MffvaufoiHm poi _sin ei Sv. Peter pii Dravogiadu. Vsako leto dosedaj in tudi letos smo v naši župnijski cerkvi obhajali veselo Alelujo. Čeravno je nas dblgotrajna zima precej ovirala, se je kljub temu zbralo na velikonočno jutro že ob zgodnji uri ogromno Ijudi, kateri so prišli deloma tud_ iz sosednih župnij h Kristusovem vsrtajenju, ki je bilo ob šestih zjutraj. Opaziti je bilo, da letos niso naši fantje si morali napraviti svojega veselja, to je: streljanja s topiči, Kaj je krivo temu? Gotovo gospodarska kriza! Lansko leto je bila tukaj pri nas kriza cerkvenega petja, letos pa je bilo ravno obratno. Leto.nje velikonočne praznike je bilo pri nas tako lepo petje, da ga že dolgo vrsto let nisem slišal pri Sv. Petru, feravno sem že dolgo tukaj. Hvala požrtvovalnim pevkam in pevcem in našemu spretnemu pevovodju! - Ribnica na Pohorju. Na Veliki petek smo spremljali k večnemu počitku dobi-o, skrbno in krščansko, 72 let staro mamico 11 otrok Marijo Miklavc, vdovo po pok. slovenskem pisatelju »Podravskem«. Ko-t vneta slovenska in krščanska mamica zasluži na tem mestu skromen spominek. Bila je hči očeta-kmeta, rojena le<ta 1860. Mladosti svoje tek si je zgradila strogo na krščanskih načelih. Radosti ni poznala nad te, spomin sladak ji je bil še v poznejših letih, da je kot cerkvena pevka proslavljala Neskončnega na koru ali na raznih božjih potih. Leta 1836 ji je bilo odločeno postati spremljevalka po poti življenja svojčas mnogo poznatemu slovenskemu pisatelju Pe- tru Miklavcu. Bila je vzor zveste in ljube.e iene ter dobre, krščanske matere; pridnanjena roka se je gibala skoro noč in dan, zlasti _o se je družnna iz leta v le<to množila. Njeno livljenje je bilo venec, spleten pretežno iz trnja, redko rožic je dehtelo vmes. Vojna ji je vzela štiri sinove; le Bog je štel vzdihe, solze ob slovesu od ljubljenih btrok. Udarec je bil za revno mater tem bolj občuten, ker je bil mož pisatelj vsled bolezni priklenjen na postelj. Usojeno ji je tudi bilo zaplakati kmalu nad grobom svojega Bioža, zajokati nad smrtjo dveh svojih hčerkic v tujini, sprejeti preIridko vest, da ji je preminul najstarejši sin na vojnili posledicah. Čimbolj je prikipeval jkelih njenih grenkosti k vrhuncu, s tem večjim zaupanjem se je obračala do vira utehe, do Boga. V cerkev je bila njena najljubša pot. Lep6 z Bogom spravljena je udano in mirno zapustila na veliko sredo popoldne to solzno dolino, žalujoče otroke ter ljubeče sosede. V ganljivih besedah se je poslovil pri njenem grobu domači vlč. g. župnik in duh. svetnik A. Fišer, ki je med drugim naglasil: »Tiho in nepoznato je pokojna živela, tih in miren je zato tudi njen pokop danes na veliki petek, ko vse žaluje.« Hvala vlč. g. župniku, kakor tudi vlč. g. kaplanu S. Lahu. Iskrena zahvala lludi vsem, ki so rajnki med boleznijo kakorkoli olajševali njena bolesti, kakor tudi prav vsem, ki so spremljali pokojno na njeni zadnji poti. Bog daj naši zlati mamici večni mir in pokoj! Sv. Urban nad Marlborom. Smo še upali, da bo od ka.pi zadeta skrbna mati in dolgoletna gospodinja Roza, žena našega cerkvenega ključarja Valdhuberja, okrevala in še vsaj nekaj časa med nami ostala. Toda Bog ¦je svojo zvesto služabnico poklical na večno plačilo in na velikonočni četrtek smo njeno truplo v spremsitvu treh gospodov duhovnikov in velike množice ljudstva tu gori položili k odpočitku do vesoljnega vstajenja. Posebno