Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava  4 | 2005 Svoboda izražanja Svoboda izražanja in pravica do zasebnosti Analiza in komentar sodbe ESČP v primeru Von Hannover proti Nemčiji On the Relationship between Freedom of Expression and Right to Privacy Andraž Teršek Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1716 DOI: 10.4000/revus.1716 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 janvier 2005 Number of pages: 97-114 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Andraž Teršek, « Svoboda izražanja in pravica do zasebnosti », Revus [Spletna izdaja], 4 | 2005, Datum spletne objave: 28 février 2013, ogled: 15 septembre 2020. URL : http://journals.openedition.org/ revus/1716 All rights reserved S v o b o d a i z r a ž a n j a i n p r a v i c a d o z a s e b n o s t i – a n a l i z a i n k o m e n t a r s o d b e E S Č P v p r i m e r u V o n H a n n o v e r p r o t i N e m č i j i An draž Ter šek 1. Stras bour ško na če lo učin ko vi te ga var stva pra vic in »ca se-by-ca se« od lo ča nje Pra vi ca do svo bod ne ga iz ra ža nja v druž be ni prak si vse po gos te je pri ha ja v kon - flikt s pra vi co do za seb nos ti. Ob tem, ko je me to do lo gi ja pre so ja nja kr ši tev pra - vi ce do za seb nos ti prav za prav ena ka me to do lo gi ji pre so ja nja kr ši tev v zve zi z 10. čle nom EKČP je z vi di ka svo bo de me di jev vdor v pra vi co do za seb nos ti naj - po gos te je stor jen s stra ni pri vat nih (za seb nih) sub jek tov, kot so tisk, ra dio in te le vi zi ja, manj pa ne po sred no s stra ni dr ža ve. Iz je mo pred stav lja jo tis ti me di - ji, ki so v ro kah dr ža ve (npr. an gleš ki BBC). Dok tri na po zi tiv nih ob vez nos ti dr - ža ve1 je na po droč ju pra vi ce do za seb nos ti bolj raz vi ta kot v zve zi s svo bo do iz ra ža nja. Dr ža va mo ra sto ri ti vse po treb no, da za va ru je po sa mez ni ko vo pra vi - co do za seb nos ti, če tu di gre za sfe ro raz me rij med po sa mez ni ki ozi ro ma sub - 97S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 Ana li tič no o tej dok tri ni v Ter šek A., Dok tri na o po zi tiv nih ob vez nos tih dr ža ve in sis tem ska od go vor nost dr - ža ve za var stvo pra vic in svo bo ščin, Po svet o od ško dnin ski od go vor nos ti dr ža ve ..., IPP in IJU pri PF v Ljub - lja ni, de cem ber 2004, skrip ta, zbor nik re fe ra tov (v tis ku). revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 97 Andraž TERŠEK, 2005: Svoboda izražanja in pravica do zasebnosti. Analiza in komentar sodbe ESČP v primeru Von Hannover proti Nemčiji. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 4. 97–114. www.revus.eu jek ti za seb ne ga pra va. Dr ža va je dolž na za go to vi ti ustrez no rav no ve sje med obe ma pra vi ca ma (glej npr. pri me ra X in Y pro ti Ni zo zem ski, 19852 in N pro ti Šved ski, 1986). V pri me ru kon flik ta teh dveh pra vic mo ra So di šče pre so ja ti raz - mer je med učin ko vi tim var stvom za seb nos ti na eni stra ni in pra vi co do po sre - do va nja in for ma cij ter pra vi co jav nos ti do spre je ma nja in for ma cij na dru gi stra - ni. Po be se dah ESČP var stvo te ali ka te re ko li dru ge kon ven cij ske pra vi ce ne sme bi ti zgolj te o re tič no in/ali ilu zor no, tem več »učin ko vi to«. Dok tri na o po zi tiv nih ob vez nos tih dr ža ve ob tem, ko dr ža vam po god be ni cam na eni stra ni na la ga bre - me pa siv nih (dolž nost vzdr ža ti se po se gov v kon ven cij ske pra vi ce) in ak tiv nih (dolž nost sto ri ti vse tis to, kar je po treb no in kar je v mo či dr ža ve, da se za go - to vi učin ko vi to var stvo kon ven cij skih pra vic) ukre pov za za va ro va nje in ures ni - če va nje kon ven cij skih pra vic, po dru gi stra ni dr ža vam pre pu šča od lo či tev o tem, na kak šen na čin bo do dr ža ve ures ni če va le po zi tiv ne kon ven cij ske ob vez - nos ti. Kar za de va na ci o nal ne prav ne ure dit ve ures ni če va nja kon ven cij skih pra - vic dr ža va ne bo av to ma tič no od go vor na za ra di kr šit ve Kon ven ci je, ker npr. ni za kon sko ure di la var stva pra vi ce do za seb nos ti, če so po sa mez ni kom na vo ljo dru ge mož nos ti var stva te pra vi ce ali če prav ni red ven dar le za go tav lja me ha - niz me za sod no iz tož lji vost od ško dni ne v pri me ru kr šit ve te pra vi ce (glej pri - mer Wi ner pro ti Zdru že ne mu kra ljes tvu, 1986).3 V ob dob ju nje ne ga de lo va nja se je Ko mi si ja iz ogi ba la od loč nej ši opre de lit vi do te ga prob le ma (npr. pri me ri Earl Spen cer pro ti Zdru že ne mu kra ljes tvu, N pro ti Šved ski). Le ta 1997 je ESČP v za de vi Z pro ti Fin ski od lo ča lo o pri me ru pri tož ni ce, ka te re mož je bil ob to žen pos ku sa ubo ja, ker naj bi jo na me no ma iz po sta vil tve ga nju okuž be z vi ru som HIV, s ka te rim je bil sam oku žen. Osred nje vpra ša nje v pos top ku je bi lo, kdaj je mož iz ve del za svo jo okuž bo. Po li ci ja je pre gle da la zdrav niš ke kar to te ke obeh oseb. Kar to te ke so bi le pri lo že ne sod ne mu spi su. ESČP je oce ni lo, da je bil tak - šen ukrep v skla du z 8. čle nom Kon ven ci je ter je po me nil var stvo pra vic dru gih lju di na eni stra ni in pre pre či tev kaz ni ve ga de ja nja na dru gi stra ni.4 S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 98 2 »So di šče opo mi nja, da kljub te mu, da je ob jekt 8. čle na v te me lju var stvo po sa mez ni ka pred ar bi trar nim vme - ša va njem jav nih ob las ti, to ne za ve zu je dr ža ve zgolj k zadr ža nos ti pred takš nim vme ša va njem; kot do da tek k tej pri mar ni ne ga tiv ni za ve zi lah ko ob sta ja jo po zi tiv ne ob vez nos ti, in he rent ne učin ko vi te mu spo što va nju za seb ne ga in dru žin ske ga ži vlje nja ... Te ob vez nos ti lah ko vklju ču je jo spre jem ukre pov, na me nje nih za go - to vi tvi spo što va nja za seb ne ga ži vlje nja ce lo v sfe ri raz me rij med sa mi mi po sa mez ni ki.« 3 V an glo saš kem prav nem sis te mu par la ment ob čas no pu šča vse bin sko ure di tev do lo če ne ga vpra ša nja sod ni prak si, ki mo ra upo šte va ti tu di dok tri no o po zi tiv nih ob vez nos tih dr ža ve, če tu di an gleš ko pra vo for mal no ne vse bu je po dob ne ga pra vi la kot ga do lo ča 1. člen EKČP. 4 ESČP je ugo to vi lo kr ši tev pra vi ce do za seb nos ti pri tož ni ce, ki jo je mož oku žil z vi ru sim HIV, ker je pri tož - be no so di šče ob po tr dit vi ob so dil ne sod be, ki je bi la do stop na me di jem, raz kri lo nje no iden ti te to in nje no okuž bo s HIV. Pri tož be no so di šče bi lah ko v ob jav lje ni ver zi ji sod be iz pus ti lo ime pri tož ni ce in ob ja vi lo oko - li šči nam pri me ra pri la go je no ver zi jo svo je ga raz lo go va nja, pa te ga ni sto ri lo, če tu di je ve de lo, da bi si tu di pri tož ni ca to že le la. ESČP je od lo či lo, da rav na nje so di šča ni bi lo nuj no v de mo kra tič ni druž bi in ja za to revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 98 www.revus.eu V pri me rih ko li zi je med pra vi co do svo bod ne ga iz ra ža nja in pra vi co do za - seb nos ti je ESČP v do se da nji sod ni prak si od lo ča lo pred vsem z upo ra bo stan - dar da »od lo ča nja od pri me ra do pri me ra« ali »ca se-by-ca se«, hkra ti pa je, upo - šte va joč sod be ESČP, tež ko po da ti po vsem kon sis tent ni te o re tič ni te melj za takš ne od lo čit ve.5 Opre de li tev ne ka te rih na čel in kri te ri jev sod ne ga od lo ča nja v teh pri me rih še ne pred stav lja dok tri ne. 2. O vlo gi »ru me ne ga tis ka« v de mo kra tič ni druž bi; Za de va Von Han no ver pro ti Nem či ji kot zgo do vin ska pre lo mni ca!? 2.1. Ne var nost ‘mi ti za ci je’ in ‘fe ti šiz ma’ svo bo de me di jev Od lo či tev ESČP v za de vi Von Han no ver pro ti Nem či ji6 je stras bour ški sod ni pre - ce dens, v do lo če nem ozi ru tu di ev rop ska (ustav no)prav na (de lo ma tu di zgo do - vin ska) pre lo mni ca, ki se zdi pri ča ko va na, če tu di bi bi la lah ko takš na sod na od - lo či tev še ne kaj ča sa zgolj ne u res ni če no pri ča ko va nje. Če se do lo če na člo ve ko - va pra vi ca, ki za se da mes to na sa mem vr hu vir tu al ne hi e rar hič ne raz po re dit ve te melj nih člo ve ko vih pra vic in svo bo ščin in ki je za sa mo u res ni či tev po sa mez - ni ka kot ose be, za nje go vo svo bo do, po li tič no sub jek ti vi te to ter za de mo kra ti - za ci jo druž be ne ga oko lja ta ko ze lo po memb na, da se da nes zdi ce lo sa mo u - mev na, spre me ni v mit7 ali ce lo (z be se do prof. Zu pan čič)8 v ‘fe tiš’, gre to oko - li šči no raz ume ti kot po sled nje sva ri lo pred ne spre gled lji vo ne var nost jo, da se je za dev na pra vi ca očit no za če la in ten zi vi ra no spre mi nja ti v svo je na sprot je. S pro ce som ko mer ci a li za ci je me di jev9 in s po ja vom ru me ne ga tis ka sta pra vi ca do svo bod ne ga iz ra ža nja in pod nje nim pla ščem za je ta svo bo da tis ka v po - memb nem ob se gu za če li iz gub lja ti ostri no nju ne ga si cerj šnje ga de mo kra ti za - 99Svo bo da iz ra ža nja in pra v i ca do za seb nos t i – ana l i za in ko men tar … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T pred stav lja lo kr ši tev 8. čle na Kon ven ci je: »Raz krit je takš ne ga po dat ka lah ko dra ma tič no vpli va na nje no za - seb no in dru žin sko ži vlje nje, prav ta ko na njen druž be ni in za pos lit ve ni po lo žaj, saj se jo s tem iz po sta vi sra mo ti (»op prob ri um«) in tve ga nju os tra kiz ma. Na ta na čin se lah ko od vr ne lju di od pri do bit ve di a gno ze ali od lo čit ve za zdrav lje nje, s tem pa se ogro zi pre ven tiv na na pre za nja skup nos ti, da bi ob vla do va la bo le zen. In te res za va ro va nje za up nos ti takš nih in for ma cij bo imel ve li ko te žo pri ugo tav lja nju ali je bil tak šen ukrep v skla du z le gi tim nim ci ljem. Tak šen ukrep je lah ko skla den z 8. čle nom sa mo, če je upra vi čen z vi di ka po - memb nej še po tre be v jav nem in te re su.