Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/III
Teleloni nredništva: dnevna tluiba 2050 — nočna 2996, 2994 In 205»
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ln dneva po praznika
Ček. račun: Ljub-laoA it. 10. h V) is 10 54'» za bisernic, Sarajevo Siv Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dutiaj 24.VT
Uprav«: Kopiinr jeva b. telefon 299?
Samo še dva tabora!
Odkar so valovi raznih svetovnih nazorov začeli pljuskati nu slovensko ozemlje, je bil naš narod razdeljen v dva tabora: v manjšega svobodomiselnega, v katerem ni bilo nikdar vočjih množic, in katoliškega, ki je rastel po številu in moči od leta do leta Vedno je zijal med njima globok prepad. V prvem se je zbirala »gospodu«, bodisi po delu, bodisi po duhu; v drugem pu »kmet«, bodisi po delu, bodisi po duhu, s katoliško mislečim obrtništvom in delavstvom. Le tu in tam, kudar je narodu kot takemu pretila tako resna nevarnost, da so se vsi zresnili pred njo, sta oba tabora stopila skupaj, pu samo stopila, prvi koraki pu so že pokazali, du se svobodomiselni tabor kljub sklenjeni slogi ne mara odpovedati ljubimkanju s framazonstvom, čeprav pride z nemške strani, katoliški tabor pa se radi tako nezanesljivega, večkrat izdajalskega zavezniku t ud: ni maral — in ni smel, če jc hotel ostati pošten in značajen — odpovedati svojemu narodnemu pečatu, ki mu ga je vtisnila katoliška tradicija, zato sta se po vsakem takem poizkusu kmalu zopet razšla ini hodila vsak svojo pot.
Invela sta vsuk svoje voditelje, svoje časopisje, svoje knjige: ker pa so voditelji katoliškega tabora delali z večjo navdušenostjo, požrtvovalnostjo in z zavestjo odgovornosti tudi pred Bogom, lii mu ni mogoče uiti v inozemsko letovišče, je bila organizacija katoliškega tabora kmalu veliko bolj izpeljana in svobodomiselni talior je bil obsojen nu oponašanje: po strupenih in strastnega sovraštva prežetih napadih na Mohorjevo družbo, ki so sc kakor povodenj vlekli skozi desetletja, so njegovi voditelji ustanovili podobno družbo in jo nesramno, pa spretno imenovali po frančiškanu, poznejšemu župniku Vodniku, »Vodnikova družba«, ki piše sicer v tistem jeziku, ki mu je 011 utiral pot, ne pa v njegovem duhu, po desetletja in desetletja trajajočih napadih nn zadruge, zlasti na prve Rajfajznovke, ki so nemškemu oderuškemu kup'riolu, najboljšemu in edinemu zavezniku svobodonjiselstva, zadale najhujši udarec, so tudi oni'začeli ustanavljati podobne zadruge in gospodarske ustanove.
Pa tudi s takim oponašanjem si svobodomiselni tubor ni dosti pomagal. Tako se je za-gri.vl v lirezboštvo In sovraštvo do katolicizma, du ni mogel trpeti slovenskega narodnega duha, ki je ves prežet verske misli, zato se med slovenskim narodom nikdar ni mogel udomačiti, čeprav se je po vojni začel tudi zasebno bolj posluževati slovenskega jezika. Da bi se rešil, ec je v naših dneh zatekel pod JNS in pod njeno hudobno protekcijo udaril narod kur po obrazu. To p« je bilo tudi zadnje, kar je storil.
Na mednarodnem stadionu kulturne borbe se je že pojavil njegov brezobzirni tekmec, kulturno njegov surovi naslednik, gospodarsko pa do posameznika izpeljan kapitalizem, komunizem, ki se po nekod — tudi v Sloveniji — po sestavljalcu komunističnega manifesta, Karlu Murksu, imenuje marksizem. Svobodomiselstvo ni bilo zoper Boga. nikakor ne, le zoper tega Boga, ki sedaj vlada, samo zoper tega papeža, zoper tega škofa, zoper tega župnika, le zoper io vero, ne pa zoper budizem, mohamedunizem, spiritizem, — tako vsak rod in povsod, komunizem pa sc je z mlado prešernostjo zarezal celemu svetu in s satanskim prezirom zarjul, da je zoper vsakega Boga, ker hoče on_ biti bog, zoper vsakega papeža, zoper vsakega škofa, zoper vsakega župnika — predstavila sta se in poznala: življenja, gostij in neprestanih mednarodnih konferenc naveličano svobodomiselstvo in komunizem (po naše marksizem), mlad in predrzen, ki s surovimi zamahi rešuje zapletena vprašanja današnjega gospodarskega klopčiča in na široko opleta z vabljivimi frazami, da sika jo pesti nad slavami množic, da tu iu tam zažvenketajo izložbena stekla, kur 11111 tako opojno požene kri po žilah. Država, v kateri je komunizem gospodarsko in kulturno izveden, ali jc vsaj nu celi črti v brezobzirnem izvajanju, Rusija, je bila mirno sprejeta v nekdaj svobodomiselno Zvezo narodov, ne, da bi Litvinov pVcvzel Komisijo zu ruske izgnance, ampak du kot enak sedi med enakimi, da skupno vodijo boj za »napredek človeštva« (ne ljudi). Tako sta sc združila svobodomiselstvo in komunizem v mednarodnem svetu, ker sta spoznala, da sla si tako lepo podobna in da nima pomena, da bi se vsak zase ukvarjala ali si celo nasprotovala.
V Sloveniji se pa komunizmu — ali po nase marksizmu — ni zdelo vredno bratiti se s svobodomiselstvom, ker je s svojim ostrim pogledom kmalu spoznal, da ta reč pri nas nič ne pomeni, in ga je brez vsakega spoštovanja pre-guzil. Svobodomisclstvu je zmanjkalo mladine; njegove fraze v slovenščini o nekem ljudstvu, ki živi med ogrsko ravnino in Jadranskim morjem. niso vlekle več, pogrete besede o olove-čanski kulturi in svobodovju so se mladini zdele prazne in je ni bilo več v svobodomiselni tabor. Zadnji liberalci — če sc v teb poslovilnih besedah smemo poslu žiti starega izraza — kade zadnje cigare po ljubljanskih, kranjskih, ptujskih in mariborskih kavarnah iu obujajo spomine na tiste čase, ko so imeli šc »stranko« .11 »Ljubljanski Zvon«, nagrobne govore pu jim bodo govorili marksisti, tisti pu, ki čutijo še kaj življenjske sile v sebi, so si priznali, da se počutijo bolj domače nu komunističnem kongresu ikominterne v Moskvi kukor pa nn Evhari stičnem kongresu v Ljubljani. Marksistična mladina pa je tudi videla, koliko prostoru je v organizacijah in časopisju izumirajočega svobodomiselnega taboru in se je tega poslužila in nikomur sc ne zdi vredno, dn bi ji zoperval, čeprav z neusmiljeno duhovitostjo smeši vse delo slovenskega liberalizma in se iz vsesa tako brezobzirno norca dela. »Ljubljanski Zvon«, glasilo bivše izbrane družbe bivšega svobodomiselnega tabora, mirno piše, da si »slo venski liberalec ni znal v politični borbi drugače pomagati, kakor du je kričal »Del s farji«, 1 • , . ]. jia je mahal roženkrancem. da dokazi' volilcem, du ni proti veri«. To so doživeli, du se v njihovem časopisu tako piše o njihovem delu, ker jim je mladine zmanjkalo: pu si ne morejo pomagati, da le »Ljubljanski Zvon«
Koliko je Japonska odtrgala od Kitaja
Ozemlje za deset Jugoslavij
Dva in pol milijona kvadratnih kilometrov s 125 milijoni prebivalcev
Riga, 14. nov. SE. Iz Moskve poročajo, da računa sovjetska vlada z gotovostjo, da bo Japonska v prihodnjih tednih že proglasila novo »neodvisno« državo v severnem Kitaju. Jedro nove »neodvisne države« bi bili dve pokrajini C a h a r in Hopej, ki se oslanjala na mandžursko cesarstvo, ki je itak že pod japonskim nadzorstvom. Hopej in Cahar, ki merita okrog 480.000 kv. km (za dve Jugoslaviji!) in kjer prebiva približno 30 milijonov ljudi, sta znani tudi pod imenom »Notranje Mongolije«. K tema dvema pokrajinama namerava Japonska nekoliko pozneje, če ji bo pa sreča mila, pa tudi takoj pridružiti še tri nadaljne province, ki ležijo južno od IIo-peja in Mandžurije do reke Hoangho oziroma do Jancekjanga. To so pokrajine Š a n -
t u 11 g , severno od Šangaja, Š a n s i in Sit-j a n. Vse tri pokrajine merijo okrog 650.000 kv. km (malo manj kot trikratna Jugoslavija!) in imajo 60 milijonov prebivalcev. Ko bo Japonska združila vseh pet pokrajin, to je Čaliar, Hopej, Sujan, Šansi in siaiiliing v eno državo, si bo ua tu način osvojila ozemlje v izmeri 1,130.000 kv. km (skoraj petkratna Jugoslavija, ali dve Nemčiji ali skoraj 4 Italije) s prebivalstvom ito milijonov. To ogromno ozemlje si bo osvojila taliorekof brez puškinega strela, z mirnim prodiranjem in s stalnim vojaškim pritiskom.
Sovjetska vlada se sedaj pripravlja, da se na vsak način sprijazni z evropskimi državami, da si zavaruje evropske meje, kor hoče posvetiti v bodočnosti mnogo več pozornosti
dogodkom na Daljnem vzhodu, kjer japonsko prodiranje v kitajsko osrčje Rusijo vedno bolj oddaljuje od tihomorske obale. V nevarnosti se nahaja tudi Vladivostok, ki ga bo Japonska, oprta na svoji dve ogromni kolonijalni državi na kitajski celini, nekega dne zahtevala zase. Moskovski listi so začeli oslro napadali Japonsko.
(Mandžursko cesarstvo meri 1,200.000 kv. km io šteje 3.'! milijonov prebivalcev. Ako združimo vse, kar so si, oziroma si bodo v najkrajšem času Japonci prisvojili od nekdanje Kitajske, dobimo ozemlje '2,500.000 kv. km, 10 kratila Jugoslavija, s 150 milijoni prebivalstva. Op. ured.)
V senci abesinske vojne
Egipet se razburja
Na željo Anglije, pravijo v Rimu
Kairo, 14. nov. b. Včerajšnje protiangleške demonstracije se trajale vso noč do davi Zlasti po zborovanju Watd-slranke, na kateri je govoril vodja opozicije, bivši ministrski predsednik Naliat paša in na kateri je bila sprejeta resolucija, da se odk.anja vsako sodelovanje z Anglijo, jc prišlo do burnih demonstracij, ki se jih je udeležilo nad 30.00 demonstrantov, po večini dijakov, ki so vso noč hodili po ulicah razburjeni in neprestano kričali: »Dol z Anglijo, dol s llcareoir!« Demonstranti so skušali tudi večkrat predreti kordon do angleškega konzulata, vendar pa se proti močni vojaški sili niso mogli upirati. Policija iz llelio-polisa je prispela na blindiraiiih avtomobilih ter zaprla ulice. Nastopila je z vso silo proti demonstrantom pod poveljstvom Rusel-paše, ki je osebno vodil akcijo za razgon demonstrantov. V teku noči pa je prišlo kljub strogim policijskim ukrepom do ležkih spopadov med demonstranti in policijo, v katerih je bila policija večkrat prisiljena uporabili orožje. Višek demonstracij je bil v Aicksandriji, Tautahu in Ben Soalu. Število žrtev v teh mestih ni znano, vendar pa jih cenijo na 20 mrtvili in mnogo ranjenih. Mrliči so po večini policaji. Pozneje so prinesli v bolnico 100 težko ranjenih oseb, medtem ko število lahkoranjenih še ni znano.
Davi je vlada izdala proglas, v katerem poziva dijake, ki so pripravili le demonstracije, naj se takoj vrnejo v šolo, ker bo vlada sicer prisiljena, da se v nasprotnem slučaju |>osluži skrajnih sredstev, da v kali zatre vsako revolucionarno gibanje. Na zborovanju Wafd-stranke je Nehat-paša izredno ostro napadel Anglijo in izjavil, da se Velika Britanija sicer »bori« za neodvisnost Egipta, njen pravi cilj pa je uničiti njegovo neodvisnost.
Največje ogorčenje je povzročila izjava angleškega zunanjega ministra sira lloarea, ki je dejal, da v sedanjih razmerah ne more biti niti govora o vzpostavitvi ustavne vlade v Egiptu. Nacionalisti izjavljajo, da bodo nadaljevali z najhujšimi sredstvi za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Sedanja vlada Nesim-paše mora odstopiti, ali pa bo vržena s silo iz svojega sedanjega položaja.
Uradno se |>oroča, da je zavladat davi v vsej državi mir, kajti vlada je razglasila, da bo z oboroženo silo zatrla vsak revolucionarni pokret. Nacionalisti [»udarjajo, da bodo energično zahtevali izpraznitev aleksandrijske luke vseh angleških boj nih ladij, kajti Egipet nc želi, da ga vmešavajo v vojne avanture za angleško ljubezen, ker bi An-
glija kot zmagovalka oslala potem v Egiptu in prekršila vse obstoječe pogodbe.
Tisoči korakajo na Kairo
Kairo, 14, nov. C. Napetost je v današnjem dnevu mnogo popustila. Opoldne se je izvedelo, da koraka tisoč oboroženih valdistov na glavno mesto. Policija jim je odšla nasproti, da bi jih raz-gnala.
Vlada se je popoldne sestala na sejo in bo zvečer objavljeno uradno poročilo. Vlada se je že odločila, da ne bo demisijonirala, ker uživa zaupa-
nje kralja Fuada in pa vso podporo angleških oblasti. Kot manjšinska vlada bo šc dalje vodila posle. Popoldne je bil izdan proglas vseučilišnikom. da se morajo v soboto vrniti v svoje učilnice, če nc bo vlada vse univerze zaprla za dobo osmih dni
Odmev v Rimu
Rim, 14. nov. b. Tukajšnji listi prinašajo obširna poročila o včerajšnjih nemirih v Kairu in trdijo, da se pričakujejo močne demonstracije ludi 1» vseli drugih mestih Egipta.
V političnih krogih pa so tudi mnenja, da so demonstracije Angliji všeč, ker ji bodo dale priliko, da pripelje še več vojaštva, posebno pa lelal in artiljerije v Egipet in Sudan |kh1 pretvezo, da je treba ščititi angleške interese v Egiplu, medtem ko jc rcsnica lc, da bo Anglija svojo ojačeno vojaško silo uporabila le na libijski meji in v Sudanu na obronkih Abesinije, in sicer proti Italiji.
Z abesinskih bojišč
Severna fronta
Bitka pri Hauzienu
Hauzien, 14. nov. b. Včeraj se je v okolici tega odigrala strašna bitka med abesinskimi nerednimi četami in italijansko armado. Abesinci so skušali odrezati italijanske čete od svojega zaledja. V tej bitki je bilo zelo mnogo mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Koliko se je napad Abesincev posrečil, zaenkrat še ni znano. Vendar pa sc trdi, da so pregnali Italijane, ki so se v neredu umikali.
Abesinska poročila: Zmaga in dober plen
Addis Abeba, 14. nov. c. Abesinsko vojno ministrstvo poroča, da so abesinske čete danes napadle severno od Makale trensko kolono italijanske armade, ki se je pomikala proti Makali. Razvila se je ljuta borba in so Abesinci potolkli italijanske spremljevalce kolone. Abesinci so zajeli 80 mul, obloženih z municijo in živežem.
Italijani priznavajo
Riin, 14. nov. b. Italijanski dopisniki opisujejo dogodke na italijansko-abesinskem bojišču ter poudarjajo, da so Abesinci zaman skušali napasti italijanske položaje na severni fronti ter preprečiti
dalnje italijansko napredovanje v notranjost države, ker se to napredovanje od strani abesinskih čet ne bo moglo dolgo ustavljati. Po italijanskem mnenju sc bodo večje borbe odigrale v področju Amba Alagi, kjer so .zbrane abesinske čete. Abesinske čete bodo po vseh znakih sodeč dale moč nejši odfior šele v lem sektorju.
Južna fronta
Ni res . . .
Po informacijah agencije Hnvu« je no-osnovana vtwt iz Adis Ahe.be, da so abesinske četo zaplenile štiri tanke in dva oklopiui avtomobila ter ubilo šest italijanskih oficirjev in večje število vojaštva o jiriliki spopada z Italijani v bližini Goraheja,
A vendar-le res . . .
llavasov posebni dopisnik v Ilararju pa poroča: Iz, dejstva, da italijanski komunike št. 44 omenja samo dogodke na tigrejskem bojišču, sklepajo v tukajšnjih krogih, da Italijani tiho priznajo abesinske uspehe v Ogadnu.
Torej, haj je res .'. .
Z italijanske strani so bile potrjene vesti o zaveztju Dagahura in Sasahane.
ostane glasilo, čeprav postane marksistično. Tako sc je zgodilo tudi z mnogimi drugimi ustanovami umikajočega se svobodomiselnega tabora. Na zunaj še svobodomiselno društvo ali časopis, v najvažnejših vprašanjih, ki oblikujejo družbo, kakor glede tnko imenovane svobodne ljubezni, zakona pred županom, nekaznovanega ubijanja otrok v materinem naročju, sežiganja mrličev, vere kot zgolj zasebne zadeve, orezverske šole jiu so si z marksisti složni bratje in drug drugemu dobrodošli zavezniki, občne zbore pa prirejajo ločeno, dokler ne bodo izprevideli, da to ni praktično in smotreno.
Marksisti .so si pa šo poleg zapuščenih ustanov svobodomiselnega tabora, ki se jih čimdalje bolj nemoteno poslužujejo, ustanovili tudi svoja društva in svoj tisk. kjer je občeval ni jezik v govoru in pisavi slovenščina. Govorijo in pišejo tudi o slovenskem n irodu, loda ne o takem, ki se po svoji krščanski tradiciji, po narodni pesmi, po svojih navadah, po zavesti skupnosti loči od vseh drugih, ki so krščansko tradicijo drugače oblikovali ampak kakor o kupu ljudi, ki jib je sam želodec in imajo drugačno slovnico kakor sosedje. Zajedli so se v salone, barake in bajte; v salonih so likerji. 1 skrbno negovane dame in kratkovidni denar-n i k i. ki so veseli revoluci jonurtio govorečih gostov in z novim poletom urejevanih listov iu v prijetni zmoti, du je to innogoobetnjoči nnra-| šeaj svobodomiselnega tubora. ne sledijo s pod-i porami, ker kot rodoljubi še vedno radi. po svojih močeh-, podjiirajo -kulturo«, v barakah iu bajtah pa -o volilci. ki so spoznali, da pogansko usmerjene države z zapleteno in |>>-eiisno soeijalno zakonodajo samo pomirjujejo i razmere, mesto du bi jih do koncu uredile, in
pričakujejo rešitve od poganstva v novi izdaji, v kolikor sc jim sproti ne odpirajo oči. V salonih imajo marksisti še dokaj stalne pristaše, ker samo njihovo brezobzirno in duhovito zabeljeno norčevanje še podraži sinehovne živce starih liberalcev in liberalk, v barakah in bajtah pa se menjajo. Vsuk, ki ga tare kapitalistični družabni red, naj bo študent ali delavec, sc zaljubi v njegovo enostavnost in navidez neizprosno sovraštvo, dokler se ne dogodi kje kaka revolucija, v kateri si samo nekaj višjih izboljša »gospodarske razmere«, ali pa »višji« sklenejo kak njim nerazumljiv kompromis. Plitvejši se dajo potolažiti, du je to samo »taktiku«. globlji pu sprevidevajo, da poganstvo, naj bo novo ali staro, sicer nekaj kvasi o ljubezni do človečanstva, ne ljubi pa človeka in da za posameznika ni razlike mod privatnim in državnim kapitalizmom, da je |>rav vseeno, ali ti utrgajo pri plači gospod« ravnatelj ali tovariš« ruvnutclj, ali le priganja pri delu »gospod« mojster nli »tovariš« mojster in da polna državna skladišča šc ne pomenijo dobro založenih kuhinj državljanov, zato razočarani odstopajo iu bi se še krščanstvu pridružili, ko bi ne bilo tako pobožno.
Katoliški tabor pa je ob vseli teh izpre-membali, ki so kar čez noč stopile pred nas, ostal kakor jc bil, ker njegovi temelji niso kaka pravilu, ki se dajo na glasovanje, ampak duh, ki oživlja in ker jo imel vedno dovolj dotoka mladine, ki je razumela svoj čas tudi v luči večnih smernic: mladina pa reuje in zapravlja narode, ne,samo tabore«. Sicer danes niti kot Slovenci niti kot katoličani nimamo svoje politične organizacije, pn smo uje ukinitev i/zmed vseh najlužje prenesli, ker vere nismo
nikdar mešali v politiko, kakor so drugi ne-vero. Katoliški tabor jia bo moči, ki jib je prej trosil za vodstvo katoliške stranke, sedaj lahko posvetil vzgoji katoliških ljudi, ki bodo tudi politiko znali voditi v narodu odgovarjajočem duhu. Nove razmere so tudi razpustile vse Kranjce, Štajerec, Prekmurce, Korošec, Primorce. klerikalce in liberalce in vso drugo drobnjav in iz raztresenih udov — morda nehote — zvarile nu eni strani veliko celoto — v kolikor jc v slovenskih mejah mogoče govorili o »velikem« — narod, ki jc j>o svojem svetovnem nazoru zbran tam, kjer je bil I. 1892. ko je priredil v popolnoma drugačnih razmerah prvi katoliški shod, in 1, I935.. ko je priredil Evharistični kongres, na drugi strani pu skupino niecl-narodnjukov, Evropejcev, ki govore slovenščino, da bi mogli novo poganstvo razširiti tudi med Slovenci.
Svobodomiselni tabor se je ob valovili so-cijaluih gibanj prelevil v marksizem, katoliški sc je pod vodstvom svojih večnih smernic lotil socijulnih nalog, du se prenovi obličje zemlje.«
lako si stojita nasproti dva tabora: katoliški in poganski (ali je to marksistični zmagovalce svobodomiselstva. ali po marksizmu pomlajeno svobodomiselstvo. je pač vseeno). Pr\i ljubi, ker hoče gradili, drugi sovraži, ker mu je iKidirania dovolj; prvi išče potov do delu. zemlje in kruha, drugi do udobja: prvi sovraži kapitalizem in ljubi reveže, drugi sovraži nekatere kapitaliste (te imenuje katoliške«). / dragimi se brati, reveže pa potrebuje za glasove in oderuško visoko članarino: prvi slo\eii-sko govori, slovensko misli in slovensko čuti. drugi slovensko samo govori.
Seja Narodne skupščine
Se močnejše večine za vlado pri današnjih glasovanjih
Belgrad, 14. nov. m. Po včerajšnjem težkem porazu, ki so ga doživele v narodni skupščini poslanske skupine, ki so neprijateljsko razpoložene napram sedanji vladi, sc jc vseh teh krogov po lastila potrtost in pobitost, ker so se razbile vse intrige iu akcije, naperjene proti vladi.
Posebno potrti so bili P ti c e l j - M a r u š i -Cevi poslanci z g. Lovrcnči če m na čelu. Ti poslanci so .-.e pred otvoritvijo včerajšnje seje hodili okoli ostalin .-..ovenskih poslancev, članov klu ba |R/ lir kluba delovne večine in jih nagovar iaii. da naj glasujejo proti vladi, češ, da je sedaj ', . i /;i| cisto drugačen in da ima skupna opozicija gotovo večino. Ponujali so jim spravo, češ, -naj
0	, /.n.ijiiio vse, kar je bito med nami iu bodimo z :|:'cl složni.i I o ponudbo mi seveda slovenski
1	::iu-'i I/ kluba JkZ gladko odbili. Rezultat včerajšnjega glasovanja je vplival na te poslance, ki ..,' od iziiia včerajšnjih volitev pričakovali, da se I,.j mili težki položaj iu osamljenost vsaj za ne-
ilil.ti ziiuljial. naravnost porazne Ti poslanci so v svc.ili ravnilih pozabili, da vlada ui pariainen nu n«.' i ako so se uade teli poslanskih sKupin, ki \ u.ir. un nimajo skoro ilikake zaslontbe in imajo -v ,-.je zavetišče samo se v narodni skupščini, raz i'ic oh trdi stviunosti. da ima vlada v skupščini . >b.e organlzifaito skupino v poslanskem klubu ,.,/:. m klubu delovne večine, na katero sc oslanja I i izv....ulju s OjCga delovnega prevratna.
acilsi je ie /an.oile v skujisčiiii konec. Nasproli «tojila'iivv Mtiipini m lo skupina poslancev JRZ, ki ima vimiio, iu un drugi strani ostale skupine, I z;., z' ni.i o nept ijatelisko stališče naj-.ram sc.la i,i > ..■ .1,. t .b skiiji.ni, ki podpira vlado, sc bodo /., »r, sc boli, kakor na včerajšnji seji, razbile v se miruje m akcije raznih pofovccv in fašistov.
io .-'č je pokazalo že na današnji seji narodne knp.-i.ine pri volitvah članov v odbore za proučevanje zakonskih osnutkov, ki jih je predložila kr. . a ia narodni skupščini v razinotri vanje. Pri današnjem nlascvanju je vlada dobila se večjo večino kot včeraj. Vladna osla odnosno lista poslancev kluba J K/ je dobila okoii 10 glasov več kakor lista s k u p nc opozicije, lo dejstvo je vplivalo na opozicijo še bolj porazno ter jc večina teli poslancev ze pred objavljenim izidom glasovanja na današnji s.ji pobegnila I/ dvorane.
Sam potek današnje seje, za katero je zanimanje politične javnosti splahnelo, je bil lak-le: hej a jc bila napovedana za 10. uro, pričela pa jc ob pol 11. lakoj 1» otvoritvi, ki ji je prisostvovala vsa kraljevska vlada z izjemo vojnega ministra zivkoviča in ki so jo navzoči večinski poslanci burno pozdravljali, je jooda! predsednik skujiščiue C i r i č kratko izjavo, v kateri pravi, da je predsedstvo narodne skupščine radi pomiritve iste vsled včerajšnjega incidenta z nekim poslancem pripravljeno zaslišali vsakega poslanca, če zeli v tej zadevi podati kakšna pojasnila.
Skupščinski tajnik Mulalič je nalo na poziv predsednika Giriča prečital zapisnik včerajšnje seje. liito je podano poročilo o konstituiranju stalnih skupščinskih odborov, nalo pa so bile prebrane ostavke nekaterih narodnih poslancev ua položaje, ki so jih zavzemali kol župani. Potem je dobil besedo Voja Lazič k poslovniku. Ker pa se je od
dr. Voblc. /a namestniku pa Karel Gnjšok, z liste skupščinske opozicije pu dr. Jančič, kol namestnika pu dr. U i ko Kux in Ru.jko Turk.
V otlhor za proučevanje mednarodnih jio-goilb in sporazumov jc glasovalo vsegu JH^ po-sluncev. /a listo JRZ. kutere nosilec je bil Žarko romaševič, jc glasovalo 160 poslancev, ;:a opozicijsko listo dr. Novaeann pa je glasovalo 123 poslancev. /. lisic JR/. sta Ima izvoljeni! Slovencu tir. Kranjo Šcmrov, kot namestnik pn lliulolf Pevec, z lisic dr. Novačana pa je bil izvoljen poleg tijegu šc tir. I.ovrenčič kot njegov namestnik pa Janžekovič.
Za odbor za proučavanje sprememb skupščinskega poslovnika jo glasovalo vsega '->82 poslancev. Za listo JRZ, kulerc nosilec ju bil predsednik poslanskega klubu JRZ Drogišu Cvetkovič, je glasovalo 160 poslancev, za lislo dr. Lovrenčiča (opozicija) [in P22 poslancev, medtem ko sin bili odtluni dve prazni glasovnici.
l/.id glasovanju so sprejeli narodni poslanci JRZ in skupščinske delovne večine /. velikim odo bravnnjeui in navdušenjem ler priredili ob tej priliki ponovno živahne ovae.ije kraljevski vludi. Nalo je predsednik Clrič |iozvnl izvoljene člane v omenjene odbore, nuj sc |K>|>oldrie ob o sesltinojo iu koiisliluirajo.
Nalo pa je današnjo skupščinsko sejo zaključil. Prihodnja seju narodne skupščine, za katero bodo pripravili gradivo nn današnji seji izvoljeni odbori, bo pa Hklienun pismeno. Poslanci vladne večine so ob zaključku današnje seje znova burno pozdravljali člane kraljevske vlade. Opozicioiiulni poslanci pa so |iobili in potrti zapustili dvorano.
Nu seji poslanskega kluba ,IHZ jo bil izvoljen dosedanji začasni predsednik tega kluba Uragiša Cvet kov ir z« slalncua predsednikn tega kluba, Islotnko so bili izvoljeni za |iodjirefl.seiliiikn, tuj nika in blagajnika dosedanji odborniki (Hude »esta»o klubskega odbora je bilo sklenjeno, da bodo vanj delegirani poslaiiei-člani lega klubu po dva člnnu /n vsnko bnuoviuo. Slovenske poslance v klubu .1 /It bosln v leni odboru zastopala dr. Ve ble in Onjšelt.
Jutri dopoldne ob Ji se bo zopel sestal klub JRZ in klub skupščinske večine ter bo iz svoje srede izvolil poseben odbor, ki bo izdelal predlog zn spremembe iu dojiolnitve jired kratkim objavljene uredbe o razdolžilvi kmeta. Klub JRZ ruzmotriva sedaj ludi vprašanje sprememb uredbe o znižanju uradniških jilnt- ler bo tudi v tem pogledu izdelal predlog, Iii gu bo predložil kraljevski vladi.
Skupščinski odbor
Belgrad, 14. nov. ni. Danes popoldne ob 5 so sc sestali na dopoldanski seji izvoljeni odborniki za proučevanje zakonskih osnutkov, ki jih je predložila vlada narodni skupščini. Ti odbori so se tako-le konstituirali: V odboru za proučevanje zakonskega osnutka o gosjradarskih zadrugah jc bil izvoljen za predsednika Mita Dimitrijevič. za podpredsednika tir. Ciislnv Nikitovič. zn tajnika II Milinčič. V tem odboru imajo vsa odborniška me sla člani kluba JKZ.
Odbor za proučevanje zakonskega osnutka
daijil od teme, o kateri bi moral govoriti, mu je	Odbor za proučevanje zakonskega osnutka o
predsednik odvzel besedo in je prekinil sejo. Vsi prestopkih: predsednik dr. Z.vko Susič (JRZ), pod-Han vlade obenem s predsedstvom skupščine so predsednik dr. Janko Baričevic (opozicija), lajitik
(lani vlade obenem s predsedstvom skupšč zkpustih dvorano. V dvorani je oslal samo notranji minister dr. Korošec, ki sc je razgovar-jal s poslanci, ki so prihajali k njemu.
Pri nadaljevanju seje je predsednik i u-ic poudaril, da je podal svojo izjavo V sporazumu / vsemi opozici jskimi klubi, nakar sc. jc prešlo na dnevni red. lili volitve članov v odbore, in sicer v otlhor zn proučevanje zakonskega osnutka o gospodarskih zadrugah, v odbor zu jjro-urevunje osnutku novega trgovinskega zakonika. v otlhor /.tt proučevanje zakonskega osnutka o prestopkih, v odbor zu proučevanje raznih konvencij in mednarodnih sporazumov ter v odbor z.a proučevanje resolucije zaratli izmenjave nekega člena skupščinskega poslovniku.
Za volitev članov v te odboru stu bi.li ludi tlunes vloženi dve listi, in siccr listu ppslu.il-skeira klubu JU/, ter euot.ua listu skupščinskih opozicijskih klubov. /,u .skruli.iiutorjc je predsednik' predlagal poslance, ki so opravljali tu posel včeraj pri volilnih stalnih skupščinskih odborov. Nato se je pričelo glasovanje. loslunci -O glu-sovuli po abecednem redu in oddajali glasovnici' v pi ipruvljeuc skrinjice. Po končuuem glasovati ju so skrutimatorji prešteli oddane glasovnice. I o tlelo je trajalo tlo tričetrt ua 3. Predsednik it- objavil rezultat glusovunju, ki jc
Dušan Petrovič (JRZ).
Odbor za pretres mednarodnih |>ogodb in s|>o-razumov: predsednik Žarko Tomaševič (JRZ). j>od-pi edsednik dr. .Novačim (opozicija), tajnik dr. Branko Miljtiš (JRZ).
O.lbor zu proučevanje zakonskega osnutka lrgov inskegu zakona: predsednik dr. Branko \ i k ol ir (JRZ), potlprotlsctlnik dr. Mohorič Ivan (opoziciju). tujnik Moinčilo Sokič (JR/.}.