glasno in milo je oznanjal njeno slovo od lepega doma mali zvon sv. Mihaela, katerega je blaga rajna pred leti naši cerkvi darovala. Kamnica. Kar se le da smo slovesno obhajali vstajenje Gospodovo in svoje veselje naznanjali deželi in mestu z mogočnimi streli, slavnostnim zvonjenjem in lepim prepevanjem novega moškega zbora. Da pa se ne prevzamemo, nam zaporedoma kane v čašo veselja kepa grenkega pelina. Po blagoslovitvi pri Sv. Urbanu so za smrt sprevideli od kapi zadeto Valdhuberjevo gospodinjo. Bog nam kmalu okrevaj blago mater in še dolgo obrani med nami. — Kako veselo je bilo v teh dneh nekdaj posebno tam gori na Jelovcu! Lani pa je nesrečna roka Mohorkova ravno za Veliko noč prinesla nepopisno žalovanje na to prijazno gorovje z zverinskim umorom peterih članov DobajeVe družine. In letos? Našega g. župnika je ob njegovem prihodu k velikonočni blagoslovitvi na lepem Čičekovem domu namestu veselega pozdrava pretreslo glasno plakanje domačih. Pol ure prej je v svojem 30. letu izdihnila ljubljena hčerka, skromna, skrbna in delavna gospo&inja velikega posestva Veronika, omožena Kavbe, po le devetmesečnem srečnem zakonu. Zvonček domače kapele je skoraj neprenehoma oznanjal pretresljivo vest in klical sočutne sosede, da so jo v trumah hodili škropit in da so se v velikem številu na velikonočni pondeljek popoldne zbrali k njenemu žalostnemu slovesu od krasnega doma. Na lepo ovenčanem vozu smo jo v spremstvu dveh dubovnikov prepeljali v ravnino. Pri vsaki hi.i so se pridružili novi apremljevalci in še posebno v Bresternici jo je na zadnji poti sprejela velika množica ljudi. Mili glasovi vaškega zvona so nas prisilili, da smo pred kipom presv. Srca glasno molili za veliko dobrotnico te lepe kapele. Dolga procesija žalnih gostov se je še podvojila pri župnijski cerkvi, kjer smo za njen sladek počitek opravili sv. križev pot in litanije. Prežalostna pot od cerkve do mirodvora je bila to, ko so se pridružili _e pogrebci komaj par mesecev stare hčerke vrle rodbine Pavel. Položili smo Verono v zgodnji grob poleg velikega križa, ko je solnce začelo zahajati. Domači pevci so ji zapeli žalostinki in obilne solze so močile njen grob, ko je naš prijatelj mons. Vreže iz Maribora pohvalil njeno vzgledno ljubezen do lepega doma in ljubih staršev in še posebej njeno pobožnost do evharističnega Jezusa in do Matere božje ter njeno skrb za hišo božjo in požrtvovalnost za domače zvonove. Globoko nas je pri- jela beseda: »Glejte, že solnce zahaja, skoraj za gore bo šlo. Pa glejte, tudi solnce Cičekove: hiše zahaja in se nam skoraj skrije v zemljo; pa Jezus, ki je življenje in vstajenje, bo obu^ dil te telesne ostanke k novemu veselemu ži^ vljenju!« Veličastni pogr.b naj bo tolažba potrti Cičekovi hiši, ki je menda pač v celi oko^ lici najstarejša naročnica našega »Slovenskega gospodarja«! Staritrg prl Slovenjgradcn. Tu-žno in žalostno so zapeli naši zvonovi in njih glas je šel tja do hiše žalosti, kjer je na mrtvaškem odru ležalo truplo blage in krščanske žene Helene Vrhovnik, rojene Dornik. Pokojnica je zapustila nesrečnemu možu štiri male otroke. Pogreb nepozabne se je vršil v torek dne 22. marca, katerega je vodil izpred hiše žalosti domači vlč. g. provizor Štefan Horvarti Draga Helena, zapustila si nas v najlepši življenski dobi, v starosti 30 let. Zdravja si iskala, a nisi ga našla. Zemeljski zdravniki niso mogli pomagaM, pa prišel je večni zdrav^ nik, ki te je ozdravil za vselej. Počivaj v miru večnem! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na praznik sv. Jožefa smo med bridkim jokom otrok in solzenjem mnogih ljudi izročili materi zemlji truplo 311etne žene in matere Neže Mur-: kove, ki je po dolgem in potrpežljivo prena* šanem trpljenju zapustila moža dn 4 otroke. Istega dne je bila pa iz ptujske bolnice pokapana druga mlada žena, Barbara Pišek iz Apač, ki je istotako ostavila moža delavca samega s .tirimi malimf sirotanri. Na sam velikonočni praznik zjuitraj je bil pa pogreb Ivana Kovačeca iz Apač, ki se je iz Hrvaškega semkaj nastanil ter si z veliko marljivostjo ustanovdl nov dom. Star je bil 60 let. Naj vsi v miru počivajo! — Silno nerada se posla* vlja letošnja zima. Ugotovili smo, da je bila tu pri nas dosti bolj neprijazna, nego se je pokazala našim sosedom na Črni gori: nekatere dni se je zgodilo, da so imeli gori za 5 in več stopinj milejšo zimo nego mi. Ne za« vidamo ravno Gorcev, toda same sebe poml-f lujemo, kar nam je menda dovoljeno! Vellka Nedelja. Na v.likono.no nedeljo Je po kratki bolezni umrl 601etni Matjaž Kova-: r.ec. Pokojnik Je bil samskega stanu, rodom i_ Osluševec. Kakih 30 let je bival pri svoji sestri vdovi ler pomagal na obsEžnem posostvu svoje seatre v Trgoviču, kar mu je tudi ona s pravb se._trinsko ljubeznijo vračaln. Bil je dobričina v pravem pomenu besede, rad je povabil svoje vrstnake, sorodnike in znance v svoj vinograd, njegovi Ijubljenci pa so bile njegove nečakinje, neeaki in pranečaki. I)a se povdari značaj pokojaikove dobrosrčnosti, so zbrani pogrebci nabrali 135 Din za dijaško kuhinjo v Ptuju. Ptujska gara. Sporo.amo pretužno vest, da smo k večnemu počitku spremljali ob veliki udeležbi obeinstva, sorodnikov in prijateljev, blagega očetu Štefuna Pislak iz Doklec v 75. letu staro.U. Zapušča žalujočo ženo in ¦_ že deloma preskrbljene ol.oke. Bil je ves čas svojega življenja miren in potrpežljiv mož in trden v svoji krščanski veri ter vrl gospodar. Naj v miru počiva! Sv. Andra. v Halozah. Dne 20. marca 1.1. jpopoldan je zatisnil svoje blage oei dober in blag gospodar Malevž Kranjc po dolgi in mučni bolezni, katero ,je prenašal z liajvečjim potrpljenjem. BH je dober in skrben elovek, in vsakemu priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb. Zapušča ženo in nedoletno hčer. Dragi Matevž, prerano si nas zapustil, koniaj: v 38 letu svoje starosti. Bog ti daj večrii niir, dorna.im pa naše sožalje! Sv. Ba.bara v Halozah. Dne 1. aprila t. 1. je pieteklo četrt stoletja, odkar cleluje med nami sedanji vlč. g. župnik Janez Vogrin. G. župnik je v tem easu storil veliko Ka napreclek cele župnije. Komaj je nastopil župnijo, je že zbiral denai- za nove orgle, ki jih je dal postaviti še njegov prednik. Takoj v prvib dveh letih je dal na novo poslikati našo zdaj tako lepo župnijsko cerkev. Kmalu se je lotil popravljanja obeh podnižnic sv. Ane in sv. Elizabete. Pri cerkvi sv. Ane je na novo poživil priljubljono romanje, ki je že začelo pojeniati zaradi razpadanja cerkve. Dal je po¦praviti cerkBv, postnviti cerkveno, oziroma romarsko hišo poleg cerkve hv pozneje postaviti Se rrovo viničarijo. Še danes je ta lepa romarska cerkev zelo priljubljena domačinom intujcem. Saj se ob shodih zbira.jo rastilci sv. Anft ne samo iz Ifaloz in spodnjega Ptujskega polja, ampak celo iz Slovenskih