« 5 Ni col, Mil lar, Shar land, Me dia Law and Hu man Rights, Blacksto ne Press Li mi ted, Lon don 200, str. 91. 6 Sod ba ESČP Von Han no ver pro ti Nem či ji (Ca se of Von Han no ver v. Ger ma ny), z dne 24. 6. 2004. Od lo či tev ESČP v tej za de vi je bral cem Prav ne prak se pred sta vil Jer nej Rov šek, Več je var stvo za seb nos ti, Prav na prak - sa, št. 31/2004, str. 15. 7 O ustav nem var stvu svo bo de iz ra ža nja kot »mi tu« prim. Kri vic M., Od svo bo de tis ka do svo bo de in for mi ra - nja, v Var stvo člo ve ko vih pra vic (Jam brek, Pe re nič Ur.), Mla din ska knji ga, Ljub lja na, 1988. 8 Prof. Zu pan čič to be se do upo ra bi v lo če nem mne nju k sod bi ESČP, pred stav lje nem v na da lje va nju. 9 O tem po drob no v Ter šek A., O svo bo di iz ra ža nja in tis ka. Od po stavk de mo kra ci je do mo bi li za ci je in ko mer - ci a liz ma, Prav na prak sa, št. 26/2003, pri lo ga. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 99 www.revus.eu cij ske ga zna ča ja. Pri šlo je do – upo rab ljam mi lej ši iz raz – ‘re la ti vi za ci je’ in ne - so raz mer ne ‘su bor di na ci je’ pra vi ce do za seb nos ti, ki svo bo di iz ra ža nja v prak - si pred stav lja nje ne ga naj po gos tej še ga so u de le žen ca v pro ce su is ka nja funk ci - o nal ne ga rav no ves ja med te ma pra vi ca ma.10 Prav ni ki smo po gos to kri tič ni do ne od loč nos ti in pa siv nos ti na ci o nal nih sod nih sis te mov v dr ža vah pod pis ni cah Kon ven ci je, ko gre za vpra ša nje skraj nos ti v raz mer ju med druž be no funk ci jo ru me ne ga tis ka in pra vi co do za seb nos ti. Zdi se, da je bi lo le še vpra ša nje ča - sa, kdaj bo v enos tran ski tri um fal ni po hod ko mer ci a li za ci je me di jev in po gos - to ne vzdr žno, tu di ustav no prav no ne spre jem lji vo ek span zi jo ru me ne ga tis ka po se glo ESČP. Mor da smo prav ni ki po dru gi stra ni pri ča ko va li, da se bo do za tak šen ko rak naj prej od lo či la na ci o nal na ustav na so di šča, stras bour ško so di šče pa bo, na sprot no, pre so di lo ali ni bil mor da stor jen pre ko me ren po seg v svo bo - do iz ra ža nja. Prav za prav je pr vi ko rak v tej sme ri za šči te po sa mez ni ko ve za seb - nos ti in oseb nos tnih pra vic sto ri la Par la men tar na skup šči na Sve ta Ev ro pe, ko je le ta 1998 spre je la Re so lu ci jo št. 1165. Ta re so lu ci ja, ki za de va pra vi co do za seb - nos ti in nje no umes ti tev v ob sto je če druž be no oko lje, je dr ža ve čla ni ce SE med dru gim vzne mi ri la s pred lo gom za uved bo go spo dar skih san kcij zo per tis te me - di je, ki z na či nom de la krši jo pra vi co do za seb nos ti. Se ve da gre pri tem pred - vsem za ‘ru me ni tisk’.11 2.2. Pred sta vi tev sod be ESČP v pri me ru Von Han no ver Z nad lež nost jo no vi nar jev ru me ne ga tis ka, nji ho vi mi po se gi v za seb no in dru - žin sko ži vlje nje, se je le ta so o ča la tu di mo naš ka prin ce sa Ca ro li na. Pred nem - ški mi so di šči je vlo ži la tož bo zo per dva nem ška ta blo i da (Bun te in Frei ze it Rev - ue), ki sta ob ja vi la skri vo ma, s stra ni pa pa raz zi jev pos ne te fo to gra fi je iz nje ne - ga za seb ne ga ži vlje nja. Prin ce sa je pred so di šči zah te va la pre po ved ob ja ve in raz šir ja nja fo to gra fij ter ustrez no ukre pa nje zo per od go vor ne ose be ome nje nih S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 100 10 Pri tem se ne bom spu ščal v ana li zo ame riš ke ga jav ne ga prav ne ga dis kur za o tem ali pra vi ca do za seb nos ti (»right to pri va cy«) sploh pred stav lja »fun da men tal no« pra vi co, upo šte va joč be se di lo amand ma jev k ame riš - ki usta vi, ozi ro ma, če ta pra vi ca že je fun da men tal ne ga zna ča ja, ka ko ši ro ko je po lje za šči te, ki jo nu di po - sa mez ni ku. O tem sem del no pi sal v član ku Ame riš ka ustav no sod na prak sa v zve zi z »dru žin ski mi« in »za - kon ski mi« vpra ša nji ter mas sa chu set ski pri mer »Go od ridge«: pro kre a ci ja in he te ro sek su al nost nis ta nuj na ele - men ta za kon ske zve ze, REV US, št. 2, Ljub lja na, 2004. Glej tu di Kri stan A., Law ren ce v. Te xas. Bis no ta: Zgo - do vin ski marš Svo bo de pod tak ktir ko ame riš ke ga vr hov ne ga so di šča, REV US, št. 1, Ljub lja na, 2003; Zu pan - čič B.M. et al., Ustav no ka zen sko pro ces no pra vo, Pa sa de na, Ljub lja na 2001. 11 Prim. z Ap pl. No. 20683/92, De ci si on of 20 Feb ru a ry 1995, A. Ne ves v. Por tu gal, un pub lis hed (con vic ti on of the ow ner of a ma ga zi ne for de fa ma ti on and vi o la ti on of pri va cy fol lowing the pu bli ca ti on of pho to graphs of a well-known bu si nes sman en ga ging in se xu al acts with se ve ral young wo men); inad mis sib le: CA SE-LAW CON CER NING AR TIC LE 10 OF THE EU RO PEAN CON VEN TI ON ON HU MAN RIGHTS 50th an ni ver sa ry of the Eu ro pean Con ven ti on on Hu man Rights, 1950- 2000, Di rec to ra te Ge ne ral of Hu man Rights, Stras bou rg, 2000, DH-MM (2000) 6. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 100 www.revus.eu ča so pi sov. Ob tem ve lja po u da ri ti, da so bi le spor ne fo to gra fi je si cer pos ne te v Fran ci ji, a so bi le ob jav lje ne v Nem či ji pred vsem za to, ker je fran cos ka za ko no - da ja v zve zi s pra vi co do za seb nos ti stro ga in ne do vo lju je ob jav lja nja fo to gra - fij iz za seb ne ga ži vlje nja jav nih oseb nos ti brez nji ho ve ga do vo lje nja.12 Prin ce sa, ki je sod ni pos to pek za če la pred nem škim so di ščem pr ve stop nje je bi la v pos top kih pred re gi o nal nim, viš jim in zvez nim so di ščem le del no uspeš na, saj je do se gla pre po ved ob ja ve zgolj do lo če nih fo to gra fij. So di šča so me ni la, da se mo ra prin ce sa spri jaz ni ti z ob ja vo skri vo ma ozi ro ma brez nje ne - ga so glas ja pos ne tih fo to gra fij na te me lju »pra vi ce me di jev, da iz va ja jo funk ci - jo ob ve šča nja jav nos ti«. Zvez no so di šče je prin ce si nim ar gu men tom prit rdi lo le v pri me ru fo to gra fij, ki so po na zar ja le prin ce si no sre ča nje z moš kim v od mak - nje nem ko ti čku ne ke res tav ra ci je v Pro van si. So di šče je od lo či lo, da je tre ba tu - di ose bam ab so lut no jav ne ga zna ča ja pri zna ti pra vi co do umi ka v sfe ro za seb - nos ti ozi ro ma v nek za seb ni pro stor, kjer ne bo do na očeh jav nos ti in kjer bo lah ko nji ho vo ve de nje dru gač no kot je si cer v jav nos ti. Če tu di je so di šče pri zna - lo me di jem pra vi co do ob ve šča nja jav nos ti o tem, kak šno je ve de nje jav ne ose - be v jav nos ti je prin ce sin umik v od ma nje ni ko ti ček si cer jav ne ga lo ka la opre - de li lo kot ne dvo u men iz raz nje ne že lje po za seb nos ti, ki ter ja spo što va nje in prav no var sto. Konč no se je prin ce sa Ca ro li na obr ni la tu di na Zvez no Ustav no so di šče Nem či je. To so di šče je mo naš ko prin ce so Ca ro li no ozna či lo za »ab so lut no« ali »par ex cel len ce jav no oseb nost« in je za go var ja lo sta li šče, da »se nje na za seb - nost kon ča na vhod nih vra tih nje ne ga do ma«. Kar za de va ru me ni tisk, ki ga je to so di šče po i me no va lo kot »za bav ni tisk«, po mne nju so di šča tu di te vrs te tisk v de mo kra tič ni druž bi iz vr šu je funk ci jo ob ve šča nja jav nos ti, ob li ko va nja »jav - ne ga mne nja« in na ta na čin druž be no de mo kra ti za cij sko funk ci jo. Me je med ‘ru mnim’ in si cerj šnjim »in for ma tiv nim« tis kom naj bi bi le vse manj iz ra zi te. Na sploš no to rej ve lja, da ru me ni tisk iz vr šu je po memb no vlo go v ustav nem sis - te mu dr ža ve. Ta ko kot ima jav nost le gi tim ni in te res za sprem lja nje za seb ne ga ži vlje nja po li tič nih oseb nos ti, s či mer se ures ni ču je ta tež nji po tran spa rent nos - ti po li ti čne ga pro ce sa in nje go vem de mo kra tič nem nad zo ru, ima po dru gi stra - ni jav nost tu di le gi tim ni in te res za sprem lja nje za seb ne ga ži vlje nja dru gih jav - nih oseb nos ti. So di šče kot pri mer iz po sta vi t. i. »me dij ske zvez de« in po u da ri, da do lo čen del jav nos ti ob li ku je svo jo po do bo in na čin ži vlje nja prav pos ne ma - joč me dij sko iz po stav lje ne in pre po znav ne oseb nos ti. To dej stvo po mne nju ZusN ute me lju je tu di in te res jav nos ti za me dij sko pri ka zo va nje za seb nos ti ome - 101Svo bo da iz ra ža nja in pra v i ca do za seb nos t i – ana l i za in ko men tar … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 12 N to dej stvo je bi lo v pri me ru Von Han no ver po zor no tu di ESČP, ki je pred ča som že od lo ča lo o vdo ru v za - seb nost ne kda nje ga fran cos ke ga pred sed ni ka Mit te ran da po nje go vi smr ti. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 101 www.revus.eu nje nih oseb. In prav me di ji naj bi bi li osred nji ak ter pri od lo ča nju o tem, ka te - re oseb nos ti iz jav ne ga druž be ne ga ži vlje nja so zgo do vin sko ali/in po li tič no po - memb ne. ZusN je pre pri ča no, da ima jav nost pra vi co iz ve de ti ali se jav ne oseb nos ti v za seb nem ži vlje nju ve de jo dru ga če kot v jav nos ti. Ustav no so di šče je de jan sko pri zna lo me di jem pra vi co do ob jav lja nja vseh fo to gra fij mo naš ke prin ce se iz ven ož je sfe re za seb nos ti nje ne ga do ma. ZusN je tu di mne nja, da se tu di jav ne oseb - nos ti lah ko od mak ne jo iz pred oči jav nos ti v za seb ne ko ti čke in da tam lah ko upra vi če no pri ča ku je jo va ro va nje nji ho ve za seb nos ti, če tu di se takš ni ko ti čki na ha ja jo v si cer jav nih lo ka lih. Ustav no so di šče je prin ce si Ca ro li ni pri zna lo pra - vi co do upra vi če ne ga pri ča ko va nja za seb nos ti le v zve zi s fo to gra fi ja mi, ki so bi le pos ne te v za seb nem ko ti čku jav ne ga lo ka la, ne pa tu di za tis te fo to gra fi je, ki so prin ce so pri ka zo va le npr. ob tr go vin skih na ku pih, na te niš kem igri šču, ob ba ze nu ipd.. Je pa ZusN po se ben sta tus pri zna lo fo to gra fi jam, na ka te rih je bi - la prin ce sa Ca ro li na pos ne ta v druž bi z nje ni mi otro ki, z ute me ljit vi jo, da ima pra vi ca do mir ne ga uži va nja dru žin ske ga ži vlje nja pred nost pred pra vi co do svo bod ne ga iz ra ža nja. ESČP je o za de vi to rej od lo či lo na te me lju 8. čle na Kon ven ci je, ki do lo ča: »(1) Vsa kdo ima pra vi co do spo što va nja svo je ga za seb ne ga in dru žin ske ga ži - vlje nja, svo je ga do ma in do pi so va nja. (2) Jav na ob last se ne sme vme ša va ti v iz vr - še va nje te pra vi ce, ra zen če je to do lo če no z za ko nom in nuj no v de mo kra tič ni druž - bi za ra di dr žav ne var nos ti, jav ne var nos ti ali eko nom ske bla gi nje dr ža ve, za to, da se pre pre či ne red ali zlo čin, da se za va ru je zdrav je ali mo ra la ali da se za va ru je jo pra vi ce in svo bo šči ne dru gih lju di.« 13 ESČP je v ob raz lo žit vi sod be opre de li lo več plast nost pra vi ce do za seb nos ti. Ta pra vi ca je po mne nju ESČP se stav lje na iz raz lič nih ele men tov oseb ne iden ti te te (»per so nal iden ti ty«), v okvir ka te re so di tu di po sa mez ni ko va oseb nos tna po do - ba. Pra vi ca do za seb nos ti vklju ču je po sa mez ni ko vo fi zič no in psi hič no in te gri - S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 102 13 ESČP o pra vi ci do za seb nos ti in o 8. čle nu Kon ven ci je: »The Cou rt re i te ra tes that the con cept of pri va te li - fe ex tends to as pects re la ting to per so nal iden ti ty, such as a per son’s na me … or a per son’s pi ctu re…Furt - her mo re, pri va te li fe, in the Cou rt’s vi ew, in clu des a per son’s phy si cal and psy cho lo gi cal in te gri ty; the gu a - ran tee af for ded by Ar tic le 8 of the Con ven ti on is pri ma ri ly in ten ded to en su re the de ve lop ment, wit hout out - si de in ter fe ren ce, of the per so na li ty of each in di vi du al in his re la ti ons with other hu man be ings…The re is ther e fo re a zo ne of in te rac ti on of a per son with others, even in a pu blic con text, which may fa ll wit hin the sco pe of »pri va te li fe«…As re gards pho tos, with a vi ew to de fi ning the sco pe of the pro tec ti on af for ded by Ar tic le 8 against ar bi tra ry in ter fe ren ce by pu blic aut ho ri ti es, the Com mis si on had re gard to whet her the pho - to graphs re la ted to pri va te or pu blic mat ters and whet her the ma te ri al thus ob tai ned was en vi sa ged for a li - mi ted use or was li ke ly to be ma de avai la ble to the ge ne ral pu blic…In the pre sent ca se the re is no doubt that the pu bli ca ti on by va ri ous Ger man ma ga zi nes of pho tos of the ap pli cant in her dai ly li fe eit her on her own or with other pe op le fa l ls wit hin the sco pe of her pri va te li fe.« revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 102 www.revus.eu te to. Z var stvom te in te gri te te je po sa mez ni ku omo go čen svo bo den ra zvoj oseb - nos ti v druž be nih od no sih z dru gi mi ljud mi, ki mo ra bi ti za va ro van pred zu na - nji mi vpli vi. Po mne nju So di šča za seb no ži vlje nje po sa mez ni ka ne dvo mno vklju ču je tu di sti ke z dru gi mi ljud mi, ta ko za seb no kot jav no.14 ESČP po nov no po u da ri, da tu di 8. člen ne do lo ča zgolj ne ga tiv nih dolž nos - ti dr ža ve, ki dr ža vi pre po ve du je jo ome je val ne po se ge na po droč je te kon ven cij - ske pra vi ce, tem več tu di po zi tiv ne ob vez nos ti dr ža ve.15 Dr ža va mo ra za go to vi ti ustrez no ures ni če va nje te pra vi ce tu di upo šte va joč raz mer ja med fi zič ni mi ose - ba mi ter fi zič ni mi (po sa mez nik) in prav ni mi ose ba mi (me di ji). Ob iz po sta vit vi sploš nih stras bour ških na čel kon ven cij ske ga var stva in de mo kra tič ne ga po me - na svo bo de iz ra ža nja je So di šče po u da ri lo dolž nost me di jev, da pri ures ni če va - nju pra vi ce do svo bod ne ga iz ra ža nja in tis ka ne pre ko ra či jo tis tih me ja, ki so do lo če ne s pra vi ca mi dru gih sub jek tov. ESČP je od loč no pri pre pri ča nju, da ob - jav lje ne fo to gra fi je o prin ce si nem za seb nem ži vlje nju v da nih oko li šči nah ni so v funk ci ji ob ve šča nja jav nos ti in za to rej ne pred stav lja jo iz vr še va nja »de mo kra - ti za cij ske funk ci je me di jev«. ESČP se je po sta vi lo na sta li šče, da ra do ved nost bral cev ali zve da vost jav nos ti ne pred stav lja ta jav ne ga in te re sa, ki bi opra vi če - val po seg v za seb no ži vlje nje mo naš ke prin ce se. V zve zi z »ab so lut nim jav nim zna ča jem oseb nos ti« mo naš ke prin ce se je ESČP ugo to vi lo, da je prin ce sa Ca ro li na »zgolj čla ni ca kra lje ve dru ži ne«, ne da bi ime la ka kr šno ko li urad no funk ci jo v dr ža vi ter ji je pri pi sa lo zna čaj re la tiv - no jav ne oseb nos ti. Vse po drob nos ti iz nje ne ga za seb ne ga ži vlje nja, ki jih zve - da vi jav nos ti po sre du je jo ta blo id ni me di ji, po mne nju stras bour ške ga so di šča za to ne pri spe va jo k jav ni raz pra vi o sploš no po memb nih za de vah v de mo kra - tič ni druž bi. ESČP je od loč no za vr ni lo ar gu ment zna čaj ske ga ena če nja druž be - ne vlo ge mo naš ke prin ce se Ca ro li ne z vlo go, ki jo ima jo v jav nos ti po li ti ki, gle - 103Svo bo da iz ra ža nja in pra v i ca do za seb nos t i – ana l i za in ko men tar … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 14 Prim. z ustav no prav no ana li zo slo ven ske ga ustav ne ga var stva pra vi ce do za seb nos ti, tu di v pri mer ja vi s stras - bour škim kon ven cij skim var stvom, v Ter šek A., Ustav no prav na ana li za raz mer ja med 35. in 37/2 čle nom Usta ve RS ..., Prav na prak sa, št. 10-12/2003, pri lo ga. Na to ana li zo se je skli ce val tu di sod nik US RS prof. Ri - bi čič, v lo če nem mne nju k od loč bi US v za de vi U-I-272/98. 15 ESČP o po zi tiv nih ob vez nos tih dr ža ve v tem pri me ru:«In the pre sent ca se the ap pli cant did not com pla in of an ac ti on by the Sta te, but rat her of the lack of ade qu a te Sta te pro tec ti on of her pri va te li fe and her ima - ge…The Cou rt re i te ra tes that al though the ob ject of Ar tic le 8 is es sen ti a l ly that of pro tec ting the in di vi du al against ar bi tra ry in ter fe ren ce by the pu blic aut ho ri ti es, it do es not me re ly com pel the Sta te to ab stain from such in ter fe ren ce: in ad di ti on to this pri ma ri ly ne ga ti ve un der ta king, the re may be po si ti ve ob li ga ti ons in - he rent in an ef fec ti ve res pect for pri va te or fa mily li fe. The se ob li ga ti ons may in vol ve the adop ti on of me a - su res de sig ned to se cu re res pect for pri va te li fe even in the sphe re of the re la ti ons of in di vi du als bet ween them sel ves…That al so ap pli es to the pro tec ti on of a per son’s pi ctu re against abu se by others…The boun da - ry bet ween the Sta te’s po si ti ve and ne ga ti ve ob li ga ti ons un der this pro vi si on do es not lend it se lf to pre ci se de fi ni ti on. The ap pli ca ble prin ci ples are, no net he less, si mi lar. In both con texts re gard must be had to the fair ba lan ce that has to be struck bet ween the com pe ting in te rests of the in di vi du al and of the com mu ni ty as a who le; and in both con texts the Sta te enjo ys a cer tain mar gin of ap pre ci a ti on … That pro tec ti on of pri - va te li fe has to be ba lan ced against the fre e dom of ex pres si on gu a ran te ed by Ar tic le 10 of the Con ven ti on.« revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 103 www.revus.eu de ka te rih tisk iz vr šu je po memb no druž be no in de mo kra tič no funk ci jo »jav ne - ga psa ču va ja« in za to rej upra vi če no po se ga tu di v nji ho vo za seb nost. ESČP spre jem lji vost ob jav lja nja in for ma cij o za seb nem ži vlje nju jav ne oseb nos ti po - go ji s sploš nim druž be nim po me nom takš nih in for ma cij s po li ti čne ga vi di ka. ESČP je na ta na čin ‘pri re za lo pe ru ti’ že kar mi tič ne mu po ho du pra vi ce me - di jev do svo bod ne ga iz ra ža nja in nje ne mu ne so raz mer ne mu po se ga nju v pra - vi co do za seb nos ti z enos tran skim skli ce va njem na »pra vi co jav nos ti do ob ve - šče nos ti« ozi ro ma z ape lom »jav nost ima pra vi co ve de ti«. ESČP je s tem ome ji - lo in ter pre ta tiv ni do met pra vi ce do svo bod ne ga iz ra ža nja in sto pi lo na pot vzpo - stav lja nja več je ga, bolj so raz mer ne ga rav no ves ja s pra vi co do za seb nos ti. Tu di tis te ose be, ki so si cer jav no pre po znav ne, lah ko upra vi če no (le gi tim no, raz um - no) pri ča ku je jo var stvo za seb nos ti in oseb nos tnih pra vic. Ker no ve teh no lo gi je omo go ča jo no ve ob li ke več je ga in manj nad zo ro va ne ga po se ga nja v za seb nost lju di, dr ža ve prev ze ma jo bre me ak tiv nej še ga in učin ko vi tej še ga va ro va nja za - seb nos ti po sa mez ni kov. Z dru gi mi be se da mi, ESČP po zi va dr ža ve k dvi gu za - ves ti o nji ho vih po zi tiv nih ob vez nos tih v zve zi z var stvom te melj nih pra vic in svo bo ščin.16 ESČP je dr ža vam pod pis ni cam Kon ven ci je na lo ži lo tu di dolž nost na tan čnej še raz me jit ve med t. i. »re la tiv ni mi« (npr. es trad ni ki) in »ab so lut ni mi« (po li ti ki) jav ni mi oseb nost mi.17 Spo ro či lo ESČP se to rej zdi ne dvo u mno: (1) Me di jem je pri znan ož ji ob seg pra vi ce do po se ga nja v za seb nost jav nih oseb nos ti, če te jav ne oseb nos ti ni so po li ti ki ozi ro ma ne iz vr šu je jo po li ti čne funk ci je;18 (2) me di jem ni pri zna na pra - S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 104 16 … The Cou rt re i te ra tes the fun da men tal im por tan ce of pro tec ting pri va te li fe from the po int of vi ew of the de ve lop ment of every hu man be ing’s per so na li ty. That pro tec ti on – as sta ted abo ve – ex tends bey ond the pri - va te fa mily circ le and al so in clu des a so ci al di men si on. The Cou rt con si ders that any o ne, even if they are known to the ge ne ral pu blic, must be able to enjoy a »le gi ti ma te ex pec ta ti on« of pro tec ti on of and res pect for their pri va te li fe…Furt her mo re, in cre a sed vi gi lan ce in pro tec ting pri va te li fe is ne ces sa ry to con tend with new com mu ni ca ti on tech no lo gi es which ma ke it pos sib le to sto re and re pro du ce per so nal da ta…This al so ap pli es to the sys te ma tic ta king of spe ci fic pho tos and their dis se mi na ti on to a broad sec ti on of the pu blic.« 17 …(T)he dis tin cti on drawn bet ween fi gu res of con tem po rary so ci e ty »par ex cel len ce« and »re la ti ve ly« pu blic fi gu res has to be cle ar and ob vi ous so that, in a sta te go ver ned by the ru le of law, the in di vi du al has pre ci - se in di ca ti ons as to the be ha vi our he or she shou ld adopt. Abo ve all, they ne ed to know exac tly when and whe re they are in a pro tec ted sphe re or, on the con tra ry, in a sphe re in which they must ex pect in ter fe ren - ce from others, es pe ci a l ly the ta blo id press…The Cou rt ther e fo re con si ders that the cri te ria on which the do - mes tic cou rts ba sed their de ci si ons we re not suf fi ci ent to pro tect the ap pli cant’s pri va te li fe ef fec ti ve ly. As a fi gu re of con tem po rary so ci e ty »par ex cel len ce« she can not – in the na me of fre e dom of the press and the pu blic in te rest – re ly on pro tec ti on of her pri va te li fe un less she is in a sec lu ded pla ce out of the pu blic eye and, mo re o ver, suc ce eds in pro ving it (which can be dif fi cult). Whe re that is not the ca se, she has to ac cept that she might be pho to gra phed at al most any ti me, sys te ma ti ca l ly, and that the pho tos are then very wi de - ly dis se mi na ted even if, as was the ca se he re, the pho tos and ac com pa ny ing ar tic les re la te ex clu si ve ly to de - tai ls of her pri va te li fe…In the Cou rt’s vi ew, the cri te ri on of spa ti al iso la ti on, al though ap po si te in the o ry, is in re a li ty too va gue and dif fi cult for the per son con cer ned to de ter mi ne in ad van ce. In the pre sent ca se me - re ly clas sif ying the ap pli cant as a fi gu re of con tem po rary so ci e ty »par ex cel len ce« do es not suf fi ce to jus tify such an in tru si on in to her pri va te li fe.« 18 … The Cou rt po ints out at the out set that in the pre sent ca se the pho tos of the ap pli cant in the va ri ous Ger - man ma ga zi nes show her in sce nes from her dai ly li fe, thus en ga ged in ac ti vi ti es of a pu re ly pri va te na tu - revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 104 www.revus.eu vi ca do po se ga nja v za seb nost oseb nos ti z re la tiv no jav nim zna ča jem, če po - drob nos ti iz nji ho ve ga za seb ne ga ži vlje nja ni so sploš no po memb ne za jav no druž be no raz pra vo o za de vah, ki so v jav nem druž be nem in te re su;19 (3) zve - da vost jav nos ti in me dij sko po nu dbo raz ved ril nih vse bin (za bav ljaš tva, ru me - ne ga ali ko mer ci al ne ga tis ka) ni mo go če opre de li ti kot jav ne ga in te re sa, ki bi do vo lje val ne le gi tim ne in v tem smi slu pre ko mer ne po se ge v za seb nost oseb z re la tiv nim jav nim zna ča jem;20 (4) ne pra vi ca do svo bod ne ga iz ra ža nja ne pra - vi ca do za seb nos ti po zna ča ju nis ta ab so lut ni, za to ju je po treb no v pri me ru nju ne ga med se boj ne ga kon flik ta pri mer no urav no te ži ti. Z od lo čit vi jo v tej za de vi ESČP ni zgolj iz vr ši lo svo je na lo ge »po sled nje ga pri be ža li šča« pri do lo ča nju »mi ni mal nih stan dar dov ev rop ske ga var stva te melj - nih člo ve ko vih pra vic in svo bo ščin«, tem več je de fac to od igra lo po memb no vlo - go po zi tiv no-za ko no daj ne ga zna ča ja21 in na ci o nal ne prav ne sis te me po zva lo k 105Svo bo da iz ra ža nja in pra v i ca do za seb nos t i – ana l i za in ko men tar … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T re such as prac ti sing sport, out wal king, lea ving a res tau rant or on ho li day. The pho tos, in which the ap pli - cant ap pea rs so me ti mes alo ne and so me ti mes in com pa ny, il lu stra te a se ri es of ar tic les with such anod yne tit les as ‘Pu re hap pi ness«, »Ca ro li ne ... a wo man re tur ning to li fe«, »Out and about with Prin cess Ca ro li ne in Pa ris« and »The kiss. Or: they are not hi ding any mo re ...« … The Cou rt al so no tes that the ap pli cant, as a mem ber of the Prin ce of Mo na co’s fa mily, re pre sents the ru ling fa mily at cer tain cul tu ral or cha ri ta ble events. How ever, she do es not exer ci se any fun cti on wit hin or on be half of the Sta te of Mo na co or one of its in - sti tu ti ons … The Cou rt con si ders that a fun da men tal dis tin cti on ne eds to be ma de bet ween re por ting facts – even con tro ver si al ones – ca pa ble of con tri bu ting to a de ba te in a de moc ra tic so ci e ty re la ting to po li ti ci ans in the exer ci se of their fun cti ons, for exam ple, and re por ting de tai ls of the pri va te li fe of an in di vi du al who, mo re o ver, as in this ca se, do es not exer ci se of fi ci al fun cti ons. Whi le in the for mer ca se the press exer ci ses its vi tal ro le of »watchdog« in a de moc ra cy by con tri bu ting to »im part Šing] in for ma ti on and ide as on mat ters of pu blic in te rest … it do es not do so in the lat ter ca se … Si mi la r ly, al though the pu - blic has a right to be in for med, which is an es sen ti al right in a de moc ra tic so ci e ty that, in cer tain spe ci al cir - cum stan ces, can even ex tend to as pects of the pri va te li fe of pu blic fi gu res, par ti cu la r ly whe re po li ti ci ans are con cer ned …, this is not the ca se he re. The si tu a ti on he re do es not co me wit hin the sphe re of any po li ti cal or pu blic de ba te be cau se the pu blis hed pho tos and ac com pa ny ing com men ta ri es re la te ex clu si ve ly to de tai - ls of the ap pli cant’s pri va te li fe.« 19 »…In the ca ses in which the Cou rt has had to ba lan ce the pro tec ti on of pri va te li fe against the fre e dom of ex pres si on it has al wa ys stres sed the con tri bu ti on ma de by pho tos or ar tic les in the press to a de ba te of ge ne ral in te rest…The Cou rt thus found, in one ca se, that the use of cer tain terms in re la ti on to an in di vi - du al’s pri va te li fe was not »jus ti fi ed by con si de ra ti ons of pu blic con cern« and that tho se terms did not »Šbe - ar] on a mat ter of ge ne ral im por tan ce«…and went on to hold that the re had not been a vi o la ti on of Ar tic le 10. In anot her ca se, how ever, the Cou rt at ta ched par ti cu lar im por tan ce to the fact that the sub ject in qu es - ti on was a news item of »maj or pu blic con cern« and that the pu blis hed pho to graphs »did not disc lo se any de tai ls of Šthe] pri va te li fe« of the per son in qu es ti on (see Kro ne Ver lag…) and held that the re had been a vi o la ti on of Ar tic le 10. Si mi la r ly, in a re cent ca se con cer ning the pu bli ca ti on by Pre si dent Mit te rand’s for mer pri va te doc tor of a bo ok con tai ning re ve la ti ons about the Pre si dent’s sta te of he alth, the Cou rt held that »the mo re ti me pas sed the mo re the pu blic in te rest in Pre si dent Mit te rand’s two se ven-ye ar pre si den ti al terms pre vai led over the re qui re ments of the pro tec ti on of his rights with re gard to me di cal con fi den ti a li ty« … and held that the re had been a bre ach of Ar tic le 10.