Odbor /..i pretres resolucijo o spremembi skupšeineskega jioslovniku: predsednik Dragiša ( vclkovii- (J It Z), podpredsctlnik dr. I.ovrenčič topozici ju), tujnik Vckoslav Milc.tič (JRZ).
Belgrad. 14. novembru, ni. Nocoj se je zopel sestal gospoilursko-linunčni odbor ministrov ter je razprav I jul o tekočih zatlcvah. med ku-terimi je tudi predlog za spremembe in dojiol-nilu odredbe o razdolžilvi kmetov.
Domači odmevi
,,Pohod" in si elovni nazor
»Pohod« jjiše: »Liberalizem se je |>ri nas v I glavnem zatekel v zadnjem času pod (irino JNS; | slovenski klerikalizeni pa je opustil svoje glavno načelo katoliški svetovni nazor in njegovi pristaši so vstopili v JR/. — V programu JRZ ni več poudarka verskega načela, ki ga je prej imela SLS — nasprotno, io načelo je jx>jxilnoiiia zbri sauo.«
Zdi se, da se Pohod« ne razume bogve kaj na svetovni nazor. Ali ga morda večkrat menja, ali pa ga že od nekdaj nima. Svetovni nazor in politično delovanje je nekaj, svetovni nazor in |x>-litična stranka je jm nekaj čislo drugega; svetovnega nazora ni mogoče opustiti, razpustiti, kaznovati itd., ampak ga ic mogoče samo izdati. protlati. izneveriti se mu. Svetovni nazor more imeli samo človek, ludi politik, stranka ima pa program in pravila, ki so v skladu s takim ali s takim svetovnim nazorom ali |)a ne. Ako v gornji navedbi pd »slovenski klerikalizeni« razumemo pristaše bivše SLS. bi se pravilno takole glasilo: » pristaši SLS pa so opustili (I. j. razpust vzeli na znanje) svojo stranko in vstopih v JRZ«. Kaj se je »zgodilo z JNS ozir. liberalizmom, nas tu ne .-.anima, kakor iiaj se tudi »Pohod« ne -Tini:', kal bodo pristaši SIjS napravili s svojim . c 11 - niiti nazorom; dosledni katoliki ga ne bodo opustili, saj jim tli kakor rokavica, ki jo ob prvem pomladanskem soncu »opustiš«. V programu JRZ- ni več jx>udarka »verskega načela« to pa zato, ker zakon strank na verski podlagi nc dovoljuje. Ali Pohod« morda vc, ocl kdaj je la zakon?
Glasen „Glos naroda"
.Slovence,, ima tudi uvodnike. »Glas nu-roiln iin.-i silno veliko veselje le uvodnike rnzeefriili in se norčevati iz njih. Vsak po svoje, kakor ...
»Slovenec ima i>u luili članke o go.s)>o-darstvu. Teh se pa »Glas nn rodne nc loti. Dne 7. nov. I. I. je Slovenec priobčil Sin nek Nnš kliring z Italijo«, ki jra .ie dne S. nov. prevedel in v nekoliko skrajšani obliki priobčil Jugoslov. Moyd . ki izhaja v Zagrebu. Tu članek jo »Glas naroda« z dno 14. nov. 1. 1. dobesedno (z eno napako) prevedel luizn.j v slovenščino iu gu brez navedbe vira priobčil svojim čitutcljuni in ustanoviteljem v pouk. Morila ho tudi kak »Slovencev« uvodnik kdaj doživel lo čnsl in (srečo, tlu bo po kakem ovinku zašel v bližino dr. Dr. Marušiča in njegovega glasu, čejirav šele čez teden dni. Vsak po svoje, kakor...
Marksisti in vojna
Naši marksisti okrog »Delavske Politike« in Ljudske Pravice« bi sc radi »podtikali ob Slo-vellčevo« ugotovitev, da Cerkev računa z vojno možnostjo v svetu, kakor z drugimi šibami, ki prihajajo nad človeštvo ter jo smatra za zločest pojav, ki pa spada k sedanjemu svetovnemu redu, ali boljše, k neredu, ki ga je povzročil izvirni greh. -Ne vemo, kaj bi na tej ugotovitvi bilo takega, da bi se zaradi nje Marksovi verniki mogli razburjati? Ž.alibog, da je tako in nič drugače. Kolikor daleč sega zgodovina človeštva, govori tudi o vojni. Sv. pismo poroča o sovraštvu celo med brati takoj na prvih straneh. In tako je ostalo do danes in dvomimo, da bi jutri bilo drugače. Cerkev in katoličani se sicer borimo proti vojni in kadar in kjer je beseda Cerkve kaj zalegla v svetu, so se narodi res tudi mirno brez meča pobotali med seboj. Ko bi ves svet sledil zapovedim krščanske ljubezni in pravičnosti, bi seveda vojne med narodi odpadle. Ker pa temu ni tako in ker je še vse polno sovraštva in sebičnosti na svetu — je treba tudi z vojnami računati kakor računa Cerkev, ki pa nepre-
stano moli: Kuge, lakote iu vojske, reši nas (io-spodl —
Mar bi nam marksisti radi dopovedati, da oni ne računajo z vojskami? Naj jiogledajo po svetu in bodo videli, da marksistična Rusija presega vse kapitalistične države po svojem strahotnem militarizmu. Torej sovjeti računajo z vojno in so dejansko ludi v neprestani razredni vojni z vsemi drugimi sloji prebivalstva, ki se od časa spremeni v pravcate krvave pokolje. Poklati milijone ljudi, ki so iz strankarskega stališča režimu neljubi — ali to ni še hujše kot vojna? Ako krščanstvo s svojimi etičnimi vrednotami ni moglo povsem iztrebiti voisk in sovraštva v svetu, aH mar mislijo marksisti, da ga bo Marksov evangelij, ki je nauk nebrzdanega sovraštva in uničenja? Čim več bo marksizem zasejal sovraštva med ljudi, tem več bo vojn in prelivanja krvi — kakor najbolj nazorno kaže 18 letni obstoj sovjetske Rusije.
Kfaif Jurij IS. se vrača
London, 14. novembra, b. Uaucs oh 11 je otlpuloval iz Londona grški kralj Jurij. Na po.sia.ji so se otl grškega vladarja poslovili angleški prestolonaslednik jirinc Wale.ški, vojvoda in vojvodinja Yorška, vojvoda in vojvodinja Ivcntska, jugoslovanska knegl-uja Olga, člani grške kraljevske rodbine, člani grškega odposlanstva iz Aten, člani grške kolonije v Londonu, predstavniki di-plonialskcga zbora iu zastopniki držav Male zveze in Balkanske zveze.
Volitve v Angliji
London, 14. nov, AA. Volitve v Angliji so danes seveda glavni predmet poročil in člankov r angleških listih. Listi omenjajo, da od 615 članov spodnje zbornice, ki spet kandidirajo, 40 nima protikandidatov in jih je treba smatrati že kot izvoljene. Rezultat volitev 232 poslancev od ostalih 575 pa ho znan gotovo šc nocoj. Pričakuje se, da S. nov, p reve- , bodo prvi rezultati objavljeni že okrog 21.30. Dc-linitivni uradni rezultati pa bodo objavljeni šele v ponedeljek,
London, 14, nov. c. Današnji volilni dan je potekel mirno. Opazilo se je le, da je udeležba pri volitvah ogromna. Volitve trajajo ocl 8 zjutraj do 9 zvečer in bodo prvi izidi objavljeni okoli 11 ponoči. Ob 8 zjutraj je prvi volil ministrski predsednik Stanley Baldvvin.
Tangershi statut podaljšan
Pariz, 14. nov. c. Čisto nepričakovano jc bilo dopoldne objavljeno, da se je francoski diplomaciji posrečilo urediti tangersko vprašanje ined Španijo in državami podpisnicami tangerskega statuta. Zadnje čase se je večkrat pisalo o tem, da bo Španija zahtevala spremembo statuta in hotela s t rtu rešiti svoj prestiž v zapadnem delu Sredozemskega morja. Pogajanja med Lavalom in španskim veleposlanikom v Parizu so se zadnje dni vodila popolnoma tajno. Na ta način je bilo omogočeno, da nobena država podpisnica tangerskega statuta ni odpovedala tega statuta do 14. novembra 1935. Statut, ki je bil podpisan 18. decembra 1923, sc s tem avtomatično podaljša za dvanajst let in |e tako sedaj vprašanje Tangerja odloženo do b 1948.
Belgrad, 14. nov. AA. Združenje prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič« razpisuje svoj književni natečaj za leto 19.'I5: Predlože se lahko dela lepo književnosti, ki doztlaj šc niso bila objavljena v knjigi (|K'srni. pripovedke. romani, drame, potojiisi in eseji). Delo nuj ne presega 10 tiskanih pol. Rokopisi «e vlagajo do 1. marca 19116.
Izjava albansliegn poslanika
Zvesti Zvezi narodov — hvaležni Italiji
Razmerje do Jugoslavije je prijateljsko in prisrčno
Šimenc pojde v Moskvo
Zagreb ,14. nov. b. Marijo Šimenc je prejel od svojega impresarija iz Moskve brzojavno obvestilo, da je sklenil pogodbo s Filharmonijo v Leningradu in Moskvi za njegovo gostovanje, V obeh mestih bo imel po dva koncerta. Vožnja po železnicah bo
brezplačna, za vsak koncert pa bo dobil po tisoč bil zu opozicijo še bolj porazen kukor včeraj. . rubljev. lorej približno 30,000 Din v našem denarju. Izid l I asov uu ja: Zo odbor za proučevanje
• 1	Belgrad. 14. nov. m. Postavljen je za zdravni-
ka-pripruvnika na bolnišnici na Studencu dr. Bogomir Magajna.
zakonskega osnutku o gospodarskih zadrugah
je glasovalo 285. poslancev. Listu JR/. katere
uo-ilec je bil poslanec Mita Dimitrijevič. je dobila 160 glasov, listu Voje Gjorgjeviča (opozicija) 125. Lista JU Z je dobila v tem odboru knkor uitli v vseli ostalih odborih 12 uninilatov. listu \ oje Gjorgjcv ieu pu 9. Z liste JRZ je od Slovencev izvoljen zn člana tega odboru dr. A. \ oble. njegov namestnik pa je dr. Jure koec. / lisic Gjorgjeviču stu izvoljena Slovenca Milini Mravlje in Prekoršek, /.a namestniku pu Doberšek.
Za odbor z.a proučevanje osnutku o trgovinskem zakoniku jc glasovalo 2S0 poslancev. Za JB/. lislo. katere nosilec jc bil dr. Branko Ni-koli č je glasovalo 139 poslancev, /.u opozicijsko listo (dr. Mohorič) pa 121. /. liste JU/, jc bil izvoljen Slovenec Josip Benko. zn namestnika pu kurcl (.tijšek,
V odbor z.a proučevanje zakonskega osnutka o prestopkih je glasovalo vsega 281 poslancev /a lislo JR/, kateri: nosilec jc bil Živko Sušie. jc glasovalo 160. za opozicijsko lislo ili Bogdana Ivckovičn |»a jc glasovalo 121 j>o-slnrieev. / liste Ili/ jc. bil izvoljen Slovenec
Belgrad. 14. nov. AA. Albanski jjoslaiiik v Belgradu Ruuf Fico je sprejel poročevalca agencije Avnle in mu dal lo izjavo o najnovejših mednarodnih dogodkih in o razmerju mod obema državama:
Mi sirio zvesti Zvezi narodov, u vzlic temu nismo intigli glasovati za sankcije, predlagane v Ženevi proti Italiji, državi, ki sodeluje z, 80% v naši zunanji trgovini. Kazen teli važnih gospodarskih zvez, ki so. kakor htlikti sami vidite, življenjskega pomena za nas, smo z Italijo zvezani še z zavezniško pogodbo, podpisano leta 1927. un temelju popolno enakopravnosti obeh pogodbenic.
Pri denarju se nehajo načela
Hitlerjevci in boljševiki v objemu
Mrzlična pogajanja za obnovo trgov, odnošajev Berlin-Moshva
Berlin, 14. nov. SE. Šele sedaj je prišlo v javnost, da jc bil ravno pred enim mesecem v Berlinu zanimiv banket, ki so se ga ob priliki desete obletnice nemsko-sovjetske trgovinske pogodbe udeležili številni hitlerjevski in sovjetski veljaki ler so pri tej priložnosti izmenjali svoja iskrena
rapallska pogodba, jc dosegla nemško- ruska trgovina okrog 250 milijonov mark (marka je vredna 14 Din). L. 1927 sc je količnik dvignil že na 760 milijonov. L. 1932 je bila Nemčija pri ruskem uvozu udeležena s 46%, torej je dobavljala sama skoraj polovico vsega ruskega uvoza. Lani je trgovina pa-
občudovanja nad uspehi, ki so jih njihovi režimi ' dla skoraj na nič in se jc sedaj nekoliko dvignila,
Poslovila se je od nns za vedno naša srčno dobra, iskreno ljubljena seatfa in tetka, gospodična
Vihtica Suhadobnih
V njen zadnji dom jo spremimo dne 16. t. m. ob devetih dopoldne na larno pokopališče v Preski.
Medvode, 14. novembra 1935. Ivan Suhadobnik, brat. ter rodbini Kaluža in H a C k.
dosegli v Nemčiji in v Rusiji
Imenovana pojedina hitlerjevcev in boljševi-kov pa je razodela tudi najnovejšo težnjo obojih vlad, da bi se namreč gospodarski odnošaji med Nemčijo in Rusijo čimbolj popravili. Nemčija potrebuje tudi deviz za nakup sirovin, ki jih zopel rabi za svojo* masivno oborožitev. Zalo hoče na vsak način izvažati. Tudi nemška industrija, ki je zadnje leto pri gigantičnih oboroževalnih delih našla doma zaslužka, poceni in lahko, misli tako. Nemčija mora začeli prodajali, da si nabavi po-
! lako da dosega 12% ruskega uvoza,
Čisto na skrivem, a med glasnim gromenjem proli sovjetskemu režimu je nemška vlada letos v aprilu dovolila Rusiji zopet 200 milijonov mark kredita za nabave pri nemški industriji. Boljševiki lega kredita zaenkrat niso marali. Toda vse kaže, da bo Rusija posojilo letos le izkoristila, ker jc nemška vlada prišla do zaključka, da je treba trgovino s sovjeti obnoviti in dvigniti. Zanimivo je pri tei priložnosti posneli, kar je napisala o nem-ško-ruskih gospodarskih odnošajih sovjetska go-
I Ta iiogodliu je obrambnega značaja iu zato prod-! stavlju orodje mednarodnega miru. Zato tudi Albanija ni iiinghi glasovati za gospodarske sankcije proli Italiji, loda to njen« stališcc v tem vprašanju ni v nobenem primeru in v nikuki obliki navzkriž z njenim dosedanjim zadržanjem in z njenim stališčem iln visoke meilnurodne ustn-nove v Ženevi.
Glede na vesli, ki so izšle v jugoslovanskih, jia ludi v drugih tujih listih o nekih kreditih. ki jih je italijanska vlada dovolila italijanski družbi za gospodarsko in industrijsko povzdi-go Albanije, je nlbanski jioslanik dejal med drugim:
Tudi jaz sem bral to vesti in podčrtati želim: čeprav je resnica, da imamo te kredite, in čeprav so res na razpolago družbi »Sveu«, ni albanska vlada pri tej zadevi prav nič zainteresirana. 0 tej stvari so že izšli razni deniuntiji v naših listih, in (tuli naš zunanji minister je preti kratkim <> vsej tej zadevi ihti uradno izjavo. Isto velja tudi za glasove, ki so govorili o neki mobilizaciji in oboroževanju nekaterih delov našega obrežja. Vse te ve«ti so brez sleherne podlage.
Na vprašan je o p o I i t i č n o - g o s p n d a r -s k e iii razmerju med Albanijo in Jugoslavijo ie albanski poslunik dejal:
Naše politično razmerje i Jugoslavijo jc prijateljsko in prisrčno. Najboljši dokaz vam je In in lo ste tudi sami videli - tla sem pred nekaj rasa osebno mnogim jugoslovanskim osebnostim izročil visoka odlikovanja mojega vzvišenega vladarja. Kes. med našima državama nc obstoji nič črnega na belem v tem (»ogledu, to je pa tudi dokaz, da se. nimamo drug na drugega v ničemer pritoževati.
Oletle našega gospodarskega razmerju govor« jiii najbolje številke. Albanija je uvozila iz Jugoslavije leta 19112. zn 1.562.000 zlatih frankov blaga. leta 1933. za 1.438.000 in leta 1934. za 1.13-1.000 zlatih frankov. V Jugoslavijo je pn izvozila let.i 1932. zn 5,5.026, letu 1933. za 158.302 in lela 1931.
trebnih deviz. Zalo ie ludi odklonila udeležbo v | spodarska revija, ki izhaja v Berlinu: Sovjetski j '.a 211.000 zlatih frankov. V prvih šestih mesecih
sankcijah proti Italiji in ie svoj premogovni izvoz v Italijo v primeru z lanskim letom petkrat povišala. Iz istega razloga ie potoval v Ameriko tudi znani dr. Ritler, da bi pri Američanih dobil ugodnejših pogojev z.a izvoz, nemškega blaga v Združene države. Dr. Rilter se ie vrnil, ne da bi bil kaj opravil. Tudi pri drugih večjih državah je podobno. Nobena noče svojega lega odpirati nemškemu bla-
komisar za zunanjo trgovino Rosenholz j!) ic že I večkrat s pohvalo poudaril, da jc bila Nemčija med kapitalističnimi državami prva. ki je povzela ini- j cijalivo za to sodelovanje in jc v tem pravcu tudi zelo koristno pripomogla. V Berlinu je bilo to pi-. sanje z. navdušenjem sprejeto, ker berejo iz njega, da je tudi Rusija pripravljena obnoviti gospodar- ( ske odnošaje z Nemčijo in jih kolikor mogoče raz-
gu, ker ščiti ali svojo lastno industrijo ali pa ima	i širiti. V ta namen je bil poklican na čelo direkcije
/.c obveznosti do kakšne druge države. Talto ie v	\ za rtisk-- zadeve v zunanjem ministrstvu najboljši
svoji potrebi po tujih devizah in po izvoznem trgu	poznavalec Rusije med nemškimi diplomati, gene-
Nemčiia slednjič začela misliti na sovjetsko Rusi-	ralni konzul Henkc, sedaj v Harkovu. Zares, pri
jo, s katero so trgovinski odntraji skoraj popolno-	denarju prenehajo vsa načela...
ma omrtveli. L 1922. ko ic bila z Rusijo sklenjena	I
t. I. je Jugoslavija izvozila v Albanijo /,a "277.0UII zlatih frankov blaga, uvozila ga je pa za 47.000 frankov. Kakor vidite, je jugoslovanska trgovinska bilanca z Albaniji, aktivna. Pa uravnotežimo naš trgovinski promet, smo 20. decembra 1933 podpisali trgovinsko pogodbo. Njeni uspehi pn inoji sodbi še uisn zadosti zadovoljivi. Dobra volja obstoji na obeli straneh in upam. ila. se nam ho v bodočnosti posrečilo, tla jo še bolj pokažemo, zlasti pa tla iiraviloležimo gospodarsko razmerje med našima dvema ilrtavnnin.
Dunajska vremenska napoveu: oblačnost, s« bo zmanjšala, temperatura pa padla.
40852 zdravnikov v tu In Inozemstvu Je pismeno potrdilo, da )e za jamčeno kofeina prosta kava Hag zares blagodat v vseh slučajih, v katerih nespečnost srčna napaka In druge n e vozne motnje silijo k temu da se izloči kofein
k Hag Je pristna, Cista plantaž-ft na kava visoke kakovosti,
^^ s troko vnj ašk o sestavljena Iz najfinejših vrst kave Samo kofein |e odstranjen Ii teh kavnih ir
Zategadelj kava Hag nI samoj
blagodat ln izhod za ljudi 2 občutljivim organizmom, marveč tudi užitek brez primere za najbolj razvajenega sladokusca. Celo neki zdravnik je zelo dobro imenoval kavo Hag" kot blagoslov za človeštvo.
KAVA HAG VARUJE SRCE IN ŽIVCEI
99
Slovenska straža" v Mariboru
Fi
Maribor, 14. novembra.
Ko smo mi prisiljeno počivali, so naši narodni nasprotniki delali. To vidimo in doživljamo vsak dan vedno izrazitejše. Ko jo zadnja letu naše nurodno-obrainbno delo nekako zaspalo, ko smo bili v sili raz.mer prisiljeni, da molčimo, ko delati nismo smeli, ko so bili naši narodni nasprotniki ob severni meji, pa daleč v notranjost slovenske dežele, protežirani proti pravim in zavednim Slovencem, smo vedno jus-neje uvidevali, kako nujno potrebno nam je zlasti v Mariboru društvo, kulerega namen naj bo obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na krščanskem in narodnem temelju.
Tega so se zavedali predlagatelji pravil društva »Slovenska straža« v Mariboru, mogli pa so doseči [»trditev tega društva šele, ko so izgubili moč in oblast oni, ki so varovali in pospeševali nemštvo ob naši severni meji, zapirali pa so iu kažnjavali najboljše Slovence.
Ustanovni občni zlmr »Slovenske straže« se je vršil v sredo zvečer v naši stari narodni trdnjavi, v tiskarni sv. Cirila. Zbrani so bili tu najodličnejši predstavniki kulturnega, gospodarskega in političnega življenja v Mariboru. Občni zbor ie otvoril v imenu pripravljalnega odboru inž. Muri, ki je pojasnil v kratkem pomen ustanovitve novega društva ter določila iravil, ki jili je odobrila banska uprava v Ljub-. jani. Društvo je ustanovljeno za vse ozemlje kraljevine Jugoslavije in ni politično, vodstvo in sedež društva pa je v Mariboru. Bistveni tlel narotlnoobrambnega dela in torej tudi glavna naloga »Slovenske straže« je prosvetitev ljudstva. Izobraževalno delo mora zajeti vse sloje ljudstva, zlasti pa kmetski in tleluvski stan, posebno skrb pa je treba posvečati mladini, ker počiva na njej bodočnost domovine. Pravo izobraževalno delo mora sloneti na krščanskem temelju. Zato bo delovala »Slovenska straža« v zvezi z organizacijami, ki so osnovane na istem idejnem temelju.
Razen tega bo zastavila »Slovenska straža« vse svoje moči za gospodarsko okrepitev slovenskega ljudstva tam, kjer mu preti nevarnost, Ha ga izpodrine in prežene z grude gospodarsko močnejši tujec. »Slovenska straža« noče nobenemu narodu ničesar vzeti, hoče pu slovenskemu narodu obraniti to. kar je njegovega. Nastopala bo povsod, kjer je ogrožena narodnost slovenskega naroda Delovati hoče vzporedno in vzajemno z drugimi narodno-obrainbnimi organizacijami ter sc bo izogibala pri tem vsakega konfliktu ali nelepe konkurence. Vse težnje za napredkom slovenskega življa in zn ohranitvijo slovenske narodnosti se botlo vršile v okvirju jugoslovanstva.
Pri volitvah je bil izvoljen s edeči odbor: predsednik prof. dr. Sušnik, podpredsednik prof. Mlaker, tajnik Oton Vreča, blagajnik Jože I.ckan. Ostali člani odbora so: prof. Baš, kupi. Cafuta prof. dr. Domik, ravnatelj Hrastelj, odvetnik Unmcr, prof dr. Kotnik, ravnatelj Kovačič, inž. Muri, prof. Novak, ravnatelj tir. Osterc, prof. Prijatelj, prof. Sekolec, ravnatelj Stabej, pror. Umek, odvetnik dr. Veble, mm. Veselijak. kaz. žup. Zavadlal, potlžunan Žebot. V nadzorstvu so: prelat dr. Kovačič, prof. Ba-juk, Poženel in Bračko. V razsodišču pa dr. Ju-van, dr. Leskovar, dr. Sehaubacli, dr. Hohnjec in msgr. Vreže.
Med slučajnostmi se je zlasti poudarjalo, tla naj društvo dela vedno v stiku z oblastmi, naj daje podatke in opozarja oblasti na nujne ukrepe ob meji v zaščito slovenstva. Časopisi naj bi prinašali več- vesti in poročil o nevarnosti nu meji. Na pokopališčih naj se v bodoče pre-
V I U n °anes ob 16> 19'15' 31-15 url
1% I 11 M Ne zamudite. Danes Vas čaka smeh v filmu
Igra z ognjem
Paul Horbiger, Trude Marlen, Elka Brink Predprodaja vstopnic od 11—12 30 in od 15 ure dalje
3UTRI: CIGAN BAKON
UNION
TEL. 22-21
povejo nemški napisi. Nevzdržno je, da še danes veliko število uslužbencev delavnic državne železnice govori vedno nemško, tla so mogoči še vedno v tukem številu v Mariboru in okolici podjetniki in obrtniki Nemci in tuji državljani, Slovenci in domačini pa nimajo nikake za-slomhe. Društvo nuj dela za to, tla se ne smejo
nameščati in ne smejo dobivati pri nas obrtnih pravic inozeinei tujerotlci. Tudi kot zastopniki inozemskih tvrtlk nuj bodo zaposleni naši državljani — Slovenci.
Z zahvalo za zaupanje, s prošnjo iu pozivom za pomoč in podjioro pri delu, jc zaključil nato predsednik krasno uspeli ustanovni občni /.bor. široko je polje tlela, veliko trudu in naporov bo treba premagati, toda ljubezen do domače zemlje in do lastnega naroda bo premagala vse ovire.
Slava bolničarjev dravske divizije
Lep govor pravnuha valfavskega vojvode Ilije Birčanina
Na praznik bratov sv. Kozine in Damijana slavijo bolničarji svoj gotlovni dan. Tudi stalna vojaška bolnišnica v Ljubljani gu je slavila z ve- : liko ljubeznijo in pijetelo. Zasluga gre vrlemu I upravniku san. polkovniku dr. iliji Birčaninu, 1 pravnuku slavnega llije Birčanina, vojvode va-ijevskegu, ki so ga Turčini v Čupriji obglavili. Ni lorej čuda, tla je praznik zaščitnikov naše sn- j nitetne službe potekel v tistem toplem ozračju, ki ga ustvarja ponos na doprinešene žrtve, volja, da se ž njimi ne bo Sledilo v bodočnosti, in ljubezen do domovine, ki ji je samaritanska služba naše vojske najbolj vdana. Brez velikega zuna- I njega bleska, a s tem večjim notranjim zanosom j in 9 čistejšo, nesebično ljubeznijo.
Ljubljančani so v velikem številu počastili i godovni dan sanitejcev. Slave se je udeležil poveljnik dravske divizije simpatični general g. Ne-deljkovič, zastopniki vseh polkov in drugih vojaških edinic, zastopnik bana podban dr. Majcen, zastopnik škofa stolni kanonik dr. Klinar, zastopnik mestne občine, zastopnik univerze ter predstavniki vseh važnejših javnih gospodarskih in kulturnih ustanov.
Po cerkvenih obredih je imel polkovnik dr. Ilija Birčanin, visok, z vedrim čelom in mehkimi, ijuheznipolninii očmi. imajoč v duhu preti seboj podobo svojega slavnega pratletla, krasen nagovor, ki ga zaradi tehtnosti izraženih misli in krščanskih čuvstev, ki ga pretakajo, podajamo našim bralcem:
V začetku svojega govora je polkovnik dr. Birčanin dal kratek, a jedrnat življenjepis svetih bratov Kozine in Damijana ter podčrtal, dn sta zdravila 9 telesom obenem tudi duše. »Mi zdravniki, lekarnarji, bolničarji in vsa sanitetna služba, ki smo po našem vzvišenem poklicu njihovi nasledniki, proslavljamo današnji dan v istem duhu.«
Polkovnik dr. Birčanin je nato prešel na zgodovino našega naroda in dejal: s Božja previdnost je hotela, da je naš troinieni narod od prvega začetka svoje zgodovine do dandanes inorai svojo svobodo in neodvisnost plačevali s krvjo »vojih najboljših sinov. Za lo svojo svobodo je moral naš viteški narod junaško iz vojne v vojno. Težko je bil preizkušen v svoji borbi Dolge vojne so vlekle za seboj verigo drugih nesreč,
bedo, glad, sovražnikovo post, strašne bolezni. Decimirale 60 naš veliki narod, te nesreče namreč. in vojna sanitetna služba je dala vse. kar je le mogla, tla celi ali vsaj lajša rane, ki jih je tu dolga borba sekala. Poglejte te neme grobove ob bregovih Bregalnice in Vardarja in v Valjevu, kjer spi večno spanje cvet srbske sanitetne službe, ki so jo pokosile bolezni, ter vse one po vsem svetu in na dnu Jadrana raztresene grobove naših bolničarjev. Neštevilne so njihove žrtve v težki domovinski službi, veličastne žrtve, čeravno morda niti njihova imena niso več znana. Spomniti se moramo tudi odposlanstev Rdečega križa iz raznih držav sveta. Poleg nas so umirali, z nami so trpeli Ier svoja imena za vedno vklesali v našo sveto zemljo. Dn, svet se je naši žilavosti divil, poslali smo veliki po svojem trpljenju in |K> svojem junaštvu in po velikih kraljih, ki so izšli iz njegu.<
V ganljivih besedah se je nato polkovnik zahvalil [»kojnemu vladarju, ki je padel na prijateljski zemlji Francije kot nosilec naše narodne zavesti in kot graditelj miru med narodi. Pozval je prisotne, naj z njim vzkliknejo: Hvala in slnva pokojnemu vladarju in Aleksandrovi Jugoslaviji.
»To je zgodovina, ki gleda na nas,« je nadaljeval polkovnik, »ki nas bo bodrila, tla posnemamo tvorni duh, ki jo je ustvaril. Toda gledati moralno tudi v bodočnost. Vzgajajte sumi sebe v ljubezni tlo bližnjega, v krščanski ljubezni do sočloveka, ker to Vam je edina osnova za vaš sama-ritanski poklic.. Naj bodo vsi vaši tovariši, prijatelji in neprijatelji, ki so poverjeni vaši ljubezni-polni skrbi. Ne pozabite, da morate vi trpeti, tla bo bolnikom lažje in da ste ob bolniški postelji ranjencu vse, oče, mati, bratje in sestre! Ako boste tako pripravljeni, polni ljubezni do svojega krščanskega poklica in do svoje domovine, da žrtvujete vse najboljše zn dobro bolnikov in za veličino domovine, boste [»stali zares kadri, ki botlo sprejeli na svoje rame težke poklicne dolžnosti in jih bodo izpolnjevali v časi davni zgodovini in v nado boljše bodočnosti.«
S polkovnikom dr. Birčaninoin so vsi vzkliknili trikrat Zivio Nj. Vel. kralju Petru II.
Po slovesnosti je g. polkovnik s častniki povabil goste na prigrizek, nietl katerim je neprestano svirala godba dravske divizije.
Zagorle nekdaj in sedaj
Vsakemu Slovencu je znano, da je Zagorje ob Savi večji industrijski okraj — saj nekoč je bil — ko še nismo poznali krize, ki se je sedaj lako bohotno razmahnila vsepovsod. Nekoč smo imeli steklarno, rudarji so bil povsem zaposleni, vladalo je sorazmerno blagostanje, danes pa dobiva tujec, ki se mudi med našo romantično pokrajino, vtis, da se je siromaštvo naselilo v okraj, ki je pred več leti slovel kot mogočno industrijsko središče Slovenije. Rudarji so zaposleni deloma — največ 17 dni v mesecu, steklarna je opuščena in so se morali delavci izseliti bodisi v Paračin v Srbijo, Hrastnik ali Rogaško Slatino, kar je imelo za naš okraj občutne posledice. To zlasti občutijo tudi drugi sloji, zlasti mali obrtniki in trgovci, ki so bili navezani ua rudarje in steklarje.
Značilno za socialni položaj našega delavstva in ostalih stanov Zagorja je dejstvo, da je spričo skrčenega obrata v rudniku zmanjšanje dobave premoga, zlasti za državne železnice, imelo za posledico, da se večja množina naših brezposelnih rudarjev izseljuje v Srbijo, ker so pa delovni pogoji še slabši kakor v Sloveniji, ker se tamkaj ne izvaja delavska zakonodaja. Slednje jasno dokazujejo nezgode v rudnikih Kokanju in Rtanj.
Značilno za razmere, ki vladajo v rudarskih
revirjih na jugu, je okolnost, da se jc več rudarjev, ki so doživeli tamkaj nepopisne težkoče, moralo vrniti v rodni kraj in sicer — peš, kar jasno spri-čuje, da so tamkaj delovni |X>goji neugodni za naše rudarje.
