 14 dni z ameriškimi, po priliki pa tudi z jugoslovanskimi ladjamL
Opozarjamo, da z naročitvijo postane naročeno blago last pošiljatelja, dočim smo mi le posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 Weit 18th Street	New York II, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
I
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lawrence Zupančič, podpredsednik Louis Eršte. tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66 St., pomožna tajnica Rose Eršte, blagajnik Frank Bogovič, zapisnikarica Marian Kuhar. Nadzorni odbor: Jenny Krall, Marian Kuhar in Rose Eršte. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v piostorih šole sv. Vida.
RAINBOW HUNTING * FISHING CLUB
Predsednik Anton Zabukovec, podpredsednik Joseph Fortuna tajnik-blagajnik Fred Krečič. Nadzorni odbor: Louis Bortšnar ln Jim Rangus. Seje se vrše vsake trt mesec v SND na 80. cesti. Za pristop ni potrebna zdravnika preiskava.
OLTARNO DRUTŠVO FARE SV. VIDA Duhovni vodlja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Mrs. Jennie Krall, podpredsednica Mrs Mary Milavec, tajnica ln blagajničarka Mrs. Frances Baraga. 1106 E. 71 St., zapisnikarica Mrs. Mary Otoničar, redlbelji-ca Mrs. Mary Pristov. Nadzornice Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Jennie Krall In Mrs. Jennie Zelle. Seje se vrtijo vsako tretje nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v društveni eobi šole sv. Vida.
umnjmruiJTnjmririjmr^^
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR tam KSKJ po k% obresti nečlanom po 5% obresti
na zemljlfta in posestva
brez kake provizije
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje o mesečnik obrokih.
Za pojasnila in informacije pičite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTE CHICAGO STREET
JOLIET, 1LUN018