gorie in iz Ifrva.ke. Toda s tem n.jeg6v6 delo šo daleft ni dovršeno. Leto za letoni je popravljal zdaj številne razpadajoce viničarije, zdaj zopet gospodarskn po.lopja in župnišče samo, tako da je vse polagoma dobivalo drugo lice na zunaj in na znotraj. Kruta svetovna vojna je pobrala zvonove pri župnijski cerkvi in pri podružnicah. Ko je ponehalo svetovno klanje in so se neinirnf dubovi potnirili, je že zafiel zbirati za nove zvonove. Že U. sept. 1923 je prevzv. nadpastir dr. y\.ndrej Karlin blagaslo<\\ tri nove zvonove za farno cerkev. Faranom so se lepo ubrani zvonovi tako priljubili, da vsak Se tako-reven faran pusti svojim dragirn rajnim prav tfbilno zvoniti. Ravnoiako je oskrbel nove zvonove tudi za podružnice. Omeniti še moramo, da je v farni cerkvi dal napraviti novo altarno mizo s krasnim tabernakl.jem. Poleg skoro 10 minut oddaljenega župnišča od farne cerkve je že dolgo samevala ia razpadala Stara župuijska ceikev sv. Katarine ob Beli. Popraviti ,je ni bilo več niogoče. Podrli so jo do tal in _ istim materijalcjn poziclali lep Društveni doni s kra.no kapelo, posvečeno sv. Katarini, in s slolpoin prejšnje cerkve. S tem seveda .e nismo izčrpali vsega njegovega dela in truda za druga manjša popiavila, za nabavo lepih cerkvenih olilek, svečnikov i/.d. Pri vsem tem obsežnem delu ni zanemar.jal dušnc-pastirskih dolžnosti; sora vodi obe Marijini družbi. ustanovil je Družbo vednega češčenja, Bratov.čino sv. rožnega venca, Bratov.čino presv.• Srca Jezusovega. Razen tega je še predsednik tukajšnjega Katoliškega izobraževalnega društva. Ni čuda, če je po 25 lelili obnemogel. Zavratna bolezen rau že dalje časa izpodjeda zdravj.. Kakor smo zvedeli, namerava letas stopiti v pokoj zaradi bolezni. Naj mu Vsemogofni bogaio poplaca ves njegov trud! Sv. MaTko niže Ptuja. Dne 20. niarca t. 1. .'.-i imeli kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalm šola pri Sv. Marku svoj zaključek. I_met.<konadiiljevalna šola deluje že dve leti ter ,ie imela v dveli letmkih 76 gojencev. Letss je dokončalo drugi letnik 50 fantov. Gospodinjsko-nadaljevalna šola je bila ustanovljen. lansko jesen. Obiskovalo jo je 14 deklet iz Bukovec .in Stojnc. Ker šolsko poslopje pri Sv. Marku nima primerniU prostorov za gospodinjsko-nadaljevalno šolo. se je lelos nastanila v Bukovcih. Tako br> potovala vsako leto od vasi do vasi šolskega okoliša Sv. Mar- ko, kl obsega 6 velikih. po.iitičnili obtin. Obe šoli »ta delovali roko v ro-ki. Cilj jima je bil, vzgojiti in izobraziii fanle in dekleta v dobre gospodarje in gospodinje. Vodstvi obeh šol stremita za tem, da se poskuša tudi vse tist« nauke, ki jih podajata v šoli organizirano izvesti. Ua si mladina razširi svoje obzorje in da vidi, kako je gospodarstvo urejeno po drugih krajib, so si gojenci že dvakrat ogledali ljubljanski velesejm, kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob južni žel., banovinsko trsnico in. drevesnico pri Kapeli, so dvakrat obiskali vzorno posestvo pokojnega škrleca v Vičan« cih, si ogledali selekcijonirano -iviuorejo pri g. Janžekoviču v Sterjancih, posetili higijensko in sadno razstavo v Ptuju, prisostvovali .številnim skioptienim predavanjem v Ptuju. ki so jih priredile razne k.rporacije itd. Ormož ob Dravi.'Tudi v našem okraju-vsesplošna gospodarska kriza ni prizanesla. Čuti jo vsak, uradnik, delavec in.kmet. Ntč več ni opažati tistega veselega razpoloženja za praznike na obrazib ljudi, kakor prej.