Vsa dobrodelna društva, katoliška in ostala, so le kapljice vtehe spričo silne bede, ki vlada zaradi velike brezposelnosti v rudarskih revirjih. Z obrazov delavskih otrok je spoznati, da so slabo in ne zadostno hranjeni, kar seveda vpl;va na telesni in duševni razvoj poedinca. Nekoč je laliko vsak rudar preskrbel svoji deci eksistenco bodisi pri rudniku ali v sleklarni, danes pa sam nima zaposlitve, ali pa je samo deloma zaposlen. Odveč bi bilo opisovati podrobnosti in slikati našo bedo v markanlnih barvah. Zadostuje samo napraviti kratek sprehod v delavske rudarske revirje in siromaštvo postane očilo.
Uverjeni smo, da bodo merodajni iaklorji spoznali obupno resničnost naših polreb in se zavzeli za Zagorje tako, da bodo državne dobave premoga iz rudnikov trboveljske premogokopne družbe jv> večane v takem obsegu, da bo pretežen del našega delavstva zaposlen, s čimer bo beda znatno omiljena in bo naš okraj procvital in šel nasproti lepši bodočnosti.
Dr. Ivan Kmific:
Okrog Afrike
XXXVIII.
Džibuti, 15. septembra.
Pusta in nerodovitna je Somalija, severovzhodni polotok Afrike, pa se vendarle zanjo zanimajo Italijani Angleži in Francozi. Levji del so zasedli Lahi, najmanjši, toda najvažnejši, je pripadel Francozom. Tod so zgradili pristanišče Džibuti in odtod gre železnica tja gori v Abesinijo do glavnega mesla Addis Abeba. Dolga je 783 km (Ljubljana Belgrad blizu 000 km). Na
ucigiiKJ m,,,, ,„,,,. francoskem ozemlju teče v ravnini, nato pa se dviga do višine 2424 m, iralo manj kot do vrha Triglava. Ta proga je zelo važna, ker se po njej vrši večina prometa z Abesinijo, na katero zre lelos vesoljni svet.
Zjutraj se zbudimo v širokem zalivu, daleč od obrežja. Na celini ugledam dolge vrste belih »šotorov«. Mislil sem, da na ravnini biva francosko vojaštvo, pripravljeno na vsak »slučaj«. Pa ne; to so le griči morske soli; nižina ob morju je solinama. Pred nami je zasidranih mnogo ladij, največ s francosko itiodro-belo-rdečo trikoloro. Ta troboj-nica sliči v barvah jugoslovanski, le da so pri naši zaslavi barve po dolgem, pri francoskem počez. Preprost deček je vprašal očeta: »Kaj delajo te ladije?« Oče se zasmeje: »Čakajo...«
Za ravnino se prične gričevje, v ozadju pa stoje abesinske gore. Na večer so bile zavite v oblake; jasno se je videlo, da mestoma dežuje. Hudo vro; čino trpe laški vojaki, in vendar traja v Abesiniji še deževna doba. »Veliki Rimljan«. — tako se govori na parniku — se je odločil, da prične začetkom ok
lobra; doslej so Italijani potrošili že dve milijardi lir. Angleži bodo v začetku nevtralni, po dveh mesecih pa bodo nastopili z zahtevami. Iz Abesinije se tujci vračajo domov Naš parnik je sprejel večje število Nemcev, glavna truma pa se odpelje s prihodnjo ladijo.
Džibuti (10.000 preb.) je menda najbolj vroči kraj Somalije. V juliju je povprečna temperatura 32 stopinj, v januarju 26 stopinj C, dežja zelo malo. Hiše nimajo streh. V evropskem oddelku vidimo nekaj velikih zgradb. Posebno lepa je vladna palača ob morju sredi razmeroma velikega parka, Doma-čiuski del pa je zanikrn in umazan. Črnci so usilji-vi z beračenjem; kar Celica dečkov je izlegovala desnico in vpila vame svoj »bakšiš«. Ko ni bilo v bližini odrastlih, sem zamahnil po najbližjem in mu privoščil zaličnico, da so vsi naenkrat odstopili. Ni lepo, kar pripovedujem, pa resnično. Pospešil sem korak in prisluškoval; nikogar ni bik) za menoj.
V Džibuti ju sem videl, česar še nikjer v Afriki: staromodne štirikolesne kočije s streho in samo enim konjem. Glavno vozilo je seveda, avtotaksi. Dohod v mesto je dolgočasen. Nad kilometer dolg inolo nas privede k obrežju, brez drevja in sence. V mestu samem je nekaj akacij, k pa ne nudijo nobenega ohladila. Kaloliška cerkev je posvečena sv. Devici Orleanski, zaščitnici francoske Somalije; da ne manjka kipa sv. Terezike, ni treba praviti. Svetišče ni veliko, pa jako čedno, brez steklenih oken, samo z deščicami. Ob nedeljah je služba božja le v zgodnjih urah; kesneje pritisne vročina. Dopoldan sem bil notri; odprla so bila vsa vrala in okna; pa sein kmalu zbežal vsled žgočega zraka.
Upravni jezik je sicer francoski loda s tujci občujejo angleški. Kdor hodi daleč jx> svetu, šele vidi,' kako potrebna je angleščina in da je ona
pravi svetovni jezik. Francoščino malo kje slišiš, kvečemu angleški. Glede števila ljudi, ki govore kak evropski jezik, stoji angleščina daleko na prvem nteslu; Irancoščino premaga celo španščina. Koristno bi bilo, ko bi se tudi pri nas poučeval ta svetovni jezik.
Casomere postavljamo, žepne in stenske Dokler smo pluli na vzhod, smo uro potiskali po 30 ali 00 minut naprej; nekatere dni smo preživeli samo po 23 ur. Ko stno dospeli do 52 slopinj vzhodne dolžine, je krajevni čas prehiteval ljubljanskega natančno za dve uri in pol. Nocoj bt.mo premaknili časomere za 60 minut nazaj; danes bomo lorej starejši za 25 ur.
V Džibutiju je vstopil visok, močan, prileten gospod z brado. Povedali so mi, da je švedski misijonar, ki beži iz Abesinije. »Čemu lujci zapuščajo Etijopijo?« sem vprašal; »saj niso Italijani.« Odgovore mi: »Domača država jih je pozvala Ce pride stiska do skrajnosti, črnci ne bodo razlikovali med belokožci; zgodi se lahko, da jiobijejo vse.«
Tovariš Alzačan, ki misijonar! pod Kiliman-džaro, mi je povedal žc marsikaj zanimivega iz jiastirstva med črnci. Hvali njih versko gorečnost, vendar pa ni optimist. Slabi zgledi Evropejcev iu poganske navade sosedov kvarno vplivajo za zamorske vernike. Krščanstvo jih še ni jirevzelo do dna. Pravi: Ko bi 20 lel pri njih ne bilo misijonarja, bi padli nazaj v poganstvo ali v mohamedanstvo; šele po par rodovih bo njih vera tako močna, da bo kljubovala vsem nevarnostim, lzpreobrtienj med jio-giini je malo, nič med muslimani. Velika ovira je mnogoženstvo. Krst odlašajo lela in lela. Največ se doseže polom šole. Zanamalo me jc, da je črnogled z ozirom na zamorce duhovnike: ne zaupa, da bi se kdai črnn duhovščina sama mogla vladati; zato se Rim pounslja, zamorca posvetiti v škofa.
Ban dr. Marko Natlačen v Novem mestu
Novo mesto, 14. novembra.
Naša Dolenjska št- ni doživela, tla bi ljudstvo zastopniku oblasti ktlaj tako iskreno in navdušeno sprejela, kakor je sprejela danes bana tir. Natlačena, (i. ban je tlunes zjutraj t>l> 8 krenil i/ Metlike. Meti poljo gu je pozdravil še belokranjski Snhor, kjer se je poslovil otl Belokranjcev. Na vrlin Gorjancev, kjer je meja novomeškega in metliškega okraja, sta prišla g. bium naproti novomeški okrajni načelnik g. Maršič in podpredsednik krajevnega odbora JRZ odvetnik g. Volile. Malo poti vrhom Gorjancev je pričakovalo g. bana ljudstvo iz fare Podgrutl. Postavilo mu jo krasen slavolok, ki je že otl daleč pozdravljul g. banu. V imenu pod-grojskih furunov je pozdravil visokega gosta podgrajski župan g. Česen, v imenu krajevnega odbora JR/. g. Stanišu Franc. Dobrodošlico je izrekel v imenu šolske mladine g. Kimovec. Pozdravil gu je tudi načelnik gasilcev v Stopičah. ki mu je prišel naproti s konjeniki. V smeri proti Novemu mestu je nato g. bana spremljala večja skupina konjenikov. Krasen sprejem je priredilo ljudstvo i/ Stopič, Sprejelo ga je na državni cesti nu Težki vodi. Postavljen je bil tam prav tako lepo slavolok z napisom: Pozdravljen ljudski nun, pozdravljen ban od narodu izbran. Z,brana je bila šolska mladina, ki je avto, s katerim se je vozil ban, z^isula s cvetjem. V imenu faranov jc visokega gosta pozdravil župan g. Žitnik, v imenu mladino kaplan g. Smolič in šolski upravitelj g. lirker, v imenu krajevnega odbora JRZ g. Brulc Kr., v imenu gasilcev g. Bolite. Učenka osnovne šole je g. banu izročila krasen šopek. Po prisrčnem iu nadvse lepem sprejemu, katerega se je udeležila ogromna množica faranov, se je g. ban, spremljan ixl konjenikov in kolesarjev, odpeljal proti Novemu mestu. Prod Novim mestom se je priključila sprevodu nova večja skupina konjenikov in kolesarjev. V Knntliji je mladina i/. Šmihela, grmske kmetijske šole in veliko ostalega občinstva pričakovalo g. bana. Ko je pripeljal avto, ki je bil ves posut s cvetjem, je zbrano ljudstvo z »živijo« klici in zastavami pozdravilo visokega gosta, šniihclski župan g. Turk je izrekel pozdrav v imenu šmihelske fare, učenec in učenka meščanske, oziroma ljudske šole pa sta mu izročila lepe šojike rož. V imenu grmske kmetijske šole je pozdravil g. bana inž. Kotlovšek. v imenu krajevnega odbora JRZ g. Ilorval Ivan.
G. ban se je občinstvu, ki ga jo na njegovi poti pozdravljalo, lepo zahvalil zn prisrčen sprejem. Meti »živijo« klici se jo tinto odpeljnl skozi mesto, ki je bilo vse v zastavah, proli okrajnemu načolstvu. Tu so čakali visokega gosta predstavniki vseh oblasti in uradov. Med temi so bili: g. prošt Čerin, predsednik okrožnega sodišča tir. Kavčič, državna tožilca g. Ilar-le in g. tir. Rus, starešina okrajnega sodišča g. Turk, ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. inž. Zupnnič, primarij ženske bolnišnice gosp. tir. Červinku. ravnatelj gimnazije, starešina davčnega urada, upravnik poste, postajenačel-nik, gvardijan frančiškanskega samostana gosp. p. Ciprijan Napast, ravnatelj meščanske šole. upravitelj osnovne šole iu šolska mladina, narodne noše ter ogromno šlevilo ostalega občinstva. ki je prihitelo, tla poztlruvi g. bana. Iu gn je pozdravil v imenu mestne občine g. Bau-eič. v imenu ljudskošolske mladine je izrazila dobrodošlico učenka Skebetovn. krušen šopek sta mu pu izročili učenka meščanske šole in učiteljica gdč. Rusova. G. ban se je tudi tukaj prisrčno zahvalil za sprejem. V družbi okrajnega načelniku g. Maršiču se je potlal nu okrajno načelstvo, kjer je sprejel številne deputacije. Popoldne je g. ban obiskal žensko iu moško bolnišnico in kmetijsko šolo nit Grmu. Zvečer pa se je odpeljal proti Ljubljani.
Sprejem, kakršnega je doživel g. ban na Dolenjskem, dokazuje z vso zgovornostjo, kako ljudstvo ljubi in spoštuje može. ki so prišli i/, njegovih vrst in hočejo delati za ljudstvo in njegovo korist.
Slikanje cerkve na Topolovcu
Visoko nad Boštanjem ob šumeči Savi se dviga romarska cerkvica Malere božje na Topolovcu. | Lansko leto je tu Marija praznovala 200 lel, odkar i so jo pričeli častiti verniki v tej cerkvi in ob tej j priliki že je bila vroča želja ljudi, da bi bilo svetišče poslikano. Pa so želje bile večje kot pa plačilna zmožnost ljudstva. Kar pa ni bilo mogoče doseči ob 200 letnici, je uspelo eno leto kesneje.
Občudovanja vredna je bila jiožrlvovalnost ne-kijerih, ki so zbirali pšenico, krompir, mošt in to potem spravljali v to, česar danes ubogi kmet nima, to je denar, za plačilo slikarju in delavcem. Delo jc dovršeno in 17. novembra so povabljeni Posavci na ljubki s trto ovenčani Topolovec, da si ogledajo in počaste Marijo v prenovljenem božjem hramu.
Leopold Medvešek 70 letnik
Nad polstoletju je ifospotl Leopold Medvešek zvesto nluž.bovni pri Trboveljski premogo-kopni družbi v Trbovljah do I. 1032, ko je stopil v zti-nluzoni jKiko.i. Danes [in obhaja 7ll-letnieo svojegn rojstva. Čez, tri lefa upa obhajil t i še svojo zlato iKirokn i- svojo zvesto življenjsko družico v krogu svojih enn.i-stili otrok, saj jo še ve.s zdrav in čvrst. Bog daj, tla lii se današnjemu, od vseh spoštovanemu slavi,ionen izpolnila njegovo želj« in d« bi še 11 o Igo vrsto let zdrav in 'zadovoljen užival svoj -zasluženi pokoj. K lepemu življenjskemu jubileju go*|>odu Medvešku tudi ini iskreno eootitauioJ
Drobne novice
Koledar
Potok, 15. novembra: Jedfcrl. devica; Leopold (Levko), vojvoda, spoznavale!'.
Novi grobovi
-f- iN« Rakeku je umrla gospa \lurija M i k
še, soprogu zadnjega rakovskcga postiljonti 'n dobra muli Naj ii s*eli večini lile.
Osebne vesli
Poročila sta se v torek na lire/,.juh g. Krune Baje, pripravnik pri prvem drž. tožilstvu \ Ljubljani, in gdč. Angela Mavec, učiteljica na Čatežu pod Zuiilazom. Iskreno čestitamo!
Poročilu sc jc nu Rakeku gib", lončka Ivunčič. dolgoletna nllislkii rukovskega cerkvenega zboru in /.uslužna delavk« v _ katoliških prosvetnih' organ izuči juh. / g. .lelineiee.m !• rameni, knjigovodjo pri lesnem velepodjetjii ■y. Kovača i/ 'Sturegn trga. Bog daj srečo!
Poročil S.' je prof. Pavle Sivlc z g. Ano Tuuerjevo i/. Zaječar.ia. Včeraj se je poročil v farni cerkvi v SI. Jerneju g. dr. Štefan Sobar, banovinski zdravnik v Črnomlju, z gdč. Vero Kusljanovo iz Brežic. Novoporo-cencem veliko sreče.
E straussov Cigan baron nt? |
Cerkvene starine. Po dolenjskih hribih (Škocijan itd.) hodi neki potnik (moški, mlad, srednje postave, oblečen v bolj ponošeno obleko), ki kupuje starinske stvari. Nastopa večkrat kot poslan od škoi. muzeja in kot tok zbira tudi po cerkvah slike, obleko itd. Župnij se seveda izogiblie, hodi le okoli podružnic, nastopa nasilno, tako da mu boječi cerkovniki lahko nasedejo. — Opozarjamo vse z.upne urade, cerkovnike in ključarje. du dotičnik od škoi. ordinariata nima no-benega pooblastila in ga naj zuto naznanijo orožnikom.
Slovenski pravopis. Izdalo in založilo Znanstveno društvo v Ljubljani. Po pravopisnih in pravorečnih načelih, ki jih je odobrila pravopisna komisija Znanstvenega društva, izdajo priredila A. B r e z n i k in F. Ramo v š. Naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ceno vez. izvodu 60 Din (po pošli v etuijn 65 Din). — Prihodnji teden iz^de to dolgo pričakovano delo, ki naj prinese vsaj nekaj urejenosti in jasnosti v slovensko pisanje in govorjenje. Knjiga obsega nad 20 pol in sicer zavzemajo pravopisna in pravorečna pravila 20 strani, pravopisni slovar, ki vsebuje 22.000 besed, pa 300 strani. - Naročila sprejema že sedaj Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
200 dinarjev v gotovini
in šo nekaj tolnžUnih untrrnd podeli
oi» premieri stfagnc imrhe
ANIHAf OR
Prh/. Seliti I/., F. BrcRRHrt. TIbor Halma.v. nosle Bnrson.v
UprčIVd Kili« Sloge I istemu, Ui ji pove najboljši in najprimernejši, filmu prikladen, slovenski Izraz, za t n.jko ...\n Ima tor". Pogoji za nagrado v današnjem članku.
KINU SLOGI
Telefon Stev.
Maribor
□ Delavci in obratni zaupniki! Kurato-rij stanice zu socijalno skrb rekonvaleseont-nili delavcev v Mariboru je sklenil, da z okrožnicami, sestanki delavskih zaupnikov in objavami v časopisih ponovno povabi vse delavce in nameščence mariborskih tovarn I in deluvnic-trgovin k pristopu. V ta namen I so je določila za pristop trimesečna knrenč-n» doba, ki jio teče dne 31. januarju 1986. Od
zdravju in ministra Ivana Puclja. Obtoženec Kolmun .ie na shodu pri »Tičku nu gričku« v Ljubljani napadel ministrstvo in tudi navajal neke zanimivosti, kako Je to ministrstvo poslovalo. Obtoženec, .ie že na prvi razpravi izjavil, da nastopi dokaz resnice, zanikal pu je dn bi bil tako govoril, j j;(;K " ()|1(', dai'j(, |,f, Htanipn prevzela v oslu-bo kakor to navili« policijsko poročilo Osebno |	. uslužbence od podjetij, ki
ni hotel zaliti niti ministrstva kot takega, nili ministra Puejja samega. Pač pa ji
v/,trajal pri tem. da sn njegove navedbe glede gotovih zadev popolnoma jasne in res nične. Rnzprnv.i je bil n preložena, du sc doseže gotov sporazum, odnosno d« se pri prihodnji razpravi zaslišijo priče. Zanimivo je. dn je liil vprav glede takih izjav obtožen
, , .„, . . -i TT i	i UV tlll VN«»V,HM II« " 'II "'i mr;;
tudi odvetniški pripravnik Drago Kornhan-	^ • , prispevek J vsakega dela
ser, proti kateremu nn je bilo pr, novomes-	t m(.s0(5n(, sm,ln r,„ ,„„•, 7H deloila.iaU
kom okrožnem sodiscu ustavljno kazensko	()(| 7Jlposlono <)sobo. kur je, pri c
postopanje
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj nn prazen želodce kozarec naravne »Frauz-.losef grenčice«.
|e
— Pol kilograma nepotrebnih odpadkov
dnevni hrani. Neki zdravniški strokovni list , ................
•priobčil zanimiv članek o prebavi. Nas organizem 1 ske drame »Kožtnnril ne izkoristi vsako sestvino naše hrane, ker je mnogo neprebavljivih elementov. Treba pa je, da se la balast redno odstranjuje. Pri lenivosti črev in zaprtju uporabljajo zdravniki priznane Artin-dražeje. Zadostuje, da vzamete dve Artin-dražeii, in drugo jutro boste imeli normnlno in milo izpraz-njenje črevesja. Kdor ie samo enkrat poizkusil Artin, nc bo nikdar več uporabljal drugih sredstev.
— Ideleženceni občnega zboru Zadružne zveze v Ljubljani, ki bo dne IS. novembra, je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo po železnicah. Ldeleženci naj nu vstopni postoji kupijo celo karto in železniško legitimacijo, obrazec K H. Knrle naj ob izstopu v Ljubljani ne oddajo, ker ho veljala tudi za potovanje nazaj. Na železniški lcgatinmciji pa sj morajo ua občnem zboru /.veze oskrbeti potrdilo, du so se udeležili zborovanja. Tn ugodnost volja od 10. do Ji), novembra.
Na neki gimnaziji tam \ deželi deveti je nameščen profesor /omljepisja in zgodovine, ki poučuje v veljavnem državnem jeziku dotične devete dežele. Pouk sc vrši nekako v tnkemle /argonu: Ruse so bile zelo kuMnren narod.. Ali pu: Pa so prišle srbske kneze in so Miloša veti vrgle . Dijački dotične gimnazije so imeli, ko so se vozili nn svoje domove, s leni veliko zabavo in so še pripomnili: štiri je/.ike se učimo, pa hvala Bogu. nobenega ne znamo. — \ drveli deveti moril biti res zanimivo.
Proti trdi stolici,
čirom in katnriu v črevih ie dobro sredstvo naravna
Franz-Josefova
grenka voda. če *e iemlic večkrat n« dan. H,«. P'I min. so,'. i*il. in nar. »(lr. S-lir. IMSo, V. M.
Vinarska zadruga Jenizalemčan« v
Ivunjkovciii priredi svoz vsakoletni vi,n.ski*se-jem 'dne 7. januarja 19% v dvorani v Ivanjkov-tih. Pripu.ščena bodo le, \ina i/ ormoško-ljato-incrskcgn okolišu. l>o takrat bodo vsa vina in ludi najboljša popolnoma razvita in čista. Za proizvajalec, kukor za kupec bo to najprimernejši čas. da sc prepričajo o letošnji kvaliteti iu sklenejo kupčijo.
Kdor hoče vedno dobre volje biti, mora Petanjsko Slatino z vinom piti!
Iščejo se dediči. V Billiugsu, zvezna država Montana (USA), jo umrl 9. oktobra 1929 neki Mike Kiulo oziroma Mihael Kotlu nli .Malo Sotonovie. Ker niso mogli najti pokojnikovih naslednikov, je pristojno sodišče izročilo njegovo dokaj veliko zapuščino (okr. 5000 dolarjev) državni blagajni zvezne države Montane. Ce se v kratkem no bodo nasledniki prijavili, bo ta zapuščina zapadla v korist navedene državne blagajne. Morebitni sorodniki ali nasledniki navedenega Sut.o->Sotto-Sotonovie naj se zalo čimprej prijavijo Izseljenskemu komisurijatu v Zagrebu, Pnlmotičeva ulica št. 50.
— Preložena razprava. Pred kazenskim Hodnikom poedincem okrož. sodišča v Ljub; Liani g', ilu .ikoni [>>det'liasoni se je včeraj nadaljevala ra/.|iiavu proti zasebnoinu uradniku iz Kamnika, g. Pajku Knlmntiu. ki je bil obtožen po čl. 11112 k. z. zaradi žalitve mi nistrstva socijalne politike in narodnega
Ljubljana
• Časnikarski koncert dne 1. decembra.
Kukor vsako leto bo tudi lelos dne 1. decembra velik koncert, ki ua priredi .Jugoslovansko časnikarsko združenj«, sekcija Ljubljana. v korist svojega pokojninskega skladu. Koncert bo letos radi tega, ker se ne more vršili v uniouski dvorani, v dvorani na Taboru.
• Univerzitetna knjižnica v nevarnosti. Namen. da se zgradi v Ljubljani univerzitetna knjižnica. je podprla soglasno vsa Slovenija in tudi odločujoči krogi v Belgradu so spoznali, da je zahteva Slovencev upravičena. V proračunu je že prvi znesek za zgradbo poslopja, načrt sta odobrila gradbeno ministrstvo in mestna občina, ki jc lastnica zemljišča. Nepričakovano pa so nastale ovire tam. kjer bi jih namreč najmanj pričakovali, to jc v Ljubljani, in zaradi odpora nekaterih domačih krogov se je bati. da bo zgradba poslopja padla v vodo, obenem pa da bodo zapadli tudi državni krediti, tako bomo morali še leta in leta čakati, kdaj bo država zopet voljna podpreti zgradbo tega poslopja Priznamo, da sta oba prijavljena načrta dobra in se ne spuščamo v raz-sojo, kateri je boljši, loda prednost ima vsekakor tisti, ki je odobren. Zaradi domačih sporov vendar ne bomo pustili propasti tega kulturnega načrta, ko moramo vendar zagrabiti z obema rokama vsa
plačujejo prostovoljne skrbstvene prispevke. Do sedaj je namreč podpirala prav vse ne-ozdruvljenc bolnike in rekonvalosceute, ki so izčrpali pri OUZD pripadajočo 26-, ozir. 52-tedeiiKko bolniško podporo. Staniča .ie. v pretekli poslovni dobi vzdrževala 4S takih rekonvaleseentov od enega do 22 mesecev ali povprečno vsakega po 5 in pol meseca. Skrb-
delavea znaša vica pa I Din
zaposlene osebe, Kur je pri dobri volji majhna žrtev. Ker podpira slanico že pi'e-' težila večina mariborske industrije, je upati, I da bodo tudi ostali podjetniki iu njihovi | uslužbenci brez oklevanja pristopili k ustu-| novi, ki jo vodijo zastopniki delo,jemalcev in i delodajalcev.
□	Ljudski oder otvar.ja svojo sezono jutri v soboto ob 20 z uprizoritvijo trodejan-
Nova gozdna scene-rija je delo slikarja g. Pahernika, sobno opremo pa je iz prijaznosti dal na razpolago tapetnik g. Novak. Vstopnice so v predprodaji.
L Premiera in poslovilna predstava in
obenem proslava 40-lctnega delovanja igralke gospe Štefe Dragutiilovieovc! bo jutri zvečer v mariborskem gledališču. V Kovičevi režiji se vprizori Frankov« veseloigra »Vi; hnr v kozarcu . Mariborsko občinstvo, ki ceni veliko delo priljubljene gledališke umetnice, bo gotovo prisostvovalo predstavi v polnem številu.
□	Obiščite razstavil »Brazde«. V nedeljo se bo zatvoriln umetniška razstava v kazin-ski dvorani. Obisk je bil dosedaj zelo lep in so ludi doživeli umetniki priznanje s precejšnjo prodajo svojili del.
□	Škrlatiuka ponehava. Dve leti v Mariboru skoro nismo poznali škrlatinke, letos pa se je zopet pojavila v večjem obsegu. K sreči pu so vsa obolenja lažjega značaja, tako t« da morilka mladine še ni zahtevala smrtnih žrtev. Vseli slučajev je bilo 30. ki se še deloma zdravijo v bolnišnici. Z energični; ini ukrepi je mestni fizikat preprečil večji obseg nevarno bolezni, ki sedaj že pojenjajo.
^ Služba cestarja je razpisana na državni cesti v Šl. Ilj«. Prošnje je nasloviti do 15. decembra na. tehnični oddelek sreskega naeelstva v Mariboru.
□	Za šestrazrednico prosijo Jareninčani. Njihova osnovna šola je imela dosedaj 5 razredov.
□	Trgovci proti »novim starinarnam«.
Ko jc pred letom dni banska uprava v Ljubljani dovolila proti volji mestne občine nekemu mariborskemu stariuarju, da lahko prodaja poleg starih predmetov tmli novo manufnkturno blago, rastejo sedaj takozv.
nove starinarne« ena za drugo in delajo skoroda boljše kupčije, kakor trgovci. Združenje trgovcev v Mariboru je sedaj ostro nastopilo proti novim starinarnam m zahteva v posebni vlogi, dn se jim odvzame koncesija za prodajo novega blaga.
Tekstilne tovarne reducirajo. Neka
od 0 — 12 in od 14—20. Razstavila bo tudi njegova žena. Obisk razstave Celjanom priporočamo.
e Strel v glavo. Posestnikov sin.Konec iranc s Polena pri Konjicah, sc je spri s lov delavcem Josipom Bobikom iz Zreč. Bobi k je potegnil v prepiru samokres in ustrelili Konca v glavo. Hudo ranjenega so prepeljali Konca v celjsko bolnišnico.
Primarij dr. Pavel Pehani
specialist za ženske bolezni in porodništvo
ordinira od 1. do 3. ure popoldne v Celju, Jenkova ulica SI. 11 a (za bolnišnico)
Pluj
Pomanjkanji' vlakov na progi Maribor - Ptuj—
Cakovec. Mestna občina Pluj, kakor tudi drugi lokalni faktorji, so žc ponovno prosili, da sc uvede med Mariborom in Cakovcem še en osebni vlak, ki bi prihajal v Pluj okoli a ter odhajal iz Ptuja okoli lii, du bi bila podana na Pragerskem zveza na osebni vlak Mnribor-Ljiibljana. Mesto Ptuj gravitira s svojim velikim zaledjem v Maribor, odnosno je slednji glede deželnih pridelkov tesno vezan na naš trg. Prebivalstvo čuti kot hudo krivico in zapostavljanje, da od 8—17 nima prikladne železniške zveze z Mariborom odnosno Ljubljano, ker sc brzovluk na vmesnih postajah ne ustavlja in je tudi predrag. Uvedba gori navedenega vlaka, ki je svojčas itak že obstojal, bi pa bila tudi v interesu železniške uprave, ker bi na ta način bilo mogoče- uspešno konkurirati avtobusnemu podjetju, ki prevaža potnike med Ptujem in Mariborom štirikrat dnevno in ima sednj ugodnejšo zveze kot vlak.
Gledališka predstava v Cirkoveah. "Preteklo nedeljo je vprizorila domača gasilska četa znano ljudsko igro »Volkašin«. Kulisarijo je dalo za lo igro nn razpolago mostno gledališče v Ptuju. Igra je bila tembolj zanimiva, ker jo bil lekst igre govorjen v domačem narečju, ki se je prav dobro ujemal z domačimi narodnimi nošami. Posebno hvalo zasluži naravni, pristni »poljanski* ceremo-nijol gostovanja. Nastopilo jc 30 igralcev, ki so izvajali svoje vloge prav po mojstrsko. Občinstva je bilo loliko, da jc bil vsak količek zaseden, igro bodo v nedeljo, 17. I. in. ponovili.
Slovenska Bistrica
Shodi JRZ. V nedeljo, dne 17. novembra, ob IU. dopoldne se vrši v Okrajni hranilnici okrajno zborovanje J11/. kjer bodo govorili minister dr. Miha Krek. dr. Josip Lckovar, dr. Franc Sclumbach ter Murko Kranjc. V interesu vseli in vsakega posameznika le, da pride na ta shod, kjer sc bodo obravnavala razna aktualna gospodarska in politična vprašanja.
Tridnevno pobožnost: 8., 9. in 10. t. m. smo obhajali pobožnost posvečenja sv. Rešnjega Telesa, ko jo je vodil kap. gvardian pater Vladislav iz Celja. Tridnevna graeija jc bila prav dobro obiskana. Obhajancev je bilo par tisoč.
Vojaške vesti. Poslovil se je od nas ar ti I. ka-pclan L klase g. Krištovič Piilade. ki je prestavljen i/, naše garnizije v mesto Petrinja fnu Hrvatskem). Prijaznemu in dobremu oficirju želimo nu njegovem novem službenem tnestu obilo uspeha.
Nn Martinovo Bedel jo, 17. t. m., se bo vršila po cerkvah in po mestu običajna letna zbirka ali dinarski dau zu novo bogoslovje v Mariboru.
Iz šole. Na tukajšnjo ljudsko šolo je prišla gdč. Dobenik Slavinka. To je njeno prvo mesto ter ji želimo obilo uspeha. K Vončeslu pri Slov. Bistrici jc prišla kot učiteljica gdč. Beloglnvec Sabina.
ko redko priliko, kadar nam Belgrad kaj da. — | _. _.. ____ ....._ . „ . .„
Prvotno stavbno dovoljenje za knjižnico je bilo 1ere tekstilne tovarne so že začele s periodič razveljavljeno, ker so se pritožili solastniki sosed- [ nim odpustom delavstva, ki ga ob zaklju
njih hiš šl. 7 in 6 na Napoleonovem trgu, trdeč, dn je bila na tem zemljišču določena sta\ba s požarnim zidom in da sami niso bili povabljeni k stavbni obravnavi. Lastniki ene leh hiš so razen enega Nemci, ki bivajo povečini v inozemstvu, lastnik druge pa je nekdo, ki živi na Primorskem. Vršila se bo druga stavbna obravnava, ki bc seveda izdala stavbno dovoljenje, nakar imajo sosedje možnost pritožb na višje instance, vendar se zdi, da bodo njihove pritožbe imele le majhen uspeh. Bali se je le boli, da bodo napori drugih krogov zavrli lo prepotrebno zgradbo.
