Popretnlna v gotovini plačana. Narodni Gospodar GUŠILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. V LJUBLJANI, DNE 15. JANUARJA 1927. TISK ZADRUŽNE TISKARNE V LJUBLJANI. ' y '.^if^CCtfc 11^1'A a Oglas sveto Vite flnattce za>fešlte>vfi; EVtope, :■ — Or.flašizv,■Varčevanje. — DritoVav •• W. wCDI ■ zadrug. — K- K.: Potence obrestnih faktorjev. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. ...........................................,..,.,...,.....,,..1....... r * i-j-1* ■ y?..z IH-./- r". »X .¥3Tc Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 1, I. 1927. , Za vsa objavljena vabiia, pri katerih ni izrecno dragaCe določeno, velja določbet: Ako hi ta občni zbof ob navedenem času ne bil sklepčen, vrči se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem -redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Prihovi, r. . z.' z ni z., se l)i> vršil 20. marca 1927 po vcčernicali v pos. prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1926. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva ,v Trbojah, r. z. z o. z.', se bo vršil dne 21). februarja 1927, ob 10. uri dopoldne v župnišču v Trbojah. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjcnje računskega zaključka za leto .1926. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Adlešičlh, ■ r.- z. z,- n z., se ho vršil dne 2. febr. 1927, ob 15. uri v župnišču. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizorjevega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobrenje rač. zaključ. za leto 1926. 6. Premcmba pravil. 7. Volitve načelstva in nadzorstva. 8. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cankovi, f .z. z n. z., se bo vršil dne 2. februarja 1927, ob 3. uri popoldne v društvenem domu. 1. Poročilo načelstvu in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za leto 1926. 3. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske zadruge v Starcmtrgu pri Ložu, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 20. febr. 1927 ob 3. uri popoldne v zadružni dvorani. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gornji Lendavi, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 30. januarja 1927 'po rani sv. maši v šoli. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za l. 1926. 3. Potrditev oz. volitev enega člana načelstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Koštanju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 28. januarja 1927, ob 7. uri zjutraj v prostorih hranilnice. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Branje revizijskega poročila. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva na Selih pri Šum-berku, r. z. z o. z„ se bo vršil dne 30. januaria 1927, ob 8 uri na Selih pri A. Zupančiču št. 5. 1. Poročilo načelstva in sprejem novih članov. 2. Sprememba pra- vil. 3. Volitev a) načelstva, b).nadzorstva,..4. .Slučaj-.. •'.Dosti. , ■ r 1 / ' .vt"' Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Češnjici pri Železnikih, r. z. z n. z., se bo vršil dne 14. februarja 1927, ob 11. uri dopoldne v posojilničnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjcnje rač! zaključka za I. 1926. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučaj- . nosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Slovenj- gradcu, r. z. z n, /., se bo vršil dne 28. febr. 1927,- ob 2. uri pop. v posojilniških prostorih. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega" zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1926. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 30. januarja 1927, ob 15. uri popoldne v prostorih hranilnice. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka - za leto 1926. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Izprememba pravil. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice za Blejski Kot na Bledu, r. z. z n. z., sc ho vršil dne 6. febr. 1927, olj pol 15, uri v Ljudskem domu na Bledu. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za leto 1926. 3, Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Slučajnosti. Občni zbor Gospodarske zadruge na Češnjici pri Železnikih, r .z. z o. z., se bo vršil dne 14. febr. 1927, ob 9. uri dopoldne v lastnih prostorih. 1. Čitanje za-. pisutka o zadnjem občnem zboru. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1926. 3. Čitanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Ljudske gospodarske zadruge v Zagorju ob Savi, r. z. z o. z., se bo vršil dne 13. febr. 1927. ob 3. uri pop. v Zadružnem domu. 1. Čitanje zapisnika * o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega poročila. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1926. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva, 7. Slučajnosti. Občni zbor Lesne zadruge v Radečah, r. z. z o. z., . se bo vršil v nedeljo dne 30. januarja 1927, ob 15. uri v občinski pisarni v Radečah. 1. Poročilo o izvršeni likvidaciji zadruge. 2. Sklepanje o shrambi poslovnih knjig. t XVIII. redni občni zbor Živinorejske zveze za pol. okr. v Kamniku, r, z. z o. z., sc bo vršil dne 19. marca 1927, ob 10. uri do p. v Kamniškem domu v Kamniku. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Porodilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1926. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž zveze* dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. ~ Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. Oglas svetovne finance za rešitev Evrope. Evropske in ameriške banke so naznanile, da bodo izdale oglas, ki bo govoril o velikanskih političnih in gospodarskih spremembah. »Daily News« pišejo, da je to med najvažnejšimi dokumenti po mirovni pogodbi v Versaillesu. Oglas je izšel v oktobru in pravi, da je bil politični razvoj Evrope po Versaillesu težak udarec za mednarodno trgovino. Obširna ozemlja, ki so dotedaj prosto trgovala, so dobila naenkrat nove meje in nove carinske zakone. Že samo ta preobrat je blagostanje onih dežel bistveno zmanjšal. Za obrambo novih mej v Evropi vpeljane trgovske prepovedi, carinske tarife itd., so se izkazale škodljive za vse udeležence. Nova železniška omrežja otežkočajo tranzitni promet in podražujejo transportne izdatke. Nastala je na ta način v vsej Evropi >umetna draginja, vsa produkcija je šla nazaj, krediti so se zmanjšali, obtok denarja se je znižal. Položaj Evrope je skrajno težak. Oglas zahteva radikalen prelom z dosedanjo gospodarsko politiko; kredit se mora na novo vzpostaviti in se mora ustvariti oui razvoj trgovine in medsebojnega razmerja, ki ga položaj nujno zahteva. •> V vseh deželah je javno mnenje grozečo nevarnost že spoznalo. Zveza narodov in mednarodne trgovske zbornice delajo na tem, da reducirajo ovire na minimum, vplivne osebe v posameznih deželah delajo na to, da se carinske tarife popolnoma odpravijo. Trdno je prepričanje podpisanih, da je zopetna vpeljava trgovske svobode najboljša možnost za zopetno vpeljavo trgovine in kredita na svetu. Zanimivi so nekateri podpisi manifesta. Za Nemčijo so podpisali med drugimi Bosch, Deutsch, Melchior, Mendelssohn, Schacht, Siemens, Urbig, Vogler, za Anglijo Balfour, Leaf, Norman, Rothschild, Mac Kenna, za U. S. A. Gates, Garrah, Morgan, za Francijo Finaly in Sergent, za Italijo Benni in Pirelli. Odmevi gospodarskega oglasa. Ko se je prvi vtis polegel, smo zbrali glasove raznih dežel in jih tukaj podajamo v glavnih potezah. Prvi osnutek sta zamislila Norman in Armstrong, v Antibes ob francoski rivieri. Vedeli so zanj Mellon, Churchill, Coolidge itd. Govorijo potem seveda drugače kot prej, kakor je to sploh navada diplomatov. Danes lahko rečemo, da je oglas izraz angloameriškega velekapitala in njegov predpogoj za praktično sodelovanje pri rešitvi političnih in gospodarskih povojnih vprašanj. Našteli bomo dežele in korporacije, kako so se javile. 1.) Zveza narodov v Ženevi. Oglas obravnava vprašanja, ki jih je Zveza narodov že študirala in ki jih bo dala v razpravo na pripravljajoči se svetovni gospodarski konferenci. Z ozirom na to pozdrav- 1 lja Zveza narodov kar najiskreneje to objavo, ki opozarja javno mnenje z velikim poudarkom na ta vprašanja. Kakor pri razoro-žitvenem vprašanju je tudi pri gospodarski obnovi Evrope neobhodno potrebno sodelovanje in moralični pritisk javnega mnenja v vseh deželah. V gospodarskem oglasu vidi Zveza narodovo učinkovito sredstvo za osredotočenje javnega mnenja na velika gospodarska vprašanja sedanjega časa in je to popolnoma v skladu z vodilnimi mislimi v Ženevi napravljenega dela. To je uvod v mednarodno gospodarsko konferenco. 