šnja leta. Vendar z ne.im se pa lahko pohvalimo. In to je verako življenje našega dobrega ljudstva. Naravnost veli.asten prizor je bil, kp, so v trumah ljudje vseh stanov. posebno možje in mladeniči, pristopali za velikonotne praznike k mizi Gospodovi. Doslovno so se ravnali na.i ljudje po vabitu Kristusovem: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz Vas bom poživil! Skozi celi teden tudi ob delavnikih je bila cerkev polna Ijudstva. Razpoloženje v dušah vernikov pa je s svojim izbranim in dovršenim petjeni večal in krenil naš delovni cerkveni zbor. Ve.eli. snio naših dobrih in vstrajnih cerkvenih pevcev. Plača naj jim ljubi Bog! Laporje. V torek dne 22. marca smo pokopali daleč okoli znanega posestnika in zidarja Franca Gauziti. V vsej okolici prav priljubljeni mož je dolgo časa bolehal ia po hudem trpljenju niirno izdihnil. V nedeljo zvečer je v postelji slonel, se glasno prekrižal in izdibnil brez vsakega boja. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica prijateljev ter znancev. Vse je pričalo, kako je bilo pokojni priljubljen. Saj so ga vsi daleC okoli poznali. Bil je naročnik »Slovenskega gospodarja« že od leta 1899, celib 33 lat. Naj v miru počiva, dobri mož! Braslovče. 1'reteeene dne, od 20. marca je Heki dolgoprstneš ukradel posestnici gospej Tereziji Boušnik iz Podvrha 12 m dolg gonilni jermea, vreden 1000 Din, od gepelna za ujorabo pogona n)latilnice in slamoreznice. Ako je komu kaj znano o taitvini, naj javi pmenjeni pose.tnici. Pretečeni teden je tudi neki nesramni dolgoprstneš vlomil v klet g. D. iz Gomilske, ki ima svoj vinograd iu zidanico v Podvrhu, ter odnesel precejšnjo količino vina posestuioi M. L. iz Podvrha, ki si ga je a svojim trudom p-ridelala in iprihranila 7. namenom, da si poleti pri težkem delu pogasi žejo. Istotako je vlomil n&znan zlikovec v zidanico R. iz Polž, ki ima istotako svoj vinograd in zidanico v Podvvhu, ter odnesel nekaj jabolk, ki si jih je onienjeni gospodav prihianil z namenom, da jib da za pirhe svojim prijateljem in sorodnikom. V no.i od eetrtka na petek pretečenega tedna je vlomil v hišp posestnika F. K. v Glinjah že dolgo znani delomržnež. Skrivil je na oknu železno ogrodje in tako pi-išel v shrambo rter odnesel precejš_jo koiieino moke, masti, jajc in drugo blnga. Št. Janž pri Rečici. Dne 24. marca je umrla lukaj pridna niladenka Angelica Cizej, p. d. žemrakova. V cvetu mladosli je zapustila dolino sblz in se preselila v boljše življenje, kr> maj v 19. letu švoje starosti. Neizpiosna jetika je upihnila luč njenega mladega življenja. Bogu vdano je prenašala dolgotrajno bolezen, ki je bila pravi križ za mlado življenje. Zadnje mesfece tekora zime, ko se ji je sianje bolezni še poslabšalo, se je komaj z veliko težavo iz >poste)je na peč priplazila ter večkrat ponavljala besede: »Petja ni, veselja ni, Angela se na peči suši!