Danes nepreklicno zadnjikrat ob IS.. 19-15 in 21'15 uri
KRiŽAHSliA VOJNA
Kristus i>red Pilatom, Jezusove besede, prokletstvo žtda in nleitovo beganje po svetu v krasni legendi ,,Neumrljivi Zid" ,,Aha.svor", kt ga predstavlja v monnmenta.lnem veleftlmu sloviti CONRAD VLIDT Danes zadnjikrat	t »	a
Telet. 27-30 V K.IWU SILOCjA
• šesti prosvetni večer letošnje prosvetne se/one se vrši drevi ob s. v verandni dvorani hotela Lnion. Posvečen bo predmetu, ki jc dn- .....
nes. kljub vsebolj -*«stoi'cmu političnemu rea- j	(|n j,j se uredila tudi ta cesta,
lizmu, še vcaidai /elo aktualen iu za nas kot j majhen narod zekjfc potreben. Predavanje ima namen, seznaniti nas - pokrujinskiin,i in kulturnimi lepotami jufaškosl. države in \ okviru naslovu S Pu\ 11'omu.uo po češkoslovaškem« tudi /. današnjimi varnimi problemi te bratske države. Pax Romanu je mednarodna organizacija katoliške mwie inteligence in je septembru imela svoj kongres v Pragi. Predavatelj prof. Smole,j jc %am preživel leto dni v j>o-lilkneni in kulturnem središču slovnškcgii nuni-
.-i«. « 11 .m f l- im,< i i r\ ii m vit i n i,i i >i iiivt \'it ,l:i mik
dn \ Bratislavi. To liani dujc jamstvo, da Im drevišnji prosvetni vočer res takšen, kakršnega vsi prijatelji slovenske */.ujejunosti pričakujejo. Predprodaja vstopnic * Prosvetni zvezi. NI i -klošičcvu ceslu 7. Cene: sedeži 3. stojišča -'. zn dijake I Din.
211(1 Din v gotovini iu še nekaj tulažil-
tujko Animator. seveda mora slovenski izraz imeti isli pomen, kakor ga ima besed;'!
Aniiimtoi'. v filmu. Pogoji z« podelitev nn grud so naslednji: Pri vseh iiredstuvah sijajne burke Animator . t. ,i. od jutri naprej d" torka 20. t. ni. dobi vsak pusetuik filma pri blagajni kina Sloge- poleg vstopnico še prazen listek v kuverti. Po ugledu film« napiše uu lisičk izraz, ki g« si mi trii /.« najboljšega v slovenščini, priloži svojo vstopnico kot dokaz, da je videl film in se ločini podpiše (iiiislnv in poklic!). Zalepljeno kuverto vrže poleni v nabiralnik v čakalnici, nli p« jo pošlje ali prinese osebno v upravo kinu dn srede, 20. t. ni. Ta dan s-; sestane širokimi« žirija slovitičarjev in pisateljev, ki bo proučili! predloge in določilu najboljši slovenski izraz z« besedo t A ni matur' V |iri meni vcc umikih. (b* pur i'«d upravičenih predlogov, bo odloeal žreli.
Zagorje
eitvi sezone več ne rabijo. Taki odpusti so sicer prehodnega značaja, delavstvo pa, vseeno močno prizadenejo, ker traja večkrat nekaj mesecev, p red no jih podjetje zopet sprejme na delo.
□	VIII. redna seja mariborskega občinskega sveta bo v četrtek, 21. novembra. Dnevni red obsega 40 točk.
□	Diplomirani trgovci so imeli te dni ustanovni občni zbor svoje organizacije. Za predsednika ,io bil izvoljen višji uradnik Narodne banko Fran.i o Tavčar, podpredsednik je, industrijalec VVogerer, tajnik dr. Milko Daneu. blagajnik kavarnar Kafer, odborniki pa Mačns, Koštomaj, Hoffer in Lovrec. V nadzorstvu sta ga. dr. Uedjaničeva in ravnatelj Tlratuš.
□	7ft"J popust za Dunaj. Na podlagi turističnega sporazum« priredi »Putnik« v času od 15. do IS decembra ITT. kompenzacijski izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Vozna cena Maribor-Duna.i in nazaj za. TTL razred 230 Din, IT. razred 290 Din. Sedeži v vlaku so numerirani. V.se informacije jiri Putniku« v Mariboru in njegovih podružnicah.
H Najbolj zapostavljene ceste so bile dosedaj v petem okraju. Sedan.ia občinska uprava se .iih .ie usmilila iu jih začela po-prnvliuti. Prebivalci Dalmatinske ulice pro-
Celje
« Elektrifikacijo celjske okolice bodo izvedle Kranjske deželne elektrarne. O elektrifikaciji celjske okolice smo na leni mestu že večkral razpravljali. Za elektrifikacijo so se potegovale KDE in bala. Gre predvsem za elektrifikacijo vasi Trnov-Ije, Leskovca, Ljubečne in Lijx>vca. Med interesenti sta obstojali dve skupini, od katerih se je vsaka potegovala za drug« rešitev. Komisijski ogled je bil 24. okiobra t. I., dne 20. okt. jia je izšel .odlok kr. banske uprave, na podlagi katerega so dobile KDF koncesijo za clektrifikacijo celjske okolice. Sedaj sla se ludi žc sporazumeli obe skupini inlc-rcsenlov ia sla obe pristali na to rešitev, lako sc je končno rešila ta zadeva v splošno zadovoljstvo nih nagrad podeli u pravu Kina Sloge tiste- vseh krogov. Poleg dejstva, da bo kmalu v omenili. ki ii sporoči pravilni slovenski izraz za "jenih vaseh zasvetila elektrika, je posebno važno, ' ■ ■	■	1 ' ' da bo clektriiikacijo izvršilo domače podjetje, kar
bodo golovo vsi pozdravili z največjim veseljem. V kratkem hi potekla tndi dosedanja nngodba med mestno občino in Falo ter je želeti, da bi sc tudi Celje priključilo KDE.
Razvitje zastave celjskega strelskega okr. Uprava celjskega strelskega okrožja sc je odločila, da bo razvila svojo okrožno zastavo. Uprava jc že 1'okreiiiki vse potrebno, da se s patrioličiiiinl pri reditvaini • vseli strelskih družin ustvari materijclna |xxllaga v dosego tega cilja.
Aviomai za peronske karte ua celjski postaji. Celjska postaja je obogatela za novo pridobitev. V vestibulu jc /e nekaj dni n.-imcščcn avtomat /:t prronske karte s čimer bodo /clo razbro menične blagajne.
Slikar Klein v Celju. Znani slikar Klein, ki nima rok in slika z nogami, bo razstavil tudi v Cel.« Razstava bn otvoricna > soboto v dvorani Mcsitte Inniiiiince iu bo odprta *cč dni, vsak dan
Koroško-primorski večer. Dne 10. novembra je imelo Katol. prosvetno društvo v Zagorju ko-rosko-primorski večer v Zadružnem domu. Spored je obstojal Iz predavanja, petja, deklamacijo Iti otroške igre in se ga je udeležilo veliko število občinstva, ki so z vso jiozornostjo sledili iz-vajanjem.
Seja občinskega odbora, ki lii se imela vršiti v sobolo. 0. nov. v Sokolskcm domu, so ni vršila, ker se je niso udeležili niti lastni somišljeniki vzlic temu, da so jih iskali na domu. Zaradi premajhne udeležbe, ojKizicija je itak izostala, jc bila seja nesklepčna. Prihodnja seja bo v soboto, 16. novembra ob vsaki, tudi nezadostni udeležbi.
Primorske novice
Mnogi trgovci in obrtniki, tudi iz Julijske Kraiine, bi se radi naselili v Vzhodni Afriki ali pa otvorili tam svoje podružnice. Ministrstvo za kolonije sporoča, da je dobilo mnogo tozadevnih vlog, toda pravi, da reševanje teb vlog ne spada njegovo področie. Kdor hoče tam doii pod žarkim južnim solncem trgovali ali ustanoviti indu-strijska podjetja, se mora obrniti naravnost na vlado dotične kolonije. Samo vrhovno kolonialno oblastvo sprejema nove trgovce in obrtnike in določa njih naselitev. Tudi glede dobav je mero-dajna samo kolonialna vlada in se morajo vse ponudbe nasloviti s-amo na nio.
Tvrdka A. Dclpin, znana veletrgovina s kolonialnim blagom, ki ima v Gorici tri trgovine, je bila s prefektovim odlokom za mesec dni zaprla. Po poročilih ital. listov je bila ta disciplinarna odredba izdana, ker je bilo »tvrdkino zadržanje v nasprotju z. normami in navodili režima«.
Nesreča z motorjem. 29 letni Jože Obid iz Straže pri Cerknem je padel z motornega kolesa in si zlomil levo nogo. Zdraviti se bo moral pri-lično 40 dni.
Zo treznost in resnost. Goriški prelekt ie izdal odredbo, s katero opozarja policijsko ravnateljstvo (kvesluro) in pokrajinsko fašlstovsko vodstvo, nai gledata na to. da bo vladala pri plesih dopolavo-ra« treznost in ne bo prišlo do izgredov, ki bi bili v popolnem nasprotju z resnostjo sedanjih dni.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA. Začetek ob 20
Petek, 15. novembra: Bratomor na Metavi. Gostovanje
v Colju. Izven. Solmla, 1(1. novembra: Bratomor nn Metavi. Red C\
Nedelja, 17. novembra ob 1.1.	uri: Direktor ftampa.
Izven. Znižane cene; ob	2W: Otroci. Premijc.ra. Izven.
OPERA. Začelek ob 20
Petek, 15. novembra: Zaprto
Sobota, lfi. novembra: Netopir. Tzveti. Globoko zulSane
eone od 30 Din navzdol. Nedelja. IT. novembra: /Hrta. Debut gdčue Karene. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 15. novembru: Zaprto.
Sobota, lfi. uovembra ob 30: Vihat t/ kozarcu. Promiorn. Poslovilna predstava in 40-letni jubilej ge. Ota gutiuoviceve. Izven Nedelja, 17. novembra ob 20: Poljaka kri. ZniSune »cciic.
CELJSKO GLEDALIŠČE
i Pclek. 15 novembra ob 8 zvečer: Golin: <Bratomor na Mftavii. Otvoritvena predstava. — Go»tuJu ljub-I	liuuska Jiarna. Abonma.
Naše železnice v letu 1934
Poraba premoga in maz. olj
Kljub povečanju prometa sc je potrošnja gorila znižalo od 1,312 767 ton (v I 1933) na 1.289.823 ton normalnega gorivu, odnosno zu 1.73%, potrošnja mazila za stroje pa od 5,2(19.877 kilogramov na 4,980.102 kg norm muzilu, to je /a 4.41 %, kar je na eni strani posledica rekonstrukcij strojev in zboljšanja kakovosti lo-bavljenega premoga (vsled stroge kontrole), na drugi strani pa ostrih ukrepov in navodil giede potrošnje.
/a oceno gospodarstva v strojni iln/.bi je odločilna potrošnja goriva in mazila na enoto. Potrošnja goriva se ocenjuje v odnosu s prevoženimi brutto-tonnmi. izraženimi v brutto-tonskih kilometrih, potrošnja mazila pa v odnosu s prevoženim,i strojnimi kilometri. Potrošnja gorivu nu 1000 bruUo-touskih kilometrov v letu 1934 znaša 103,3 kg. v letu 1933 pn 108.7 kg in se je v letu 1934 znižala zu 2.9%. se bolj pn jo padla potrošnja mazila za stroje, in sicer od 86.5 g (v letu 1933) na 80.1 g na strojni km, to je za 7.5%. V pogledu gospodarjenja v strojni službi je torej v letu 1934 zaznamovali znaten napredek.
Na območju I jnbl jonskega /cl. rnvnukd j-slvn znaša v letu 1934 na looo briiit'-touskih km 110.3 kg, potrošnja mazila na strojni kilometer pa 71.9 g. Nadpovprečna potrošnja gorivu je
posledieu tega, ker ima ljubljansko ravnateljstvo še večinoma stare stroje, katerih konstr.ik-eija zahteva večjo potrošnjo goriva. Poleg tega so proge večinoma gorske, kur odločilno vpliva nu večjo potrošnjo goriva.
Premog je v letu 1934 dobavljalo 33 domačih rudnikov (privatnih in državnih) v 78 vrstah in v sledečih količinah in vrednosti:
Črni premog lljavi premog Lignit lirike!
ton
236.581 1,039,633 204.075 14.781
Din 47,804.830 172,666.470 21,427.428 4,135.607
Muipaj 1,495.090 246.034.335
Povjirečna cena za eno tono goriva je otl 175.22 Din (v 1. 1933) padlu nu 168.3" Din, to je za 3.94%, irt to vsled znižanju cen posumc/nih vrst premoga. I/ istega razloga pu so se znižali izdatki za gorivo v večji meri (/.a 5.7%) nego absolutna potrošnja goriva (za t.ij.u).
Skupni izdatek /a potrošeno olje st- je povečal od 14,810.397 Din (v I. 1933) na 17.144.081
PRAVICO IMATE VEC ZAHTEVATI
od nas kot tovarnarja. Mi Vam moremo in resnltno dalemo Isto kvaliteto
po nižji ceni.
Cene naših štofov so od 80- do 180 — dinariev.
VLADA TE0KAR0VIC I KOM P.
čJaraein
Centrale industrijskih korporacij let predsednik Združenju industrijcev savske banovine g. Vladimir Arko, ki pa se ui omejil samo na ugotovitve, ampak je podal tudi konkretne predloge za obnovo našega gospodarstva. Statistični materijal je obdelal znani strokovnjak g. Artnr lienko (irado. Podal je sliko posameznih industrijskih panog in skupne industrije, obenem pa je tudi dal nekaj migljajev za projekt zakotni o minimalnih mezdah. Prinaša tiuli pregled zakonodaje o niinini. mezdah na sveitt, zlasti iz Amerike in Velike Britanije. - -Končno pa jo natisnjen linli projekt zakona o minimalnih mezdah kakor ludi pravilnik za izvedbo zakona o minimalnih mezdah in plačah. l)elo je dragocen prispevek k akciji za uvedbo minimalnih mezd v naši državi, ker podaja dovolj koti-
dinarjev, to je zn 13.76%, in to vsled povišanju i krelue podlage vsaj za industrijo velikega predela
r,v#*<?* m itvarne
V upravnem odboru Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani so sc izvršile velike izpremembe. Iz od hora so izstopili Sarabon Andrej, veletrgovec v Ljubljani, Jovanovič Svetislav iz Belgrad,t, Naglas Viktor, industrijalec in dr. Milan Kontu, oba v Ljubljani. V upravni odbor so bili kooplirani novi člani: dr. Lilek Milan, industrijalec v Ljubljani, Lilleg Alojz posestnik v Ljubljani, odvetnik dr. Ilacin Josip in inž. Hauitš Jaromir Za predsednika novega upravnega odbora ic določen dr. Milan Lilek, a za podpredsednika in/. Hanuš Krofta. Za vodilna ravnatelja podjetja sla imenovana dr. Milan Lilek in in/. Jaromir llanuš. Novo reorganiziranemu podjetju 'se je posrečilo dobili pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, podružnice Ljubljana, menični kredit v znesku 9,15-l.COO Din Podjetje, ki je svojčas zaposlovalo do 2(10 kvalificiranih dc: lavccv. jioseduje tovarniške objekte ob Tvrševi cesti in pa v Zvonarski ulici. Pocljeljc je odorodalo okoli 70 parcel raznim privalnikom. Poseduje sedaj še vi. šlev. 107 k. o. Kapucinsko predmestje in pa vi. štev. 13 k o. Karlo.vško predmestje. Ob Tyrševi ccsli je bilo svetječasno podjetje Gustav Toennies, ki jc bilo ustanovljeno okoli 1. 1870.
STATISTIKA L<BTONNJK<<A TUJSKE«A PROMETA
Po uradnih podatkih liijsko-prometnega odseka ministrstva zu trgovino in industrije je obiskalo naša letovišča od 1. januarja do 1. oktobra t. I. 826.205 turistov s 4,440.1515 premičninami, od teh ie bilo Jugoslovanov 018.284 turistov s 3 niilj. 125,016 prenočninaiiii. Od tujcev ir bilo največ Cehoslovakov,. 61088 po Mnvilu s 5.880 pretiočni-nanii, sledi 18.552 turistov iz Avstrije s 322.372 prenočninami. lz Nemčije je bilo 23.013 turistov
,,OTt,,/, ...........'...:.......: l>„ll„l.,-.„ n^m C 07H
con nekaterih \ rs( olja
Dobiček Trepče znaša nad 70 milj. Dm
Družba, ki ima 1.1 milij. funlov šlrrlingnv (?l)"i milij. Din) glavnice, izkazuje za preteklo lelo 1934 —1085 povečanje bruto dobička za 189.000 nn 871.200 I cr povečanje čistega dobička od 100 600
države.
Povišanje glavnice. Kaštcl, tvornica kemično farmacevtskih proizvodov v Zagrebu, zvišuje glavnico od 1 na 3 milij. z izdajo 40(10 delnic po 500 Din naminala.
Volitve > splitsko obrtno zbornico. Zu 28. februarja so razpisane volitve v splitsko obrtno zbornico, kjer znaša število volivcev okoli 5000.
Tvornica aluminiju, d. d. \ Belgradu. ' Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnovanje deln. družbe Tvornica altu linija v Belgradu. Glavnica
na 307.500 funtov (72 milj. Din). Dividnidii ie	i -naša 10 000.000 Din in je razdeljena na 100.000
povišana od 12% (brez davka) na 20%, odbiv.'ii	delnic po 100 Din imenske vrednosti. Vpis delnic
dohodninski davek Za dividendn je potrebnih	ho tri. nov. oh 9 dopoldne v podružnici Jugoslov.
288.100 funtov. Za rezerve je bilo doli runih 30.000	l,nnke v Belgradu, ob II pn bo predhodni občni
funtov, prenos se je zmanjšal zn 9000 na 26.000	/bor delničarjev. Pri vpisu plačajo delničarji 50%,
funtov.	; I. j. o Din za vsako delnico, torej ho skupno pla-
Veliko povečanje čislegp dobička je pripisu-	j čanih r.tiuOui) Din. ostanek se bo plačal v smislu
vali višjim ceuaiu večine jn-oizvodov družbe.	! pravil.
Prodaja svinčenih končen I rnt'6V je narasla za	j Uvozne prepovedi iz Italije, Italijanska vlada
Borza
DIMIH i
Dne II, novembra.
I W7 nn »14.874 Ion, pirilovih pil nn 38.800 Ion. | je prepOVedala izvoz konoplje, konoplj. prediva. Tiuli brulostroški za proiliicirano rudo sn zaradi j žejcznc ru(lt-, piritovega prahu, cinkovega prahu, povečanih prevoznih stroškov narasli za I pcuce ; |tovi,'lsUih odpadkov in izdelkov ter bavksita.
Znižanje ilii>koiitn v Holaudiji. Ilolandska banje znižala obrestno mero od -I na 8.5%.
na l.» šilingov 11 pene za ton
Produkcija rude je narasla za 8.100 Ion na | ! 597.200 Ion. Rezerve rude cenijo še na 3 milj. i ka je
I Ion. S pogodbami si je družba zagotovila že pro- | Itazviednotmij« kitajskega dolarja. Zaradi velijo svinčenega koncenlrala do 1037. sklenjene |||{l,p., odtoka srebra, ki je glavno plačilno sred-
pa so
že nove pogodbe za prodajo do 19-10.
Rocšoče matere
morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtji z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenke vode Franz-Joseiova voda se lahko zavživa iu učinkme že po kratkem času brez nepr jetnih
pojavov.
tte«. |io umi soc. pot. ill naj", /.ilr. S - lir. 15 Is,,, c>. V. :;.,.
Dtilinve, Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v
š 118.506 prenočninami. Poljakov 9.515 s 02.273	"""»ve. Imidbet,, oddelek ravn. drz zel v
prenočninami, Italijanov 9.502 s 41.768 prenočili- Ljubljani sprejema do lo. novembra ponudbe gle . .	de dobave kotnega železa, blocuib verig in zičnil
sivo na Kitajskem, se je zadnje čase tečaj kitajskega dolarja zelo znižal Zaradi lega je sedaj kitajska vlada uradno naznanila, da so plačilno sredstvo samo bankovci Ire.h osrednjih emisijskih bank. Bankovce oslalih bank bodo polagoma zamenjali za bankovce treh glavnih državnih bank. Vsak, kdor ima srebrn denar, ga mora zamenjati za bankovce. Dolžniki, ki so se obvezali plačevali dolgove v srebru, jih plačajo v papirnatem denarju. Kitajska vabila naj bi «<• slabili/.irala na sedanjem stanju Tuje devize bodo interesentom vedno na razpolago. Vlada nameniva ustanovili ludi centralno hipotekarno banko. Cez dve leli bo obstojala nn Kitajskem samo ena eini.sii.ska banka.
nami itd.
verig in žičnih i
'unl'je bilo v istem času vseh turistov 782.011 i l-edvlačilnlkov. Strojni oddelek ravn. drž žel. v s 4.139.006 prenočninami. Od tega Jugoslovanov j , - ,'?m «P'e.ienia -lo 23 novembra ponudbe gk- s 578.307 s 2,821.060 prenočninami. V glavnem ie I <>• dobave samotnega malterja m Samotne opeke bilo letos iz vseh držav več leloviščarjev. kakor , llo?'>J' f "a vpogled pri omenjenih oddelkih.) I lani. Samo iz Avstrije jih je bilo lani nekoliko vrč. !	22. novembre bo pri sla ni bataljonu |
, ....... VSJ90 S 860 1^7 ncr„nf.„t„.,nii	- ponlonirakega polka v 1'luju nstmena licitacija ,
_ '___..._ '.'lede dobave 3000 kg fižola, 600 kg jošprenjčka, ;
1200 kg testenin, 2000 kg riža in 850 kg zdrobit. -i Pogoji nq vpogled pri istem polku.)
Potrjena poravnava: Lorbek ,loško, trgovec in ' posestnik v Gotovljah pri Žalcu za 50% v 16 nir- ' sečnih obrokih; Ditrich Edvard, instalater v Mur- . s k i Soboli.
Anketa o delavskih plačah in zaslužku v industriji. Zagrebški! Trgovinsko-iuduslrijska zbor- | niča jc izdala v knjigi izsledke svoje ankete o delavskih mezdah v industriji na svojem področju in na področju osješke trgovinsko-industrijske zbornice, torej za vso savsko banovino. Od 571 podjetij na področju zagrebške zbornice je poslalo za anketo podatke 282 podjetij ali 49%, kar je razmeroma malo v primeri z drugimi državami. Za poročilo o anketi je napisal predgovor predsednik '
NOVO!
NOVO!
Pol k prehladu
vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desin-ficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevimi
„Smreka" bonboni
• z smrekovega ekslrakta in mcnLola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki po 3.- in_ Din 5,- v lekarnah in drogerijah.
Apoteka
Mr. L. Bahovec
Ljubljana, Kongresni trg 12,
Izdalo in založilo ZNANSTVENO DRUŠTVO V LIUBLJANI
1>„ pravopisnih In iimvorcčnili inu-clih. Ki .iili jc oilnbrtln pravopisna komisija Znailsl vcnena lirnštvn, izdajo priredila
A. 3REZNIK in FR. HflMOVŠ
VSEBINA: Pravopisna in pravorečna pravila (20 strani)
pravopisni slovar, obsegajoč 22.000 besed (300 sirani). Zoput format. — Izid« prihodnji leden-
Ona 1111'hk" vezani kolini v vuli.in platnu Dlll 80 —'
Naklada pri ,Tugo*lu\anski knjigarni r. ■/. v, n. ■ v Ljubljani,
Naročila sprejema
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani.
Nrizpreiuenjriii -u ostali lečaji Amsterdama, • llrrlina, Ctitilia m Prage, narasli so Bruselj. London, Pariz iu Nr\v Vork
V zasebnem kliringu ir italijanska lira na ljubljanski borzi narasla na 292.80—205.20, na zagrebški je popustila neznatno na 287.80- 290.20, na belgrajski pa je notirahi višje 292.SO 291,20. Avstrijski šiliuu jr v Ljubljani ostal neizpre-liieujeii lin 8,11(1 -8.70, na zagrebški bor/.i nu 8.55 do 8.05, na bclgrujski pa na 8.5308 - 8.0303. Grški boni so nolirali v Zagrebu 29.25 denar, v Belgradu 29.15—29.85. Angleški funt je v Ljubljani naraslel nu 2-11.'.KI--'2-16.50, v Zagrebu ua 214.95 do 246.55, v Belgradu pn na 245.20 - 240.80. španska pezela ji v Zagrebu uotiriila 5.90—6.01). v Belgradu pa (> denar
Ljuhljana. Anislriduni 2074.58-2980.17, Bet--lin 1750.08—1769.95, Bruselj 739.72—744.78, Curih 1121.22—1431.29, London 215.18 -217.19. Ne\vvork 1315.72—1382.04. Pariz 288.57-200.0), Praga 181.10 — 182.30, I rst 354.82 357.40.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1.126.411 Din.
( urili. Belgrad 7. Pariz 20.26, London 15.IP25, Novvork 307.625, Bruselj 51.98, Milan 2-1.". 125. Madrid'41.98, Anislertlain 208.875, Berlin 128.65, Dunaj 56.10, Slockholin 78 10, (l.slo 76.10, Koprnhagen 67.60, Pragu 12.73. Varšava 57.85, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Melsingtors 6.0725. Btienos-Aires 0.885.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila tudi danes za državne papirji' čvrsta ler so lečaji narasli. Tudi promel i" oživel lako na zagrebški kot na belgrajski borzi.
Ljubljana. 7% inv. pos. 75—77, agrarji 16 17, vojna škodn protuptnn 1157—350, begi. obv, 61—62, 8% Bler. pos. 79—80, 1% Bler. pos. 69—71, 7'o pos. D11B 74 -76
Zagreli. Drž. papirji: 7"„ invesl. pos. 75 den., agrarji 43- 16. vojna škoda pniinplna 854.50—■ 350.5(1 (356.50, 358), 12. 355 - 357 (359), begi. obv. 02—63, 8",; Bler. pes. 81 82, 7'i Bler. pos. 71 — 71.50 (70.50), T'!, pos. DIIB 76—80.	Delnice;
Priv. agr. bniikn J30 den.. Trboveljska 110 Id., Osj. sladk. lov. 128 hI
Belgrad. Drž. pupirji: !'}< inv. |>os. 79.25 — 79.75 (79.50), agrarji 10.50 17 (16.50, 17), vojna škoda promptna 3.57.511-358.50 (358), 12. 3r>s 358.50 (858.50. 358), begi. obv. 61 den., 8% Bler. pos. 81.50 82, 7",, Bler. pos. 71.50—72. Delnice: Narodna banka 5900 den,, Priv. agr. banka 229 -230.
Žitni trg
Novi Sad. Otrobi bač., srem. in litin. 88—8ii. bač. 84— 86. Ostalo nelzpremenjeno. Tendenca uu-izpremenjeiia. Promet srednji.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Za advenf priporočamo cerkvenim /.heroin: Adamič K url o: V svitu znrje. Zbirka advrutnili pesmi zn mešani /.bor, part. 24 Din. g'lnsovi po 6 Din: Foe.rster A.: Canlieu sueru.
l il. del, zu moški ali ž.utiski /,bor. po 311 Din; Foerster A.: 12 enrkvouih iie.sini /.u mešani zbor, parL 12 Din: (»runi Anton: Advrntne pesmi /,a iii<'.š:ini zbor, part. Ul Din, glasovi pn 1 Din; Premrl Stanko: Cerkveni moški zbori po 40 Din; Premrl Slanim: Cerkvena ljudska pesmarica zn eno- uli dvoglnsno petje '/. orglami, pari. 50 Din. glasovi po 21 Din: Železni k M.: Vi oblaki Gn rušile. 10 pesmi za advenlni ras. pari. po 20 Din: Vo-dopivec V.: Uožji spevi. Pogini eerkvoiiesu leta /,;i ntršuni /.bor. Olisetra ve« advrntnih pesini po SO Din.
Filozofi ja med Slovani
Mons. Ivan Triuko, ki kljub svojim sedemdeset lelcm z mladeniško svežostjo dela na polju slovenske in slovanske kulture v starodavnem Vidmu, kjer poučuje na višjem duhovskem učilišču sholastično filizofijo, je napisal letos -Filozofijo med Slovani« (La filosofia presso gli Slavi), ki je kot zaključno |>oglavje dodana italijanskemu, prevodu »Zgodovine iilizolije* ameriškega učenjaka W. Turuerja (Sloria della filosofia, Vincenza, 1035). Naš odlični rojak iz slovenske Benečije ima velik dei zasluge, da se italijanska javnost v zadnjih .časih v toliki meri zanima tako za slovansko knkor se |Tosebič za jugoslovansko kulturno ustvarjanje, ki se italijanskemu narodu čedalje bolj odpira: naj samo omenimo, da znamenita .Velika italijanska enciklopedija', ki se sedaj zaključuje, kakor ludi poljudna izdaja tega ogromnega dela prinašala imena, dela in karakteristiko vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih kulturnih delavccv v takem obsegu in s toliko točnostjo, kakor nobena druga enci-Idopedija na svetu in da v marsikaterem oziru (|vi-sebno kar se tiče slovenskega dela) daleč nadkri-Ijuje celo naš jugoslovanski leksikon. (Sestavki o slovanskih pisateljih, znanstvenikih in umetnikih v .Enciclopedia italiana' so iz |?ei'esa našega rojaka dr. Alojzija Resa) Da se vrnemo k mons. Trinku - njegov pregled filozofije med Slovani ni samo koristno, ampak ludi zelo vestno z lastnega mo-droslovskega vidika in z natančnim znanjem predmeta sestavljeno dc'o. Za Italijane predstavlja Trmkov konspekt filozofskih sistemov med Slovani sploh novost — pa tudi Nemci in drugi narodi, ki jim je sicer slovanska misel o vesoljnem bitju dobro znana jx> iiosaiiraaib slovanskih mislecih večinoma po ruskih, poljskih ■ isjn :.lU onem čc škem romanopisci! ter pesniku pogrešajo V leni oziru zdiužujočega pregleda, kakršen ie 1 rinkov ]x>izkus. ki jc kol dopolnilo k tretjemu delu ameriškega profesorja seveda manj izčrpen nego bi bil kot samostojno delo. Za italijansko publiko, ki slovansko miselnost tudi i i leposlovne produkcije Slovanov (»zna ncjiosrcdno manj nego drugi na-
rodi, je Trinkov pregled tolikega interesa iu važ-uosli. da ni čudno, če je bil od nje sprejt i velikim in spiošnim priznanjem, Slovani pa mu moramo bili še prav jxiscbno hvaležni.
Trinko, ki se je v duhu slovanskega inodro-slovja tako kot Slovenec kakor kot duh najširšega obzorja in izredne lenkočutnosti (naš rojak jc pesnik, slikar in skladatelj) vmislil in včutil do najglobljih iz\'orov, začenja s čežkim modroslovjem v srednjem veku pa končuje z Masarykom, ki ga kol filozofa, socioioga in politika dojgina z občudovanja vredno stvarnostjo. Slede Poljaki, nato pa Rusi, ki so, razume se, obdelani najbolj izčrpno. Trinko loči v njih dve struji: heglovsko in krščansko mistično, ki ima sinje korenine žc v XVIII. slo letju v Radiščevu. Kljub priznavanju globine Dostojevskega se Trinku po pravici zdi za rusko misel značilnejši i ti odločnejši Lev Tolstoj, v krščanskem smislu pa sla seveda neprimerno večjega in univerzalnega pomena Caadajev in Solovjov.
Naposled pridejo Jugoslovani Prvič sliši tu italijanska publika o slovenski produkciji na polju sistematičnega nicjroslovja, o Misleju, avtorju .Pnubaseomathesis', Pajku, Lanipclti. Maliniču, Ušu-itičniku, iu Vebru, pa o hrvatskih in srbskih filozofskih strokovničarjih, Dvornikoviču. Petronijevi ču. Mihalcevtt in drugih. 1'osebič pa poudarja Trinko potnen in vitalnost zbujajoče se sliolasličue misli ludi med Slovani.
Omenil bi stilno, da .ic slovanska lavnosi dozd.il čisto spregledala del., enega i/.nied najoslioiinmei-šili filozofov slovenske krvi. na i pok profesorja goriške bogoslovnice mons. Ziconn, ki žal piše samo latinsko v neke ueosliolastičiie revije, ki izhajajo v Belgiji Prav in |io rebuo bi bilo. da bi se kdo spomnil tudi te/a nn.-ža, ki siiada med naj sublilnejšc razarlah -tvsice sodobne sholas icttc šole v Fvropi sploh, pa ie v svoji veliki skromnosti skriva.	Terseglav.