« 20 »… As in other si mi lar ca ses it has exa mi ned, the Cou rt con si ders that the pu bli ca ti on of the pho tos and ar - tic les in qu es ti on, of which the so le pur po se was to sa tis fy the cu ri o si ty of a par ti cu lar re a ders hip re gar - ding the de tai ls of the ap pli cant’s pri va te li fe, can not be dee med to con tri bu te to any de ba te of ge ne ral in te - rest to so ci e ty des pi te the ap pli cant be ing known to the pu blic … In the se con di ti ons fre e dom of ex pres si on ca l ls for a na r row er in ter pre ta ti on.« 21 Prim. Zu pan čič B. M., Con sti tu ti o nal Law and the Jur us pru den ce of the Eu ro pean Cou rt of Hu man Rights: An At tempt at the Syn the sis, REV US, št. 1, Ljub lja na, 2003; Ter šek A., Ustav na de mo kra ci ja in kon sti tu ci o - na li zem: (ev ropsk) iz ho di šča in on kraj njih, Zbor nik re fe ra tov z XII. dne vov jav ne ga pra va, Por to rož, 2004. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 105 www.revus.eu dvi gu stop nje var stva pra vi ce do za seb nos ti v nje nem raz mer ju do ko mer ci a li - za ci je ali »po ru me ne los ti« me dij ske ga tr ga. 2.3. Prit rdil ni lo če ni mne nji sod ni kov Bar re ta in Zu pan či ča Prit rdil no lo če no mne nje k sod bi ESČP je po dal sod nik Bar re to, ki ni v ce lo ti so gla šal z raz lo go va njem So di šča, da ob ja va spor nih fo to gra fij prin ce se Ca ro li - ne ni pred stav lja la pri spev ka k raz pra vi sploš ne ga druž be ne ga po me na. Po nje - go vem mne nju je jav na oseb nost pač jav na oseb nost in ima za to jav nost pra vi - co bi ti in for mi ra na o nje nem ži vlje nju, za to je po treb no v to vrst nih pri me rih vzpo sta vi ti pra vi čno rav no ve sje (»fair ba lan ce«) med pra vi co jav nos ti do ob ve - šče nos ti na eni stra ni ter pra vi co do za seb ne ga ži vlje nja na dru gi stra ni. Sod nik me ni, da in for ma ci je o ži vlje nju jav ne oseb nos ti sa me po se bi pred stav lja jo ne - kaj, kar pri spe va k raz pra vi, ki je v sploš nem jav nem in te re su. Jav ne ga in te re - sa po nje go vem pre pri ča nju ni mo go če zre du ci ra ti na po li ti čne raz pra ve. Če so ži vlje nja po li ti kov sploš ne ga po me na za jav nost, naj ima jo tak šen zna čaj tu di ži vlje nja dru gih jav nih oseb nos ti. Po nje go vem mne nju je za to tre ba vse lej is - ka ti ustrez no rav no ve sje med te ma te melj ni ma pra vi ca ma. Sod nik so gla ša z mne njem So di šča, da se za seb nost jav nih oseb nos ti ne kon ča že na vra tih nji - ho ve ga do ma, po dru gi stra ni pa je pre pri čan, da je ži vlje nje jav nih oseb nos ti zu naj nji ho ve ga do ma so o če no z do lo če ni mi ome jit va mi. Sla va in jav ni in te res ne i zo gib no vo di ta v dru gač no rav na nje z za seb nim ži vlje njem jav nih oseb nos - ti. Bar re to za to prit rju je nem ške mu ustav ne mu so di šču, da ima jav nost pra vi co so di ti o tem ali za seb no ži vlje nje po sa mez ni kov, ki ji jav nost spre je ma kot ido - le ali vzor ni ke, pre prič lji vo od ra ža nji ho va rav na nja (tu di npr. iz ja ve) v okvi ru iz va ja nja do lo če ne jav ne funk ci je. Hkra ti pa Bar re to ne so gla ša z ze lo res trik - tiv nim pris to pom nem ške ga sod stva k pre so ji, kdaj se po sa mez nik na ha ja v izo - li ra nem pro sto ru za seb nos ti in za to upra vi če no pri ča ku je nje no var stvo. Sod - nik upo ra bi po jem »le gi tim ne ga pri ča ko va nja« za seb nos ti, v ka te ro me di ji ni - ma jo pra vi ce vdi ra ti. Bar re to pred la ga ka zu is tič ni pris top od lo ča nja od pri me ra do pri me ra (»ca se-by-ca se ba l lan cing«), ki pa nuj no vo di v ob stoj raz lič nih mnenj in ne da je do kon čne ga od go vo ra na ta vpra ša nja. Ne so gla ša z mne njem So di šča, da lah ko prin ce sa Ca ro li na na jav nem ba ze nu le gi tim no pri ča ku je var - stvo za seb nos ti, saj gre za jav ni pro stor, kjer se na ha ja jo tu di dru gi ljud je in ki ga je mo go če opa zo va ti od da leč. Ena ko me ni gle de fo to gra fij, ki prin ce so pri - ka zu je jo pri na ku po va nju. Na sprot no pa je po nje go vem mne nju pri šlo do kr - šit ve 8. čle na Kon ven ci je v zve zi s fo to gra fi ja mi, ki prin ce so pri ka zu je jo pri ja - ha nju in igra nju te ni sa. S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 106 revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 106 www.revus.eu Prit rdil no lo če no mne nje je k tej sod bi po dal tu di slo ven ski sod nik prof. Zu - pan čič, ki je na čel no so gla šal s sod ni kom Ber re to. Sod nik Zu pan čič je opo zo ril na po tre bo po skrb nem teh ta nju ko li di ra jo če ga raz mer ja med pra vi co jav nos ti do ob ve šče nos ti na eni stra ni ter pra vi co do za seb nos ti na dru gi stra ni. Po nje - go vem mne nju tis ta ose ba, ki se za vest no iz po sta vi jav nos ti, ne mo re za se več ter ja ti pri zna nja sta tu sa za seb ni ka, ki bi bil upra vi čen do ano nim nos ti. Čla ni kra lje vih dru žin, igral ci, aka de mi ki, po li ti ki itd. oprav lja jo svo je funk ci je jav no. Če tu di jim pri tem ne gre za pu bli ci te to je že po de fi ni ci ji nji ho va po do ba v do - lo če ni me ri »jav na last«. Zu pan čič je pre pri čan v (z nje go vi mi be se da mi) »eno - stav no dej stvo, da je ne mo go če z že lez no za ve so raz me ji ti med za seb nim ži - vlje njem in jav nim nas to pa njem.« Po sa mez nik pra vi co, da se ga pus ti pri mi ru (»right to be left alo ne«) uži va do stop nje, do kler se nje go vo za seb no ži vlje nje ne kri ža z za seb ni mi ži vlje nji dru gih lju di (kot to ve lja npr. v pri me rih ob re ko - va nja, kle ve ta nja ipd.). Nem ška za seb no prav na dok tri na Per son lich ke it srecht od ra ža glob lji kon cen trič ni krog var stva za seb nos ti, hkra ti pa so po nje go vem mne nju so di šča do do lo če ne me re in pod ame riš kim vpli vom iz svo bo de tis ka na re di la »fe tiš«. Zu pan čič me ni, da je nas to pil čas za vzpo sta vi tev dru gač ne ga rav no ves ja med za seb nim in jav nim. Gre za vpra ša nje, ka ko za go to vi ti ali do - se či to rav no ve sje. Če tu di so gla ša z od lo čit vi jo So di šča, pred la ga upo ra bo dru - gač ne ga tes ta pre so je: tis te ga, ki ga je So di šča upo ra bi lo v pri me ru Hal ford pro - ti Zdru že ne mu kra ljes tvu (1997) in ki go vo ri o stan dar du »raz um ne ga pri ča ko - va nja za seb nos ti«. Ta stan dard je mo go če raz lič no upo ra bi ti gle de na dej stva in oko li šči ne, to rej po seb nos ti kon kret ne ga pri me ra. 3. Ko men tar sod be ESČP Oseb no prit rju jem rez ul ta tu raz lo go va nja ESČP, da je v tem pri me ru šlo za kr - ši tev pra vi ce do za seb nos ti kot te melj ne kon ven cij ske pra vi ce. Po dob no kot sod - nik Bar re to pa dvo mim v pre prič lji vost osred nje ga ute me lje val ne ga sta li šča So - di šča, če je to sta li šče tre ba raz ume ti ta ko, da po sa mez nik, ki je re la tiv no jav - na oseb nost, ni več upra vi čen do var stva nje go ve za seb nos ti le v pri me ru, ko do lo če na in for ma ci ja iz nje go ve ga ži vlje nja pred stav lja in for ma ci jo o za de vi, ki je sploš ne ga po me na za jav nost in ima v tem smi slu po li tič ni zna čaj. Prit rju jem prof. Zu pan čič, ko pra vi, da jav nost de lo va nja do lo če ne ga po sa mez ni ka že sa - ma po se bi zni žu je stop njo var stva nje go ve ano nim nos ti in za seb nos ti in da je res v do lo če nem ozi ru po do ba po sa mez ni ka, ki oprav lja do lo če no jav no funk - ci jo, »jav na last«. Na klo njen sem is ka nju »raz um ne ga rav no ves ja« med ele men - ti pra vi ce do svo bod ne ga iz ra ža nja na eni stra ni ter pra vi co do za seb nos ti na 107Svo bo da iz ra ža nja in pra v i ca do za seb nos t i – ana l i za in ko men tar … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 107 www.revus.eu dru gi stra ni od pri me ra do pri me ra (»ca se-by-ca se«) ozi ro ma z upo ra bo stan - dar da »raz um ne ga pri ča ko va nja za seb nos ti«. Ven dar le pa ni sem pre pri čan v raz lo go val no pra vil nost ar gu men tov sod ni - ka Bar re ta, ko me ni, da ko pa nje na jav nem ba ze nu ne pred stav lja »raz um ne ga pri ča ko va nja za seb nos ti«, ker to do ga ja nje po te ka na jav nem pro sto ru in ga je mo go če opa zo va ti od da leč. Me nim na mreč, da eno stav no dej stvo, da je mo go - če z do lo če no me ro na pre za nja ali mor da ce lo z upo ra bo teh no loš kih pri po mo - čkov po sa mez ni ka opa zo va ti v do lo če nem pro sto ru ali pri do lo če nih ak tiv nos - tih, ni za dos ten raz log za spros ti tev ograd, ki va ru je jo za seb nost po sa mez ni ka. Mar naj bo var stvo za seb nos ti po go je no z grad njo be ton skih zi dov, alu mi ni jas - tih streh ali s po stav lja njem ‘že lez nih za ves’? Spo mni mo se opo zo ril nih ta bel, ki na ko pa li ščih pre po ve du je jo sli kov no sne ma nje tam kaj šnje ga do ga ja nja. Ali po dob nih ta bel ob nu dis tič nih mor skih ko pa li ščih. Ta opo zo ri la ima jo svoj ja - sen na men in eno stav no lo gi ko. Na mreč, ko po sa mez nik iz po sta vi svo je te lo na jav nem ko pa li šču in os ta ne le še ne znat no za krit s tan ki mi koš čki ko pal nih po - kri val, upra vi če no pri ča ku je, da je v tis tem tre nut ku in v tis tem pro sto ru vzpo - sta vil po seb no in tim no vez z ljud mi, s ka te ri mi si pri lož nost no de li ta pro stor in da bo ta in tim nost, tu di za seb nost, va ro va na pred mož nost jo sli kov ne ga (ali ce lo vi deo) do ku men ti ra nja te les nih po dob in do ga ja nja, ta ko s stra ni dru gih ko pal cev kot tu di s stra ni tret jih oseb. Za seb nost in in tim nost po sa mez ni ka sta na to vrst nih jav nih povr ši nah mno go iz ra zi tej ši in mno go ob čut lji vej ši, kot na pri mer ob ja ha nju konj ali igra nju te ni sa. Dej stvo, da do lo čen pro stor ni ob dan z vi so kim be ton skim ob zid jem, da ni po krit s stre ho ali da teh no loš ki pri po mo - čki omo go ča jo opa zo va nje in ce lo pri slu he na da lja vo, po mo jem mne nju raz - um ne ga pri ča ko va nja za seb nos ti ne na re di za manj upra vi če ne ga, manj raz um - ne ga ali ne le gi tim ne ga. Prej prav na sprot no. Za seb nost vklju ču je tu di »ob ču tek, da člo vek ne ho di po sve tu po pol no ma gol.