2. ) Španija. Primo de Rivera je proti oglasu. Dokler devize niso stabilizirane in dokler države,ne bodo prenehale s ponujanjem pretirano' nizkih cen, bo šel gospodarski boj naprej. Zmagali bodo oni narodi, ki imajo najboljši aparat in najboljše delavce. Ker je Španija agrarna država, bi znala v tem boju zmagati. Treba je domačo industrijo v svrho uspešne konkurence kar najizdatneje ščititi, obdavčenje mora biti jasno in preprosto. 3. ) Francija. V Franciji je bilo takoj vse polno glasov proti oglasu in so gospodarstvo takoj zamenjali s politiko. Tako daleč so šli ti glasovi, da so podpisovalci začeli svoje podpise preklicevati in da so rekli, podpisali smo le dodatek k oglasu. »Petit Pari-sien« je dejal, da je manifest inspiriran od Angležev in da je namenjen privabi ameriških gospodarskih krogov. Nemške komentarje k oglasu smatra »Petit Parisiem« za te-* denciozne. »Echo de Pariš« pravi, da Francozi manifest niso hoteli podpisati; to pa zato ne, ker ga je inspirira! in redigiral sir Pease, ki je Francozom sovražen, Nemcem prijazen. Pease ni dal Francozom mogočnosti, da bi oglas študirali, Francozi so ga dobili v podpis šele tedaj, ko so bili že vsi drugi podpisi zbrani. Loucherjevo glasilo »Petit Journal« vidi v oglasu pripravljanje svetovnega mne- nja na svetovno gospodarsko konferenco. »Gaulois« je prepričan, da se ta oglas razen moraličnega vpliva ne bo bogvekaj približal začrtanemu cilju. »Temps«, »Journal des De-bats« i. dr. se čudijo, da pripisujejo Nemci manifestu tako važnost, Angleži zopet pa se čudijo, da so Francozi napram oglasu tako hladni. »Le Journal« izraža mnenje, da je ta oglas prvi korak do uresničitve Stresseman-novih: »Zedinjenih gospodarskih držav Evrope«. Splošno se lahko reče, da so francoski listi glede praktičnih posledic večinoma skeptični; pravijo, da naj bi veljale v oglasu začrtane smernice v prvi vrsti za Zedinjene države Severne Amerike, ki so najbolj odločna zaščitnocarinska državna skupina na svetu. 4.) Italija. Fašistično časopisje je bilo glede oglasa silno nervozno in se je odlikovalo z najpisanejšimi govorniškimi cvetkami. Italijanskim finančnikom, ki so podpisali, so podpis prav hudo zamerili. Najtežjo granato je sprožil »Messaggero«, rekoč, da bi se morala taka neverjetna nadnarodna zveza, ki hoče vplivati na politiko posameznih držav, imenovati škandal. Glasilo fašističnih organizacij govori o kartelu Židov in nadaljuje: »Zlobni židovski duh, ki se je vgnezdil pri vseh narodih, pripravlja menda danes, pijan svoje moči, naravnost diaboličen načrt gospodovanja. Hoče si osvojiti posamezne države, hoče uničiti gospodarsko življenje Italije, hoče spodkopati avtoriteto države in hoče napraviti senco iz nje.« Mussolinijev brat Arnolde Mussolini piše v »Popoln d’ Italia« o sedanji politiki kartelov in da je to nemški predvojni program o Srednji Evropi. »Ni ’ prav, da prihajajo na predvečer mednarodne gospodarske obnovitvene konference nekateri ljudje s karteli in manifesti. Trusti javnosti ne bodo prepričali, visoka financa ne more zahtevati, da bi vodila države. Financa in banka sta »lisičji ob- 3 leki« politike, ki sta odprli oči tudi sanjačem. Trusti in karteli so zavarovanje srečnejših narodov; ti narodi so dvakrat srečni; prvič so oni lastniki surovin, drugič pa lahko razpolagajo z njimi, kakor hočejo. Na druge revnejše narode nihče ne misli. »Kaj pa, če bi se kdaj proletarski narodi združili proti plutokratskim?« »Tribuna« in »Gornale d’ Italia« imata razne pomislike. »Tevere« manifest že kar naprej odklanja, »Lavom d’ Italia« vidi v oglasu zaroto židovstva, ki si hoče osvojiti ves svet. »Ne maramo naravnost pozivati na antisemitično križarsko vojsko; če pa te židovske ofenzive ne bodo prenehale, bomo morali italijanske Žide, ki so temu načrtu naklonjeni, označiti za sovražnike Italije, in bomo morali z njimi kot s takimi postopati.« Vodilni veleindustrijalci in bankirji Severne Italije so z drugimi italijanskimi podpisniki vred v oglasu tole pripisali: »Podpisani izjavljamo, da se strinjamo z duhom te-Ka oglasa, pa bi radi poudarili, da bi bili oglasu na nekaterih mestih dali rajši drugačno in bolj jasno obliko, če bi bili mogli sodelovati pri izdelovanju oglasa. Zlasti bi bili pozdravili kritiko, ki bi ne veljala samo Preveliki carini in otrpelosti v nekaterih deželah veljavnih carinskih določb, temveč tudi vsem drugim številnim oblikam posredne a-i neposredne zaščitne carine, zapostavlja-nju in dajanju prednosti umetnim premijam m omejitvam izseljevanja (to velja zlasti proti U. S. A.). S temi pomisleki se oglasu radi Pridružimo.« 5.) Avstrija. »Neues Wiener Journal« Piše: »Senzacionelna je ta napoved in bo brez dvoma zbudila največjo pozornost v političnih in finančnih krogih vseh držav. Tvorba svetovnega koncerna velcbank je gotovo sjurio začetek te velepotezne akcije, ki ne po-"leni nič več in nič manj kot stvaritev finan-oielnc in trgov,skopolitične Panevrope s po- močjo Zedinjenih držav. Državniki so se doslej zastonj trudili, da bi omilili strahovito gospodarsko krizo, zlasti še, ker se je ofi-cielna Amerika zmeraj ogibala aktivnega poseganja v evropsko politiko. Sedaj so pa začeli z iniciativo gospodarski krogi, to pot ob direktnem sodelovanju U. S. A.; U. S. A. prihajajo zmeraj bolj do spoznanja, da more biti evropska gospodarska katastrofa usodepolna tudi za druge kontinente.« V »Neues Wiencr Tagblatt«-u beremo: »Združitev uglednih bančnikov in trgovcev vseh velikih evropskih držav in U. S. A. v apelu na državnike in gospodarske voditelje vseh držav v svrho rešitve iz gospodarske in finančne krize je krona dosedanjih posameznih stremljenj in gospodarskih dogovorov zadnjega časa. Potovanje ameriškega državnega tajnika Mellona v gospodarska središča Evrope, dolgotrajni boj glede odplačevanja vojnih dolgov, Loucherjev načrt o svetovni gospodarski konferenci, francosko-nemško zbližanje na gospodarskem polju, železni kartel in prihodnja ustanovitev mednarodne organizacije denarnih zavodov, vse to se kaže kot markantne' etape velepoteznega načrta. Da se z majhnimi pomočki gospodarskega in denarnega značaja Evropa ne more razbremeniti povojnih posledic in se tudi ne more ustvariti trden temelj za obnovo Evrope, se je strahovito jasno ponovno pokazalo tako pri trgovskih pogajanjih posameznih držav kakor tudi pri velikih mednarodnih kreditnih operacijah. Iz omračenega obzorja Evrope vstajajo obrisi velepotezne iniciative, ki ima sama-nasebi vse pogoje uspeha. Niso samo osebnosti, ki jamčijo uspeh; vidimo tudi bistroumno spoznavanje napak v gospodarski politiki evropskih držav. Po gornjem oglasu so vzroki akcije nesrečna oboroževalna politika, samopašnost vladanja, carinske meje itd., kar bi moralo Evropo dovesti slednjič v naj- 1* težje katastrofe. Brezobziren prelom z dosedanjo prakso v gospodarski politiki, temeljita sprememba v današnji evropski mentaliteti bodi cilj stremljenja in ga je treba tudi doseči. Poraja se zgodovinski čin prve vrste.« 6.) N e m č i j a. Najprvo je izšel ta-le komentar Wolffovega brzojavnega urada iz nemških gospodarskih krogov: »Krog nemških podpisov je čisto iz organizatoričnih vzrokov za enkrat še razmeroma majhen. Ni pa nobenega dvoma, da bo našel ta oklic v nemških gospodarskih krogih močen odmev in veliko nadaljnih zagovornikov med vodilnimi nemškimi gospodarji. Za Nemčijo ima še poseben pomen zato, da je toliko narodnih gospodarjev iz nič manj kot 16 dežel spoznalo gospodarske pogreške miru v Versaillesu in da smatrajo njih odstranitev za predpogoj zopetnega vzcvita evropske produkcije in evropske trgovine.