Uniplnoslnri razširiva v Mariboru
Naši mariborski umetniki so razstavili v ka-zinski dvorani. Skrbno so pripravili dvorano, da bi s, obiskovalci mogli pravilno ogledali umetnine. Kljub te .n sc iim ni posrečilo sredi najlepšega
dne ni onivS'
n n murnu.........................
javnost, ti pa jim daj i ravno tako njegove Kibe, ki bi pa morale hiti v ----1», I šlriam okvirju, da bi prišle do polne veljavi? Sirk
niki delajo, se trudijo
dostojno dvorano, da bodo umetnine pravilno	. .	-	, .
dostojno razstavljene. Najlepša prilika jc pač se- |e shkar mor,a ki ga poda tako močno ,n toplo daj, ko mesto ureja grad: v gradu naj bi bila tudi , lc tisti, ki je ob njem zrase . - I rof. Ivan K o s razstavna dvorana!	,. ' ,c "zstavlial zc mnoiio dosti bolisih slik, kol ,.h
Razstavljenih jc 6'1 umetnin, delo sestih slikarjev in treh kiparjev. Najmočnejši slikar na razstavi je A. M u š i č. Njegove slike so močne, polne življenja, Mušiču se pozna, dn je svoic mesece v Španiji dobro uporabil in sc med živahnimi, čuvstvenimi Španci mnogo naučil. Posebno sta ga učila mojstra Goya in E1 Grcco. katera jc tudi dobro kopiral. Vse slike Mušičevc so globoko občuteno, slikane enostavno, večinoma tonski. Sijajna slika ie šl. 37, ki predstavlja kavarno. Atmosfera kavarne je podana vzorno, ravno tako prostor -- vse to pa tako preprosto, a učinkovito. Št. 38 je portret, ki ie velika mojstrovina: tako preprost, preproste barve, belo, črno, oker delo lc par url Sicer pravi Mušič o portretu, da ie to le študija za portret — pa je slika popolna, vsaka poteza s čopičem ie odveč. »Kože so pesem barv! Mušič je mojster, ki dobro obvlada
jc razstavljal žc mnogo dosti boljših slik. kot jih je sedaj pokazal. Ko smo obiskali njegov atelje, smo videli, da jc njegov atelje poln: med njimi ie mnogo boljših del, kot jih ie razstavil sedaj. Ali ne more jiridni in skrbni slikar dobiti mecena, ki bi mu odkupil vsaj najboljša dela? Anton Trste-n j a k ima na razstavi deset del, med katerimi najbolj ugajata št. 45, ki predstavlja oblačenje lužiške neveste, in št. 52: Kmečke koče v Prle-kiji. Umetniku, ki sc vrača nazaj v Prago, želimo polno uspehov.
Razstavili so tudi trije kiparji: S t o v i č c k . Kolbič in Sarnec, avtor Kelnaričevcga nagrobnika. Izmed kiparjev ima najboljše stvari Sto-viček. Njegova Ženjica jc popolno delo, izdelano natančno in živo. Kolbič je razstavil med drugimi portret svoje matere, ki je dobro kiparsko delo Pričakujemo, da nam bodo li mladi umetniki drugič pokazali več in večjih del, da bomo mogli o njih dobiti jasnejšo podobo.
Razstava je od vseh šlirih razstav »Brazde, dozdaj kvalitetno najboljša in jo priporočamo.
S.
Gledališki oder
Rokodelskem domu, Ko-
barve, ki vsaki sliki pritisne pečat samega seb«, da slika kar zaživi.	.
Mušiču najbližji je prof. Kari Jiralt, lu je od zadnje razstave napravil velik korak. Sino priden je Jirak. Na razstavi je pokazal sedem del. njegova soba je pa še polna slik, skic, studu.
Poleg tega ic naredil veliko votivno sliko za slo-	menskega ulica. V nedeljo, 10. novembra |e pri-
vcnjgra.ško župnišče v spomin na evharistični koti-	: redilo Društvo rok. pomočnikov gledališki večet.
gres v izmeri 280X170. Jirak se je izkazal za kolo-	v katerega središču je bila veseloigra -Da ali
lista kar ti pričajo posebno slike si. 1, 5 in 6.	1 ne«, ki je prinesla med občinstvo mnogo dobrega
Vsakega najboli zanima velika portretna sHk.i	razpoloženja. Igra je po literarni vrednosti srednje
otrok tovarnarja g. llutlcrja. Slika je velika 200V	dobra, ali igralci iu igralke so io s svojo igro
1P0 in dominira na razstavi, Sonca in življenja	dvignili visoko. Obe igralki, Samčeva in Okički-
nolna je ta slika. Čestitati moramo slikarju, ki jc	ieva, sta sc prikupili občinstvu z gladko igro in
dobro rešil težko nalogo, čestitati pa tudi g. to-	lepo ter razločno izgovarjavo, ki je v vsaki ign
varnarju, ki je svojim otrokom dal najlepši spomin	velikega pomena, in to zlasti danes, ko smo /
na njihovo mladost in podprl delavnega umetnika.	dobrimi slovnicami točno ugotovili vsa pravorečr
, ......a .i..„ t....: rili,; n, aritinrcl. <><i.i me-	pravila. Tudi obe moški vlogi sta bili igrani prr,
dobro; g. Ganoni jc podal spretno ravnatelju,
je" v is o k e v rednosti. Naj bi ti dve sliki ostali v	| Puc pa ženina, ki se po mnogih znplelljajih dok.>
Jirak jc razstavil dve lepi sliki mariborskega me- pravila. Tudi obe moški vlogi sta bili igrani p
sta: pogled na most in Glavni trg. Posebno prva	' dobro; g. Ganoni jc podal spretno ravnatelja,
je visoke vrednosti. Naj bi ti dve sliki ostali v	1 Puc pa ženina, ki se po mnogih zapletljajih dok
Mariboru!	' 'ie c'° svoje neveste. — Ostali del programa so r
Franjo Košir, profesor v Ptuju, je raz.Havil	I izpolnili s tamburaškimi točkami, ki kažejo r' um ni nosre -no sreu. štiri prav čedne slike, Sirk Albert pa šesl. Oba igralcih precej veliko rutino v igranju deloma r ,4'svetliave clcklrka pn tndi 'e „ta naša stara znanca, ki Imata mnogo prijateljev tudi s primernimi, lepimi m nc banalnimi kuplei.
■ - 1	'	—i----------1 .. i— slovenščini.	trI'
malo pomaga m do prave vellove. Nssi muci- I med obiskovalci. Sirkova st. 31 splošno ugaja
icpi
Veliki manevri rdeče armade
Na obletnico premirja so v westminsterski opatiji v Londonu zasajali v zemljo male lesene križe v spomin vojakom, ki so padli v svetovni vojni
Časnikar je nato poudaril, da imajo Italijani ogromna bojna sredstva, letala in tanke, j Vehib paša je pokimal in dejal:
»Kajpada bodo naše čete zaradi te tehnične premoči Italijanov trpele. Kar naravno je, da bo moralo to občutiti mnogo naših ljudi, mnogo več, kakor pa če bi te premoči ne bilo. Torla s tem tudi mi računamo. Vemo, da brez hudih
Orjaški Romun Gogeja Mitu, ki bo v kratkem prvič nastopil kot boksar v Parizu. Težak je 146 kg in visok 2.26 tn. Je torej mnogo večji in težji, kakor italijanski boksarski orjak Carnera Na sliki ga vi-imo v pogovoru s pariškim stražnikom, ki je sicer precej velik mož, a je v primeri z Romunom kakor pritlikavec
i ale dva sla dosegla te dtu rekord pri poletu v stratosfero. Kapitan Stevens (na levi) in kapitan Ander-s«jii (na desni) v gondoli svojega stratoslerneoa zrakoplova, s katerim sta pnšFa 22.570 m visoko
Italijani ne vedo, kaj jih čaka"
Dobrosrčni Angleži. Otročičku se je med žice zapletel leteči 7i 11 nj in sedaj na mimoidoči Angleži dečku rešujejo.
žrtev človeških življenj sovražnika ne bomo zmogli. Recimo, da bo proti nam prodiralo sto tankov. Prav! /a vsnk tank imamo pripravljenih tisoč mož. Izmed teh tisoč mož jih bo pač nekaj sto padlo, ampak tank bo ugonobljon, in za to gre.«
Paša je v svojem življenju na bojiščih videl umirati že toliko ljudi, da je kar hladno računal s temi številkami. Povedal sem mu. dn bo najbrže precej domačinov pobegnilo, ko bodo videli, da je padlo toliko častnikov in poveljnikov. General Vehib paša pa je mirno odgovoril:
»Tudi to upoštevamo. Naj Ic beže. Nič jim ne branim. Zato se bom pa toliko bolj zanesel na tiste, ki bodo ostali. Ostal bo le, kdor ima veselje do boja. In samo takih ljudi potrebujem.« Udaril je s pestjo po mizi. da m, skodelice zaropotale. Uvidel sem, da koma j čaka. kdaj Im sam posegel v boj. General pa je nadaljeval:
»Stotisoč mož — 50.000 mi jih popolnoma zadostuje, da se postavim generalu Gruziuivijn po robu. In boste videli, da mu vsi n jegovi strateški načrti, vsa njegova mnogoštevilna letala in vsi tanki nc bodo nič iKimugali.«
S peno gase. V mestu Langvvedel v llolsteinu nn Nemškem so imeli veliko gasilsko vajo. Zažgali j so star mlin na veter. Požar so s peno naglo t	zadušili.
Prvič v zgodovini rdeče armade so se letos istočasno ob vsej ruski zahodni meji vršili trije veliki vojaški manevri: okrog Ljeningrnda, v Beli Rusiji in okrog Kijevu. I i iftunevri so pokazati višek vojaške pripravljenosti sovjetske Rusije in so bili odkrita demonstracija Evropi. Najbolj so z vojaškega vidiku važni manevri v kijevskem obrambnem okrožju. Zu slučaj vojske bi bil ta del sovjetske Rusije nu zahodni meji proti Poljski posebno važen, ker bi tukaj Rusi najlaže predrli vzhodno Galicijo od ukrajinske manjšine obljudeno, in odtod dobili zvezo z zavezniško Češkoslovaško. Na drugi "trani pa je seveda tudi od poljske strani zelo verjeten udarec na Kijev, kakor se je zgodilo že leta 1920. Kijev namreč ima za Poljsko zgodovinsko važnost, obenem pa je vhod v rusko sovjetsko industrijsko ozemlje ob Dala jem Dnjepru iin Doncu. Od poljske meje do Kijevu potrebuje letalo le eno uro letu.
Manevrov okrog Kijevu so se udeležile povabljene vojaške delegacije i/. Francije, Češkoslovaške in Italije ter višji častniki, katerim so liačelovali namestnik štabnega šefu francoske armade, štabni šef češkoslovaške armade Krejči in italijanski devizijsiki komandant Vlonti. Od ruske strani je bilo navzočno vse vrhovno po-veljsko rdeče armude. Manevri so trajali 4 dni. Prvi dan so se čete zbirale. Modre« je vodil ] poveljnik harkovskegu okrožja Dubovoj in / i njimi začel napad. Ze prvo noč je zbor »modrih« j konjenikov, ojačen z motoriziranimi četami za i čel prodirati proti »rdečim«. »Rdeči« so z le- j tulskimi protinapadi skušali ovirati prodiranje j »modrih«, kur sc jim pa ni posrečilo. Drugi dan ; so »modri« po močni topniški pripravi izvedli kombiniran napad »modrih« tankov in »modre« pehote proti središču »rdečih« in ga predrli. V nastalo praznino je vdrla »modra« konjenica. Tretji dan so »modri« z letuli izkrcali za hrbtom »rdečih« močan oddelek pehote. Toda ta napad so »rdeči« z motoriziranimi četami in tanki zadušili. Zadnjo noč so sc »rdeči« naglo pre-grupirali. Desno krilo je odbijalo pričakovani napad, levo pa je obšlo »modrega« sovražnika. Močne sile »rdečih« tankov in motoriziranih čet so prišle »modrim« za hrbet. V poldrugourni bitki, v katero so posegli tunki, konjenica in motorizirane čete, so bili »modri« vrženi nazaj. Pri tem so »rdeča letala« uspešno i>osegala * boje. Tako so se končale te vojaške vaje v Kijevu.
Nekateri deli teh manevrov so posebno važni. Rdeča armada očividno še močno pospešuje konjenico, opirajoč se na svoje skušnje iz državljanske vojske. Vendar strokovnjaki pravijo, da bi v bodoči vojski z dobro opremljenim so vražnikom kon jenica ne zalegla dosti. Proti konjenici so uspešno orožje tanki in strojne puške.
Manevri so dokazali, da je rdoča armada močno motorizirana in tehnično opremljena. Poveljnik kijevskega vojaškega okrožja Jakir je vpričo 2000 rdečih častnikov o svoji kriti,ki ; manevrov izjavil, tla se je teh manevrov udele 1 žilo 1040 tankov, izmed katerih je samo 8 med operacijami za kratek čas odpovedalo, u so napako v dveh urah popravili.
Čeprav sovjetska Rusija sedaj zelo pospe-
Morje pogoltnilo nad 80 žrtev
Skupina irskih poljedelskih delavcev, ki je delala na Škotskem, se je v nedeljo popoldne vračala domov na Irsko. V zalivu Burlon so jih domači z veseljem pričakovali. Del teh poljedelskih delavcev pa je bil doma z otoka Aran. Ze pod večer so s svojimi ženami, ki so jim prišle naproti, sedli v čoln in odveslali proli otoku, ki je kakih Okni daleč od pristanišča. Da bi si skrajšali pot, so veslali skozi ozek preliv, ki pa je poln nevarnih čeri. Čoln je najbrž v megli in
temi zadel na skalo in se prevrnil. Od 19 ljudi, ki so bili v čolnu, jih je 17 takoj utonilo. Dva sta se oprijela prevrnjenega čolna in so ju drugo jutro rešili aran6ki ribiči. Eden izmed obeh re-šencev pa je radi prehudih naporov kmalu umrl. Med žrtvami je osem članov ene družine. Neka druga družina je pri tej nesreči zgubila Iri člane.
Iz Curigrada poročajo o strašni nesreči, ki se je v noči od torka na sredo zgodila v pristanišču Smirne, kjer se je potopil turški parnik »Inebok. Od 190 potnikov so jih le 111 rešili. Parnik je
stara ladja, ki ima kakih 1000 ton. Nesreča se je zgodila, ko je parnik v viharnem morju hotel priti v luko. Iz luke so takoj poslali pomoč, toda nesreča je bila hitrejša. Na polni ladji je nastala strašna panika. Popotniki so bili že pripravljeni na odhod z ladje in so s svojo prtljago že zastavili vse hodnike.
0 tej nesreči poročajo še: V hudem viharju je morje ua stari ladji razklalo steno skladišča za premog in voda je v odprtino naglo vdrla. Posadka si je prizadevala, da bi luknjo zamašila, se-salke so delovale in kapitan je hotel doseči luko. Toda vse je bilo zaman, ker je parnik izgubil ravnotežje in se v četrt ure potopil. K sreči sta bila blizu kraja nesreče en angleški in en lurški parnik, katerima se je posrečilo rešiti 111 ljudi. Pozneje so prihiteli iz Smirne motorni čolni, ki so rešili še 14 ponsrečencev. Utonilo je torej 06 ljudi, izmed katerih so doslej potegnili na suho le 3 mrliče. Skoraj vse rešence so morali takoj opeljati v bolnišnico, ker so bili povečini močno poškodovani. Ranjeni so bili deloma v gneči med paniko na krovu, deloma so jih pa potolkle plavajoče razbiline potopljene ladje. Nekatere so rešili iz valov že nezavestne.
šu je tanke, vendar so letala še vedno ljubljenec rdeče armade. Manevrov pri Kijevu se je udeležilo več sto letal, ki so skupaj preletela 5560 letalskih ur. Najbolj dramatično je bilo, ko so letala zu hrbtom sovražne nrmude izkrcala 1000 mož močan oddelek. V varstvu lovskih letal je priletel roj težkih bombarderjev za fronto. Nu dano znumenje so iz bombarderjev začeli ska- I kati nu primernem prostoru pešci, oboroženi s I puškami in samokresi. Bilo jih je 200. Komaj so ti zasedli in zavarovali osvojeni prostor, je priletel drugi roj letal in tako dalje. In kmalu je bilo na mestu 1000 mož, oboroženih s puškami in strojnicami. Manevri sicer niso pokazuli, kako bi se taka stvar obnesla zures, vendar si Rusi od legu dosti obetajo. Prirejajo tudi nočne vaje v skaka,nju iz letal.
Pri teh manevrih pa je sodelovalo tudi komunistično prebivalstvo. V Kijevu so komunisti prevzeli hrambo proti letalskim in plinskim napadom. Obenem pa so rdeče-urmejci, med katerimi je 40 odstotkov komunistov (ined častniki jih je 70 odstotkov), delili med prebivalstvo komunistične agitacijske brošure in letake. Tudi v tem oziru so hoteli komunisti pokazati, du bo njihova armada v slučaju vpada v kako drugo držuvo znala širiti tudi komunistične ideje.
Na angleških šolah poučujejo šolarje tudi v državljanski vzgoji. — Učenci se uče voliti.
»Torej zares verujete, da Abesiniji ne preti nobena' resna nevarnost?«
»1'ruv nobena nevarnost. Saj vam pravim, da Italijani te visoke planote ne morejo zavzeti. Nemogoče je. Kakor hitro bo general Graziani prisiljen svoje čete razviti, bodo njegovi ljudje zopet postali navadni vojaki, navezani vsak na samega sebe. In tak sum sebi pripuščen italijanski vojak se ne more kosati z ljudmi naših plemen. Pomisliti namreč morute, da je med nami in Italijani nu tisoče gora, na tisoče postojank. Če bi tudi sovražnik res zavzel eno ali drugo goro, eno ali drugo postojanko — seveda z največjim naporom — nam preostane še neskončno veliko gora, katere bo moral prema-mugati, in postojank, kuterc bo moral zavzeti. Tega pa trajno najmočnejši sovražnik ne bo vzdržal.«
»Kako pa sc drže vaši ljudje?«
»Izvrstno. Bolezni, ki so pa seveda v vojski navadne, so tu in tam ljudi poparile. Ampak tudi pri Italijanih je tako. Toda čim dlje so naši ljudje z doma, tembolj bojaželjni so, tem rajši tvegajo svoje življenje za dobro stvar, ln še to — mi imamo več orožja in streliva, kakor pa inozemstvo misli. In — tudi čas imamo, da smo svoje topove čim najbolje in ugodno namestili. Poleg tega pa šc ozemlje, ki je naš najboljši zaveznik. Graziani in njegovi Italijani ne •lutijo, kaj jih čuku!«
Pogovor sc jc končal s tole izjavo turškega generala:
»Ljubim brambeno vojsko. Moj brat Enver paša in jaz sva na tem polju prvič zaslovela leta 1912. v boju ■— proti Italijunom, razumete!«
Isti poročevalec poroča iz Addis Abebe o italijanski špijonaži takole:
Tri dni sem spremljal nekega poveljnika, ko je nadziral čete. Ta poveljnik misli, da je nemogoče, da bi Italijani tveguli naskok nn Džidžigo in du bi obenem udarili na Bale ali Arusi. Izjavil mi je, da nu visoki planoti Dolo stoji ras Dcsta s 50.000 najboljših vojakov na straži. Italijanom bo dal dosti opravili.
Vohunstvo je tukaj na dnevnem redil. General Graziani pošilja med abesinske čete črne Somalce, da bi zanj vohunili in mu prinašali vojaške skrivnosti. Te ljudi čakajo najhujše kazni, če jih ujamejo. Vendar bi jih Abesinci prav tako lahko spustili, ker nc morejo prav ničemur škodovati. Niso namreč sposobni, da bi svojim italijanskim predstojnikom prinesli vsaj prilično pruvilen odgovor. Skoruj bi lahko rekel, da generalu Grazianiju dela največje težave nesposobnost njegovih somalskih špijonov. Sam sem govoril z nekaterimi teh ujetih ljudi in scin videl, da so naravnost smešno nevedni v vojaških stvareh. Niti v filmskem podjetju ne bi mogli nastopati kot vohuni. Vse pa kaže, da se Abesinci vedno manj brigajo za pravila evropske strategije in sc vedno bolj opri jemljejo svoje specialitete, ki se jc žc tolikokrat obnesla, to je gverile.
Vojni poročevalec Lavvrence Stallings poroča o pogovoru, ki ga je imel z vrhovnim poveljnikom južne abesinske armade, turškim generalom Vehib pašo. Turški general je izjavil časnikarju:
»Nič se ne' gane na južni fronti. Kaj nas briga tistih par bomb nn dan? Pa tisto malo plina? 1'ruv nič! Verujte mi, da se Italijani boje prodirati.«
»In vi?« sem previdno vprašal.
»Tudi mi se ne ganemo. Le čakamo. Spočetka setn imel strašno dela. Saj veste, da moji ljudje sploh niso mogli razumeti, da ne smejo streljati na letala, ki mečejo bombe. Mnogo truda me je stalo, preden sem jim dopovedal, da se mora pešec pred bombarderjem skriti. Sedaj pa že razumejo, zaradi česar nimam nobenega dela več.« Nato jc časnikar vprašal, kako sodi o italijanskem prodiranju na jugu. General je odgovoril:
»Mirno bodo mogli prodirati lo rlo vznožja visoke planote. Ko bodo to dosegli, se bodo morali razvili. V gorovju pa bodo mogli vedno biti pripravljeni na presenečenja. Zato bodo morali Italijani prodirati lc v bojnem redu.
Legalizacija splava in katoličan
Uzakonili kako dejanje, ki ni v skladu niti z vestjo, niti s pametjo, niti s potrebo, je absurdno.
Vest vsake nepokvarjene žene in dekleta je biia še vedno pri izvršenem uli nameravanem splavu nemirna Le opazujmo iu bomo že v nemiru iz v raznih stavljenih vprašanj spoznali, ila rlollčno osebo nekaj teži iu mori. Ta drget ni samo strah pred porodom ali slrub dekleta pred sramoto, ampak je siguren znak zavedanja krivile. Nepokvarjene žene in še ne popolnoma moralno propadlih deklet, pravim. Ce je pu pri leh že enkrat v navadi odpravljanje plodov, in to okolje vest žena in deklet |wkvari in izmaliči, potem seveda bo splav zarije nekaj vsakdanjega. Živci in celotni organizem bo prešel v kronično oboljenje, morda ludi v hujši stadij; glas vesti pa bo obmolknil. kakor si skvarimo čial glas s kroničnim katarjem glntllk. V lakom stanju dekle iii žena ne bo več jasno, objektivno mogla sodili, ker ji bo manjkal en moment za presojo dejanja tako važen: vest. Podtalno se bo še kdaj oglasil, ali lakoj bo moral utihniti zopet Pamel nam jasno govori, da narava ono, kar je šc najbolj pristno, in da je vse prolinnravno delovanje in izvajanje človeka nevredno, liog je naravne zakone [HMttavil kot nek standard v svojo naravo in po njih se Njegova veličina izkazuje. Prolinaravni posegi v ta red motijo iu ponižujejo. Tako je iz semenske z« rodne celice in iz-jajčeca, ki se izlušči pri evoluciji iz grafovega folikula v jnjčnjaku žene jin-stalo novo živo bilje, ki ni več organ ali del ženskega ovarija ali maternice, torej ludi ne izključim lasi ženo iu ona ne more z njim svobodno razpolagati. Zakaj bi to novo bitje, ki živi, ki se razvija, ki rasle, ne more pu še govoriti, nili se premikati, ne imelo lakoj duše, ko naslane? Saj duša ne potrebuje prostora ali določenega števila celic, ali zmočnosli govora. Saj rojen človek tudi včasih ne zna govorili in včasih tudi ue hodili iu celo misliti nc, pa vendar ne boiilti trdili, da tak nima dušo. Saj ima ludi otrok ali 1'oelus ali odrušten človek različno šlevilo celic, torej ni duša vezana na šlevilo celic ali na mnenje ' nekaterih, du je šele v tretjem mesecu nosečnosti otrok živ.- Foelus je živ z vsemi lastnostmi življenja sposoben življenja takoj, ko nastane. Rastlina pod zemljo je ludi takoj rastlina, ko začne rasti in živeli in govorimo o rastlinski tluši. Da bi pu foetus v uterusu (otrok v inater-nimi telesu) ue dobil prej duše, kot šele tretji mesec, ie nekako prolinaravno, če pa duša lahko pov&od prebiva in ni odvisna ho od oblike ne od števila celic. Naše kmetice to silno dobro vetlo in se ne more trdili (kol je trdil pisec v Glasu naroda ), da Iii baš oni, ki so z življenjem v naravi na polju iri donta tako tesno zvezani, mislili, da dete oživi v maternem telesu >šele malo pozneje okrog tretjega meseca. Tn plod, lo novo bitje je sposobno za življenje v tej dobi od začetka do porodu le v maternici. Kakor je rojeno dete sposobno življenja le v zibelki, v povojih in v maternem naročju. To nas ne moti. Način življenj;' je različen in možnost obstoja ludi pri odraslih ljudeh različna. Tudi notranjost maternice je za gotovo dobo edino pripravno bivališče m začeli se pa mora vsaka slvar v naravi enkrat. Dn bi tu začetek stvari ne bila stvar, živa stvar v razvoju k zoritvi, bi nobenemu ne prišlo na misel; in oni. ki hočejo izvršiti splav, radi verjamejo. da se otrok začne šele v tretjem mesecu svojega razvoja iu svojega življenja. In če uničim življenje lega bilja, ki ni organ kakega telesa, nego svojevrstno novo življenje, potem sc to reče, da uničim življenje in lo imenuje pamel umor.
Aiko ovulum, jajčece, ki se izlušči iz grafovega folikula ženskega ovarija ob priliki ovula-ctje odmrje v maternici in se decidira in vse drugo, kar jo z menstruacijo v zvezi, po 14 dneh i.alo izloči iz ženskega telesa, ni lo noben umor, ker je organ ozir. del organov ženskega telesa sam odmrl, ker je bil nefiotrebon. Nosilec teh organov. žena pa nato še vedno lahko živi. Saj lurli lasje, nohti odmro; šc več: saj ludi sebi lahko od režem prsi na roki ali celo roko, sploh kak
ves živ organ svojega telesa, če treba, čo moti, ali če potek bolezni lo povzroči iu če la organ ni življenjske važnosti zame; zaradi tega jaz kot človek še vedno lahko živim, ln 12, Ifl. 14 ali 15 in več. perijod žena v letu, se nc lio analogno smatralo za umor teb celic, ki se izločajo z menstruacijo. Tudi se vest tu nič ne oglasu. Umor se lahko izvrši le na celem z. dušo obdarovanem živem bitju, ki bi lahko ali ki že lahko živi samostojno življenje. f'e temu odvzamemo namenoma zmožnost življenja, jc lo umor. Pa nuj bo la proces počasen ali hiter; splav, izvršen v pol ure ali z gotovimi procedurami več dni ali tednov. vseeno, prav tako kakor je umor na vislicah, uli če koga vržem po krivici iz službe, izženem iz dežele, ga krivično premestim in ga tako duševno starem, da počasi shira. Analogno ludi pri rezorbciji milijard sjierinatocoov za samostojnost nesposobnih živih bitij ni govora o kakem umoru. Nobene potrebe ni legalizirati izvajanje splavov.
Naj misli kdo o tem, kar hoče, Schroder-Knaus-Oginovo odkritje je znanstvena zadeva, ima trdne tuudaiueute in je moralno zn vsakega puuiHtncga človeka sprejemljiva v pozitivnem zmlslu, kakor ludi v negativnem. Družine brez olrok in ki si iih želijo, so tega odkritja vesele in so mu hvaležne. To je pozitivna plat; kjer pa iz zdravstvenih razlogov ali drugače utemeljenih motivov Ireba ženi odmora iu poznejšemu nasledstvu trdne kon-slitucije, lam jo pa negativna [dal tega odkritja neprecenljive vrednosti in človek že danes ue bo več niti maral slišati o kakem abortusu ali slič-nem protinarnvnem posegu v njegovo telo, če ve za lo odkritje. Nazaj k naravi! Narava je ono, ki nas uči. nas pametne ljudi pameti. Tudi če se bi izrabljala negativna plat lega odkritja - kaj pa se vse ne izrablja v današnjem modernem Hi8u — vendar nikdar ne bo resnica postala neresnica: Prolinarnvnn sredstva hodo pa le odpadla in lurli splavi in tudi potreba po legalizaciji zc danes odpade. Skrb nas zdravnikov je, da Schroder-Kimus-Oginovo odkritje preštudiramo, do-vzamemo in propagiramo. C'eimi poleni legalizacija? Kar je slabše, nima prednosti pred boljšim, etično višje slaječim, naravnim in pred vsem poceni — 1>rez stroškov izvedljivim. Ne samo bogatim, ludi najrevnejšim in. predvsem najbolj potrebnim je to odkritje dobrodošlo. Humano čuteč zdravnik bo najprej pomagal in to tako, da bodo najbolj potrebni res dobili pomoč zastonj jn ne ho prikrival, rla bi tudi v bolnišnici izpeljan za-slonjski splav bil lahko drug in usodepoln za vsako ženo, ki bi ga dala izpeljati. Kaj šele mn-zaško izvršen splav, rloina v nehigijeiiskenl stanovanju !
Posvetovalnice z.a dekleta in žene o spolnih zadevah pa najodločneje odklanjam, ker bodo lako različno vodene, kakor so različna mnenja zdravnikov. Prej se moramo natančno pomeniti in določili smernice, ki bodo za vse zdravnike sprejemljive. Sicer se 1111111 bodo pnsnieliovali, kakor se sedaj posmehujejo nekatere žejne in matere, katerim je bilo iz stališča medicinskih indikacij svetovano izvršili splav, pa po srečnem in lahkem porodu iščejo, kje je obstoja In lisln absolutno gotova smrtna nevarnost za njihovo življenje. Precej jih pa ve, v čem je po izvršenem splavu obstojala potreba splava.
Dokler ne bo absolutno jasnih direktiv, nima smislu ustanavljati institucijo kot je posvetovalnica, ki ne sme bili samo nasvet doličnega zdravnika, temveč mora dati sigurno jas rl ost za vse zdravnike, vse žene in dekleta.
Kijovski kongres pn nam ne imponira. Znanstvenik mora prosi, v proslom okolju, svobodno gojiti znnnstvo in rezultate znanstva prosto in nevezano na nobeno tezo, lc na resnico objavljati. Tam v sovjetski Rusiji pa po potrebi resnico od danes, jutri spreminjajo, kakor pač okolje zahteva. Resnica je pa vedno le ena, danes kol jutri. Mi. katoliški zdravniki, pa vemo, da je vsa resnica v zakonih narave, vesti, pameti in svobode.
M. Justin.
Ob kongresu ljudskih univerz
Belgrad, 12. novembra.
Kakor ic Slovenec« na kratko že poročal, sc jc vršil v dneh 9. in 10. t. m. na tiiltajšnii Kolarčevi ljudski univerzi kongres ljudskih univerz iz vse države. Glavni namen kongresa ie bil, da naveže med ljudskimi univerzami v državi — za marsikatere univerze se sploh ni vedelo, da obstojajo — •medsebojno sodelovanje. Dosedaj sploh ni bilo nobenega skupnega sodelovania in nobenih medsebojnih zvez. Inicialivo za kongres, ki naj bi reševal tudi mnoga druga vprašanja, je dalo več univerz, med njimi tudi mariborska; končno sklicanje pa je izvedla tukajšnja Kolarčeva ljudska univerza, ki spada med najboljše ljudsko-prosvetne ustanove v Srednji Evropi.
Prvega dne, t, j. v soboto, so bili splošni referati zastopnikov posameznih ljudskih univerz. Tu r.e je opazilo, da n. pr. ljudske univerze po Južni Srbiji delujejo mnogo živahnejše, kakor bi bilo z ozirom na splošne razmere pričakovati. Mnogo je kraiev, kier so ljudske univerze edine prosvctitelji-ce med narodom in vršijo kot take ogromno kulturno delo.