« Bila je namreč velika ljubiteljica petja in poštene zabave. Nebeški vrtnar je presadil svojo cvetko v svoj vr(, kjer ni več tuge in bolečin. Večkrat je v bolezni prejemala sv. zakramente ter je bila vedno pripravljena na pot v večnost. Da je bila pokojnica priljubljena, je pokazal njen pogreb na veliko soboto z rnnogo&Sevilno udeležbo. Kot pridno in zvešto članico Mavijine družbe so jo spremljale njene tovarišice v Sprevodu iz hiše žalosti s križem in iz cerkve na pokopališče tudi z zastavo. Pri odprtegi grobu se je v kratkih in ganljivih besedah kot voditelj Marijine družbe poslovil od nje duhovni švethik vlč. g. župnik Požar. Letošnje velikonočne praznike si obhajala Angelica že pri svoji nebeški Materi, ki si jo vedno ljubila. Počivaj v miru! — Kakor povsod, _e tudi pri nas čedalje bolj pozna gospodarska gri.a, kakor jo nazivlja v »Slovencu« Frtavčkov Gu_tl. Kakor se dolga zima ni hotela posloviti od nas, ravno tako vztraja gospodarska kriza. Ljudje se med seboj razgovarjajo samo o gospodarski kiizi, ki je liud udarec predvsem za nas kmete. Upravičeno trdimo, da bt) v bodo.e težavno gospodariti. Lesjia trgovina, ki je bila za našo gornjo Savinjsko dolino glavni vir doliodkov, je tudi sedaj mrtva. Nobenega povpraševanja ni iz južnih krajev za naš stavbeni les. Brezposelnost se je razpasla tudi pvi nas na deželi ob teh številnih redukcijah tovarni_k«ga delavstva. Iz vseh delov Slovenije _n celo iz Hrvatske prihajajo brezposelni delavd prosit milodarov. Kako tudi naj ubogi delavec ob odpustu iz službe živi s svojo družinico, ki ji je poprej komaj s svojira skromnim zaslužkom preskrbel vsakdanjo hrano in potrebno obleko! Edina tolažba in zabava nam kmetom je sedaj naš vrli »Slovenski gospodar«, ld redno prihaja v naše kme.kc domove, ga pridno prebiramo in v njem mai.ikaj podučnega naj- derao osobito sedaj y ieli resnih časib. .V raojo rojstno hišo že pvihaja naš prijatelj »Slov. gospodar« nad 50 let, Pričakujemo in želimo toplih pomladanskih dnevov v nadi, da se že tudi enkrat gospodarske razmere iemeljito zboljšajo. St. Janž pri Velenju. llladni zračni val je zajel na-a-sicer tako topla Boln.na brda in mrzli smrtni dih je zavel po naših tihih domovih. In obilna je smrtna žetev in neusmiljena. V letošnjih mesecih skoro .toliko, kot lani celo l&to, v predzadnjem tednu kar štiri, 1 otrok in 3 odrasli. Po dolgem, mukepolnem trpljenju je dne 7. marca vdano v Gospodu zaspala vzor močne žene in matere, UrSula Cremošnik, p. d. Belarca v Cernovi. 24 let je voljno prenašala težki vdovski stan, vrhutega ji je požar vpepelil hišo in marof. Z žilavo vztrajnostjo in velikimi žrtvami pa si je ne le postavila novi dom, ampak tudi vzgledno vzredila svojih 7 otrok, ki so vsi preskrbljeni in od katerih je eden profesor, drugi zdravnik, rtretji redovnica. Od mladih nog je bila pridna tretjerednica, ki so jo sobratje an sosestre poleg mnogoštevilnih drugih pogrebcev v obilnem številu vkljub skvajno slabemu vremenu in potu sprcttiljali k večnemu počitku. Rajnki, ki je kronala' svoje veliko življensko delo' s posvetitvijo drU7.Hie presv. Srcu Jez., naj sveti večna luč, ninogoštevjlnini odličnim sorodnikom pa naše odkrito sožalje! — Komaj so utihnili žalni zvonovi, že so se oglasili vnovič in naznanjalf tužno vest, da Trnovšekovega očeta ni veC, Dne 11. marca. naš je zapiistil skoro brez slovesa v še krepki moški dobi, a koit dober kristjan. ne brez sv. zakramentov vedno veseli in povsod priIjubljeni Anton Vanovšek v Št. Janžu. Ni hotel umreti brez sv. zakramentov, zato je prišel ti-k pred smrtjo še sam, čeprav težko, po sv. potpotnico. Po.krbel je zase, svojim pa je zapustil lepo domačijo, ki jo je dobesedno izkopal iz trnja, pa tudi pridne, delavne roke in veselo srce ter duševne zmožnosti, ki jih je daroval naišerau prosvetnemu društvu. G. župnik se mu je ob odpnt6m grobu za vse to zahvalil