« Vodilna osebnost nemške električne veleindustrije se je izjavila: »Gotovo je, da ne smemo takoj pričakovati gospodarskih odredb mednarodnih finančnikov in gospodarjev; a mednarodni velekapital je trdno odločen, da govori pri reševanju povojnih gospodarskih in političnih vprašanjih že sedaj odločilno besedo, kakor se je to zgodilo že pri osnovi Dawesovega načrta. Posebni pomen oglasa je v tem, da se je oglasu priključila bogata Amerika, z Morganom na čelu. Začel se bo sedaj boj za odstranitev carinskih mej in uvoznih ter izvoznih prepovedi. Najprvo borno to videli pri bodočih trgovskih pogajanjih. Kakor ni v vojski nihče nič dobil, tako tudi sedaj ne bo onega enostranskega dobičkarstva, ki se ga nekateri tako bojijo. Samo z gospodarsko razorožitvijo se lahko odpravi zmeda v mednarodnem izmenjavanju blaga. Sedaj bo treba praktičnih priprav za bodočo svetovno gospodarsko konferenco. Upamo, da bo tudi Rusija sodelovala.« Nemcem pripisujejo prvi izvor za izdajo oklica. Pravijo, da se je rodila misel za manifest povodom bivanja dr. Schaehta v Londonu pred osmimi meseci. Udcležniki konference so dejali, da bodo zbrali potrebne podpise. Od tistih, ki so podpisali, ni doslej še nihče preklical. Pridajajo komentarje in pravijo, da niso prej vedeli za natančno formulacijo. No, to bi bil pravi trgovec, ki bi nekaj podpisal, česar natančno ne pozna. Omenjeni Schacht, predsednik Nemške državne banke, je dejal: »Gospodarskega manifesta, ki nosi podpise vodilnih gospodarjev iz 16 držav, nikakor ne smemo podcenjevati. Kdor je podpisal, je gotovo dobro premislil. Dokaz temu je, da sta pobiranje podpisov in definitivna formulacija trajala pol leta. Amerikanci so kot zastopniki prostega trga, broječoga 120 milijonov ljudi, hoteli izraziti, kakšne velikanske gonilne sile izhajajo iz tako velikega enotnega gospodarskega telesa za blagostanje vseh tam delujočih oseb. Umevno je, da izražajo podpisanci le svoje osebno mnenje, in umevno je tudi, da se vlada te ali one dežele z vsebino manifesta ne mara identificirati. Zato pa oglas še ni manj vreden. Spominjamo se na Dawe-sa. Modrost vlad je bila pri kraju; in tedaj je majhna skupina vodilnih mednarodnih gospodarjev znala dobiti gospodarski izhod iz težavnega političnega položaja. Manifest ni izjava vlad, ki so z vsemi mogočnimi vezmi ovirane, manifest je izjava zdravega razuma narodov, ki hočejo napraviti pot do gospodarskega in s tem tudi do duševnega skupnega dela prosto.« 7.) P o 1 j s k a. Čeprav so tudi štirje Poljaki podpisali, je bil oglas na Poljskem splošno in odločno odklonjen. Poljaki so se postavili po vzgledu Italijanov na nacionalistično gospodarsko politiko novih držav. Na Poljskem vidijo v oglasu namigavanje na nepripravnosti versaillskih mej in pa da se obrača proti delitvi Šlezije. Načelno povdar-jajo, da je odstranitev carinskih mej koristna samo gospodarsko močnim državam. Za Poljsko bi pomenila odstranitev carinskih mej poplavo po nemškem kapitalu in po nemški produkciji in s tem uničenje lastne industrije in gospodarske samostojnosti. Predsednik Poljske banke, ki je tudi podpisal, se brani in pravi, da je odprava carinskih mej in trgovskih omejitev samoobsebi umevno možna šele tedaj, ko bo uresničeno splošno sodelovanje kapitala. Dokler trpijo manjše države na pomanjkanju kredita, morajo import omejiti. 8. ) Rusija. »Pravda« imenuje norce ali zavetsne goljufe vse one, ki oglas z veseljem pozdravljajo. Ta oglas je izšel iz anglosaškega bankirskega sveta, ni nobeno orodje za pospeševanje mirnega gospodarskega složnega razvoja, temveč pomeni orožje močnih narodov; ti hočejo napraviti iz dežel slabejših narodov agrarne kolonije, uničili bi jim z odstranitvijo carinskih mej vso industrijo. Seveda se pa obrača oklic hkrati tudi proti mejam, ki jih je postavil mir v Versailles, zato torej vznemirjenje na Poljskem in Francoskem. Značilno je dejstvo, da viso-kozaščitna Amerika ne priznava zase tega, k čemur je Evropa v manifestu povabljena. Oklic služi hegemoniji Angloamerike, vleče za seboj nemško gospodarstvo in se obrača proti vsem neodvisnim evropskim kombinacijam. Velikega pomena je molk o Sovjetski zvezi. Vsaka zveza kapitalistov pomeni nov pritisk. 9. ) Čehi. V »Prager Presse« je izšel 21. oktobra daljši članek z naslovom: »Finančne fantazije«. Člankar pravi, da je bil tisti teden svet presenečen po dveh velikih žurnalističnih senzacijah; mislil bi, da se je Povrnil zlati vek. Najprvo govori članek o trustu velebank, nato pa preide na naš tema. »Gre za prav majhen odlomek v mednarod- nem bankarstvu. Pa tudi, če bi se največji bančni kolosi sveta, združili v trust, bi to za ureditev gospodarskega življenja še malo pomenilo. Zmeraj pozabimo, da tukaj ne gre za nakopičene kapitalije finančnih kolosov, temveč samo za prihranjeni kapital dotične države; s tem se pa ne da delati nobena politika. Evropa ne rabi denarja ko takega, Evropa rabi cenen denar. Tu ji pa ne pomaga noben finančni trust, tu si mora pomagati Evropa sama, in v Evropi spet le vsaka dežela zase. Obrestna mera mora iti d o 1, potem bomo tudi inozemska posojila lahko dobili, če jih bomo sploh še potrebovali, in nam ne bo treba hoditi v Ameriko ponje. Tudi ameriška obrestna mera bi morala iti potem dol; Amerika je danes primorana, da kapital izvaža, sicer bi jo lastno zlato zadušilo. Šele ceneni denar bo dvignil konsum in bo omogočil razvoj industrije, bo dvignil podjetnost, bo omilil stanovanjsko bedo; bo sploh privedel gospodarsko življenje približno tja, kjer je bilo pred vojsko. Ne manifest, ne sezacionalni finančni trusti, temveč olajšanje produkcije v Evropi sami je rešilno sredstvo za ozdravljenje evropskega gospodarskega telesa.« 10.) Angleži. »Dailv News« imenuje oklic »zgodovinsko poročilo, ki nam daje vzoren pregled gospodarskega položaja«. »Westminster Gazette« upa, da bo posledica manifesta tudi okrepitev zastopnikov proste trgovine v njih poziciji proti sedanjemu ministrstvu. Lloyda Georgea glasilo »Daily Chroniele« pravi: »Britanski pristaši proste trgovine bi morali občutiti veliko zadovoljstvo nad močnim in že zelo razširjenim gibanjem proti carinskim mejam.« Delavski list »Daily Herald« je mnenja, da bo liberalno časopisje manifest brez dvoma z veseljem pozdravilo, da bodo pa pravi trgovci morali svoje zadovoljstvo malo omejiti. »Times« opozarja, da znači oklic novo tendenco v evropskih razmerah, da je pa to šele začetek. V vprašanju carinskih mej se more le malo napraviti, dokler ni stabilizacija evropskih vrednot končana. »Morning Post« pa manifest zelo kritizira in pravi, da je sprememba carin v Franciji in Nemčiji in U. S. A. tako malo verjetna, da se komaj splača razpravljati o tem. »Za priobčitev oklica ravno sedanji čas ni pripraven.« Amery je dejal na seji britanske drž. konference: »Več zelo odličnih trgovcev se je obrnilo za nasvet z jadikovanjem o negotovosti in kratkovidnosti evropskih tarif. Ne dvomim, da imajo njih trditve v marsičem prav, prepričan sem pa, da njih oglas ne bo imel posledice, dokler ne bo vsa evropska moralična atmosfera za rešitev tega vprašanja drugačna.« 11. Amerika. Prva poročila iz Amerike so javjlala, da je vzbudil manifest veliko pozornost. Temeljne misli oklica se Amerikanci odločno potrdili, v kolikor se tičejo Fvrope. Ameriški odsek Mednarodne trgovske zbornice — so dejali — se trudi že več mesecev, da odstrani zapreke za mednarodno trgovino. Mednarodna trgovska zbornica, zlasti njen ameriški odsek, je bil gremij, iz katerega je izšla prvotno pobuda za Dawe-sov načrt; in tudi sedaj je ta zbornica gonilna sila. O Coolidgeovem stališču je prišlo iz Amerike tole poročilo: »Coolidge misli, da obstoji med metodami in cilji evropskih carinskih sistemov in med carinskim sistemom Amerike bistvena razlika. On dvomi, da bi se dalo s premembo ameriškega carinskega sistema doseči večje oživljenje evropske trgovine. Manifest se tiče v bistvu evropskih držav, v kolikor niso v njih življenjski pogoji zelo različni. Amerika importira vsako leto za ca 5 milijard dolarjev blaga, carina se pa plača samo od ca poldruge milijarde dolarjev. Ameriška carina služi bolj fiskalnim kot zaščitnim namenom.« »Ameriška zaščitna carina za enkrat sploh ni na dnevnem redu; razgovor med Ameriko in Evropo o tej carini mora biti toliko časa brez uspeha, kolikor so življenski in plačilni pogoji obeh kontinentov tako popolnoma različni. Če bi pa prišlo v doglednem času do evropske carinske zveze, tedaj bo stala Amerika pred novim dejstvom in bo morala carino revidirati. To pa me bo še tako kmalu.