V nedeljo je bilo delo kongresa posvečeno razglabljanju problemov, za katerimi težijo vse ljudske univerze. Za nas Slovence ie bil pričetek nedeljskega zasedanja zanimiv v toliko bolj, ker je ta dan predsedoval kongresu zastopnik mariborske ljudske univerze g. inž. K u k o v e c. Ves čas ic g. inž. Kukovec vodil kongres v slovenščini, kar se na iavnih zborovanjih v Belgradu prav redko sliši. Ni pa predsedujoči pri tem naletel na kako godrnjanje pri Srbih ali Hrvatih, marveč mu ie vsa dvorana, ko je začel govoriti slovenski, prav živahno ploskala,
G. inž. Kukovec ic v daljšem referatu podal prav zanimivo sliko o gibanju in potrebah ljudskih vseučilišč, posebno z ozirom na mariborsko vseučilišče, ki ima zaradi svoje obmejne lege posebne težnie. Posebno tam ob meji se kaže potreba po intenzivnejšem sodelovanju z ostalimi vseučilišči in bo baš medsebojno zbližanje in spoznavanje moralo postati gonilna sila v delovanju ljudskih vseučilišč. Vseučilišč« pa bodo mogla vršiti pravo delo Ic tedaj, ta bodo absolutno iiadslriinUarskK; mariborsko ljudsko vseučilišče sc more zahvaliti za svoje dosedanje uspehe v prvi vrsti okolnosli, da stoli vse delovanje vseučilišča daleč nad kakršnimkoli politiziranjem in ker razvija svoje delovanje na vitalnih duhovnih potrebah svoje okolice. »Takih duhovnih potreb ie veliko, jc dejal g, inž. Kukovec, so raznovrstne in večkrat si nasprotujoče med raznimi deli našega troimenega naroda. V tri dele nas ie laz.delila zgodovina in s tenl moramo trdno računali in navezali na tci duhovni različnosti vse naše delo A istočasno 31110 si bratje, sinovi iste matere, ista kri polje po naših žilah, in nalagaio nam interesi, da živimo pod skupnim krovom. Da si pa zagotovimo rrečno sožitje, je pač prva naloga duhovnega vodstva, da nepre-
Speti
Smučarjev a priprava
slano oživlja vse one čustvene in etične elemente, ki nam zasiguraio medsebojno spoštovanje, prijateljstvo in krepijo žlahtne soke sorodstva. 1 eh vitalnih nalog ne more rešiti noben političen podvig, temveč le vztrajno, globoko zavedno in konse-kvenlno kulturno delo. — V našem kongresu vidim prvi prepotrebni korak k uresničenju velikih in težkih nalog in ga zaradi lega prisrčno pozdravljam.«
Za ljubljansko ljudsko vseučilišče je bil iovljen kot zastopnik g. ravnatelj dr. Lokar. Iz neznanih razlogov pa 011 ni prišel, marveč ie zastopal ljubljansko liudsko vseučilišče Dalinatinec prof. Ljuban J u r k o v i č , ki je stavil kongresu prav zanimive predloge, iz katerih posnemamo glavne misli: Deln na prosvelljevanju naroda je treba dali znanstveni fundamenl in golov sistem. Ni dovoli samo navdušenje, temveč jc pri lem potrebno ludi solidno znanje in znanstveno ugotavljanje potreb. S tem bo olajšano delo navdušenim in požrtvovalnim prosvetarjem in uspeli bo bolj siguren. Tako delo, ki zahteva spoznanje sociološke, psihične in kul-turno-ekonomske .strukture liudslva, se ne moie prepuščati diletaiily.mu dobronamernih ljudi, ki več ali mani utegnejo brezplodno žrtvovati svoic moči za prosvitlienje naroda. Njihova volia in požrtvovalnost bi se lahko izkoriščala innogo boli, če bi sc to delo sistematiziralo in čc bi se delalo po najboljših in najbolj preizkušenih metodah. To pa bi se lahko vršilo le v nekem strokovno organiziranem institutu, ki bi bil v zvezi z našimi univerzami; posebno prihaja tukaj v ooStev sodelovanje s pedagoškimi katedri Svoja izvajanja ic g. prof. Jurkovič reasumiral v predlog, da se po vseh visokih šolah, Ujor je lo možno, formira poseben institut za narodno prosvelo, ki bi imel namen 1. da ugotavlja potrebe in sistem dela z ozirom na socialno, psihološko, kulturno in eko nomsko strukturo .svoic okolice, in 2, da prireja tečaje za vzgojo prosvelariev Izvajanja g. prof. Jurkoviča so naletelo na prav živahno odobravanje in se ie takoi razvila o lem diskusija. Posebno ie podprl predlog g. prof. Jurkoviča vseučiliški prof iz Zagreba dr. Božala, ki je pledlral 7.a lo. da sr ves la materijah ki gn ie razvijal prof. Jurkovič, obdela šc v posebnem časopisu, ki ga bodo začele izdajati ljudske univerze
Stališči zastopnikov mariborske in ljubljanske ljudske univerze sta bili splošno upoštevani in sta dobili izraza tudi v resoluciji, ki io ie kongres ob svojem zaključku sprejel.
Takoj po zaključku kongresa ic imel svojo sejo izvršilni odbor, ki jc bil izvoljen, tla sestavi pravila za ustanovitev Zveze ljudskih univerz. V lem odboru sta ludi imenovana zastopnika slovenskih ljudskih univerz. Ta izvršilni odbor si' ses'ane sredi decembra v Zagrebu, kjer bo definitivno re-digiral tozadevna pravila in jih razposlal v proučite, vsem ljudskim univerzam v državi.
Vsedržavni kongres v Belgradu te svoje tlelo
Preden se poda smučar na sneg, je potrebno, kar sem že opelovano poudarjal, da se preje tudi telesno pripravi; smučanje konec koncev vendar ni tako lahek s|x>rl. kakor bi si marsikdo mislil. To velja zlasti za one, ki se' ue bavijo z nobenim dni gim športom. Najboljša priprava je gimnastika in pa razne ture, združene s plezanjem. Moj namen je, seznaniti prijatelje belega športa z najvažnejšimi iu najpotrebnejšimi vajami, da bi jim bilo kar najbolj olajšano na snegu. \ pomoč nam naj bodo slike, ki ponazorujejo navedene vaje. Pripominjam, da jc za le vaje najboljši prostor s pai-ketiranini liom in laki telovadni čevlji, ki imajo usnjene podplate, da lepo drsijo po tleh.
1.	vaja: 1. Drsalna hoja, 10 jc, izvajamo čisto običajno hojo, samo da drsamo z negama plosko ma po tleli ler imam;; pri leni noge nalahno v kolenih pokrčeue. / rokama močneje delujemo ka kor pri običajni hoji. pri čemer >i j)omagamo na la način, ila vzamemo v vsako roko po eno lahko ročko, ki jih dobimo skoraj v vsaki telovadnici (slika I).
2.	lek z drsanjem txi tleli, la vaja popolnoma sliči prejšnji, samo, da j<; izvajamo v teku. Tu jc delovanje rok še silnejše in lelo se bolj naprej nagnjeno (slika 2).
7.	Izvedi nizek počep in hodi v tem fx>ložaju naprej, pri čemer noge ploskoma podrsaš naprej (slika 7).
8.	Iz nizkega |X)čcpa z ojKiro rok na tleh sc odrini soiiožno 1. nogama nekoliko nazaj ter napni nogi iu roki. V tem i>o!ožajti sc zibaj |x>!em naprej iu nazaj (slika 8)
III.	vaja: <). Izvedi razkoračno stojo in visok |x>čep. prsie nog pa zasuči na notri. (Pozicija za plug.) Kolena |X>tiskamo 1 rokama na ven in izvajamo obenem nihanje navzgor in navzdol (si. 'lilo Iz. visokega |>očepa podrsamo z nogama
narazen, rla pridemo v plug. prsti uog obrnjeni na notri, nato pa 1 nogama zopet podrsamo skupaj v visok počep 1 slika 10).
12 Prenos teže telesa \ plužni |xizrci ji. Naj-preje napravimo plužno pozicijo, polem pa pre neseni« težo telesa ua desno nogo, katere koleno se boli pritisnemo k tlom, nasprotna, v lem slučaju leva noga pa inora ostali s celim stopalom na tleh in t' vedno so obrnjeni njeni prsti na not. Vajo ' izvedemo sc obratno. (Stiku 12.)
IV.	vaja: li. Plužni zavoji. Iz visokega počepa 1 Iztisnemo l drsanjem ploskoma |X) tleli desno 110-' go v desno stran in naprej, pri čemer jo razbrc-
inenimo. Pn tem počiva vsa teža telesi na le\ i nogi (slika t'!). Nalo prenesemo vso le/o telesa na desno nogo (slika II) in levo nogo ploskoina s (»drsanjem celega stopala |X) tleli prinožimo k desni nogi.
'j. lek z drsanjem po tleh s še bolj upognjenimi koleni in s še večjim preklonom; teža lelcsa počiva pri leni v glavnem na sprednji nogi (si. 'i).
4. Tek z drsanjem s povečanim delovanjem rok. To napravimo lako, da izvedemo tekalni korak desno, poleni pa še z levo ler prenesemo obe I roki naprej in obenem ž njima močno zamahnemo ! v visoko zaročenje. Po dveh ali treh tekalnih korakih se to zopel ponovi ler začenemo zopet znova. Tu moramo pazili na dihanje: kadar delamo ko- I rake naprej, vdihavamo, ko pa sc predkionimo in | gremo z rokami nazaj, pa izdihavatno (slika 4).
II. vaja: 5. Noge postavi na cela stopala ter Vzporedno in za širino dveh dlani oddaljeni drugo (xl druge; izvedi visok počep (pri čemer |iotisui koleni naprej, križ ulekni, roki visila mrtvo dol) 111 nihaj nalahno gor in dol (slika 5).
b. Ista vaja kakor pod 5., samo ila prehajaš z nihanjem v nizek poček, iz tega pa zopel v visokega in začneš zopet znova (slika o).
14.	Napravimo islo vajo kakor |xxl Pi. s 10 razliko, da potem šc zasučemo gornji del Icicsa močno v de,110 stran (slika 15)
15.	Iz nizkega počepa izvedemo visoko Množenje 7. levo nogo. pri čemer počiva vsa leža te lesa iin desni nogi. Leva noga naj bo 11:1 O« ukrivljena (slika 10).
V. vaja: 10. Izvedi zelo visok počep ler dvigni pete. Nalo izvedi pol obrala na desno na la način, <la potisneš peti in boke na desno, kolena pa na levo stran ler po obratu pritisneš pete ob tla. Nalo ponovi islo vajo na nas]rrotno stran (slika 17).
17.	Izvedi nizek počep; nato se dvigni v visok počep, dvigni pete ter sc zasuči za ISO stopinj na levo (celi obrat na desno) ter po obratu pritisni |x:te ob Ila. (Slika 18.)
18.	Izvedi nizek počep (slika l<»). Nato -c vzravnaj ob nalahno pokrčenih nogah ler se dvigni na prste, izvedi pol obrala na desno ler se obenem povrni v nizek počep in pritisni pete ob tla (si. 20)
I. K-er.
Hašk pred vrati
Žo zopet prihaja Hašk z namenom, tla zabeleži nov uspeli iu dtl odnese, nove točke seboj. Ilirija - uli hoš res dovolila, da ti odvzame nu lastnih tleli 0110, kar li .ie živl.jcn.j-sku potreba? Prepričani smo, du ne, prejin-čani smo, da sc lio vse silno drago prodajalo in vemo, da nedeljski uspeh no bo poceni zu nikogar otl interesentov. Y nedeljo jc velika prilika z.a revanž onega nonročnega in neokusnega 7:2. v nedeljo obstoji možnost z.a-lirisuti ta neugoden in neprijeten vtis. ki jc ostal tudi 110 ilvcli lepih zmagah iu kar sili v ospredje. Sedaj jc prilika, rla sc opere tu sramota, sedaj llirijani pokažite, dn takega poraza niste zaslužili. Pripravite se resno nu nedeljsko borbo, priinite stvar z veliko vnemo in voljo že takoj otl začetka v svoje roke, ker mnogokrat je prepozno »opravljati in dostikrat se več nc da. Nedeljska teknili nuj predstavlja višek vašega znanja 111 kotenja in višek vaše znane borbenosti. Ncrlcljskti tekma ie ona, Iii bo zahtevala od vas vse, zahtevala, dn izpraznile vso svojo zalogo 111 tla pokažote, ka.j jc vaša polna sila! I red durmi jo silno važna prireditev 111 vemo. rla sc. tega zavodu tudi vsa sporlna Ljubljana, ki ho ta rlan napolnila igrišče do zadnjega kotička in z. veliko vnemo podpirala svoje v težki borbi in skušala po svojih najboljših močeh pripomoči rlo uspeha. Tekmu ho ob 14.;SU na igrišču Primorja z. zanimivo prcrl- 1 tekmo. Da ho v vsakem oziru vse v redu. sc Ilirija ni strašila žrtve in si jc zagotovila za vodstvo tekme popularnega mednarodnega sodnika. Duua.ičana, kar jc gotovo tlovoljno jamstvo z.a reden potek dogodkov.
Celjski šport.	V nedeljo bo ob 14.:IU 1111 igrišču pri Skalni	kleli prijateljska nogometna tekma med	L S. S. K. Mariborom m S. K. Atletiki.
I./.SI' Islaihvnol. Ilimes -'' Ilo vršila -''in lelinič pelin odbora "b 3» v .lamski -ol; kavarn, I.nlona. Prosimo 'la -■ -"'i'' Iirlr-l"'"' -i Oilhor.iU,-i uprav,., kor j i> ,,'to Važna rnrli vstav t.kmovnlneirn linlo.lnr.ln 'n i 1,ko'-, .......... Prosimo :o--»« tu puUi<-»tovilno.
z.s K Herme» isluSbcno/. .S'.'1/.nnn.in.m" v,snu klubskim ... I i Vam dn ........Ini naslov klnbn irln-i I. nI*
fl*L'lf. »rtJiUr. W rMJ? rIr? «r(„ U«M»*«. 7.11 doiiin'. naslovljene nn rlriurl' naslov, ue 1» Muli nosil nobeno oilKovorliosli!
Plavalen *,'krito S h Iliriji-. N ponedeljek. Ine
Is t. m. bo ''.nilsko kopališč.....Iprlu od jI do ,mil v
Vse članstvo pozi vani".' 'la 'i.'i"i"lomn pl.'i.en Prispe v e,.
• a i,',.,ko kopali-..... V zni-'.n Jn l'in pri poverjenikih.
Kopališči' I«I odslej odprlo v s«I. nonc.U-l.iok. torek, petek in soboto.
Illiiskovalevm aimnuslienili leeajvv \ ;ipiskein k"
palisei. SK Ilirije spaničanlo, da bon......'peli v sreill
prlliodnleca tfilntl zopet s tečajem.
zaključil prav uspešno m ic pričakovati, da bo Zveza ljudskih univerz, ki bo končno formirana pričetkom prihodnjega leta. delovanje ljudskih univerz — v koliko bo to poticbno in možno -nekako unificirala. ne rla bi pri tem odvzela posameznim univerzam dosedanio samostojnost in svobodo.
Naznanila
Ljubliana
1 Koncert tclisla Sedlbaurrjo. onoiaijtinH, na koneertoI nitstoi. čelisUi Coneka Sodlbanorja. ki b» 'tie.vi ob an V Hnhadovi pevski ilvoruni. koncert se vrši V okviru intimnih komvartov Glasbene Mntlie linhlinnske. Sedeži po lil Pili. stojišča po I>in h" v preilprmlaji v knjigarni lilnsbone Matice.
I 1 Inški odsek SdJczljaruikr prosvete na hotlclj' vem ini imel danes oli 211 se.stunok. na katerem bo predaval rr. dr. Frane KiiiHc..	.....
I Kina Hodeiievo bo i^-rril intn ilnjnovojB" rente opereto polno sodbo hi petja: Ljubezen turno onlcrnl
'"'') /•■;/(,°ofsko društvo e l.jubljani priredi v soboto, rine W novembra I. I. ob IS r prclavajo-iei minem loskecu instituta nn imlven-z.i prvo svoje predavanje. Predaval bo vsouS. doconl KOsp. .Ir. IViris Furltm o temi: iKttea kav-illnostit. Vabljeni člani in oni, ki se ■zanimajo. Vwtop prest.
1 Vočim služIm imajo lekarne: mr. Bakarč-k", Sv. Jakoba Irir II; mr. Ilamor, Miklošič,,vu e. 5"; mr. C,ar l.us, M osle.
Cerkveni vestnih
stolna knnnrctiucija gospa ima 'lanes ob 17 sva! redni sestanek v konnroftacijski dvorani.
Naše dijaslvo
Jkadcmkinjv, pridite v Marijino k,>nirxe(faei. Shod 'bomo im»le v pet.vk, .ln<- 13. t. m. ob ffl.1". prilličjn SltoriJskojra dvorca, desno.
Poizvedovanja
l-aiibljnia ie hiln ytva rokavica z.a levo roke ml Ko.lel leveča oh IJnhlJuniel do sidoSne l>.dui<'e. Po»l.on najditelj nnj jo oddn prol i niurrtidi pri vriuarju s|.hwne
''"'"".vi ;,r/o je pozabil v potek S. t. m. dežnik v upravi Slovenca. IV,hi pn istotnm.
Radio
Programi Radio Liubtiuna*
Petek. tn. vntnbm.* 11.no JšolsVn ur« l-.nn Rrvij/t
irlashil (ploVoi 1V rc.fi i on sk h naiv»vc-I. rK»r<v'iln 1.1 tm N*;ujk)Vp<I	objava sp<>r«'«la. ohvi*slila
Opoltlaiirfki kimcfil (Iltt4. ork.) 1-i.0n Vrftincn»k/» por-« rilo. hfrr/.ui loČnji 1R.CKI o zakoniti! odpravi i>1<mIm (ira. pr),f. Mora Vodnikova) 1S.".n Slo\i1«» povk<- (plt^-r) i)«»lav«ko prodavanjn: M«l rtidnrji (v. SrnrrKU IhuloK' 11>.r*» N.»p«ivrtl t*upa, vrmnpn«kn nu|K»vt;tl, por«x"Ha. "i' i ji v a sporeda. obvo5lila 10.IUT Na<-.. ura: 3Hravsiv»mfi vlanijo riašmr;i narotia (dr. Ro.ian Pirč i?. Roltrradn 'jn.ffli Vt»r-or hrvaAko trlasbo:	i/,mftiioina: .l-'.un
l''ran/.l, op. tomvr, Ha<l. ork. ia MiMuloMaisliotii n<skt«l '.VOH Napoved časa. vn-nirn^ko iiapo-voci, ;w>r<»t 'la. ob i:iva spnrada	Odmevi 17. ravnili r^por (Ha»l. ort.V
Konoo ob X
Drugi programi f
Petek. IS. norembrn: llrlnrful:	Z.»>ftr J0..V'
IMoštV 21.f»» Ii»vn "J'J.'.'a PloSi*« 7.n<trrh: ■.'•».(»» HrvaŠka slasha J»i..'Hi Koinorni koneort 'il ^i M<^ki vok. kvari«* •'•M.'! Plodna glasba Dunaj: .17.«»» 1'ftHtor Uoaccit i!1..'
« iiv;illi«ria rusl icaiia, upora. M a • ,i?ni. llaja'/(/o, draif liooncnvalla	.lav./. Tr*t-V>trn: lT.Oo Lahka "
■.'0..vi Itrra. nalo plwna irla-ha Him-Harl: IT.rti Plo-•Jii..tII Pestra glasba lfc.1*' lMosna irla^bn II udi m i>e»tu Hl.fti I .a llolieino, .»pora, Puccini	1'loA t Prav
1'i.Hn K ilolio. notMM. i bov«Mi	H' •
p./.•_».'» Zabavna nlasb i '-'•'> I/ oporol«- :!I.U*> Viol n pi > bala. Hi nIisluen: Ji).nn Siiifonioni konct i i	PI.h-
\'itfinra: -".in S i n l'on io n i koiio.orl 'J-'..m IM«^'"' llerliu: -'0.1.r» Kad. ork.	\'rati*taro: !«.1."» ' e
pojo lrankjiiri: vn.in Vtveioijfra
Mali oglasi
M
Spretno pletiljo
sprejme F. H. Rozman, Gosposka 4, 1. n. (b)
Starejšo prodajalko
s kavcijo do 15.000 Din v gotovini, vzamem v trgovino z meš. blagom v bližini Celia. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nastop takoi« št. 14190.
mam
Krepak deček
bi se rad izučil ključavničarske ali mehanične obrti. Nastooi takoj. Ponudbe upravi ..Slovenca« pod »Dober« št. 11120. (v)
Posojila
na vložne knjižice dale Slovenska banka. Ljubliana Krekov trg 10
irrnm
Za usnjate rokavice
izgubljene včeraj zjutraj na Resljevi cesti - dobi najditelj 50 Din, ako jih odda v Uradniški menzi.
trrgfSjCT
^MHnHBHMBaLHM 9
Stanovanje
dveh velikih, even. treh sob — išče popolnoma mirna družina dveh članov. Plačevanje osigura-no, event. za dalj časa naprej. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Lepo stanovanje« 14189. (c)
IEE003S
Lokal
popolnoma prenovljen — se odda za nizko ceno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Center« št. 14200.	(n)
Brinjevo olje
arnika korenine, češmi-•njevo lubje itd., kupujem po najvišjih cenah. - Ed Pišler, Vrhnika.	(k)
; Berite
\Slovenca-
in oglašujte v njem!
Ig		
	+ Umrl je naš nepozabni soprog, dobri papa, brat in stric, gospod dr. Peitfer Franc apelacijski sodnik v pokojn v sredo, dne 13. novembra 1935 ob desetih dopoldne po daljši bolezni, v 65. letu svoje dobe. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 15. novembra ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Ciril-Metodova ulica 14, na mestno pokopališče na Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 16. novembra ob pol devetih zjutraj v farni župni cerkvi v Mariboru. V Mariboru, dne 13. novembra 1935, Marija Peitler, soproga, Vera, hčerka — ter vsi ostali sorodniki.	
		
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hlnko Mayor In drug:, Zagreb.
Mladost ne mine, če se
NOV MAT PUDER
ZMEŠAN Z DVOJNO SMETANOVO PENO
Tinčkove in Tončkove prigode 180.
Spet na varnih tleh.
Iznajdba pariškega kemika, ki pomeni revolucijo pri izdelovanju pudra
Znanost je naposled le rešila večni problem vseh žena — blesk kože. Po novi metodi, ki je rezultat dolgoletnih raziskav francoskih kemikov, je zmešan najfinejši puder, ki ga najprej sedemkrat presejejo skozi svileno sito, z dvojno količino smetanove pene. Način izdelave je patentiran od tvrdke Tokalon. Nov puder Tokalon ie edini puder, ki ga lahko vporabljate zjutraj, a da se Vam ves dan, pa naj bi delali karkoli, nos ne bo niti malo blestel. Puder To-
A skrivnostne stopnice niso vodile v nov pravljični svet, kakor bi utegnil misliti kdo izmed vas, otroci, nego so držale naravnost v svobodo, v beli dan,
Kuža Muki, ki je vedno in povsod hotel imeti prvi svoj gobček zraven, je tudi topot prehitel Primožka in se utaboril na križišču stopnic. Zadovoljno je molel dolgi jeziček iz ust in samozavestno dvigal glavo, kakor bi hotel reči: »No, vidite, pa sem vas le srečno pripeljai iz črne podzemske luknje, hov, hov!«
ZOBNO PAST
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Hubertus
nepremočljiv, 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, dobite pri Preskerju. Sv. Petra cesta št. 14. (11
„$lov€nčeva" podružnica
Ljubljana, Turševa cesta
(palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Siovenca", in daje tozadevne informacije
... Da pa bodo zobje zmerom mladi, zdravi in lepi, se mora vsak dan vporabljati PASTA GIBBS. Ta pasta Vam nudi največje jamstvo v pogledu higiene in lepote. Samo milo lahko na znanstveno temeljit način očisti in neguje zobe ter obvaruje njihovo prvotno belino brez najmanjše škode za zobe in zobno meso.
Ravnajte se po nasvetu najboljših zobnih zdravnikov in vporabljajte dnevno
ne postarajo
Novo vilo
prodam v Celju. Informacije: Pepca Senica — Lava, Celje.	(p)
Trije orali zemlje
blizu kolodvora Hoče naprodaj. Zg. Hoče št. 14.
(P)
IB
Polenovka
sveža partija, dospela. -Suha in namočena. - Se priporoča Kovačič, Miklošičeva cesta 32. (1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za stroino pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
kalon je edini, ki daje koži »mat« polt sveže dekliške lepote. Poizkusite eno škatlo še danes m poglejte, kako očarljivo lepoto Vam lahko da. Videli boste, da se puder Tokalon popolnoma razlikuje od ostalih vrst, ker vsebuje samo on skrivnost »mat odraza«.
Specilalno izbiro vseh vrst predpasnikov
in sicer: Damske klot halje od Din 85'-	napre
damski lister predpasniki . . « Din T5.-	«
damski klot predpasniki . . « Din 28'-	*
damski kreton barvasti . . . « Din IT'-	«
damski beli šifon in batist « Din 20'-	«
otroški barvasti......« DIH 8'-	«
Otroški predpasniki iz listra, klotaž ripsa,	in beli v veliki izbiri, po nainižjih cenah.
F. I. Gorčar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
OROŽARNA J. PASTUOVlf. Zagreb, JurlSlceva nllca 1.
Z&Btopstvo za vbo Jugoslavijo tovarne F. N. (Fabrique
Nattonale. Herstal/. Koncem avgusta letOB smo Izdali novi cenik Stev. 3, ki )e po Izbiri in cenah neugodnejši. - preprodajalcem, lov-Fklm ln strelBklm društvom poSltemo cenik brezplačno, sicer pa VBakomur, ki naiu poSlJe Din 3-— v poStnih znamkali. Lovskim in strelskim dm&tvom dalemo B do 10 odstotkov popusta pri veftli množini
Ko so dečki prehodili dolgo vrsto stopnic, jim je zdajci zabliščala nasproti topla, prijazna dnevna svetloba.
»Rešeni smo!« je veselo zaklical Tonček. Tinček pa je razigrano poskočil od tal in zakrilil z rokami: »Hural Glejta, naš ljubi splav še vedno stoji tam, na njem pa nas že čakata kapitan Mrhar in mornar Koki. Juhu, kako bosta presenečena, ko nas zagledata!«
Pa je ubogi Tinček delal račun brez krčmarja. Ta »krčmar«, ki je v zasedi prežal nanje kakor mačka na miš, je bil črn orjak. Prvi ga je opazil Primožek in — kakor je bil hraber — bi se ob pogledu nanj tudi njemu stresle hlače, če bi jih imel. Ker pa hlač ni imel, so se mu stresla samo kolena ..,
Sax Rohmer:	16
Skrivnost dr. Fu-Monoija
»Tudi jaz mislim tako,, je pritrdil .Smith. »Toda zakaj je tista oseba hotela semkaj? In kako je, ko je ugonobila psa, spet šla veni' Jaz bi priznat možnost, da sc je kdo za dneva, ko so vrata odprta, splazil noter in potem skril do noči. Toda kako pri tristo čudežih je potem prišel ven? Pripisoval bi mu ptičje lastnosti.«
Domislil sem se pripovedovanja Grebe Elthamove in opozoril prijatelja nu njen opis tisti stvari, ki jo je videla smukniti v goščo.
»Tako razmišljanje nas kmalu spravi iz teme, Petrie,« je rekel. »Držimo sc tega, kar razumemo, in to nam bo morda pomagalo razvoz-Ijati, česar sedaj ne razumemo. Moje mnenje o vsej stvari je do zdaj tole:
1.	Elthuma, ki se je v svoji neprevidnosti odločil za povratek v notranjost Kitajske, je posvaril nek višji uradnik, čigar prijateljstvo si jc bil pridobil, naj ostane v Angliji
2.	Jaz poznam tega dostojanstvenika kot člana .Rumene skupine', ki jo predstavlja v Angliji dr. Fu-Manču.
3.	Mnogi poizkusi, o katerih pa vemo le malo, da bi se polastili Elthama. so se iz.jalo-»ili, najbrže zaradi njegovih ,utrdb'. En napad v vlaku se je ponesrečil, ker Miss Elthamova ni marala tiste kuve v okrepčevalnici. Zopet drugi poizkus tukaj se je izjalovil zaradi njene nespečnosti.
4.	Med Elthamovo odsotnostjo so bile prirejene za njegov povratek neke priprave, ki so imele tele posledice:
a)	Konec Denbyjevega ovčarja;
b)	stvari, ki jih je videla ili slišala Miss Eltham;
c)	stvari, ki smo jih videli in slišali mi vsi snoči v noči.
Pojasnitev moje četrte točke — namreč spoznati. kakšne vrste so bile tiste priprave — to jc zdaj moja prvenstvena briga. Glavna stvar teli priprav, Petrie, je bila, usposobiti koga, da si pribori vstop v Elthurnovo sobo. Diugi dogodki so slučajni. Tako nu primer, je pes moral biti odstranjen, prav tako ni nikakršnega dvoma, du je čuječnost Miss Elthamove že drugič otela očeta.t
»Toda česa? zu božjo voljo, česa?«
Smith se je oziral okrog po sencah, v katere so padale svetlobne lise. »Otela kakega obiska od nekoga — morda samega Fii-Mančuja,« je odvrnil s tišjim glasom. »Kaj bi bil povod takega obiska, upam, da ne bova nikoli zaznala, zakaj to bi pomenilo, da je bil smoter dosežen.«
»Smith,« sem dejal, »jaz te ne razumem po-lolnoma. ali misliš,, da ima tu kje skrito kako )it.je? To bi bilo njemu podobno.«.
»Pričen jam sumiti, da se skriva tod najstrašnejše bitje vsega sveta. Mislim, da je Fu-Manču nekje v notranjosti Redmoata'« Najin pogovor je pri tej točki prekinil L)enby, ki je prišel povedat. da je preiskal jarek, obcestno strmi in obrežje reke. a da ni našel nikakih nožnih odtisov ali drugih sledov.
»Nihče ni zadnjo noč zapustil rodmoatskega zemljišča, mislim,« je dejal / glasom, ki je v njem tičala groza. listi dan je potem le počasi potekal. Ena skupina se nas je padalu v okolico, iskat sledove tujcev, pri čemer smo natanko preiskali vsako pod rimske razvaline, a vse je bilo zaman.
»Ali ni mogoče tvoja navzočnost tukaj napotila Fu-Mnnčuja, da opusti svoje načrte?« sem vprašal Smitlia.
»Mislim, du ne,« je odgovoril. »Saj veš, ako Elthnina ne pregovorimo, bo v štirinajstih dneh odpotoval, 'lako torej Fu-Manču ne sme izgubiti časa. še več, meni se zdi, da so njegove nakane take prirode. da morajo iti dalje Kajpak bi lahko zavil tudi v stran, da bi umoril mene, ako bi se mu nudila priložnost! Vendar
pu vemo iz izkušnje, du on nikomur ne odpusti, du bi se vmešaval v njegove načrte.«
Le malokutero duševno stanje, mislim, vzame človeškemu živčevju toliko šile, kakor prepričanje, da se bliža zlo.
Vsaka slutnja bližajočega se veselja ali boli je hujša ko resnica sama; toda tisto brezdelno čakanje, kakor smo mi tukrut v Redmoatu čakali nu udar, za katerega smo \si dobro vedeli, du visi nad nami, je s svojo živčno napetostjo prekosilo vse kursem bi! doslej podobnega doživel.
Samemu sebi sem se zdel, kakor (la bi bil 3 ri vezan na azteški žrtveni.k in bi duhovnov nož ii! dvignjen nad mojo glavo!
Skrivne iu zle misli so nas obdajale, sile, proti katerim nismo imeli orožja. Kakor je bilo grozno, sem hvalil Boga, da je tako kmalu prišlo do viška. In prišlo je dovolj nepričakovano, tako. da smo sc iz nennda znašli v tisti mirni norfolški domačiji v spopadu z eno izmed zagonetnih strahot, ki so bila značilne za Fu-Mančiijeva podjetja. Prišlo je nad nas, še preden smo se tega zavedali.
Ko smo sedeli v somraku na mali terasi, sem razmišljal, kakšen pokoj je obdal našo okolico, da človek ne bi mogel razumeti bojazni, da smo blizu žalostnih dogodkov. Zdajci je Cezar, ki je bil ves dan krotek bolnik, spet pričel tuliti, in videl sem, kako je Grehu zadrlitela.
Pogledal sem Smithu v oči in pravkar hotel predlagali, da bi se preselil noter, ko jc bila družba prepodena na bolj viharen način. Postavljam. dn je navzočnost dekleta pripravila Denbva do neprevidnega početja, osebne želje, da bi se odlikoval: toda. kakor sem s< kasneje spomnil, se je njegov pogled po mraku le redkokdaj odvrnil od grmičevja, razen, kadar je pogledal Grobo, in zdaj jc iznenada divje planil kvišku, prevrnil stol in se spustil po trati k drevju ni/dol.
»Ali ste videli?« je kričal. »Ali ste videli?«
Očitno je imel s seboj revolver, znkuj od
roba gosce je jeknil strel, in ko sc jc zabliskalo, smo videli Denbya z dvignjenim orožjem.