in pevski odsek društva mu je zapel v slovo dve žalostinki. Odpočij se od tiuda in uživaj vecno veselje; na svidenje nad zvezdami! _fot fretji pa je padel pod koso smrti dne 15. marca Vinko Lednik, p. d. Fižolek v Lipju. Tudi on je šel prehirro od nas, a zavratna želodčna bolezen mu je vpihnila luč življenja v 06. letu svoje starosli. Kot zidar je storil pri farni cerkvi marsikatero delo zastonj. Bog mu bodi obilni plačnik, večni mir njegovi duši! _kof]avas. Xa našo občino je zadnji Cas prišlo par vagonov koruze, nekaj zastonj, nekaj pa po znižani ceni. Z razdelitvijo pa nekateri niso nič kaj zadovoljni. Pri razdeljevanju bi se pa. moglo etrogo gledati na to, kdo je v resnici potreben in kdo ne. Potrebnib je res veliko. Vojnik. Vedno bolj živo občutimo krizo. Posebno pa jo še tutijo delavčl na celjskih tovarnah, ki pogosto dobivajo dopuate, katerih bi se sicer kak fant pri vojakih zelo razveseIII, naš delavec pa ne. Nek hudomušnež pa je dejal, da bodo žene mogle prevzeti gospodarstvo v roke in nas rešiti krize. Dejal je, da nekatere naše gospodarje, kakor tudi zadruge, društva in ob.ine že itak ženske komandirajo. če bodo pa tudi to »preklemano« krizo pregnale, bomo pa že še videli. Polzela. Kriza In pomanjkanje je našlo pot tudi na deželo. Da se odpomore vsaj najbednejšira za praznike, se je organizirala dobrodelna akcija za doma.e ubožce. Z zbiranjem se je uabralo od hiše do hiše precej živeža ter je bilo na veliki petek obdarovanlh okrog .Q družin z nad 200 družinskimi Clani. Ne bomfj navajali imen, zakaj vemo, da je vsak, kdor je daroval ali zbiral, delaj iz Ijubezni, a ne za čast, po geslu: Odpriie roke in Cuteče src«i imej za trpečega brata. Polzela. Kmetijsko prosvetni tečaj. Od januarja dalje so se višila v prosvetnem domu kmetijsko prosvetna predavanja vsako drugo nedeljo, skupno šest predavanj z 11 predavatelji. Predavanj se je udeležilo skupno nad 1200 ljucli, ka-r je gotovo lep ^ispeh. Imeno pii Podčetrtku. Ob.inski odbor obcine Imeno je izvolil kot častnega občana vlč. g. Andreja Pivc, župnika v Podčert-tku, za mnogotere zasluge, katere izkazuje naši občini.V hvaležnosti za njegovo požtrvovalnost mu žflimo zdravja še mnogo let. Bog ga naj živi! — Dotaknili bi se tudi nekoliko današnje krize. Naš kmet se nahaja skoro na zadnji točki svojega propada. Plačila rastejo kakor gobe po dežju, a denarnih sredstev od niko-der ni. Polne kleti stojijo vina, katero je v leh krajih glavni vir dohodkov, a ga ni člov.eka, da bi ga inogel vnovčiti. Ljudje z obupam in rtrepetom gledajo v bodočnost ter se vprašujejo: kara splob drvimo? Šmarje pri Jelšah. V ponehujoei dolgi letošnji um\ smo imeli pač mnogo časa za pripravO _iR «]}Q_iladansko delo in smo ga večinoma vporabili s popvavp etarega orodjn, ko ši novega kupiti ne moremo. Zfl-stO'»lj pa smo čakali tudi napovedanega pouka o vinogradniških ia drugih poslih in še osobito o sadjereji. V sadjarstvu je zdaj za naš kraj pač Se edino upanje na prepotrebni dohodek. Toda ni ga bilo človeka, ki bi se zadeve podstopil. Ker imamo sedaj v probujeni spomladi polne roke dela, lximo pa v prihodnji zimi zamujeno popravili, tako nas tolažijo oni, ki so precej naglih sklepov, pa bolj počasnega izvrševanja. — Od našili oblasti dobirno zaporedoma dovolj opominov in zahtev. Pa <o vsaj si želimo in upamo prositi, da nam Jili pošiljajo v na.i ljubi in blagoglasni sloveiiščini!