« Coolidge je poklical Mellona k sebi v »Belo hišo«, da razpravljata o politiki Amerike napram manifestu. Mellonov odgovor po sestanku, javnosti namenjen, je bil približno ta-le: »Ideja manifesta je zdrava, v kolikor se tiče evropskih razmer. Ameriške razmere so pa čisto drugačne. Odstranitev ameriških carinskih mej bi Evropejcem ameriškega trga ne odprla, temveč bi Evropo pogubila. Prva posledica bi bilo znižanje ameriških plač in s tem znižanje ameriške kupne moči. Razlika med ameriškimi in evropskimi plačami in življenjskimi pogoji zahteva ameriško zaščitno carino, dočim so zaščine carine med evropskimi državami odveč, ker so plače in življenski pogoji povsod približno isti.« 12.) Mednarodna trgov, zbornica. Odbor Mednarodne trgovske zbornice za odpravo trgovskih omejitev bo obstojal še naprej, pravtako 7 njegovih pododborov. Namen mu je priprava za svetovno gospodarsko konferenco, in pa, da pomaga konferenci z nasveti. V odboru je 16 narodov, prav toliko, kolikor jih je podpisanih pri gospodarskem oklicu. Gospodarski oklic je vzela Mednarodna trgovska zbornica z odobravanjem na znanje. Na predlog Mendelssohna, predsednika nemškega odseka zbornice in sporazumno s Clcmctclom, predsednikom francoskega oddelka, polaga zbornica vrednost na ugotovitev popolnega soglasja med načeli, v manifestu izraženimi in med načeli, ki jih je Med- narodna trgovska zbornica zmeraj priznala in ki jih je ponovno povedala v svoji spomenici. Spomenica zahteva enakopravnost ino-zemcev v vseh državah, odpravo vizumov in potnih listov, omiljenje carin itd. V istem smislu je govoril tudi Anglež Anderson, po- slovodeči predsednik Mednarodne trgovske zbornice. Kakor vidimo, so mnenja zelo različna. Za nas pridejo v poštev tudi v tem oziru, ker nam študij raznih izjav odpre širok pogled v delovanje mednarodne finance. Dr. Basal: Varčevanje. Gibanje v drugih državah. Po v-sej Nemčiji gre mogočen klic: »Var-čujmo, varčujmo, varčujmo!« Zlasti zadružništvo izvaja po načrtu in z veliko vztrajnostjo vzgojo k varčevanju in dela propagando za varčevanje pri vseh slojih. V Franciji ni 'le zasebno gospodarska organizacija na delu za širjenje varčevanja. S klicem, da je domovina v nevarnosti, se je sestavila koncentracijska vlada z glavnim namenom, da v vsem državnem in kolikor more tudi v narodnem gospodarstvu izvaja načelo varčevanja. Ministrski predsednik Poincare uvaja z močno roko varčnost v vso državno upravo in se mu je s tem posrečilo Pomagati že zopet na noge francoskemu franku. V Italiji uvideva fašizem nevarnosti, ki Pretijo liri in narodnemu gospodarstvu. Poglavitno zaščito proti tem nevarnostim išče v varčevanju. Zato uvaja med ljudstvo celo proti volji ljudstva gotove metode varčevanja. ki se sicer včasih slabo ujemajo z modernimi nazori o državljanski svobodi, kolikor gre za produkcijo in konzum. Velike prihranke misli doseči s strogimi omejitvami vsake potratnosti v ljudski hrani, obleki in vsakdanjih potrebščinah. Tudi veliko državno (liktorsko) posojilo je porodila želja ozdraviti gospodarstvo in podpreti liro. S tem, da je to posojilo za državljane obvez- no, so državljani prisiljeni k varčevanju, ker morajo posojilo plačevati tekom let v obrokih s pritrgovanjem od plače, ako nimajo naenkrat zadosti potrebne gotovine. Varčevanje — edini izhod. Tako bi lahko navajali vse kulturne države, kako se pri njih izraža stremljenje ozdravii gospodarske posledice vojne in pomagati ljudstvu z varčnostjo k gospodarskemu napredku in blagostanju. Povsod je prodrlo prepričanje, da bo mogoče izvesti obnovo gospodarstva in vrniti ljudstvu predvojno blagostanje le z varčevanjem. Res, da so nekaj časa mislili v raznih državah, da bodo znanost ter gospodarska in finančna politika države rešili vprašanje obnove gospodarstva in obnove ljudskega blagostanja. Po mnogih ponesrečenih poizkusih danes že povsod uvidevajo, da bo edino z varčevanjem mogoče obnoviti gospodarstvo držav in obnoviti blagostanje narodov. Tudi stabilizacija le v varčevanju. Posebej se je pri gospodarstvu najprej in najbolj nujno pojavilo vprašanje stabilizacije ali ustaljenja državnega denarja. In po raznih poizkusih se je pokazalo, da tudi tukaj ne bo prinesla rešitve ne znanost ne državna finančna politika, temveč da bodo vprašanje ustaljenja državne valute rešili le tisoči, milijoni varčevalcev. Noben finančnik in noben znanstvenik namreč ne more nadomestiti in pričarati iz nič one milijarde na- rodnega premoženja, ki jih je neusmiljeno uničila v dolgih letih svetovna vojna. Nadomestiti more uničene milijarde narodnega premoženja le vztrajno varčevanje tisočev, milijonov državljanov, ki si znajo pritrgati, ki si znajo odreči pri svoji potrošnji in omejiti svoje potrebe. Če smo enkrat prepričani o tej temeljni resnici, da je pot do gospodarske obnove in vzpostavitev narodnega blagostanja le ljudsko varčevanje, potem moramo resno in dosledno to pot hoditi. Ne samo leta vojne so zahtevale žrtve. Žrtve zahtevajo istotako nujno leta po vojni ravno radi vojne. To so žrtve in bremena, ki jih mora nositi povojna generacija, ker je prevzela od prednikov opustošenja vojne mesto bogastva. Vzgoja k varčnosti — naloga posojilnic. Iz navedenega sledi torej dovolj jasno, da je varčevanje ljudstva za ozdravitev go-spodasrtva neobhodno potrebno. In nastane vprašanje, kdo naj vodi ljudstvo po poti varčevanja, kdo naj vrši med ljudstvom pro-ipagando za varčnost. Hranilnice in posojilnice so najbolj ljudske denarne ustanove. Že po svojem bistvu in namenu so zato poklicane, da širijo med ljudstvom varčnost. Hranilnice in posojilnice imajo najožji stik z ljudstvom, saj jih vodijo možje iz ljudstva samega. Hranilnice in posojilnice nudijo za prihranke najboljše jamstvo, saj jamčijo za te prihranke s celim svojim premoženjem vsi člani zadruge. Hranilnice in posojilnice uporabljajo tudi prihranke najbolje v prid ljudstva, saj je njih namen pomagati malim ljudem s cenenim kreditom k izboljšanju gospodarstva ali v gospodarski nesreči. Hranilnice in posojilnice so po svojih pravilih poklicane, da gojijo varčnost med ljudstvom. Ne bi bile vredne in upravičene nositi ime hranilnice, ako te bistvene in prvotne naloge ne bi vršile. Začnimo pri mladini. Pri katerih plasteh ljudstva naj se vrši vzgoja k varčevanju? Predvsem pri mladini. Mladina to so bodoči kmečki gospodarji, bodoči mojstri, bodoči delavci, bodoči reditelji družin. Za mladino samo in za narodno gospodarstvo je vzgoja k varčnosti neob-hodna. Dobro vemo, da se je ravno pri mladini zelo razvila potratnost in zapravljivost v času inflacije, poplave papirnatega denarja, ko je naš dinar zgubljal svojo vrednost in naravnost gnal mladino v zapravljivost. Pa tudi v interesu posojilnic samih je, da predvsem začnejo z razširjenjem varčnosti pri mladini. Denar mladine, čeprav manjši zneski, ostane najdalj v posojilnici. Posojilnica more dajati dolgotrajnejša posojila posestnikom le tedaj, ako z gotovostjo lahko računa, da »so tudi njene vloge dolgotrajne. Drugo, kar je še bolj važno, pa skrbi hranilnica in posojilnica za svojo bodočnost, ako vzgaja mladino k varčnosti. Če mladi fantje začnejo zbirati svoje prihranjene dinarje v posojilnici, se bodo tembolj pozneje kot gospodarji, kot družinski očetje z zaupanjem oklepali posojilnice, bodisi kot vlagatelji, bodisi kot posojilojemalci. Pomen varčnosti za kmetsko mladino. Varčevanje je važno za vso mladino. Važno je za kmečke fante. Prvič, kmečki fant ne bo nikoli dober gospodar, če sc ne bo že v fantovskih letih naučil varčevati. Ni dobrega gospodarstva brez varčnosti. Drugič si bo kmečki fant ravno v mladih letih, ko ima še veliko moči in še nobenih obveznosti, lahko privarčeval prav znaten kapital-ček, ki mu bo zelo, zelo prav prišel, ko bo prevzel »očetovo posestvo ali ko se bo priženil na drugo posestvo. Koliko mladih gospodarjev se mora takoj ob prevzemu posestva visoko zadolžiti, ker niso v mladih letih mislili na nalogo, ki jih čaka. In običajno jim ta prvi največji dolg dela največje težave ravno v začetku družinskega življenja in v začetku gospodarstva, ko je drugih težav dovolj in ko so še najmanj vajeni jih premagovati. Za