»Greba, idi notri in zapahni okna,« je za-ukazal Eltham. »Mr. Smith, ali hočete iti' v grmovje od zahodni strani. Dr. Petrie, vi pa od vzhoda. Edvvards, Edvvards —« in že jc zbežal dol po trati z gibčnostjo mačku. Ko sem se podal v nasprotno smer, sem slišal od spodnjih vrat vrtnarjev glas, in razumel sem Elthamov načrt. irelm je bilo obkoliti grmičevje še dva strela sta zazvenela in dva blisku sta zasijala iz srede gošče; potem je bilo čuti glasen vzkrik — zdi se mi, da Netioyjev — potem pa še eu zadušen vzkrik.
Sledila je tišina, ki jo je motilo le tuljenje buldoga. /.dirjal sem skozi cvetlični vrt, skočil brezobzirno čez grede krvomočnic in solncevra-tov ter se zakadil skozi grmovje do brestov. Bolj stran ua moji levi sem slišal Edvvardovo vpitje in Elthamov odgovarjajoči glas.
»Denby!« sem zaklical in šc enkrat glasneje: »Demby!«
Toda spet je zavladal molk. Zdaj je že mrak zajel Redmout, toda moje oči so se bile že v somraku navadile temi. in tako sem precej dobro videl. Nisem si drznil razmišljati, kaj naj preži pod menoj, okoli mene, pa sem se zrinil do srede goščavju.
»Vernon!« sc je oglasil Eltham od nekod.
»Držite se bolj na desno, Edvvards,« sem slišni, kako je Nevlund Smith ukazal naravnost pred menoj. Z groznim in nepopisnim občutkom preteče nesreče, sem se podal dalje do neke sive krpe pri brestih. Ob vnožjn bukve sem se skoraj prevrnil čez Elthama. Ždajei se je pojavil Smith. Slednjič je zavil okrog velikega slečn še Ed\vards, du smo tako bili vsi zbrani. Za trenutek smo brez besed postali. Iiahlu sapica je zavela skozi listje bukve.
»Kje je on?«
Ne morem se več domisliti, kdo je to vprašal: bil sem preveč začuden in zmeden, du bi to opazil. Potem je Eltham začel vpiti:
40852 zdravnikov v t« tn Inozem stvu je pismeno potrdilo, da je z a Jami eno kofeina prosta kava Hag zares blagodat v vseh slučajih, v katerih nespečnost srčna napaka In druge ns vozne motnje sililo k temu, da se izloči kofein
{ Hag je pristna. Cista planin? Ana kava visoke kakovosti,
tz najflnejllh vrst kave. Samo kofein je odstranjen Iz teh kavnih zrn
Zategadelj kava Hag M samo
blagodat tn Izhod za ljudi z občutljivim organizmom, mar-vei tudi ulitek brez primere za najbolj razvajenega sladokusca. Cel6 neki zdravnik je zelo dobro Imenoval kavo H a kot blagoslov za človeštvo
KAVA HAG VARUJE SRCE IN ŽIVCEI
„Slovenska straža" v Mariboru
Maribor, 14. novembra.
Ko smo mi prisiljeno počivali, so naši narodni nasprotniki delali. To vidimo in doživljamo vsak dan vedino izrazitejše. Ko je zadnja leta naše narodno-obrambno delo nekako zaspalo, ko smo bili v sili razmer prisiljeni, da molčimo, ko delati nismo smeli, ko so bili naši narodni nasprotniki ob severni meji, pa daleč v notranjost slovenske dežele, protežirani proti pravim in zavednim Slovencem, smo vedno jasneje uvidevali, kako nujno potrebno nam je zlasti v Mariboru društvo, katerega namen naj bo obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na krščanskem in narodnem temelju.
Tega so se zavedali predlagatelji pravil društva »Slovenska straža« v Mariboru, mogli pa so doseči potrditev tega društva šele, ko so izgubili moč in oblast oni, ki so varovali in pospeševali nemštvo ob naši severni meji, zapirali pa so in kužnjavuli najboljše Sloveuce.
Ustanovni občini zbor »Slovenske straže« se je vršil v sredo zvečer v naši stari narodni trdnjavi, v tiskarni sv. Cirila. Zbrani so bili tu najodličnejši predstavniki kulturnega, gospodarskega in političnega življenja v Mariboru. Občni zbor je otvoril v imenu pripravljalnega odbora inž. Muri, ki je pojasnil v kratkem [lomen ustanovitve novega društva ter določila pravil, ki jih jc odobrila banska uprava v Ljubljani. Društvo je ustanovljeno za vse ozemlje kraljevine Jugoslavije in ni politično, vodstvo iin sedež društva pa je v Mariboru. Bistveni del narodnoobrambnega dela in torej tudi glavna naloga »Slovenske straže« je prosvetitev ljudstva. Izobraževalno delo mora zajeti vse sloje ljudstva, zlasti pa kmetski in delavski stan, posebno skrb pa je treba posvečati mladini, ker počiva na njej bodočnost domovine. Pravo izobraževalno delo mora sloneti na krščanskem temelju. Zato bo delovala »Slovenska straža« v zvezi z organizacijami, ki so osnovane na istem idejnem temelju.
Razen tega bo zastavila »Slovenska straža« vse svoje moči za gospodarsko okrepitev slovenskega ljudstva tam, kjer mu preti nevarnost, da ga izpodrine in prežene z grude gospodarsko močnejši tujec. »Slovenska straža« noče nobenemu narodu ničesar vzeti, hoče pa slovenskemu narodu ohraniti to, kar je njegovega. Nastopala bo povsod, kjer je ogrožena narodnost slovenskega naroda Delovati hoče vzporedno in vzajemno z drugimi narodno-obrambnimi organizacijami ter se bo izogibala pri tem vsakega konflikta ali nelepe konkurence. Vse težnje za napredkom slovenskega življa in za ohranitvijo slovenske narodnosti se liodo vršile v okvirju jugaslovanstva.
Pri volitvah je bil izvoljen s'edeči odbor; predsednik prof. dr. Sušnik, podpredsednik
Erof. Mlaker, tajnik Oton Vreča, blagajnik Jože ekan. Ostali člani odbora so: prof. Boš, kapi. Cafuta, prof. dr. Dornik, ravnatelj Hrastelj, odvetnik Humer, prof. dr. Kotnik, ravnatelj Kovačič, inž. Muri, prof. Novak, ravnatelj dr. Osterc, prof. Prijatelj, prof. Sekolec, ravnatelj Stabej, prof. Umek, odvetnik dr. Vebte, min. Vesenjak, kaz. žup. Zavadlal, podžuoan Zebot. V nadzorstvu so: prelat dr. Kovačič, prof. Ba-jttk, Poženel in Bračko. V razsodišču pa dr. Juvan, dr. Leskovar, dr. Schaubaoh, dr. Hohnjec in msgr. Vreze.
Med slučajnostmi se je zlasti poudarjalo, da naj društvo dela vedno v stiku z oblastmi, naj daje podatke in opozarja oblasti na nujne ukrepe ob meji v zaščito slovenstva. Časopisi naj bi prinašali več vesti in poročil o nevarnosti na meji. Na pokopališčih naj se v bodoče pre-
Rf | || f| Danes ob 16, 19-1S, 21.13 url
1» i 1» " Ne zamudite. Danes Vas čaka smeh
UNIOH :fi,mu
tel. 33-21 Igra z ognjem
Paul HSrbtger, Trnde Marlen, Elka Brink Pred prodaja vstopni« od 11—12-30 in od 15 ure dalje
3UTRI: CIGAN BARON
povejo nemški napisi. Nevzdržno je, da še danes veliko število uslužbencev delavnic državne železnice govori vedno nemško, da so mogoči še vedno v takem številu v Mariboru in okolici podjetniki in obrtniki Nemci in tuji državljani, Slovenci in domačini pa nimajo nikake za-slombc. Društvo naj dela za to, da se ne smejo
nameščati in ne smejo dobivati pri nas obrtnih pravic inozemci tujerodei. Tudi kot zastopniki inozemskih tvrdk naj bodo zaposleni naši državljuni — Slovenci.
Z zahvalo za zaupanje, s prošnjo in pozivom za pomoč in podporo pri delu, je zaključil nato predsednik krnsno uspeli ustanovni občni zbor. široko je polje dela, veliko truda in naporov bo treba premagati, toda ljubezen do domače zemlje in do lastnega naroda bo pre-magula vse ovire.
Slava bolničarjev dravske divizije
Lep govor pravnuka valjavskega vojvode Ilije Birčanina
Na praznik bratov sv. Kozme in Damijana slavijo bolničarji svoj godovni dan. Tudi stalna vojaška bolnišnica v Ljubljani ga je slavila z veliko ljubeznijo in pijeleto. Zasluga gre vrlemu upravniku san. polkovniku dr. Iliji Birčaninu, pravnuku slavnega Ilije Birčanina, vojvode va-ljevskega, ki eo ga Turčini v Cupriji obglavili. Ni torej čuda, da je praznik zaščitnikov naše sanitetne službe [»tekel v tistem toplem ozračju, ki ga ustvarja ponos na doprinešene žrtve, volja, da se ž njimi ne bo štedilo v bodočnosti, in ljubezen do domovine, ki ji je samaritanska služba naše vojske najbolj vdana. Brez velikega zunanjega bleska, a s tem večjim notranjim zanosom in s čistejšo, nesebično ljubeznijo.
Ljubljančani so v velikem številu počastili godovni dan sanitejcev. Slave se je udeležil poveljnik dravske divizije simpatični general g. Ne-deljkovič, zastopniki vseh polkov in drugih vojaških edinic, zastopnik bana podban dr. Majcen, zastopnik škofa stolni kanonik dr. Klinar, zastopnik mestne občine, zastopnik univerze ler predstavniki vseh važnejših javnih gospodarskih in kulturnih ustanov.
Po cerkvenih obredih je imel polkovnik dr. Ilija Birčan in, visok, z vedrim čelom in mehkimi, ljubeznipolnimi očmi, iinajož v duhu pred seboj podobo svojega slavnega pradeda, krasen nagovor, ki ga zaradi tehtnosti izraženih misli in krščanskih čuvstev, ki ga pretakajo, podajamo našim bralcem:
V začetku svojega govora je polkovnik dr. Birčanin dal kratek, a jedrnat življenjepis svetih bratov Kozme in Damijana ter podčrtal, da sla zdravila s telesom obenem tudi duše. »Mi zdravniki, lekarnarji, bolničarji in vsa sanitetna služba, ki smo po našem vzvišenem poklicu njihovi nasledniki, proslavljamo današnji dan v istem duhu.«
Polkovnik dr. Birčanin je nato prešel na zgodovino našega naroda in dejal: »Božja previdnost je hotela, da je naš troimeni narod od
bedo, glad, sovražnikovo pest, strašne bolezni. Decimirale so naš veliiki narod, te nesreče namreč, in vojna sanitetna služba je dala vse. kar je le mogla, da celi ali vsaj lajša rane, ki jih je ta dolga borba sekala. Poglejte te neme grobove ob bregovih Bregalnice in Vardarja in v Valjevu, kjer spi večno spanje cvet srbske sanitetne službe, ki so jo pokosile bolezni, ter vse one po vsem svetu in na dnu Jadrana raztresene grobove naših bolničarjev. Neštevilne so njihove žrtve v težki (Jpmovinski službi, veličastne žrtve, čeravno morda luti njihova imena niso več znana. Spomniti se moramo tudi odposlanstev Rdečega križa iz raznih držav sveta. Poleg nas so umirali, z nami so trpeli ter svoja imena za vedno vklesali v našo sveto zemljo. Da, svet se je naši žilavosti divil, poslali smo veliki po svojem trpljenju in po svojem junaštvu in po velikih kraljih, ki so izšli iz njega.«
V ganljivih besedah se je nalo polkovnik zahvalil pokojnemu vladarju, ki je padel na prijateljski zemlji Francije kot nosilec naše narodne zavesti in kot graditelj miru med narodi. Pozval je prisotne, naj z njim vzkliknejo: Hvala in slava pokojnemu vladarju in Aleksandrovi Jugoslaviji.
»To je zgodovina, ki gleda na nas,« je nadaljeval polkovnik, »ki nas bo bodrila, da posnemamo tvorni duh, ki jo je ustvaril. Toda gledati moramo tudi v bodočnost. Vzgajajte sami sebe v ljubezni do bližnjega, v krščanski ljubezni do sočloveka, ker to Vam je edina osnova za vaš samaritanski poklic. Naj bodo vsi vaši tovariši, prijatelji in nepriiatelji, ki so poverjeni vaši ljubezni-polni skrbi. Ne pozabite, da morate vi trpeti, da bo bolnikom lažje in da ste ob bolniški postelji ranjencu vse, oče, mati, bratje in sestrel Ako boste tako pripravljeni, polili ljubezni do svojega krščanskega poklica in do svoje domovine, da žrtvujete vse najboljše za dobro bolnikov in za veličino domovine, boste poslali zares kadri, ki bodo sprejeli nn dvoje rame težke poklicne dolžnosti in jih bodo izpolnjevali v časi davni zgodo-
prvega začetka svoje zgodovine do dandanes ! vini in v nado boljše bodočnosti.«
moral svojo svobodo in neodvisnost plačevati e krvjo svojih najboljših sinov. Za to svojo svobodo je moral^ naš viteški narod junaško iz vojne v vojno. Težko je bil preizkušen v svoji borbi Dolge vojne so vlekle za seboj verigo drugih nesreč,
S polkovnikom dr. Birčaninom so vsi vzkliknili trikrat Zivio Nj. Vel. kralju Petni II.
Po slovesnosti je g. polkovnik s častniki po-vahil goste na prigrizek, med katerim je neprestano avirala godba dravske divizije.
Zagorje nekdaj in sedaj
Vsakemu Slovencu je znano, da je Zagorje ob Savi večji industrijski okraj — saj nekoč je bil — ko še nismo pioznali krize, ki se je sedaj tako bohotno razmahnila vsej»vsod. Nekoč srno imeli steklarno, rudarji so bil povsem zaposleni, vladalo je sorazmerno blagostanje, danes pa dobiva tujec, ki se mudi med našo romantično pokrajino, vtis, da se je siromaštvo naselilo v okraj, ki je pred več leti slovel kot mogočno industrijsko središče Slovenije. Rudarji so zaposleni deloma — največ 17 dni v mesecu, steklarna je opuščena in so se morali delavci izseliti bodisi v Paračin v Srbijo, Hrastnik ali Rogaško Slatino, kar je imelo za naš okraj občutne posledice. To zlasti občutijo tudi drugi sloji, zlasti mali obrtniki in trgovci, ki so bili navezani na rudarje in steklarje.
Značilno za socialni položaj našega delavstva in ostalih stanov Zagorja je dejstvo, da je spričo skrčenega obrala v rudniku zmanjšanje dobave premoga, zlasti za državne železnice, imelo za po sledioo, da se večja množina naših brezposelnih rudarjev izseljuje v Srbijo, ker so pa delovni pogoji še slabši kakor v Sloveniji, ker se tamkaj ne izvaja delavska zakonodaja. Slednje jasno dokazujejo nezgode v rudnikih Kokanju in Rtanj.
Značilno za razmere, ki vladajo v rudarskih
revirjih na jugu, je okolnost, da se je več rudarjev, ki so doživeli tamkaj nepopisne težkoče, moralo vrniti v rodni kraj in sicer — peš, kar jasno spri-čuje, da so tamkaj delovni pogoji neugodni za naše rudarje.
Vsa dobrodelna društva, katoliška in ostala, so le kapljice vtehe spričo silne bede, ki vlada zaradi velike brezposelnosti v rudarskih revirjih. Z obrazov delavskih otrok je Sfioznati, da so slabo in ne zadostno hranjeni, kar seveda vpliva na telesni in duševni razvoj poedinca. Nekoč je lahko vsak rudar preskrbel svoji deci eksistenco bodisi pri rudniku ali v steklarni, danes pa sam nima zaposlitve, ali f>a je samo deloma zaposlen. Odveč bi bilo opisovati podrobnosti in slikati našo bedo v markairtnih barvah. Zadostuje samo napraviti kratek sprehod v delavske rudarske revirje in siromaštvo postane očita
Uverjeni smo, da bodo merodajni faktorji spoznali obupno resničnost naših potreb in se zavzeli za Zagorje tako, da bodo državne dobave premoga h rudnikov trboveljske premogokopne družbe povečane v takem obsegu, da bo pretežen del našega delavstva zaposlen, s čimer bo beda znatno omiljena in bo naš okraj procvital in šel nasproti lepši bodočnosti.
Dr. Ivin Knific:
Okrog Afrike
xxxvin.
DžSbuti, 15. septembra.
Pusta in nerodovitna je Somalija, severovzhodni polotok Afrike, pa se vendarle zanjo zanimajo Italijani, Angleži in Francozi. Levji del so zasedli Lahi, najmanjši, toda najvažnejši, ie pripadel Francozom. Tod so zgradili pristanišče Džibuti in od-
v ravnini, nato pa se dviga do višine 2424 m, malo manj kot do vrha Triglava. Ta proga je zelo važna, ker se po njej vrši večina prometa z Abesinijo, na katero zre letos vesoljni svet.
Zjutraj se zbudimo v širokem zalivu, daleč od obrežja. Na celini ugledam dolge vrste belih »šotorov«. Mislil sem, da na ravnini biva francosko vojaštvo, pripravljeno na vsak »slučaj«. Pa ne; to so le griči morske soli; nižina ob morju je solinama. Pred nami je zasidranih rrmogo ladij, največ s francosko modro-belo-rdečo trikoloro, Ta troboj-nica sliči v barvah jugoslovanski, le da so pri naši zastavi barve po dolgem, pri francoskem počez. Preprost deček je vprašal očeta: »Kaj delajo te ladije?« Oče se zasmeje: »Čakajo...«
Za ravnino se prične gričevje, v ozadju pa stoje aibesinske gore. Na večer so bile zavite v oblake; jasno se je videlo, da mestoma dežuje. Hudo vro Cino trpe laški vojaki, in vendar traja v Abesiniji še deževna doba. »Veliki Rimljan« — tako se govori na paraiku — ae je odločil, da prične začetkom ok
tobra; doslej so Italijani potrošili že dve milijardi lir. Angleži bodo v začetku nevtralni, po dveh mesecih pa bodo nastopili z zahtevami. Iz Abesinije se tujci vračajo domov. Naš parnik je sprejel večje število Nemcev, glavna truma pa se odpelje s prihodnjo ladijo.
Džibuti (10.000 preb.) je menda najbolj vroči juliju je f " trju 26 stopinj C, oezp Hiše nimajo streh. V evropskem oddelku vidimo
kraj Somalije. V juliju je povprečna temperatura 32 stopinj, v januarju 26 stopinj C, dežja zelo malo.
nekaj velikih zgradb. Posebno lepa je vladna palača ob morju sredi razmeroma velikega parka. Doma-činski del pa je zanikrn in umazan. Črnci so usilji-vi z beračenjem; kar četica dečkov je iztegovala desnico in vpila vame svoj »bakšiš«. Ko ni bilo v bližini odrastlih, sem zamahnil po najbližjem in mu privoščil zaličnico, da so vsi naenkrat odstopili. Ni lepo, kar pripovedujem, pa resnično. Pospešil sem korak in prisluškoval; nikogar ni bilo za menoj.
V Džibutiju sem videl, česar še nikjer v Afriki: staromodne štirikolesne kočije s streho in samo enim konjem Glavno vozilo je seveda avtotaksi. Dohod v mesto je dolgočasen. Nad kilometer dolg molo nas privede k obrežju, brez drevja in sence. V mestu samem je nekaj akacij, k; pa ne nudijo nobenega ohladila. Katoliška cerkev je posvečena sv. Devici Orleanski, zaščitnici francoske Somalije; da ne manjka kipa sv. Terezike, ni treba praviti. Svetišče ni veliko, pa jako čedno, brez steklenih oken, samo z deščicami. Ob nedeljah je služba božja le v zgodnjih lirah; kesneje pritisne vročina. Dopoldan sem bil notri; odprta so bila vsa vrata in okna; [>a sem kmalu zbežal vsled žgočega zraka.
Upravni jezik je sicer Irancoski toda s tujci občujejo angleški. Kdor hodi daleč po svetu, šele vidi, kako potrebua je angleščina in da je ona
pravi svetovni jezik. Francoščino malo kje slišiš, kvečemu angleški. Glede števila ljudi, ki govore kak evropski jezik, stoji angleščina daleko na prvem mestu; francoščino premaga celo španščina. Koristno bi bilo, ko bi se tudi pri nas poučeval ta svetovni jezik.
Casomere postavljamo, žepne in stenske. Dokler smo pluli na vzhod, smo uro potiskali po 30 ali 60 minut naprej; nekatere dni smo preživeli samo po
23 nT. Ko smo dospeli do 52 stopinj vzhodne dolžine, je krajevni čas prehiteval ljubi, tančno za dve uri in pol. Nocoj bomo premaknili
časomere za 60 minul nazaj; danes bomo torej starejši za 25 ur.
V Džibutiju je vstopil višek, močan, prileten gos|XKl z brado. Povedali so mi, da je švedski misijonar, ki beži iz Abesinije. »Čemu tujci zapuščajo Etijopijo?« sem vprašal; »saj niso Italijani.« Odgovore mi: »Domača država jih je |»zvala Ce pride stiska do skrajnosti, črnci ne bodo razlikovali med belokožci; zgodi se lahko, da jiobijejo vse.«
Tovariš Alzačan. ki misijonar! pod Kiliman-džaro, mi je povedal že marsikaj zanimivega iz !>aslirstva med črnci. Hvali njih versko gorečnost, vendar pa ni optimist. Slabi zgledi Evropejcev in poganske navade sosedov kvarno vplivajo za zamorske vernike. Krščanslvo jih še ni prevzelo do dna. Pravi: Ko bi 20 lel pri njih ne bilo misijonarja, bi padli nazaj v poganslvo ali v mohainedanstvo; šele [»o par rodovih bo njih vera tako močna, da bo kljubovala vsem nevarnostim. Izprcobrnenj med pogani je malo, nič med muslimani. Velika ovira je mnogoženslvo. Krst odlašajo lela in lela. Največ se doseže (»toni šole. Zanamalo me je, da je črnogled z ozirom na zamorce duhovnike: ne zaupa, da bi se kdaj črna duhovščina sama mogla vladati; zato se Rim pomišlja, zamorca posvetiti v škota.
Ban dr. Marko Natlačen v Novem mesta
Novo mesto, 14. novembru.
Naša Dolenjska še ui doživela, da bi ljudstvo zastopnika ohlusti kdaj lako iskreno iu navdušeno sprejela, kakor je sprejela danes bana dr. Natlačena. G. ban je danes /.ju t raj ob 8 krenil iz Metlike. Med [Miljo ga je pozdravil še belokranjski Suhor. kjer se je poslovil <xl Belokranjcev. Na vrhu Gorjancev, kjer je meja novomeškega in metliškega okraja, sta prišla g. banu naproti novomeški okrajni načelnik g. Maršič in podpredsednik krajevnega odbor« JRZ odvetnik g. Veble. Malo pod vrliom Gorjancev je pričakovalo g. bana ljudstvo iz fare Podgrad. Postavilo mu je krasen slavolok, ki je že od daleč pozdravljal g. bana. V imenu pod-grajskih faranov je pozdravil visokega gosta podgrajski župan g. česen, v imenu krajevnega odbora JRZ g. Stani.ša Franc. Dobrodošlico je izrekel v imenu šolske mladine g. Kimovec. Pozdravil ga je tudi načelnik gasilcev v Stopičah, ki mu je prišel naproti s konjeniki. V smeri proti Novemu mestu je nalo g. bana »nremljala večja skupina konjenikov. Krasen sprejem je priredilo ljudstvo iz Stopič, Sprejelo ga je na državni cesti na Težki vodi. Postavljen je bil tu.m prav tako leno slavolok z napisom: Pozdravljen ljudski ban, pozdravljen ban od naroda izbran, /.brana je bila Šolska mladina, ki je avto, s knterim se je vozil ban, zasula s cvetjem. V hnenn faranov je visokega gosta pozdravil župan g. Žitnik, v imenu mladino kaplan g. Smolič in šolski upravitelj g. Erker, v imenu krajevnega odbora JBZ g. Bnilc Fr, ilci
v imenu gasilcev g. Bohte. Učenka osnovne šole je g. banu izročila krasen šopek. Po prisrčnem in nadvse lepem sprejemu, katerega se je udeležila ogromna množica faranov, se je g ban, spremljan od konjenikov in kolesarjev, od]>elj«l proti Novemu me^stu. Pred Novim mestom se jo priključila sprevodu nova večja skupina konjenikov in kolesarjev. V Kandiji je mladina iz Šmihe.la, grmske kmetijske šole in veliko ostalega občinstva pričakovalo g. bana Ko jo pripeljal avto, ki je bil ves posut s cvetjem, je zbrano ljudstvo z »živijo« klici in zustavumi pozdravilo visokega gosta, šmilielski župan
?•. Turk je izrekel pozdrav v imenu šmihelske are, učenec in učenka meščanske, oziroma ljudske šole pa sta mu izročila lepe šopke rož. V imenu grmske kmetijske šole je pozdravil g. bana inž. Kotlovšek, v imenu krajevnega odbora JRZ g. Horvat Ivan.
G. ban se je občinstvu, ki gn io na njegovi poti pozdravljalo, le|io zahvalil za prisrčen sprejem. Med »živijo« klici se je nato odpeljal skozi mesto, ki je bilo vse v zastavah, proti okrajnemu načelstvu. Tu so čakali visokega gosta predstavniki vseh oblasti in uradov. Med temi so bili: g. prost čeria, predsednik okrožnega sodišča dr. Kavčič, državna tožilca g. Bnr-le im g. dr. Rus, starešina (»krajnega sodišča g. Turk, ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. inž. Zupanič, primarij ženske bolnišnice gosp. dr. Červinka, ravnatelj gimnazije, starešina
davčnega urada, upravnik pošte, posta jenačel-nik, pvnrdijan frančiškanskega samostana gosp. p. Crprijan Napast, ravnatelj meščanske šole. upravitelj osnovne šole in šolska mladina, narodne noše ter ogromno število ostalega olvčin-stva, ki je prihitelo, da pozdravi g. bana. Tu ga je pozdravil v imenu mestne obrtne g. Bnu-čič, t hnenn ljndskotšolske mladine je izra/ila dobrodošlico učenka Skebetova. krasen šopek sla mu pa izročili učenka meščanske šole in učiteljica gdč. Rnsova. G ban se je tudi tukaj prisrčno zahvalil za sprejem. V družbi okrajnega načelnika g. Maršiča se je podat na okrajno načelstvo, kjer je sprejel številne deputacije. Popoldne je g. ban obiskal žensko in moško bolnišnico in kmetijsko šolo na Grma. Zvečer pa se jc odpeljal proti Ljubljani.
Sprejem, kakršnega je doživel g. ban na Dolenjskem, dokaznje z vso zgovornostjo, kako Ijuftstvo ljnhi in »potuje može, ki v> prišli i z njegovih vrst im hočejo delati za ljudstvo in njegovo korist.
Slikanje cerkve na Topoloven
ga romarska cerkvica Lansko
tere božje na Topokrvcu.
odkar ob tej
,	bilo sve-
tišče poslikano. Pa so želje bile večje kot pa plačilna zmožnost ljudstva, kar pa m bilo mogoče doseči ob 200 letnici, je uspelo eno leto kestieje.
Občudovanja vredna je bila požrtvovalnost nekaterih, ki so zbirali pšenico, krompir, mošt in to potem spravljali v to, česaT danes ubogi kmet nima, to je denar, za plačilo slikarju in delavcem. Delo je dovršeno m 17. novembra so povabljeni Posavci na Ijutiki s trto ovenčani Topokivec, da si ogledajo in počaste Marijo v prenovljenem božjem hramu.
Leopold Medvešek 70 letnik
Wm paM,. j^fSP? kopni družbi v Tr
knvfru svii j i 1"' e nn stih otrok, sa.i je šc ve.s zdrav in čvrst. Ilog daj, dn bi sc današnjemu, od vseh spoštovanemu slavljencu izpolnila njegova želja in da bi še dolgo vrsto let zdrav in zadovoljen užival svoj zasluženi poknj. K lepemu življenjskemu jubileju gospodu Medvešku tudi. mi iakrono oeetiUuuoi
Drobne novice
Koledar
Petek, 15. novembra: Jedert, devica; Leopold (Levko), vojvoda, spoznavalec.
Novi grobovi
-f Nn Rakeku je umrla gospa Marija M i k-
š e, soproga zadnjega rakovskega postiljona in dobra inati Naj ji sveti večna Iui.
Osebne vesti
—	Poročila sta se v torek na Brezjah g. Franc Baje, pripravnik pri prvem drž. tožilstvu v Ljubljani, in gdč. Angela Mavec, učiteljica na Čatežu pod Zaplazom. Iskreno čestitamo!
—	Poročila se je na Rakeku gdč. I ončka Ivančič, dolgoletna altistka rakovskega cerkvenega zbora in zaslužna delavka v katoliških prosvetnih organizacijah, z g. Jelinčičem Francem, knjigovodjo pri lesnem velepodjetju g. Kovnča iz Starega trgu. Bog daj srečo!
= 1'oročil so je prof. Pavle Sivic z g. Ano Tunerjevo iz Zaječarja. — Včeraj se je poročil v farni cerkvi v Št,. Jerneju g. dr. Štefan Sobar, banovinski zdravnik v Črnomlju, •z, gdč. Vero Kušljanovo iz Brežic. Novoporo-čencem veliko sreče.
snu
Cigan baron m? |
_ Cerkvene starine. Po dolenjskih hribih
(Škocijan itd.) hodi neki potnik (moški, mlad, srednje postave, oblečen v bolj ponošeno obleko), ki kupuje starinske stvari. Nastopa večkrat kot poslan od škof. muzeja in kot tak zbira tudi po cerkvah slike, obleko itd. ?.upnij se seveda izogiblje, hodi Ie okoli podružnic, nastopa nasilno, tako da mu boječi cerkovniki lahko nasedejo. — Opozarjamo vse župne urade, cerkovnike in ključarje, da dotičnik od škof. ordinariata nima nobenega pooblastila in ga naj zato naznanijo orož-nikom.
_ Slovenski pravopis. Izdalo in založilo Znanstveno društvo v Ljubljani. Po pravopisnih in pravorečnih načelih, ki jih je odobrila pravopisna komisija Znanstvenega društva, izdajo priredila A. Breznik in F. Ramovš. Naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena vez. izvodu 60 Din (po pošti v etuiju 65 Din). — Prihodnji teden izide to dolgo pričakovano delo, ki naj prinese vsaj nekaj urejenosti in jasnosti v slovensko pisanje in govorjenje. Knjiga obsega nad 20 pol in sicer zavzemajo pravopisna in pravorečna pravila 20 strani, pravopisni slovar, ki vsebuje 22.000 besed, pa 300 strani. — Naročila sprejema že sedaj Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani,
200 *Hnarf€V v gotovini
tn Se nekaj tolažilnlh nagrad podeli
ob premieri sllalne nurhc
aninator
(Mta Sctinlz, F. Bressart, Tlbor llalraaj. Kosit Barsonj Uprava Kln« Sloge tistemn, ki ji pove najboljši
in najprimernejši, filmu prikladen, slovenski tiru* za tujko.Anlinator". Pogoji za nagrado v današnjem članku.
Premiera Jutri v ft]^	Telefon Stev. 2730
zdravja in ministra Ivana Pucl,ja._ Obtoženec Kolman je na shodu pri »Tičku na gričku« v Ljubljani napadel ministrstvo in tudi navajal neke zanimivosti, kako je to ministrstvo poslovalo. Obtoženec je že na prvi razpravi izjavil, da nastopi dokaz resnice, zanikal pa je, da bi bil tako govoril,
1 1	i _ ______* ---1 ! t »Ln	flunlktl O
© Staršem, ki najemajo inštruktorje ir aka demskih vrst. Društvo slušateljev filozofske taknl lete ljubljanske univerze, je sklenilo dati tale apel na vas: Zavedajte se, da izmed akademikov iščejo instrukcij le tisti, ki se s tem preživljajo, to so tisti, ki so v slabem gmotnem položaju Opaža pa se, da se inštruktorji baš zaradi slabega gmotnega položaja grdo izrabljajo. Saj morajo mstruirati nekateri celo za 8.— Din na uro ali pa še ceneje. Apeliramo iui vas. da bodile toliko socijalno čuteči, da uvidite, da se študent, ki je navezan sam nase, ne more s tako majhnim honorarjem preživljati, in da upošte-
kakor to navaja policijsko poročilo. Osebno vale sklep vseh akademikov, da je honorar za eno ni hotol žaliti niti ministrstva kot takega, uro jnslruiranja minimum 15- llin in da se bodo
ni liotoi zaliti niti ministrstva koi iHitega, uro jnslruiranja niti ministra Puelja samega. Pač pa je tega tudi dosledno držali. Naše društvo bo vse to vztrajal pri tom, da so njegove navedbe gle- kontroliralo in vsako izrabljanje javno žigosalo, de gotovih zadev popolnoma^ jasne in res- Prosimo pa vse tiste, ki bi rabili inštruktorje, da se nične. Razprava jo bila preložena, dn se do- , obrnejo na Jugoslovansko akademsko podporno seže gotov .sporazum, odnosno da so pri pri- društvo v Ljubljani. Univerza, da vam priporoči res liodn,ji razpravi zaslišijo priče. Zanimivo je, najbolj polrebne tovariše in kvalificirane moči. dn je bil vprav glede takih izjnv^obtožen I Društvo slušateljev filozofske fakultete vljudno prosi vse, da to vzamejo na znanje. — Društvo slušateljev filozofske fakultete.