«22 Med po sa mez ni ko vo raz ga lje - nost jo (mor da ce lo go lo to) na ko pa li šču ter fo to graf skim do ku men ti ra njem te - ga sta nja in nje go vim po sre do va njem jav nos ti raz be rem bi stve no (od lo čil no) raz li ko. Če mu te ga ne upo šte va ti pri re la tiv no jav nih oseb nos tih?23 Upra vi če no S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 108 22 Žu rej J., Pra vi ca do za seb nos ti, ZZR, Ljub lja na, 2001, str. 289. 23 Upo šte va joč Et ien no vo kla si fi ka ci jo gre za t. i. dru go di men zi jo, ki je vmes na di men zi ja med pr vo di men zi - jo, se stav lje no iz ose be in nje ne ga ne po sred ne ga druž be ne ga oko lja in ki je strik tvo in ter ne ali no tra nje na - ra ve pro ti oseb ne mu ži vlje nju ter zu na njo di men zi jo. Dru ga di men zi ja ni strikt no jav na, saj se od no si, ki jih vklju ču je, ka že jo kot nuj ni za vo de nje za seb ne ga ži vlje nja in so zu na nja ob li ka za seb ne ga ži vlje nja, tes no po ve za na z njim. Te o re tič ni kon cept t. i. zu na nje di men zi je sfe re za seb nos ti pa po me ni, »da lah ko dru gi vi - di jo in ve do vse, kar je vi dno in kar se lah ko ve, to da pri tem se mo ra jo vzdr ža ti pred tem, da bi ši ri li to šir - ši jav nos ti, ra zen v iz jem nih pri me rih, ko pri za de ta ose ba to sprej me ali vsaj to le ri ra (Nav. po Žu rej J., na - ve de no de lo, str. 299. Gre za kla si fi ka ci jo Pi car da iz de la Mar ke si nis B. S., Pro tec ting Pi va cy, Ox ford Uni ver - si ty Press, 1999, pri spe vek The Right to Pri va cy in French Law). V zve zi z jav ni mi oseb nost mi bi k te mu do - dal še iz je mo, ki jo v kon kret nem pri me ru le gi ti mi ra ozi ro ma ute me lju je jav ni in te res, če ga lah ko opre de li - revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 108 www.revus.eu var stvo za seb nos ti pri zna vam tu di na ku po val nim in te niš kim ak tiv nos tim re la - tiv no jav ne ose be, ne prit rju jem pa po pol nem po go je va nju upra vi če nos ti po se - ga v za seb nost re la tiv no jav ne oseb nos ti z ob ja vo in for ma cij ali sli kov ne ga gra - di va, ki ima zna čaj za de ve, sploš no po memb ne za jav nost v po li ti čnem smi slu. Ta kri te rij, ki ga je ESČP v do se da nji sod ni prak si si cer so raz mer no ši ro ko raz - la ga lo, bi bi lo tre ba na tan čne je opre de li ti. Raz ga lje na so u de lež ba po sa mez ni ka v si cer jav nem oko lju, na me nje ne mu za ko pa nje in spros ti tev, se mi zdi in tim - nej še po čet je kot npr. ja ha nje konj, igra nje te ni sa ali ve čer ja nje v ko tu ugled ne res tav ra ci je. Vr hov no so di šče ZDA je npr. v pri me ru See v. Ci ty of Se at le le ta 1967 od lo - či lo, da eno stav no gle da nje v hi šo ali po slu ša nje zu naj hi še ne so di pod ustav - no var stvo. Po mo jem mne nju gre lah ko v do lo če nih pri me rih za ne do pus ten po seg v za seb nost tu di v pri me ru opa zo va nja ne ko garš nje ga do ma ali ne ko garš - njih ak tiv nos tih v do lo če nem pro sto ru, če tu di to opa zo va nje npr. po te ka sto je z uli ce, se de iz av to mo bi la, par ki ra ne ga na uli ci, z opa zo va njem z vi so ke stav - be, iz zra ka ipd.. Po sa mez ni ko va za seb nost se ne dvo mno znat no zmanj ša v pri - me ru iz po stav lje nos ti psi ho loš ke mu pri tis ku, da te ne kdo z uli ce ves čas, kon - ti nu i ra no opa zu je sko zi ok no in da si lah ko za go to viš za seb nost, tu di dru žin - sko in tim nost, le na ta na čin, da vsa ok na pre kri ješ z za sto ri; da to rej svoj dom tu di vi zu el no spre me niš v trd nja vo. ESČP že dalj ča sa pri pre so ji vdo ra v za seb nost upo rab lja t. i. »vic tim test« ali »test žrt ve«, pri ka te rem za do šča, da je vdor v za seb nost po sa mez ni ka po - ten ci a len in »psi ho loš ki«; ni tre ba, da bi bil tu di de jan ski in ma te ri a len.24 V sre - di šču pra vi ce do za seb nos ti sta po sa mez ni ko va oseb na svo bo da in oseb na av - to no mi ja.25 Kot po seg v člo ve ko vo za seb nost je to rej po treb no raz ume ti tu di tis ta rav na nja, ki pri po sa mez ni ku vzbu ja jo psi ho lo ško ne u god je, ob ču tek tes - no be ali ce lo stra hu. Var stvo za seb nos ti pri mer no ne za de va ‘kra ja’ ali ‘pro sto - ra’, tem več po sa mez ni ka.26 Ob tem ve lja opo zo ri ti na dej stvo, da je Ustav no so - 109Svo bo da iz ra ža nja in pra v i ca do za seb nos t i – ana l i za in ko men tar … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T mo kot upra vi če ne ga ali za dost ne ga v smi slu, da pre va ga v raz mer ju z za seb nost jo za dev ne ose be. Go vo ri - mo o var stvu tis te sfe re za seb nos ti, ki jo npr. Pi card opre de lju je kot tret ji (kon cen trič ni) krog, ki za de va oseb - no ali za seb no ži vlje nje v jav nem pro sto ru, v ka te rem je tre ba va ro va ti po sa mez ni ko vo po do bo in za to za - seb nost tu ne iz gi ne ali ne iz gi ne v ce lo ti. Gre za ele men te za seb nos ti, ki se ži vi jo v jav nos ti in za to ter ja jo var stvo (Ibid., prav tam). 24 Clay ton R., To mlin son R., Pri va cy and Fre e dom of Ex pres si on, Ox ford Uni ver si ty Press, 200, str. 52. Prim. Ni col, Mil lar, Shar land, na ve de no de lo (2001), str. 93. 25 Clay ton R., To mlin son R., na ve de no de lo (2001), str. 2. 26 Po drob no o tem v Ter šek A., Ustav no prav na ana li za raz mer ja med 35. in 37/2 čle nom Usta ve RS ..., Prav na prak sa, št. 10-11/2003, pri lo ga. Na osred nje mes to po sa mez ni ka pri var stvu za seb nos ti opo zar ja tu di Žu rej J., na ve de no de lo, 2001, str. 297, 299, 301: »Naš te te sfe re ni so nuj no ve za ne na do lo če ne pro sto re, saj lah ko sprem lja jo po sa mez ni ka ... (I)n ta po sa mez nik je na to tis ti, ki do lo če ne mu oko lju na to do pri ne se sta tus va - ro va ne ga ob moč ja ... (z)aš čit no sfe ro ob da ja ščit, ki ga ši ri va ro va ni po sa mez nik, ne pa zgolj ozi ro ma ze lo red ko za ra di dej stva, ker je ne ki pro stor kot tak de fi ni ran kot za seb ni pro stor.« Pri dru žu jem se mne nju po - revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 109 www.revus.eu di šče RS v od loč bi št. Up-60/00 med dru gim za pi sa lo, da »gre za po seg v za seb - nost sa mo ta krat, ko se člo vek na ha ja v pro sto ru, kjer upra vi če no pri ča ku je, da bo sam.« Ustav no so di šče je pri tem dok tri nar no ne spret no svo jo ar gu men ta ci - jo čr pa lo iz ame riš ke ga pri me ra Katz v. Uni ted Sta tes, kjer je bi la po sa mez ni ku pri zna na pra vi ca do za seb nos ti pri te le fon skem po go vo ru, ne gle de na to, da se je na ha jal v jav ni te le fon ski go vo ril ni ci. Ven dar le pa Ustav no so di šče pri tej od - lo čit vi ni po u da ri lo, da ev rop ski kon cept var stva za seb nos ti, ka kr šne ga vzpo - stav lja ta EKČP in sod na prak sa ESČP, od sto pa od ame riš ke ga, kaj še le, da bi Ustav no so di šče po sta vi lo za met ke slo ven ske ustav no sod ne dok tri ne o var stvu za seb nos ti.27 Spra šu jem se, če se je Ustav no so di šče te raz li ke za ve da lo. Na sploš no po sa mez ni ka npr. ni do vo lje no fo to gra fi ra ti vse lej, ko se ta na - ha ja na jav nem mes tu in po tem fo to gra fi je jav no ob ja vi ti. To po čet je je ustav no spre jem lji vo sa mo v ne ka te rih po se bej ute me lje nih pri me rih (če gre npr. za jav - no ose bo, a, kot po jas nju jem, ne vse lej; če gre za iz rec ni, kon klu dent ni ali lo - gi čni pred hod ni pri sta nek po sa mez ni ka na fo to gra fi ra nje in ob ja vo fo to gra fij za - ra di nje go ve ude lež be pri ne kem do god ku jav ne ga zna ča ja; ve čin sko spre je to je sta li šče o do vo lje nem fo to gra fi ra nju iz zra ka, ki ne po me ni po nav lja jo če ga se de ja nja in za ra di te ga nad le go va nja po sa mez ni ka – če tu di imam sam gle de te - ga po mis le ke itd.). Na sploš no je ute me lje nost po se ga nja v po sa mez ni ko vo za - seb no sfe ro od vis na od ob sto ja, opre de lit ve in pre prič lji vos ti jav ne ga in te re sa.28 S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 110 sve to val ne skup šči ne Sve ta Ev ro pe, ki ga na va ja Žu rej (in po vze ma po Po la jnar Pav čnik, 1995, str. 103), da je tre ba z vi di ka var stva za seb nos ti pre po ve da ti »raz kri va nje dej stev, ki ni so po memb na in sprav lja jo po sa - mez ni ka v zad re go.