vajence in pomočnike. Važno je varčevanje za obrtniške vajence in pomočnike. Vsak od teh ima cilj in željo, da postane enkrat samostojen obrtnik. Za tako gospodarsko samostojnost pa je ne-obhoden kapital. Ako si ne bo v vajenčkih in pomočniških letih kapitala privarčeval, bo moral začeti samostojno obrt z dolgom, tak začetek pa je slab začetek. Rado se potem zgodi, da mladi obrtnik dela samo za banko, ki mu je posodila začetni kapital, sam pa z družino vred borno živi. In še to njegovo borno življenje je odvisno samo od dobre volje banke, ki ga prej ali slej lahko požene. Za delavce. Tudi za delavce je varčevanje važno. Delavec more in mora varčevati, dokler je še mlad in še nima družine. Gotovo je cilj vsakega zdravega, poštenega fanta lastna družina in lastna hišica. Za družino pa je nc-obhodna tudi gmotna priprava, ne samo moralna. Zakon, ki ni gmotno pripravljen, ima mnogokrat že v svojem začetku kal nesreče. Pomanjkanje in revščina prav pogosto umorita ali preženeta ljubezen. Moža potegnejo nazaj njegove fantovske razvade in nesreča v družini je gotova. Tak mož nima več smisla in denarja za družino, on pozna samo še svoje razvade iz fantovskih let in svoje strasti. Varčnost — pogoj gospodarske samostojnosti. Pri vzgoji k varčnosti morajo hranilnice in posojilnice imeti pred očmi zlasti to, da je najboljša priprava za gospodarsko samostojnost mladine v tem, ako jo osvobodimo za- pravljivosti in z zapravljivostjo zvezanih razvad: alkohola, tabaka, veseljačenja, li-španja, igranja itd. V osvoboditvi od teh razvad je temelj gospodarske samostojnosti. In če bodo hranilnice in posojilnice to nalogo v polni meri in z vsemi silami vršile, bodo največ storile za moralno in gmotno povzdi-go ljudstva. Pa ne samo mladino, tudi odrasle morajo hranilnice in posojilnice navajati k varčnosti vsaj toliko, kolikor je odraslim poleg skrbi za družino se mogoče varčevati. In če po vesti premotrimo vse svoje izdatke in vse svoje potrebe, bomo odkrili še marsikak izdatek, ki se da prikrajšati, bomo odkrili še marsikako potrebo, ki je pravzaprav nepo-treba, s katero le denar zapravljamo. Odreči se treba in pritrgati si. Res je, da mora vsak stanu primerno živeti, da je dobra, tečna hrana in stanu primerna obleka za izvrševanje poklica in za vzdrževanje življenja neobhodna. Toda treba je pomisliti, da so se na splošno zahteve po boljši hrani in po boljši obleki po vojni razširile, dvignile. Na drugi strani pa je ravno vojna povzročila vsesplošno obubožan je, prinesla nam ljudsko revščino. Treba je torej delati v dveh smereh, da skrčimo in ublažimo svoje zahteve glede hrane, obleke in drugih potreb in da na drugi strani delamo za odpravo ljudske revščine. Le, ako našo potrošnjo znižamo, z ozirom na vladajoče obli boža n je, le ako se marsičemu odrečemo, ako smo voljni marsikaj pogrešati, kar za življenje ni neobhodno. bomo polagoma s temi prihranki napolnili jame, ki jih je izkopala vojna. Brez omejitve, brez pritrgovanja in odrečenja ne bomo mogli odpraviti more revščine, ki pritiska kmeta, delavca in obrtnika. Kdo ni v stanu, da si vsaj dinar dnevno prihrani, ako ima dobro voljo omejiti se. odreči si, pritrgati si na izdatkih? In če je samo dinar dnevno, pomislimo, da bodo iz teh dinarjev postali ogromni milijoni dinarjev, ako bo to nalogo vršil ves narod, ako jo bo vršil trajno, ako bo varčnost postala naša narodna lastnost. le še na eno morajo misliti hranilnice in posojilnice, ko delajo za razširjanje varčevanja med ljudstvom. Ako bomo z vztrajnim varčevanjem res odpravili današnjo ljudsko bedo, ako bomo obnovili ljudsko blagostanje, potem bodo tudi pripravljena tla, na katerih se more razvijati kulturno življenje naroda. Izobrazba, srčna kultura, znanost ne marajo živeti skupaj z revščino. Kjer je revščina, one bežijo. Zato hranilnice in posojilnice s širjenjem varčnosti ne vršijo le svoje nravne in gospodarske naloge, one vršijo tudi s tem kulturne naloge. En ugovor. Da, vse lepo. Mi smo takoj pripravljene sprejemati vloge in prihranke od vseh, od mladih in odraslih, od kmetov im delavcev, samo nosijo naj. Toda naše blagajne čakajo odprte z dobro voljo sprejemati prihranke, pri mladini in odraslih, pri kmetih in' delavcih pa ni zmisla in ni dobre volje za varčevanje. Tako bi utegnila marsikatera posojilnica ugovarjati na gornja izvajanja. Tem v odgovor za danes samo to-le: »Pečena, ljubček, piščeta na svetu, nikomur niso v usta priletela.« Hranilnice in posojilnice imajo nalogo v ljudstvu vzbujati zmisel za varčevanje, ljudstvo z vsemi sredstvi in na vse načine k varčevanju navajati. S kakimi sredstvi in m a kak način naj vršijo to svojo nalogo, o tem pa prihodnjič. Država zadrug. Nekoč smo že pisal o zadružništvu v Rusiji. Sedaj imamo pa tudi najnovejše podatke, ki jih priobčuje profesor na berlinski univerzi dr. Totomianz. Pripoveduje nam sledeče: Sovjetska zveza je glede števila zadrug prva med državami sveta. Zadružno giba-" nje se je v zadnjih letih krepko razvilo v vseh vrstah. Ena sama primera je: indijsko zadružno gibanje, kjer je naraslo zlasti število kreditnih zadrug. Ravno kreditne zadruge so pa v Rusiji slabše kot v predvojni dobi, čeprav je ostalo njih število enako. Po podatkih »navodila za komunistične agitatorje« je znašalo število vseh zadrug Sovjetske zveze v letu 1926 100.000; dve leti prej, leta 1924, jih je bilo 65.000. Število članov se je v isti dobi, torej v dveh letih, pomnožilo od 10 na 20 milijonov, d očim je znašal promet v zadnjem letu nad 6 milijard rubljev. Leta 1913 so imele zadruge 15% vse ruske trgovine v rokah, leta 1926 pa 45% ! Leta 1926 je bilo na kmetih 25.000 zadrug s 40.000 prodajalnami in 11 milijoni članov. V poljedelskih in kreditnih zadrugah je bilo zbranih lani okoli 30% vsega kmetskega prebivalstva, v prvi vrsti mali lin srednji kmeti. 60.000 kmetijskih zadrug je bilo združenih v 440 zvezah in 8 centralah za prodajo produkcije. Promet se je v letu 1926 podvojil 'in je znašal 1200 milijonov rubljev. Temu sorazmerno se je dvignilo tudi število člfci-nov; leta 1924 jih je bilo 2 milijona, lani pa 5 milijonov in pol. K poljedelskim zadrugam prištevajo tudi 20.000 skupno obdelovanih posestev in 13.000 kreditnih zadrug. Udeležba države na kreditih kmetijskih zadrug znaša 40%, udeležba nevtralnih zadružnih organizacij 37%, udeležba kmetov samih pa samo 23%. Tudi število onih zadrug, ki pospešujejo domačo obrt in industrijo, se je pomnožilo. in sicer za 12.000 članov ali za 40%. Promet teh organizacij je narasel čez pol milijarde rubljev, doČim je znašal leta 1925 še 200 milijonov rubljev. Moč elektrarn je znašala na koncu leta 1925 480.000 KW, docim je za gospodarsko leto 1926-27 v načrtu zgradba še za niadaljnih 280.000 KW. V letu 1925-26 je bilo za elektrifikacijo proračumjenih 69 milijonov rubljev, za leto 1926-27 je v proračunu 90 milijonov rubljev. Tudi na deželi se v zadnjem času močno pozna uporaba električne moči. Totomianz ima vse te številke za optimistične; a tudi Kinčukove številke nam kažejo podobno sliko o napredovanju zadružnega gibanja: državno, kar se tiče organizacije in stroškov. V letih 1922-23, 1923-24 in 1924-25 je od vse notranje trgovine prišlo na državno trgovino 41.5%, 45 in 50.4%; na zadružno 14.5, 19.7 in 24.7% ; na zasebno 44, 35.3 in 24.9%. Zanimivo je organizacijsko, kulturno in vzgojno delovanje konsumnih zadrug. Tako pri Centrosojusu kakor tudi na vseh drugih stopnjah zadružnega sistema so ustanovljeni za to posebni oddelki. Zadruge imajo nad 2000 učiteljev (inštruktorjev). V Leningradu je seddj zadružna visoka šola, »višji zadružni tečaji Centrosojusa«. Vrhu tega so na drugih visokih šolah Sovjetske zveze posebne zadružne fakultete. Vsako leto izvež-bajo 2800 dijakov za zadružne funkcijonarge. Znano je, da ima Centrosojus lastno založbo ?. • Zadruge Število zadrug Število članov Število zadrug Število članov 1 oktobra 1925 1. oktobra 1926 f Konsumne zadruge . . 27.438 11,401.708 29.438 13,0:8.128 Kmetijske zadruge . . 40.200 7,138.152 48.600 9,214.732 Obrtne zadruge . . . 11 227 589.173 13231 703.190 Skupaj . . 78.865 19,129.033 91.269 22,936.050 Splošno gre število zadrug zelo hitro navzgor, vendar je razlika precejšnja. Najbolj napredujejo kmetijske zadruge. Promet konsumnih zadrug je znašal po Kinčuku v letu 1925-26 8 milijard in 200 milijonov rubljev (1 rubelj je okoli 29 dinarjev), promet kmetijskih zadrug 3.4 milijarde, obrtnih 1.6, skupaj 13 milijard in 200 milijonov rubljev. Naljvečji je bil torej promet konsumnih zadrug, a se je začel v zadnjem času v primeri z drugimi zadrugami manjšati; torej samo relativno. Letni promet Centrosojusa (centralne organizacije ruskih zadrug) kaže izreden razvoj. Leta 1914 je znašal promet 10 milijonov rubljev, leta 1926 pa 955 milijonov rubi. Neoporečno je, da zadružna trgovina zasebno trgovino izpodriva in da je visoko nad knjig in da vodi obširno trgovino s knjigami. Centralni zadružni dnevnik se imenuje »Ko-operativnaja žizn« (zadružno življenje). Izdatki za kulturno in vzgojno delo znašajo pri Centrosojusu 11.5% vseh izdatkov. Izdatki vseh konsumnih zadrug za te namene znašajo na leto 20 milijonov rubljev. In vendar je tudi ta svota še premajhna, da bi prebivalstvo duševno in gospodarsko zadostno dvignila. Zadružno gibanje trpi zlasti na nezanesljivosti upravnih članov in nastavljencev. Ogromne poneverbe v konsumnih društvih se pač zelo kaznujejo in se borijo proti njim z največjo energijo. Zadružno gibanje v Rusiji se je prehitro razvilo, duševna pripravljenost ljudstva ni mogla iti ž njim vštric. Brezprimerno negovanje in podpiranje od strani države je pa pripomoglo k birokratizaciji zadružništva im je pokropilo misel, da niso zadruge nič drugega kot vladna podjetja, od države podpirana. A samopomoč sc bo hitro širila in bo zmanjšala ovirajoči vpliv državne pomoči. Čeprav bi zadružništvo brez državne pomoči nikdar ne bilo moglo tako napredovati, je vendar potrebno, da se osebnost višje čemi; s tem bo možno intenzivnejše in kvalitativno boljše delo. K. K.: Potence obrestnih faktorjev. Vrednost, katero doseže 1 Din, ki je naložen x let in se obrestuje po x %: ;Koncem leta 4°/o 4 '/„ 'V, 1. 1 040.000 1 045 000 2. 1 081.600 1 092.025 3. V 124.864 H41.166 4. 1 169 859 1192.519 5. 1 216 653 1 216.182 6. 1 265.319 1-302.260 7. 1 315.932 V360.862 8. 1-368.569 1 422 101 9. 1-423.312 1-486.095 10. 1 480.244 1-552.969 15. 1 '800.944 1-935.782 20. 2191-123 2-411.714 25. 2-665.836 3 005.434 30. 3243.398 3 745.318 35. 3-946.089 4-667.348 40. 4-801 021 5-816.365 Vrednost — Primer: Koliko je vloga 500 Din ob 4% obrestovanju po preteku 6 let, a ko se narasle obresti koncem vsakega leta pripišejo k glavnici? 50/0 5 V* % 6°/o 1 050.000 1 055.000 1 060.000 1 102.500 1113 025 1123.604 1-157-625 1 174.241 1191.016 1-215 506 1-238.825 1-262.477 1 276.282 1-306.960 1 338.226 1-310.096 1-378 843 1-418519 1-107.100 1-454.679 1-503.631 1-477.455 1 534,687 1-593.850 1-551 328 l 619.094 1-689.481 1-628.895 1 708-144 1 790.849 2078.928 2232.476 2-396.561 2.653.298 2-917.757 3-207.141 3-386.355 3 813.392 4-291.879 4-321.942 4983.951 5-743.502 5 516.015 6-513.825 7 686.109 7-039 989 8-513 309 10 285.514 0 + w ^ leta Rešitev: I Din naraste po 6 letih na Din 1.265.319 ; 500 Dim naraste po 6 letih (1.265319 X 500) = na Din 632.66. O !© © VPRAŠANJA IN ODGOVORI © O O Vprašanje I: Ali smemo zaračunavati obresti hranilnih vlog tako, da zaokrožimo posamezne znteske na Din 0.50? S tem si veliko pomagamo pri računanju in seštevanju; končno pa tudi nima računanje naraslih ob- resti do pare natančno nikakega pomena, ker drobiža izpod 5 par sploh ne poznamo in ker sc ljudje branijo sprejemati novce po 5 in 10 par z motivacijo, da je tak drobiž itak brez vsake veljave. (H. p. v D.) Odgovor: Obresti vsuli računov naj bodo preračunane točno po obrestni tabeli, kajti vsako zaokroževanje tozadevnih zneskov je prav gotovo in vedno v škodo zadruge. Ako zaokrožite narasle obresti navzgor, znašajo poviški pri mnogih vlogah kmalu prav lepe stotake. V slučaju pa, da usmerite zaokroževanje navzdol, obstoji nevarnost, da zadruga zgubi zaupanje vlagateljev. Pri tem je treba vpoštevati, da ljudje navadno dobro vedo, koliko imajo dobiti na obrestih. Zlasti mali vlagatelji, katere vsako zaokroževanje navzdol relativno močno prizadene, imajo narasle obresti skoro vedno in vnaprej do pare točno preračunjene. Poleg tega pa Vam zaokrožanje številk popolnoma onemogoča sistematično-kontrolno računanje obresti. Tudi tu se je torej treba ravnati po izreku: »Dočim ti najboljši prijatelj v potrebi ne more pomagati, ti bo neprijatelj, pa naj si bo še tako slaboten, škodoval vedno in povsod.« Vprašanje 2: Prosimo pojasnila, koliko je treba plačati davka od Din 100 najemnine (hišna najemnina)? (Ml. z. v I.) Odgovor: Hišna najemnina (državni davek) znaša 12% od dogovorjene kosmate na-jemščine. K temu se prištejejo 70% državnega pribitka ter od svote davka in tega pribitka še 30%-ni izredni pribitek, n. pr. od 100 Din najemščine najemninski davek 12 Din od tega še 70%-ni pribitek je 8.40 Din, od 12 Din plus Din 8.40 = 20.40 še 30%-ni pribitek t. j. 6.12 Din, skupaj torej Din 12 + 8.40 + 6.12 = 26.52 Din državnega davka. Poleg tega pridejo še nedržavne doklade, ki nam pa za Vašo občino niso znane. Vprašanje 3: Prosimo odgovora na sledeča vprašanja: Ali mora imeti nabavna zadruga trgovsko obrt za trgovino ali zadostuje, da so samo uslužbenci izučeni v trgovini; ali ima za- druga lahko učence in ali sune prodajati blago tudi nečlanom? Sme li zadruga dati svojim članom ob koncu leta gotov procent celega letnega izkupička kot nagrado v blagu? Pravila pravijo, da člani načelstva in nadzorstva ne prejemajo nikakih tantijem in da se ves čisti dobiček steka v rezervni zaklad. (Nab. z. v M.) Odgovor: Po našem nadziranju, ki ga dosledno zastopamo nasproti oblasti in je po naši sodbi utemeljeno tudi v zakonu, se ne morejo take zadruge smatrati za obrtna oziroma trgovska podjetja, ki prodajajo blago samo svojim članom in ne delajo za dobiček. Bistvo vsakega trgovskega podjetja je, da meri na dobiček. Ako kako podjetje nima te lastnosti, se ne more šteti med obrtna (trgovska) podjetja. Temu naziranju dosledno ne bi smela obrtna oblast od takih zadrug zahtevati obrtnega lista, oži roma ne bi mogla terjati, da pristopijo take zadruge k trgovskim gremijem. Ker se na tako organizirane zadruge ne nanašajo predpisi obrtnega reda, se dalje od njih ne more zahtevati, da bi imeli nastavljenega izučenega poslovodjo. Na drugi strani pa seveda zadruga ne more imeti trgovskih vajencev, učencev v svojem obratu, oziroma če jih ima, je njih učna doba neveljavna, ker se pač učijo pri podjetju, ki ni obrtno. Če sme zadruga prodajati tudi nečlanom, je odvisno od pravil. Ako je v pravilih izraženo, da zadruga preskrbuje blago samo za svoje člane, potem je prodajanje nečlanom ne samo nedopustno, ampak tudi kažnjivo. Vaša gospodarska zadruga sme prodajati samo članom. Deliti med člane takozvano blagovno dividendo je dovoljeno, toda to mora iti iz tekočih dohodkov poslovnega leta, ne iz bilančnega čistega dobička. Nedopustno bi bilo torej n. pr. sledeče postopanje. Zadruga je napravila in v računskem zaključku za leto 1925 izkazala čistega dobička Din 12.000. Občni zbor v 1. 1926 je sklenil, naj se da članom iz tega čistega dobička po 1 % blagovne dividende po razmerju množine v zadrugi kupljenega blaga. To bi bila že delitev čistega dobička, kar je nedopustno. Ako pa bi bila zadruga že v 1. 