« Sled nje je re le vant no za ob rav na va ni pri mer mo naš ke prin ce se. K po go ju »ni so po - memb na« iz na ved ka bi sam v zve zi z jav ni mi oseb nost mi do dal: »ki ni so po memb na za jav nost« ali »ka te - rih raz krit je ne gre po ve zo va ti z upra vi če nim (le gi tim nim) jav nim in te re som.« V od loč bi Ustav ne ga so di šča RS št. U-I-226/95 je med dru gim za pi sa no: »Pra vi ca do oseb ne ga do sto jan stva po sa mez ni ku za go tav lja pri - zna nje nje go ve vred nos ti, ki mu gre kot člo ve ku in iz ka te re iz vi ra nje go va spo sob nost sa mo stoj ne ga od lo - ča nja. Iz te člo ve ko ve last nos ti pa iz vi ra tu di jam stvo oseb nos tnih pra vic. Že ime po ve, da so to pra vi ce, ki gre do člo ve ku kot ose bi, kot ta ke mu.« Prim. Clay ton R., To mlin son R., na ve de no de lo (2001), str. 41. Prim. tu di z raz lo go va njem ESČP v pri me rih Fri edl v. Au stria (1995, 21 EHRR 83, § 48 in 51); Mur ray v. Uni ted King dom (1994, 19 EHRR 193); Hal ford v. Uni ted King dom (1997, 24 EHRR 523). V prit rdil nem lo če nem mne - nju v pri me ru Katz v. Uni ted Sta tes (1967, 389 U.S. 347) je zna me ni ti sod nik VS ZDA Har lan npr. za pi sal: »Kot je za pi sa no v mne nju so di šča va ru je četr ti amand ma ‘lju di, ne pro sto re’.« V pri me ru Cos sey je manj ši - na sod ni kov npr. me ni la, da je »ra zvoj pri šel do to čke, ko bi So di šče mo ra lo da ti več jo – če ne ce lo od lo čil - no – te žo in te re su po sa mez ni ka.« Glej Ko men tar Usta ve RS (Šturm Ur), FPDEŠ, Ljub lja na, 2002, str. 378. 27 To vrst no ustav no sod no dr žo Ustav ne ga so di šča sem kri tič no oce nil v svo ji ustav no prav ni ana li zi slo ven ske - ga ustav ne ga var stva za seb nos ti, tu di z vi di ka upo ra be po seb nih ope ra tiv nih me tod in sred stev po li ci je; Ustav no prav na ana li za raz mer ja med 35. in 37/2 čle nom Usta ve RS ..., Prav na prak sa, št. 10-11/2003, pri lo - ga.Kar za de va ame riš ki kon cept var stva za seb nos ti se kot oči ten in zna ten od mik od kon cep ta »pro stor ske - ga« var stva za seb nos ti ka že jo od lo čit ve tis tih so dišč ame riš kih zvez nih dr žav, ki so pri zna le var stvo za seb - nos ti ho mo sek su al nim pa rom, prav po se bej npr. od lo či tev VS zvez ne dr ža ve Mas sa chu setts v pri me ru Go - od ridge (glej moj čla nek Ame riš ka ustav no sod na prak sa v zve zi z dru žin ski mi in za kon ski mi vpra ša nji ter mas sa chu set ski pri mer »Go od ridge«: pro kre a ci ja in he te ro sek su al nost nis ta nuj na ele men ta za kon ske zve ze, v Rev us, št. 2, Ljub lja na, maj 2004. »Pro stor ski« kon cept ohra nja od loč ba VS ZDA tu di v pri me ru Law ren ce. Glej Kri stan A., Law ren ce v. Te xas. Bis no ta: Zgo do vin ski marš Svo bo de pod tak tir ko ame riš ke ga vr hov ne ga so di šča, REV US, št. 1, Ljub lja na, 2003. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 110 www.revus.eu Sod nik Laws je bil v lo če nem mne nju k od loč bi an gleš ke Hou se of Lords v pri - me ru Hel lw ell v. The Chi ef Con sta ble of Derb ys hi re (1995, 1 WLR 804) npr. pre - pri čan, da fo to gra fi ra nje po sa mez ni ka na jav nem mes tu in ne av to ri zi ra na ob ja - va fo to gra fi je pred stav lja ta ne za ko nit po seg v za seb nost. Ena ke ga mne nja je bi - lo Vr hov no so di šče Ka na de, ko je od lo ča lo v pri me ru Aub ry v. Les Edi ti ons Vi - ce-Ver sa (1998, 1 SCR 591). An gleš ko so di šče je v pri me ru Bern ste in v. Sky wa - ys (1978, 1 QB 479) npr. me ni lo, da je po nav lja jo če se zrač no pre le ta va nje in fo - to gra fi ra nje po sa mez ni ko ve ga do ma in nje go vih po če tij ne spre jem ljiv vdor v za - seb nost. Prav ta ko je po mne nju so di šča v pri me ru Kho ra san dji an v. Bush (1993, QB 727) tu di nad le go va nje po te le fo nu vdor v po sa mez ni ko vo za seb nost (takš no po čet je pred stav lja »pri va te nu i san ce«). V pri me ru Hel lew ell v. Chi ef Con sta ble of Der bis hi re iz le ta 1995 je npr. ne ki an gleš ki sod nik me nil, da ob - sta ja za up no raz mer je (to rej raz mer je, v ka te rem ni do vo lje no pre kr ši ti nje go - ve ga za up ne ga zna ča ja z ozi rom na po zna va nje do lo če nih dej stev ali in for ma - cij) med fo to gra fom z dalj no sež nim te le ob jek ti vom in po sa mez ni kom, ki ga je fo to graf sli kal pri do lo če ni ak tiv nos ti za seb ne na ra ve, po sa mez nik pa ni pri ča - ko val, da bo pri tem opa zo van. Takš ne mu sta li šču gre prit rdi ti, s to raz li ko, da pri mer po mo jem mne nju za de va kla si čen vdor v za seb nost in ne vpra ša nje va - ro va nja za up nos ti in for ma cij. V za ni mi vem pri me ru Ste wart-Brady pro ti Zdru že ne mu kra ljes tvu (1998) je bil pri tož nik g. Brady, ki je le ta 1997 ne us peš no pred do ma či mi so di šči, na te - me lju Hu man Rights Act-a (HRA)29 in skli cu joč se na 8. člen EKČP, to žil dr ža - vo za do mnev ne kr šit ve po zi tiv nih kon ven cij skih ob vez nos ti, ker so na ci o nal - na so di šča za vr ni la nje go vo tož bo zo per ose bo, ki je v ob jav lje ni knji gi med dru - gim pi sa la tu di o tem, da naj bi bil g. Brady ne kda nji pri pad nik juž no af riš ke taj - ne po li ci je, pri tem pa je po drob no opi sa la tu di nje go vo in tim no raz mer je z že - no. V tem pri me ru je nek an gleš ki čas nik ob ja vil fo to gra fi je, ki so bi le pos ne te z dalj no sež nim te le ob jek ti vom in so pri ka zo va le Bra di ja v ča su bi va nja v bol - niš ni ci. Na ci o nal na ko mi si ja za pri tož be zo per de lo no vi nar jev je od lo či la, da so ob jav lje ne fo to gra fi je ilu stra tiv no po ro ča le o za de vi, ki je bi la sploš ne ga jav - ne ga po me na. Ko mi si ja je od lo či la, da pri tem ni pri šlo do kr ši tev po zi tiv nih kon ven cij skih ob vez nos ti dr ža ve. Pri mer Earl Spen cer pro ti Zdru že ne mu kra ljes - tvu iz le ta 1998 je po do ben, za de va pa dve jav ni oseb nos ti, Ear la Spen cer ja in nje go vo že no Coun tess Spen cer. Fo to graf je z fo to graf skim te le ob jek ti vom fo to - 111Svo bo da iz ra ža nja in pra v i ca do za seb nos t i – ana l i za in ko men tar … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 28 Prim. Clay ton R., To mlin son R., na ve de no de lo (2001), str. 24 in nasl.. Prim. tu di Ber den A., Svo bo da iz ra - ža nja in za šči ta po sa mez ni kov pred nje no zlo ra bo, Prav na prak sa, št. 15 / 1999, pri lo ga. 29 Ta do ku ment tu di v Zdru že nem kra ljes tvu for mal no uza ko nja do lo če ne te melj ne pra vi ce in svo bo šči ne, nje - go va pod la ga pa je Ev rop ska kon ven ci ja. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 111 www.revus.eu gra fi ral go. Spen cer v ča su, ko je bi la nas ta njen ja v bol niš ni ci za ra di te žav s pre - hra nje van jem. Fo to gra fi je so bi le ob jav lje ne kot do da tek k član ku, ki je opi so - val nje no zdrav lje nje in vpliv nje nih zdrav stve nih te žav na za kon sko ži vlje nja. Ome nje na ko mi si ja za pri tož be zo per rav na nja me di jev je prit rdi la pri tož ni ci. V pos top ku zo per pri ja te lja ome nje nih za kon cev, ki naj bi bi la vir in for ma cij, po - sre do va nih tis ku, je pri šlo do po rav na nja. Pri tož ni ca je za tr je va la tu di kr ši tev po zi tiv nih ob vez nos ti dr ža ve, ker naj an gleš ko pra vo ne bi za go tav lja lo učin ko - vi te ga prav ne ga sred stva zo per ob ja vo za dev ne ga ma te ri a la v zve zi z za seb ni - mi za de va mi za kon cev in tu di ne zo per ob ja vo ome nje nih fo to gra fij. Po mne - nju ko men ta tor jev30 Ev rop ska ko mi si ja ne bi za vr ni la pri tož be ge. Spen cer kot vse bin sko ne u te me lje ne, če tu di de jan sko ni pri šlo do me ri tor ne ga od lo ča nja o za de vi s stra ni stras bour ških or ga nov, ker pri tož ni ca ni iz čr pa la vseh do ma čih prav nih sred stev, ki so tu di po mne nju stras bour ške ga or ga na bi la da na na vo - ljo.31 To rej, »pra vo (Usta va) ne šči ti zgolj pro sto rov, last ni ne ali last ni kov, tem več po sa mez ni ke, ki v do lo če nem tre nut ku, v do lo če nem pro sto ru ali pri do lo če - nem rav na nju (upra vi če no) pri ča ku je jo svo jo za seb nost!«32 Oseb no me nim, da je jav no ko pa li šče tak šen pro stor, če gre za vpra ša nje sli kov ne ga do ku men ti ra - nja oseb in do ga janj ter ob ja ve pos net kov, če tu di je v sre di šču po zor nos ti mo - naš ka prin ce sa kot jav na oseb nost. In for ma ci je in sli kov no gra di vo, ki za de va - jo prin ce si no po le ža va nje ob vod nem ba ze nu in v druž bi dru gih pri lož nost nih ko pal cev, tu di te les ne zna čil nos ti ozi ro ma po sta vo mo naš ke prin ce se ali bar vo S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 112 30 Ni col, Mil lar, Shar land, na ve de no de lo (2001), str. 92. 31 V te o ri ji je do kaj po znan pri mer Dou glas v. Hel lo!. Ho o lyw ood ska film ska igral ca Mi chael Dou glas in Cat - he ri ne Ze ta Jo nes sta na po roč no ce re mo ni jo v zan me ni ti new yor ški ho tel Pla za po va bi la pri bliž no 250 gos - tov. Ob tem sta pre po ve da la fo to gra fi ra nje do god ka, ker sta re vi ji OK! Pre pus ti la eks klu ziv no pra vi co za fo - to gra fi ra nje do god ka in za ob ja vo fo to gra fij. Čez dva dni sta iz ve de la, da že li ne av to ri zi ra ne fo to gra fi je ob ja - vi ti re vi ja Hel lo!. Pri tož be no so di šče je pre po ved ob ja ve fo to gra fij, ki jo je spre je lo pr vos to penj sko so di šče, pre kli ca lo. So di šče je kot raz log za od lo či tev na ved lo oce ne, da bi pre po ved ob ja ve fo to gra fij re vi ji Hel lo! Ze - lo ško di la v fi nanč nem smi slu, med tem ko za re vi jo OK! to ne bi ime lo tež jih po sle dic. Po mne nju so di šča in te res za kon cev za var stvo za seb nos ti in za up nos ti ni za dos ten raz log za odob ri tev pred hod nih ome ji tev ob ja ve za dev ne ga ma te ri a la, ki iz ha ja iz pred hod no skle nje ne ga eks klu ziv ne ga do go vo ra za kon cev z re vi jo OK!. V tem pri me ru je pri šlo do raz me jit ve med pra vi co do za seb nos ti in pra vi co do var stva za up nos ti. Ker je so di šče pri spre je mu od lo čit ve sle di lo last ni oce ni o mož nos tih uspe ha za kon cev v mo re bit nem sod nem spo ru, ni spre je lo do kon čne ga sta li šča v zve zi s tem prob le mom. Vsi tri je sod ni ki pri tož be ne ga so di šča so bi li ne ko li ko dru gač ne ga mne nja. Za kon ca sta se skli ce va la na pra vi co do za seb nos ti in na pra vi co do va ro - va nja za up nos ti iz raz lo ga, ker bi fo to gra fi je lah ko pos ne la ne po vab lje na ose ba, »in tru der«. Sod nik Bro o ke je bil mne nja, da za kon ca pred so di ščem ne bi uspe la s skli ce va njem na var stvo pra vi ce do za seb nos ti, naj - ver jet ne je pa bi bi la uspeš na z za tr je va njem kr šit ve za up nos ti. Sod nik Kee ne je me nil, da bi za ra di si cerj šnje pu bli ci te te po roč ne ce re mo ni je za kon ca le s te ža vo uspe la pred so di ščem s skli ce va njem na kr ši tev za up nos - ti. Sod nik Sed ley je na sprot no me nil, da ima ta za kon ca v tem pri me ru mo čan in te res za var stvo pra vi ce do za seb nos ti. Po nje go vem mne nju ta pra vi ca ne gre le tis tim po sa mez ni kom, ki se so o čij ko z zlo ra bo nji ho - ve ga za u pa nja tem več tu di tis tim, ki se so o či jo z ne za že lje nim vdo rom v nji ho vo za seb no ži vlje nje. Sed ley je pre pri čan, da pra vu ni več tre ba ustvar ja ti umet ne ga raz mer ja za up nos ti med žrt vi jo in sto ri l cem, tem več lah ko pri zna za seb nost kot prav no na če lo, ki iz ha ja iz te melj ne vred nos ti po sa mez ni ko ve av to no mi je. 32 Ko men tar Usta ve RS (Šturm Ur., av tor ko men tar ja Kle men čič), str. 402. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 112 www.revus.eu nje nih ko pal nih po kri val, in ki jim mor da ce lo uspe do ku men ti ra ti nje no te lo v ne pri jet nem po lo ža ju, ne gre po ve zo va ti z jav nim in te re som.33 Mar ni to oči ten in grob vdor v po sa mez ni ko vo za seb nost? Bi si drz ni li bi ti ce lo ta ko vsi lji vi, ta - ko vu l gar ni, da po sa mez ni ku, jav ni oseb nos ti, ne bi pri zna li za seb nos ti v jav - nem zdra vi li šču ali v jav ni sav ni? Jav nost ima ne dvo mno pra vi co bi ti ob ve šče na tu di o tem, ka ko jav no oseb - nost na jav nem mes tu vi di jo dru gi in ne le o tem, ka ko se mo re bi ti vi di ali že - li vi de ti (že li ali ne že li bi ti pri ka za na) sa ma.34 Ven dar le pa je pri tem tre ba upo šte va ti pra vo me ro po ro ča nja. Zdi se, da ljud je vse pre po gos to po zab lja mo, da je po ro ča nje o do lo če nem rav na nju jav ne oseb nos ti, ki je v in te re su jav nos - ti, lah ko tu di pis no ozi ro ma opis no in da v šte vil nih pri me rih mo ra bi ti takš - no, to rej brez ob jav lja nja fo to gra fij. Če je ne kdo spol no ob če val na de lov nem mes tu, to še ne opra vi ču je ob ja ve fo to graf ske ga do ku men ti ra nja te ga do god ka ipd.. Stras bour ško so di šče je v ob rav na va ni sod bi iz po sta vi lo dva lo če na pris to - pa k pre so ji in for ma cij, ki so v de mo kra tič ni druž bi ob jek tiv no ali sub jek tiv no vred ne ob ja ve:35 jav ni in te res (»pu blic in te rest«) v ob jek tiv nem smi slu je ka te - go ri ja, ki se po memb no raz li ku je od tis te ga, kar si cer za ni ma jav nost (»what sim ply in te rests the pu blic«).36 Vzpo stav lja nje pri mer ne ga rav no ves ja med te - ma ka te go ri ja ma je vse lej od vis no tu di ali pred vsem od vred nost ne ga sis te ma po sa mez ni ka, druž be ne ve či ne in sod ni kov naj viš jih so dišč.37 Na lo ga sled njih je, da ustav ne in kon ven cij ske di men zi je ali več di men zi o nal nos ti pra vic in svo - bo ščin za va ru je jo tu di pred spre men lji vost jo in pes trost jo mo ral ne ga oku sa ve - či ne lju di. 113Svo bo da iz ra ža nja in pra v i ca do za seb nos t i – ana l i za in ko men tar … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 33 Prim. z raz lo go va njem ESČP v pri me ru Von Han no ver: »Al though fre e dom of ex pres si on al so ex tends to the pu bli ca ti on of pho tos, this is an area in which the pro tec ti on of the rights and re pu ta ti on of others ta kes on par ti cu lar im por tan ce. The pre sent ca se do es not con cern the dis se mi na ti on of »ide as«, but of ima ges con - tai ning very per so nal or even in ti ma te »in for ma ti on« about an in di vi du al. Furt her mo re, pho tos ap pea - ring in the ta blo id press are of ten ta ken in a cli ma te of con ti nu al ha ras sment which in du ces in the per son con cer ned a very strong sen se of in tru si on in to their pri va te li fe or even of per se cu ti on … In the pre sent ca - se this po int is il lu stra ted in par ti cu la r ly stri king fas hi on by the pho tos ta ken of the ap pli cant at the Mon te Car lo Be ach Club trip ping over an ob stac le and fa l ling down ... It ap pea rs that the se pho tos we re ta ken sec - ret ly at a dis tan ce of se ve ral hun dred me tres, pro bab ly from a ne ighbou ring hou se, wher e as jour na lists and pho to gra phers’ ac cess to the club was stric tly re gu la ted.« 34 Prim. Ber den A., na ve de no de lo. 35 Prim. Ber den A., na ve de no, str. IV, ki v sre di šče po stav lja kri te rij »newswort hy« ozi ro ma kri te rij »vred no jav - ne iz po sta vit ve«, ki je v jav nem in te re su. 36 Prim. Gib bons, Jour na lis tic Fre e dom and Hu man Rights; v Kranjc J. (Ur.): Le gal Prob lems of the Fun cti o ning of Me dia in a De moc ra tic So ci e ty, Fa cul ty of Law Uni ver si ty of Ljub lja na and Coun cil of Eu ro pe, Ljub lja na, 1995, str. 12. 37 Prim. Žu rej J., na ve de no de lo (2001), str. 299. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 113 www.revus.eu 4. Av to ri ta tiv ni de fi cit sod be ali stras bour ški opo gum lja jo či ma ne ver? Sod ba ESČP v za de vi Von Han no ver ute gne bi ti zgolj krik vpi jo če ga v pu šča vi, ko gre za vpra ša nje nje ne ga vpli va na eti ko ko mer ci al nih ali ru me nih me di jev. Na ci o nal na so di šča ute gne jo na njo gle da ti kot na po duk z av to ri ta tiv nim de fi - ci tom ali kot na ob da nost ši ro ke ga ma ne vr ske ga pro sto ra z niz ko ogra jo in ne kot na mo ti va ci jo ali opo gum lja nje, po sre do va no iz Stras bour ga. Dej stvo je, da ta blo id ni me di ji za vest no in pre miš lje no po se ga jo v za seb nost in oseb nost ne pra vi ce po sa mez ni kov na pre ko me ren in pro ti pra ven na čin, ker se jim trž ni iz - ra čun do bi čka, ki jim ga pri ne se ta več ja na kla da in pro da ja, po zi tiv no izi de v pri mer ja vi z hi po te tič no od ško dni no, ki bi jo ute gni li pla ča ti mo re bit ne mu tož - ni ku. Pre pri ča nje, da je eti ka pri ta blo id nih in ko mer ci al nih me di jih pod re je na za služ kar stvu, se ne zdi po pu lis tič no, saj ga po tr ju je jo šte vil na dej stva iz pre - vla du jo če druž be ne prak se. To je tu di raz log, da gre do ne ka te ra kri tič na raz - miš lja nja v smer pri za de vanj za do so ja nje od ško dnin oško do van cem v vi ši ni, ki bi po vzro či te lju ško de pre pre či la po zi ti ven iz ra čun trž nih ko ris ti in stro škov mo re bit ne od ško dni ne, na pod la gi ka te re ga bi si drz nil na me no ma in ne do pust - no po se či v za seb nost dru ge ga.38 Prit rdi ti ve lja Rov šku, ko pra vi, da »ve či na po - sa mez ni kov, ki so pri za de ti za ra di po se gov v za seb nost s stra ni me di jev, ni ma ni ti ča sa ni ti de nar ja za sod ne pos top ke….Pri ča ko va ti je, da bo do tu di v pri hod - nje takš ni pri me ri red ki.«39 Me dij ska po do ba ev rop ske ga ge o graf ske ga pro sto - ra je zas kr blju jo ča, saj so na eni stra ni sta rej še in raz vi tej še de mo kra ci je, v ka - te rih so me di ji sko mer ci a li zi ra ni in pod znat nim vpli vom eko no mi je ozi ro ma ka pi ta la, na dru gi stra ni pa so no ve in raz vi ja jo če se de mo kra ci je po gos to še ved no va za li po li ti ke.40 S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 114 38 Glej Mar ke si nis B. S., Pro tec ting Pri va cy, Ox ford Uni ver si ty Press, 1999. 39 Rov šek J., na ve de no de lo (2004), str. 16. 40 Glej Spli chal S., Iz gub lje ne uto pi je? Pa ra dok si mno žič nih me di jev in ci vil ne druž be v post so ci a liz mu, Znan - stve no in pu bli cis tič no sre di šče, Ljub lja na, 1992. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 114 www.revus.eu