1925 razdelila med člane po 1% blagovne dividende, potem bi bil bilančni čisti dobiček recimo za 5000 Din manjši in bi bil postavljen v bilanco le z zneskom 7000 Din. Toda teh 7000 Din bi se potem v celoti djalo v rezervni zaklad. Dopustno je torej med letom izpeljati tako nagrado članom, nedopustno pa deliti oni čisti dobiček, ki je izkazan v bilanci. Vprašanje 4: Napravili smo izbrisno pobotnico za vknjiženih Din 1000, ki so bili še pred letom plačani. Pobotnico smo kolkovali z Din 5 in je tudi pravilno podpisana. Sedaj pa nam je odvetnik pobotnico vrnil z riaro-čilom, da moramo podpise pred sodiščem ali notarjem legalizirati. Prosimo obvestila-, ali smo dolžni to storiti, ker dosedaj tega nismo delali, pa je vseeno držalo. (H. p. na R.) Odgovor: Podpisi na izbrisni pobotnici morajo biti legalizirani. Vsaka privatna listina, na katere podlagi se izvede kak vpis ali izbris v zemljiški knjigi, mora imeti legaliziran podpis stranke. Na podlagi pobotnice, na kateri bi podpis upnika ne bil legaliziran, bi sodišče ne moglo izbrisati pri dolžnikovem posestvu Vaše zastavne pravice. Vprašanje 5: Načelstvo je nastavilo tajnika, ki ni član načelstva in mu dovolilo, da sme podpisovati uradne dopise poleg enega člana načelstva. Prosimo pojasnila, če je treba tudi tajnikov podpis pri sodniji overoviti. (H. p. v C.) Odgovor: Iz Vašega vprašanja ne sledi jasno, za kakšna opravila ste mu podelili pravico sopodpisovanja. Ako ste mu dali pravico, da sme brez omejitve podpisovati vse listine, ki jih izdaja posojilnica, potem bi bilo tako pooblastilo smatrati kot prokuro v smislu trgovinskega zakonika. V tem slučaju bi bil Vaš tajnik prokurist in bi ga bilo treba vpisati v zadružni register. Nastane pa vprašanje, če more Vašia posojilnica po Vaših pravilih sploh imeti prokurista. Po našem mnenju to ni dopustno, ker pravila kaj takega nikjer ne omenjajo. Tudi je velik del pravnikov mnenja, da načelstvo samo sploh ne more imenovati prokurista, ampak bi to kvečjemu mogel storiti občni zbor. V nekaterih slučajih so namreč prokuratorjeve pravice do zastopanja zadruge večje nego pravice vsega načelstva, a nihče ne more na drugega prenesti več pravic kakor jih ima sam. Z ozirom na vse to je več kot dvomljivo, da bi okrožno sodišče hotelo vpisati to prokuro v zadružni register. Možno je seveda tudi, da s svojim sklepom niste hoteli iti tako daleč in da niste nameravali podeliti tajniku tako -širokih pravic. V tem slučaju bi ga ne bilo treba vpisati. Seveda pa bi bilo treba, da načelstvo natančno določi, v katerih zadevah sme podpisp-vati za posojilnico: a) sme s še enim odbornikom podpisovati pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nobene obveznosti; b) sme potrjevati plačila na članske deleže na dolžne obresti, na posojila, hranilne vloge in vloge v tekočem računu; c) sme sprejemati došla pisma vsake vrste. Drugih pravic bi ne imel. N. pr. če bi bilo potreba podpisovati izbrisno pobotnico o vplačilu kakega vknjiženega (intabuliranega) dolga, bi je ne mogel podpisati, ker ni ta pravica našteta med poprej omenjenimi. Sklep načelstva, v katerih zadevah sme tajnik podpisovati za posojilnico, naj se izobesi v njenem poslovnem prostoru. 51’BlaTi" ZADRUŽNIŠTVO- o o Q o Q o o Revizije. Tekom leta 1926 je Zadružna zveza v Ljubljani izvršila pri včlanjenih zadrugah po svojih revizorjih skupno 221 revizij. Od teh odpade po deželah Zvezdnega okoliša: na Kranjsko 115, na Štajersko (in-clusive Prekmurje in Medjimurje) 100 in na Hrvatsko Primorje 6. Skupno je bilo izvršenih 206 rednih revizij, 13 superrevizij in 2 generalni reviziji. Vse one zadruge, ki so bile v letu 1926 po naših revizorjih revidirane, toda še niso vposlale poročil iti dokazov o izvršitvi naročil, poživljamo, da to store čimpreje. Zadružne tečaje, enodnevne prireja Zveza za člane načelstva in nadzorstva včlanjenih zadrug in sicer najmanj en tečaj v vsakem sodnem okraju. Prvi tečaj se vrši 3. feb. v Radovljici, 4. februarja v Kranju itd. Posebna vabila sledijo. Narodni Gospodar. Ne moremo dovolj toplo priporočati, da so po možnosti vsaj vsi člani načelstva in nadzorstva naših zadrug naročniki in bravci Narodnega Gospodarja. V kolikor nekateri sami ne morejo ali ne marajo plačati naročnine, naj stori to za nje zadruga. © © © O O GOSPODARSTVO. © © © © © Jugoslovanski hmeljarji se zavzemajo za to, da bi se uvozna carina v Češkoslovaško za 50 odstotkov znižala. Vojvodinci hočejo, naj bi veljale direktne tarife iz Vojvodine do kraja pošiljatve. Češkoslovaška trgovska bilanca se je v letu 1926 zaključila s previškom 2595 milijonov Kč, bolgarska s previškom 100 milijonov levov. Najboljša je bila pa poljska trgovska bilanca, ki je izkazala 2253 milijonov z latov izvoza in 1549 milijonov uvoza, torej 704 milijone previške. Hranilne vloge. 13 velebank v Budimpešti je upravljalo na koncu leta 1926 za 200 milijonov zlatih kron hranilnih vlog. Leto Prej je bilo hranilnih vlog 123 milijonov zlatih kron; pomnožile so se torej za 62%. Če primerjamo njih vrednost s predvojno vrednostjo, znašajo sedaj 23.1% predvojne vrednosti. — Prirastek na hranilnih vlogah pri treh velikih praških hranilnicah je v letu 1926 znašal nad 302 milijona Kč. Največji je prirastek pri praški Mestni hranilnici, 159 milijo- nov; pri Vinohradski hranilnici znaša prirastek 85 milijonov Kč, pri Češki pa 58. Prva je dosegla na koncu decembra 1385 milijonov Kč vlog, druga 422, tretja 590; skupne hranilne vloge vseh teh treh denarnih zavodov so znašale na koncu leta 2397 milijonov Kč. To je pa res ogromna svota. Jugoslovanska Narodna banka. Obtok bankovcev naše Narodne banke je znašal v začetku leta 1926 6.066 milijonov dinarjev, na koncu decembra 1926 pa 5.727 milijonov; na koncu leta je bilo torej za 339 milijonov manj bankovcev v obtoku kot leto prej. Žitni eksportni zavod. V Rotterdamu bodo uredili Rusi v palači Rotterdamske banke velik urad za eksport žita, ki naj postane ruska eksportna centrala za Zahodno Evropo. Ruski načrti gredo jako daleč in so zelo obsežni L Rusi hočejo zgraditi tudi velikanska žitna skladišča in hočejo organizirati velepo-tezen transportni urad. Eksportno trgovino bo vodila velika delniška družba. Doslej je ruski žitni eksport še daleč za eksportom predvojne dobe; leta 1925 so izviozili iz Rusije 45 milijonov pudov pšenice (1. 1913 203 milijone), 11 milijonov pudov rži (39), 49 ovsa (168) in 1 milijon pudov ječmena (36). 1 pud je 16.38 kg. Nazadovanje Trsta. Za tržaško trgovino nimamo še številk za november in december, a lahko iz prejšnjih mesecev sklepamo na razvoj v teh dveh mesecih. Poglejmo, kako se je razvijal promet v tržaškem pristanišču leta 1913, dalje 1923 do 1926. Zraven smo pridejali odstotke, pri čemer je številka za leto 1913 100: Leto Ves trg. promet v met. stotih Odstotki 1913 61,473.000 100.0 1923 40,714.000 66.4 1924 58,414.000 95.0 1925 54,655.000 88.9 1926 46,420.000 76.4 Torej opazimo od leta 1924 naprej hitro nazadovanje. V tej zvezi omenimo, da sta nazadovali tudi ostali dve severoadrfjski pristanišči Reka in Benetke. Pristaniški promet Benetk je bil leta 1925 za 540.000 ton manjši kot leta 1913, promet Reke je bil celo za 1.377.000 ton manjši. Največ škoduje tem pristaniščem tarifna politika nemških državnih železnic, ki je prikrojena Hamburgu v prid, Trstu itd. pa v škodo. Pogled na karto nam bo pa tudi rekel, da je zaledje severne Adrije premajhno za tri velika pristanišča. Obrestne mere. Obrestne mere na vseh denarnih trgih se v zadnjem času zelo hitro znižujejo. V Belgiji je šla mera v zadnjem času od 7% dol na 6%, na Ogrskem od 7 na 6, v Avstriji od 9 na 7 in bo šla še dol, na Poljskem od 12 nla 9^, na Francoskem od lYi na 6 bi in mislijo na nada lino znižanje, na Norveškem od 5 na 4X>, na Češkoslovaškem od 6 na 5'1, na Portugalskem od 9 na 8% itd. Letos je prišla na 5% tudi Nemčija. Lani 12. januarja je znižala nemška Narodna banka obrestno mero od 9 na 8%, 27. marca od 8 na 7%, 7. junija od 7 na 6bi, 7. julija od 6/2 na 6, letos 12. januarja pa od 6 na 5%; tekom enega leta torej od 9 na 5% ! Predsednik Nemške banke dr. Sehacht je oh priliki znižanja dejal: »Iz raznih pojavov na denarnem trgu sklepa ravnateljstvo, da je prišel čas za že dolgo obravnavano in obrestni politiki banke odgovarjajoče znižanje na 5%. S 5% srno dosegli položaj, ki ga lahko tudi s stališča mirovnega časa označamo za razmeroma normalnega.« Angleška banka vztraja proti volji strokovnjakov in občinstva na 5%, sicer bi šla dol na 4bi. To dela z ozirom na Ncw York; če ho šel ta od sedanjih 4 dol na 3%, bo šla tudi Angleška banka z obrestno mero dol. V splošnem ugotavljajo, da so se velike obrestne razlike, kii so obstojale še lani ali pred dvema letoma v deželah inflacije 'in v deželah zlate valute, vsled valutne stabilizacije skoraj popolnoma izravnale. Zdi se, da se bodo sedaj tudi na denarnem trgu polagoma povrnile normalne razmere. Žitni pridelek v Rusiji. Obdelani prostor v Sovjetski Rusiji je znašal v gospodarskem letu 1925-26 98,563.000 ha, od kojega zneska je prišlo na žitno kulturo 83,893.000 ha. Skupni žitni pridelek se je dvignil v omenjenem gospodarskem letu na 75 milijonov ton, torej že na 80.8% pridelka! zadnjega predvojnega leta 1913. Zvišanje pokojnine zadružnih nastavljencev je doseženo z ustanovitvijo zadruge Hranilno in podporno društvo zadružnih nastavljencev, r. z. z o. z. v Ljubljani. član, ki vlaga v to zadrugo vsaj 1% svojili službenih prejemkov redno vsak mesec na vlogo v tek. računu, zbira svoj pokojninski sklad, poleg tega pa ima tudi ugodnost, da prejema v slučaju onemoglosti in brezposelnosti od zadruge podporo. Zahtevajte prospekte! Naslov na firmo zadruge, Dunajska c. 38. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze" v Ljubljani. ' Redili' občni zbor Hranilnice In posojilnice v Selcih, • ; ; Občni zbor; Hranilnice In, posojilnice na Uncu, r, z. , ‘ r, z. i n. z., sc bo vršil dne 30. januarja 1927, ob 7. uri j z n. z.. Sc .bo vršil v. sredo: dne 2: febr. 1927, oh pc)l;/ ■ dop. v hranil, prostorih. 1. Poročilo načelstva in rač. 3. tiri pop. v župnijski pisarni. 1. Poročilo načelstva i«' pregledovalcev. 2, Potrditev rač; zaključka za J. 1926, nadzorstva^ 2. bdobritev trč. zaključka: Za leto 1926. '3. Včlitcv načelstva. 4. Volitev rač/ pregledovalcev, '■‘■3. Volitev' načelstva. 4. Volitev- nadzorstva.-5. Slačai- I 5. Revizijsko poročilo. 6. Slučajnosti. nosil. Redni občni zbor Kmetijskega društva v Mošah, XXIV. redni občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z., se bo vršil dne 20. .lohr-. - l<;27, oh 7. uri -v Ljudskem . domu v. Št. Vidu. !:• Čik.lijevzapisnika zadnjega ntičnega zbiira;. 2- Pefti-"; čiju mijielstva jh nadzo^tVa. :3^.jPotrienjc “Vač- zukJiuč(Ča',r( za leto 1926. 4. Sprememba pravil. 5. Dopolnilna volitev • . ' Občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v. Slovs.,.^iačelst>,a/Vp|itcv,.,nadzorstva. 7..^ Slučajnosti. ■ ..gor., r.,z. z. n. z„ sc bo vršil dne 29. pjarca 1927, -pb Redni letni občni zbor Okrajne posojilnice v Kr-' 2. uri pop. v zadružni pisarni. 1. Čitanje revizijskega Škeiii, r. z z n. z., Še bo vršil v nedeljo dne 6. marca ; poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odo- 1927, ob 11. uri dop. v svoji zadružni pisarni. L Račun- ’■ britev bilance za leto 1926. 4. Razdelitev čistega do- ski zaključek za leto 1926. 2. Volitev načelstva in nad- bička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Predlogi. zorstva. 3. Predlogi. GOSPODARSKA ZVEZA] notira sledeče brezobvezne cene: .S GNOJILA: Kajnit....................... Din Kalijeva sol 42% po.......................... Rudninski superfosfat 16%, vreče po 50 in 100 kg po., Tomaževa žlindra 18%, vreče po 100 kg po............. * CEMENT v juta vrečali, splitski „Titan" ali „Salona".......„ cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah sc cene primerno znižajo na fko vsaka postaja. 100 — 160— I 92-— 155- I 65— • KRMILA: Klajno apno v vrečali po 50 kg Din 4 —, pri manjšem odjemu..Din 5 — Lanene tropine po............................................................. „ 340 Otrobi drobni po.............................................................. „ 145 : „ debeli.................................................................. „ 1-95 Živinska sol, rudeča.......................................................... „ 225 VINOGRADNIŠKE IN KMETIJSKE POTREBŠČINE: Galica modra po najnižji ceni............................. Žveplo „Floristella*, dvojnorafmirano po • • • • Trlerji (žitni čistilniki) tvrdke „Heid", znamka /A po Trlvrjl (žitni čistilniki) tvrdke „Heid", znamka I B po Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po • ■ ■ Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po Gepeljni na 36 obratov po.......................................................... Gepeljni na 24 obratov po...........................................Din 2.500’— do Slamoreznice na motor po........................................................... Okopalniki......................................................................... Ročne slamoreznice..................................................Din 1.600’— do Stiskalnice za grozdje..............................................„ 1.500-— „ Mlini za sadje po........................................................ 1.920 — „ Reporeznice............................................................... . . Robkači za koruzo ................................................................. Plugi železni...................................................................... Gnojnlčne sesalke...................................................Din 750-— do Din —■— 3-30 „ 2.400 — „ 2-300--„ 2.200 — „ 4.800— „ 3.500— „ 3.000— . 4.000— . 1.000— „ 3.000— I „ 2.000— . 2.800— „ 450-— „ 1.400-— „ 500-— „ 1.000— Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji kakor: čistilniki (pajtelni), brane poljedelske in travniške, brzoparilniki, vodne sesalke, brusi za kose, kose itd. POSLOVNE KNJIGE IN TISKOVINE. Vse članice opozarjamo, da ima Zveza v zalogi vse knjige in tiskovine, kakor jih zahtev« poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mnoge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajšanje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru,, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tu najniČje cen«. V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (II.) in vzorna pravila (III.)t Komad Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice „ „ za blagovne zadruge . . . Zapisnik o rednem občnem zboru .... Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu, ali prcmcmUa pravil)....................... Vloga na okrajno glavarstvo (predložitev računskega zaključka)...................... Izpiski iz knjige hranilnih vlog............. Izpiski it knjige posojil.................... Tiskovine za izvl. tek. rač.................. Zadolžnice na poroštvo....................... Zadolžnice na vknjižbo....................... Zadolžnice na amortizacijo................... Din —.50 —.50 —.50 —.50 t.— 1— —.30 —.75 —.75 —.75 Prošnje za posojilo.......................... Pogodba za kredit v tek. rač................. Obrestne tabele (na kartonu 3'A% do 6% „ „ 6K% do 1% (na papirju) ., „ l'A% do 8%% .. .. 9% do 10% Listek za izplačilo vloge.................... Listek za izplačilo posolila................. Opomin dolžniku.............................. ■Opomin porokom............................... —.50 —.75 2,— 3,— 3.— 3.— —.10 —.10 —.10 —.10 Knjiga hranilnih vlog 50 listov »» »• ,, 100 M .. „ .. 200 „ Knjiga posojil 50 listov . . . „ 100 ,, . . 150................ Razdclnik za kreditne zadruge 50 listov „ ,, ,« ,, 100 ,, ,» m ,, ,» 150 ,, Razdclnik za nedenarne zadruge 24 listov Komad Din 60.- Komad Din 60.— 100.— 45.— 75— 40.— ts-r 120— 200.— 15— 12— 16— 6— 20— 50— 75— 75— 105— 45— 75— 34— 4— 3— t— 3— 4.—' 1.50 III. Komad Pravila za hranil, in posojil. (Rajfcis.) . . Din 2.— Pravila za hranil, in posojil. (Schulz.) . . „ 2.— I Pravita za kmetijske nabavne in prodajne zadruge ............................... Pravila za živinorejske zadruge .... Pravila za kmetijska društva (strojne zadr.) Pravila za mlekarske zadruge.............. Pravila za zadružne elektrarne . . . i . Pravila za zavarovanje goveje živine . . Razdclnik za nedenarne zadruge 50 listov . i, i, i, i, 100 i, . Blagajniški dnevnik 100 listov............ ,1 n 200 i, ..... Knjiga tekočih računov 50 listov .... i, 100................ i, i, i, 200 i, ••*. Amerikanski jonrnal za blagovne zadruge . Knjiga denarnih listkov 100 strani .... Knjiga pristopnic 50 listov............... i, i. 100..................... Knjiga odstopnic ......................... „ porokov ............................. Knjiga nepremičnega inventarja............ Blagovni skontro.......................... Nakupna prodajna knjiga................... Slrace ................................... Deležna knjiga 100 listov................. Deležna knjige 200 listov................. Blago-oddajni blok ....................... Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) „ „ (vezane) ................... „ „ (broširane) ................ Zadružno-posojilne knjižice............... Knjižice za imetnike tekočega računa . . Knjižice za električni tok................ Zn Zadružno tiskarno Srečko Magolič.