0 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima danes ob 8 zvečer znanstveni sestanek v predavalnici. Bolnišnice za ženske bolezni. Predavala gg. prof. dr. Zalokar in docent dr. Munda o socialni indikaciji za splav. . Vsi gg. zdravniki vabljeni!
© Nov ekonom. V Mladinski dom na Ko-
deljevem je premeščen iz Zagrebu ravnatelj g. Stjepan Temlin po potrebi službo.
© Tožba dr. Kodre proti g. Frclihu. Na ustanovnem občnem zboru Društva novih hišnih posetuikov dne 10. avgusta t. 1. je na-
________! 1 „ ___ X .. ■. ..4 L. , i I. <-, orvn»»lrn Iri l \ i A TI ii -
tudi odvetniški pripravnik Drago Itornhau-ser, proti kateremu pa je bilo pri novomeškem okrožnem sodišču ustavljno kazensko postopanje.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj nn prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Pol kilograma nepotrebnih odpadkov v dnevni hrani. Neki zdravniški strokovni list je priobčil zanimiv članek o prebavi. Naš organizem ne izkoristi vsako sestvino naše hrane, ker je mnogo neprebavljivih elementov. Treba pa je, da se ta balast redno odstranjuje. Pri lenivosti črev
.......... —..	- ,	- - - i pvuvila mučen vtis neka opazka, ki jo je na-
!Lf^U-S^T	i Sr.vil predsednik prvega društva ljubi an-
dražeje. Zadostuje, da vzamete dve Artin-dražeji, in drugo jutro boste imeli normalno in milo izpraz-njenje črevesja. Kdor je samo enkrat poizkusil Artin, ne bo nikdar več uporabljal drugih sredstev.
Liubliana
© Časnikarski koncert dne I. decembra. Kakor vsako leto bo tudi lotos dne 1. dcoem-bra velik koncert, ki ga priredi Jugoslovansko časnikarsko združenj«, sekcija Ljubljana. v korist svojega pokojninskega sklada. Koncert bo lotos radi tega, kor se ne more vršiti v unionski dvorani, v dvorani na Taboru.
© Univerzitetna knjižnica v nevarnosti. Namen, da se zgradi v Ljubljani univerzitetna knjižnica, je podprla soglasno vsa Slovenija in tudi odločujoči krogi v Belgradu so spoznali, da je zahteva Slovencev upravičena. V proračunu je že prvi znesek za zgradbo poslopja, načrt sta odobrila gradbeno ministrstvo in mestna občina, ki je lastnica zemljišča. Nepričakovano pa so nastale ovire tam, kjer bi jih namreč najmanj pričakovali, to je v Ljubljani, in zaradi odpora nekaterih domačih krogov sc je bati, da bo zgradba poslopja
skih hišnih liosestnikov na predsedujočega dr. Antona Kodreta. Zaradi te opazke se je dr. Kodre čutil užaljenega tor ,ie vložil tožbo i proti g. Frelihu. Kazenska obravnava v tej zadevi je bila te dni pred tuk. okrajnim sodiščem. G. Frelih .ie ponujano mu poravnavo I odklonil, izjavil pn jo, da obžaluje žaljivko, | češ, du ni nameraval nikogar žaliti, zakar ! tudi ni Imel povoda. Besede, ki jih jo izre-i kel, so bile izrečene v razburjenosti. G. Frelih je bil obsojen na 3110 Din globe, odnosno i 5 dni zapora, pogojno za eno leto.
© Vlomilci z dežele. Ljubljanska poli-cija je izdala več tiralic za raznimi pote-| pulii, ki so v Ljubljani kradli in vlamljah, nato pa iz bojazni pred policijo pobegnili na 1 deželo ter tam nadaljevali svoj nepošteni posel. Nekaj teh prijateljev tuje lastnine so orožniki sedaj izsledili ter jih prignali v Ljubljano. Policija je proti njim uvedla strogo preiskavo.
takih razmerah bi bilo nadvse važno, da se Higijena v naših šolah
Po vseh naših šolah je v razmeroma majhnih učnih sobah pri sedanji stiski za prostore nadrenjanih toliko učencev, da se vrši šoiski pouk v popolnoma skvarjenem ozračju. Naši otroci, ki so prišli iz šolskih počitnic cvetočih lic in trdnega zdravja v šolo, kar vidoma propadajo, že koj v začetku šolskega leta začenjajo nastopati bolezni, ce
i____1__1 _ 1_ _ 1 .. 1. « „ 11 .-.	+	m i on r\f fnlr r i nli
šolski prostori temeljito zračijo pred in po pouku, zlasti tudi ob opoldanskih odmorih. Med posameznimi učnimi urami vsaj za pui minut oilprtu okna bi omogočalu nujno potrebno izmeno slabega zrak s svežim. Zal pa se s pretiranim varčovanjem kurjave ta važni higijenski prodpis v večini šol zanemarja, okna se sploh ne odpirajo, v nekem zavodu so se vsled predelave prostora žc obstoječe ventilacijo menda celo odpravile. Ko bo pritisnila zima, bodo postale te razmere še hujšo. Potem bomo seveda stnriši, ki žo itak težko zmagujemo vse žrtve zn šolanje,.plače vali še zdravniške stroške! Obračamo sc zato ua vse prizadeto činitelje, da naj poskrhe, da se bodo vsaj najprirnitivnejši predpisi higijene. ki se danes poučuje v šolah, ravno-tam tudi v praksi izvnjali, seveda ho potrebno pravočasno poskrbeti za dovoz kuriva — cone kurivu so itak dokaj nižje in upamo, da radi nujno potrebnega zračenja našemu nn rašča.iu ne bo treba v šolah prezebati. Prosimo torej več zraka v šole, za luč in vodo skrbimo sami doma! — Prizadeti starši.
Kranj
padla v vodo, obenem pa da bodo zapadli tudi ] šolskega leta začenjajo nastopati bolezni, ce državni krediti, tako bomo morali še leta in leta i glavobole in slabosti, s katerimi se otrok rine
m .	m	. » •	1	•	1	* 1 * ___ *---------! «.v. n L/\l Arvot-I	I ' 1' 1
—Udeležencem občnega zbora Zadružne zveze v Ljubljani, ki bo dne 18. novembra, .je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo po železnicah. Udeleženci naj na vstopni postaji kupijo celo karto in železniško legitimacijo, obrazec K 15. karte naj ob izstopu v Ljubljani ne oddajo, ker bo veljala tudi za potovanje nazaj. Na železniški legatimaciji pa si morajo na občnem zboru Zveze oskrbeti potrdilo, da so se udeležili zborovanja. Ta ugodnost velja od 16. do 20. novembra.
—	Na neki gimnaziji tam v deželi deveti je nameščen profesor zemljepisja in zgodovine, ki poučuje v veljavnem državnem jeziku dotične devete dežele. Pouk se vrši nekako v takeiule žargonu: j Ruse so bile zelo ku'turen narod*. Ali pa: »Pa so prišle srbske kneze in so Milošu ven vrgle<. Dijački dotične gimnazije so imeli, ko so se vozili na svoje domove, s tem veliko zabavo in so še pripomnili: štiri jezike se učimo, pa hvala Bogu, nobenega ne znamo. — V de.*o-(i deveti mora biti res zanimivo.
Proti trdi stolid,
čirom in katarju v črevih je dobro sredstvo naravna
Franx-3osefova
grenka voda, če »e jemlje večkrat na dan. Ue«. po min. mtc. pol. ln rmr. udu-. S-br. 1MS0, 25. V.
—	Vinnrska zadruga »Jernzalemčan« v
Ivanjkovcih priredi svoz vsakoletni vinski sejem ilne 7. januarja 1956 v dvorani v Ivanjkovci Ii . Pripuščena bodo le vina iz ormoško-ljuto-merskega okoliša. Do takrat bodo vsa vina in tudi najboljša popolnoma razvita in čista. Za proizvajalce, kakor za kupce bo to najprimernejši ras, da se prepričajo o letošnji kvaliteti in sklenejo kupčijo.
Kdor hoče vedno dobre volje biti,
mora Petanjsko Slatino z vinom pitil
- Iščejo sc dediči. V Billingsu, zvezna država Montana (USA), je umrl 9. oktobra 192!) neki Mike Stalo oziroma Mihael Sotto ali Mato Sotonovič. Ker niso mogli najti pokojnikovih naslednikov, je pristojno sodišče izročilo njegovo dokaj veliko zapuščino (okr. 5000 dolarjev) državni blagajni zvezne državo Montane. Če se v kratkem ne bodo nasledniki prijavili, bo ta zapuščina zapadla v korist navedene državne blagajne. Morebitni sorodniki ali nasledniki navedenega Suto-Sotto-Sotonovio naj se zato čimprej prijavijo Izseljenskemu komisnrijatu v Zagrebu, Palmotičeva ulica št. .59.
—	Preložena razprava. Pred kazenskim sodnikom poodincem okrož. sodišča v Ljubljani g. Rajkom Iiederhasom so jo včeraj nadaljevala razprava proti zasebnemu uradniku i 'z Kamnika, p. Rnikn Kolmann, ki jn bil obtožen po čl. 3(12 k. z, zaradi žalitve ministrstva socijalne jjolitike in narodnega
čakati, kdaj bo država zopet voljna podpreti zgradbo tega poslopja. Priznamo, da sta oba prijavljena načrta dobra in se ne spuščamo v raz-sojo, kateri je boljši, toda prednost ima vsekakor tisti, ki je odobren. Zaradi domačih sporov vendar ne bomo pustili propasti tega kulturnega načrta, ko moramo vendar zagrabiti z obema rokama vsako redko priliko, kadar nam Belgrad kaj da, — Prvotno stavbno dovoljenje za knjižnico je bilo razveljavljeno, ker so se pritožili solastniki sosednjih hiš št. 7 in 6 na Napoleonovem trgu, trdeč, da je bila na tem zemljišču določena stavba s požarnim zidom in da sami niso bili povabljeni k stavbni obravnavi. Lastniki ene teh hiš so razen enega Nemci, ki bivaio povečini v inozemstvu, lastnik druge pa je nekdo, ki živi na Primorskem. Vršila se bo druga stavbna obravnava, ki bc seveda izdala stavbno dovoljenje, nakar imajo sosedje možnost pritožb na višje instance, vendar se zdi, da bodo njihove pritožbe imele le majhen uspeh. Bati se je le bolj, da bodo napori drugih krogov zavrli to prepotrebno zgradbo.
Danes nepreklicno zadnjikrat Ob 16., 19*15 in 21*15 Ufl
KRIŽARSKA VOJNA
Kristus pred Pilatom, Jezus ve besede, prokletstvo 21da in nlegovo Deganle po svetu v kratinl legendi ,,Neumrl|lvi tld" ..Ahasver", ki ga predstavlja v monuinentalnem veiefilmu slovit' CONRAD VEIDT Danes zadnjikrat
Tei.f. ?.7-3o v KINU SLOGA.
skozi pouk, niti ne imenujemo bolezen. Pri
Na Ljudski univerzi bo predaval višji drž. tožilec in univ. docent dr. Aluuda. Tema predavanja je: O odpravi plodu. Opozarjamo, da se bo to zanimivo predavanje vršilo v nedeljo 17. novembra ob 0 dopoldne v gimn. telovadnici. — Odbor.
Jesenice
Preimenovanje ulic. Zadnji čas, ko je več ali manj zastalo gospodarsko tlelo tudi po naših občinah, so se občinski odbori udejstvo-vali v tom, da so radi preimenovali ulice. Na Jesenicah imamo malo ulic; meti temi je par lepo nazvanih, kakor: Delavska, Obrtniška, Prosvetna, Gosposvetska. Prosvetna pa bi se morala po predlogu preimenovati v »Tyrše-vo«. Okrajno načelstvu jo z odlokom to stvar odklonilo. Naj bi občina raje predlagala, kako bi na Jesenicah dobili kako novo st-a-rovanjsko zgradbo.
Društvo nameščencev pri IvID, kjer so učlanjeni vsi uradniški nameščenci Hovarne, ima poleg vseh poznanih zavarovanj upe-Ijano še lastno zobozdravniško oskrbo. Za mal mesečni prisjievek nudi članom in njihovim svojcem skoro brezplačno zdravljenje zob. Poleg lega ima društvo uvedeno šo organizacijo varčevanja —- lasten hranilni^ sklad. Organizacijo vodi znani inž. g. Rudež.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA. Začetek ob 20
Petek, 15. novembra: Bratomor na Mrtavi. Gostovanje
v Celju. Izven. Sobota, 16. novembra: Bratmnor na Mctavi. Re>d C. Nedelja, 17. novembra ob 15. url: Dircktot Campa. Izven. Znižane cene; ob 20: Otroci. Premijera. Izven.
OPERA. Začetek ob 20
Petek, 15. novembra: Zavrto i Sobota, 16. novembra: Netopir. Izven. Globoko znižane cene o<l 30 Din navzdol. Nedelja. 17. novembra: Aida. Debut edčne Karane. I7,ven.
Ljubljanski občinski svet
Ljubljana, 14. novembra.
Danes ob 5 popoldne je bila seja ljubljanskega občinskega sveta, ki se je je v imenu banske uprave udeležil inšpektor dr. Guštin.
V svojem poročilu se je župan dr. Ravnihar spominjal obletnice smrti kralja Aleksandra, kateremu so občinski svetniki izkazali dolžno čast. Nato se je spominjal smrti ministrskega predsednika dr. Voje Marinkoviča, predsednika češkoslovaškega parlamenta Bohumila Bradača, bivšega dubrovniškega župana dr. Miče Mičiča, ljubljanskega meščana Matevža Hartmana, bivšega občinskega svetnika Jožeta Rutarja ter mestnih nameščencev Esta, Kotnika, Fortiča in Indofa.
Poročal je dalje o postavitvi spomenika Davorinu Jenku, o žalnem slavju v Judenburgu, o strelskih tekmah ter o nekaterih drugih zadevah.
Posebno važno pa jc njegovo poročilo o tuisko-prometni konferenci, ki je bila 9. t. m. v Celovcu in katere so se udeležili zastopniki mest Celovca, Solnograda in Ljubljane. Sklenjeno je bilo, da se izposluje letalska proga Dunaj—Gradec—Celovec —Ljubljana—Sušak, ki bi imela priključek na Sol-nograd in čez Zagreb na Belgrad.
Župan je dalje poročal, da je občina že uvedla posle, ki so v zvezi z inkorporacijo sosednih občin ter da je župan v spremstvu svojih referentov obiskal vse okoliške občinske urade.
Ljubljanska občina, ki nima lastne bolnišnice, je po zakonu obvezna prispevati 6% vzdrževalnih stroškov splošne in ženske bolnišnice, kar znese na leto SOO.COO Din, Pojavila se je misel, _naj_ bi mestna občina raje zgradila sama svojo bolnišnico, da ji ne bi bilo treba plačevati tako velikega zneska za vzdrževanje bolnišnic. S to bolnišnico bi
© šesti prosvetni večer letošnje prosvetne sezone se vrši drevi ob 8. v verandni dvorani hotela Union. Posvečen bo predmetu, ki je tlu-nes, kljub vsebolj rastočemu političnemu realizmu, še vendar zelo aktualen in za nas kot majhen narod zelo potreben. Predavanje ima
uamen, seznaniti nas s pokrajinskimi in kul-	^ ____________
turnimi lepotami češkosl. države in v okviru j dobila Ljubljana okoli 100 postelj ter bi bila sploš-nuslovu »S Pux Romano po Češkoslovaškem« na bolnišnica razbremenjena. Pripravljalna dela za tudi z današn jimi važnimi problemi te bratske I l1stanovitev te bolnišnice so že v teku. države. Pax Romuna je mednarodna organi- j ž . nada,je iral na kri,iko v dana8_ zacijii katoliške mlade inteligence in je sep- , njcm č'a |sj ,0 ■ T »Slovencu«, ker je sklical tembra imela svoj kongres v Pragi. Predava- d'anašnjo ^ Zadnja $eja je bila 18. 6eptembra. elj prof. Smolej je sam preave leto dni v po- Pravjln'0 bi 'bi, da se vr5i 8cja V5ak mesec. V hticnem in kulturnem središču slovaškega naro- , smls)u banove odredbe od 21, septembra poslujejo da v Bratislavi. To nam tlaje jamstvo, tla bo j megtni občil,ski ,veli ter okoiiiskl občinski sveti še
nadalje ter imajo pravico in dolžnost, da nadaljujejo posle, mnogo pa je takih poslov, ki se ne da|o odložiti. Ne gre, da bi vdove mestnih uradnikov čakale dolgo na ureditev pokojnin. (Tega ni nihče zahteval, temveč le odložitev drugih točk! Op. ur.) Tudi zadeva s tramvajem je tak važen posel, ki se ne da odložiti, ker bi z odložitvijo nastala velika materijalna škoda. Občinska seja je bila sklicana v sporazumu z bansko upravo in je izključeno, da bi občinski svet sklenil kakšne škodljive sklepe.
drevišnji prosvetni veter res tukšon, kakršnega vsi prijatelji slovenske vzajemnosti pričakujejo. Predprodaja vstopnic v Pro-vel ni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Cene: sedeži 3, stojišča 2, za dijake I Din.
© 20(1 Din v gotovini in še nekaj tolažil-nili nagrad podeli uprava Kina Sloge tistemu, ki ji sjioroči pravilni slovenski izraz za tujko »Animator«, seveda mora slovenski izraz iineti isti pomen, kakor ga ima beseda »Animator« v filmu. Pogoji za jiodelitev nagrad so naslednji: Pri vseh predstavah sijajne burke »Animator«, t. j. od jutri naprej tlo torka 20. t. m. dobi vsak posetnik filma pri blagajni kina »Sloge« poleg vstopnice šo prazen lisičk v kuverti. Po ogledu filma napiše na listek izraz, ki ga smatra za najboljšega v slovenščini, priloži svojo vstop
POROČILO FINANČNEGA ODSEKA
je podal mestni svetnik g. Tavčar. Predlagal je sprejetje računskega zaključka Mestne hranilnice ljubljanske in njenega Kreditnega društva za lelo 1934.
V debati je podžupan Jarc zagovarjal pospe-
boljšega V slovonscini. priloži svojo vstop-	, v aeoaii |e poazupan jarc zagovarjal posp«-nico kot dokaz, tla je videl film iu sc točno	, šitev sanacije Mestne hranilnice in obžaloval, da podpiše (naslov in poklic!). Zalepljeno kil-	Državna hipotekama banka še vedno ni našla verto vrže potom v nabiralnik v čakalnici,	j umevanja za željo Mestne hranilnice po sanacijah pa jo pošlje nli prinese osebno v upravo	skem posojilu 35 milijonov Din. Pač pa predlaga kina do srede. 20. t. m. Ta dan se sestane	1 drugo rešitev, da bi veliki vlagatelji, dobili neke strokovna žirija slovničarjcv in pisateljev,	obligacije, V tem smislu je tudi predlagal, naj žu-ki bo proučila predloge in določila najboljši	' pan ponovno napravi potrebne korake. K tei točki slovenski izraz 7.a besedo »Animator«. y pri-	so govorili še gg. Frelih, Dac'*s ln Rado Hribar, meru več enakih, do nagrad upravičenih	Oba računska zaključka sta bila nato soglasno predlogov, bo odločni žreb.	sprejeta.
Na vrsti so bile nato razne manjše zadeve ter so bili vsi predlogi finančnega odseka soglasno sprejeti.
ZEMLJIŠČE KOPALIŠČA ILIRIJE
Živahna debata se je razvila o predlogu finančnega odseka, naj se ugodi prošnji SK Ilirije ter se prepiše nanjo in da se ji podari zemljišče, na katerem stoji sedaj kopališče. To zemljišče, ki obsega 4000 kvadratnih metrov, je mestna občina dala pred štirimi leti SK Iliriji brezplačno v najem pod pogojem, da preide po tridesetih letih kopališče v last mestne občine.
Za predlog so poleg referenta Tavčarja govorili podžupan Jarc, Rupnik, dr. Bohin(ec, Kosem in dr. Cepuder, proti pa Dachs. Frelih, Urbas ing. Pavlin in dr. Modic. Prvi so navaiali idealne in sportnovzgojne dolžnosti mestne občine, ki mora podpreti idealizem graditeljev tega kopališča, drugi pa so ugovarjali, češ da ne gre, da bi mestna občina odtujila tako velik in dragocen del svojega posestva, ki je vredno 800.000 do t milijon Din. Izražali so bojazen, da bo kopališče postalo predmet špekulacije ter bo moglo preiti v druge roke. Nimajo sicer ničesar proti kopališču, vendar pa ie mestna občina za kopališče že preveč žrtvovala ter ima kopališče še najbolj varno usodo, ako stoji na mestnem svetu. Predlog finančnega odseka je bil z raznimi dodatnimi predlogi, ki naj zavarujejo obstoj kopališča, sprejet z večino proti desetim glasom.
SANACIJSKI NAČRT ZA TRAMVAJ
Načelnik upravnega odbora Maloželezniške družbe dr. Fettich je nato poročal o sanacijskim načrtu bilance Maloželezniške družbe za 1. 1934 ter o splošnem sanacijskem načrtu za to družbo. Oba predloga smo pred dnevi objavili. Proti sanaciji bilance je ugovarjal g. Seumg, ki je trdil, da je izguba za 2 in pol milijona Din večja in da je vrednost naprav označena z 8 in pol milijona Din več, kakor so znašali gradbeni stroški, ker so vračunane tudi razne izgube z vrednostnimi papirji. Po repliki dr. Fetticha je bila sanacija bilance sprejeta z vsemi proti trem glasovom,
Nadalje je mestni svet odobril izplačilo večjih in manjših vsot, tako orožniškomu podpolkovniku Drag. Kecmanoviču 13.097 Din kot odškodnino, na katero je bila mestna občina v drugi sodni instanci obsojena radi nesreče ob Ljubljanici; 450.000 Din pravnemu zastopniku v sporni zadevi Mijuškovič-Fortič; za dohodarstveno mitnico na gl. kolodvoru jc mestni svet odobril 2000 Din, za preureditev zgradbe linijskega urada v Metelkovi ulici 250.000 Din, za kritje stroškov proslave 60letnice šole na Grabnu 2500 Din. Za odpis na vrtalnih delih ing. Accetto Valentinu 1385 Din, Nadalje je odobril prenos kredita v znesku 40.000 Din za nabavo desinfekcijskega materijala, ker je bila proračunska vsota v partiji 13/5 v ta namen nezadostna.
V imenu tehničnega odseka je poročal gosp. Tavčar. Mestni svel je zavrnil prošnjo za povračilo stroškov za hodnik na Šmartinski cesti št. 18, ugodil pa je prošnji Wester Justine za parcelacijo na Golovcu. Prav tako je ugodil ludi prošnji Javornik Ivane za parcelacijo ob Kosovski ulici in prošnji Kante Stane za parcelacijo v k. o. Sv. Peter II ter prošnji Marije Svetinove ustanove za parcelacijo v k. o. Kapucinsko predmestje. Razpravo o pravilniku za vzdrževanje in napravo hodnikov v območju mestne občine ljubljanske pa je mestni svet od-godil na prihodnjo sejo, ker je današnjo sejo mestni župan dr. Ravnihar zaradi pozne ure zaključil. Nadaljuje se v petek popoldne ob 5k
Naše železnice v lela 1934
Poraba premoga in maz• olj
Kljub povečanju prometa se jc potrošnja goriva znizala od 1,312 767 tou (v 1 1933) na 1,289.823 ton normalnega goriva, odnosno za 1.75%, potrošnja mazila za stroje pa od 5,209.877 kilogramov ua 4,980.102 kg norm mazila, to je za 4.41%, kar je na eni strani posledica rekonstrukcij strojev in zboljšanja kakovosti lo-bavljenega premoga (vsled strope kontrole), na drugi strani pa ostrili ukrepov in navodil glede potrošnje.
Za oceno gospodarstva v strojna službi je odločilna potrošnja goriva in mazila na enoto. Potrošnja goriva se ocenjuje v odnosu s prevoženimi brutto-tonami, izraženimi v brutto-tonskih kilometrih, potrošnja mazila pa v odnosu s prevoženima strojnimi kilometri. Potrošnja goriva na 1000 brutto-tonskih kilometrov v letu 1934 znaša 105.5 kg, v letu 1933 pa 108.7 kg in se je v letu 1934 znižala za 2.9%. Se bolj pa je padla potrošnja mazila za stroie, i.n sicer od 86.5 g (v letu 1933) na 80.1 g na strojni km, to je za 7.5%. Vpogledu gospodarjenja v strojni službi je torfj v letu 1934 zaznamovati znaten nup redek.
Na območju ljubljanskega žel. ravnateljstva znaša v letu 1934 nn looo brutto-tonskili km 110.3 k e. potrošnja mnziln na strojni kilometer pa 71.9 g. Nadpovprečna potrošnja goriva je
posledica tega, ker ima ljubljansko ravnateljstvo še večinoma stare stroje, katerih konstrukcija zahteva večjo potrošnjo goriva. Poleg tega so proge večinoma gorske, kar odločilno vpliva ua večjo potrošinjo goriva.
Premog je v letu 1934 dobavljalo 55 domačih rudnikov (privatnih in državnih) v 78 vrstah in v sledečih količinah in vrednosti:
črni premog Rjavi premog Lignit Briket
ton
236.581 1,039.653 204.075 14.781
Din 47,804.830 172,666.470 21,427.428 4,155.607
AKupaj 1,405.090 246,034.335
Povprečna cen« za eno tono goriva je od 175.22 Din (v I. 1933) padla na 168.31 Din, to je za 3.94%, in to vsled znižanja cen posameznih vrst premoga. Iz istega razloga pa so se znižali izdatki za gorivo v večji meri (za 5.7%) nego absolutna potrošnja gorivn (za t.<->/»).
Skupni izdatek za potrošeno olje	s« je povečal od 14,810.597 Din (v I. 1955) ua	17,i44.081 dinarjev, to je za 15.76%, in to vsled	povišanja cen nekaterih vrst olja.
PRAVICO IMATE VEC ZAHTEVATI
od nas kot tovarnarja. Ml Vam moremo in resnično dajemo Isto kvaliteto
po nliji ceni. ^ffSS^ cene naših štofov so od 801- do 180 — dinariev.
VLADA TEOKAPOVIC l K0MR
aaracin
Strojne tovarne Sn livarne
V upravnem odboru Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani so se izvršile velike izpremembe. Iz odbora so izstopili Šarabou Andrej, veletrgovec v Ljubljani, Jovanovič Svetislav iz Belgrada, Naglas Viktor, industrijalec in dr. Milan Korun, oba v Ljubljani. V upravni odbor so bili kooptirani novi člani: dr. Lilek Milan, industrijalec v Ljubljani, Lilleg Alojz posestnik v Ljubljani, odvetnik dr. Hacin Josip in inž. Hanuš Jaromir. Za predsednika novega upravnega odbora je določen dr. Milan Lilek, a za podpredsednika inž. Hanuš Krotta. Za vodilna ravnatelja podjetja sta imenovana dr. Milan Lilek in inž. Jaromir Hanuš. Novo reorganiziranemu podjetju se je (»osrečilo dobiti pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, podružnice Ljubljana, menični kredit v znesku 9,154.000 Din Podjetje, ki je svojčas zaposlovalo do 200 kvalificiranih delavcev, fx>seduje tovarniške objekte ob Tyrševi cesti in pa v Zvonarski ulici. Podjetje je odprodalo okoli 70 parcel raznim privatnikom. Poseduje sedaj še vi. štev. 107 k. o. Kapucinsko predmestje in pa vi. štev. 13 k. o. Karlovško predmestje. Ob Tyrševi cesti je bilo svoječasno jjodjelje Gustav Toenuies,
ki je bik) ustanovljeno okoli 1. 1870.
#
STATISTIKA LETOŠNJEGA TUJSKEGA PROMETA
Po uradnih jKidatkih tujsko-prometnega odseka ministrstva za trgovino in industrije je obiskalo naša letovišča od 1. januarja do 1. oktobra t. 1. 820.205 turistov s 4,440.195 prenočninami, od teh je bilo Jugoslovanov 618.284 turistov s 3 milj. 125.016 prenočninami. Od tujcev je bilo največ Čehoslovakov, 61.688 po štnvilu s 5.880 prenočninami, sledi 48.552 turistov iz Avstrije s 322.372 prenočninami- Iz Nemčije je bilo 23.013 turistov s 118.506 prenočninami, Poljakov 9.515 s 62.273 prenočninami, Italijanov 9.502 s 41.768 prenočninami itd.
Lani je bilo v istem času vseh turistov 782.011 s 4,139.006 prenočninami. Od tega Jugoslovanov 578.307 s 2,821.060 prenočninami. V glavnem je bilo let£ iz vseh držav več letoviščurjev. kakor lani. Samo iz Avstrije jih je bilo lani nekoliko več, in otepp 50420 s 360 127 orenočninnmi.
Pot k prehladu
rodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desin-ficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevinii
„Smrek<r bonboni
h smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki po 3,- in Din 5.- v lekarnah iu drogerijah.
Apoteka
M r. L. Bahovec
Ljubljana, Kongresni trg 12.
Dobiček Trepče znaša nad 70 milj. Din
Družba, ki ima 1.1 milij. funlov šterlingov (265 milij. Din) glavnice, izkazuje za preteklo leto 1934—1935 povečanje bruto dobička za 189.000 na 871.300 ler povečanje čistega dobička od 160.600 na 307.500 funtov (72 milj. Din). Dividenda je povišana od 12% (brez davka) na 20%, odbivši dohodninski davek. Za dividendo je potrebnih 288.100 funtov. Za rezerve je bilo dotiranih 30.000 funtov, prenos se je zmanjšal za 9000 nn 26.000 funlov.
Veliko jiovečanje čistega dobička je pripisovati višjim cenam večine proizvodov družbe.
Prodaja svinčenih koncentratov je narasla za 1.847 na 64.874 ton, piritovili pa nn 88.300 ton. Tudi brutostroški za producirano rudo so zaradi povečanih prevoznih stroškov narasli za 4 pence na 15 šilingov 11 pene za tono.
Produkcija rude je narasla za 8.100 ton na 597.200 ton. Rezerve rude cenijo še na 3 milj. ton. S pogodbami si je družba zagotovila že prodajo svinčenega koncentrata do 1937, sklenjene pa so tudi že nove pogodbe za prodajo do 1940.
Bodoče matere
morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenke vode Franz-Josefova voda se laliko zavživa in učinkuie že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
tiog. DO min soc. pol. in nar. 7«Jr. S-lir. l&JS,'., J4. V. 3.,.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 15. novembra jninudbe glede dobave kotnega železa, bločnih verig in žičnih podvlnčilnikov. Strojni oddelek ravn, drž. žel. v Ljubljani sprejema do 23. novembra jionudbe glede dobave Samotnega tnalterja in šamotile opeko. (Pogoji so 1111 vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Dne 22. novembra bo pri štabu 2. bataljona
I 2. pontonirskega polka v Ptuju ustmena licitacija glede dobave 3<X)0 kg fižola, 600 kg ješprenjčka, 1200 kg testenin. 2000 kg riža in 850 kg zdroba. -(Pogoji na vpogled pri istem polku.)
Potrjeua poravnava: Lorbek Jošlco, trgovec in iiosestnik v Gotovljah pri Žalcu za 50% v 16 mesečnih obrokih; Ditrich Edvard, instalater v Mur-| ski Soboti.
Anketa o delavskih plačah in zaslužku r in dustriji. Zagrebška Trgovinsko-industrijska zbornica je izdala v knjigi izsledke svoje ankete o de-| lavskih mezdah v industriji na svojem področju in i na področju osješke trgovinsko-industrijske zbornice, torej za vso savsko banovino. Od 571 jjod.ie-| tij na področju zagrebške zbornice je |>oslalo za anketo jiodatke 282 podjetij ali 49%, kar je razmeroma malo v primeri z drugimi državami. Za poročilo o anketi je napisal predgovor predsednik
Centrale industrijskih korporacij ter predsednik Združenja industrijcev savske banovine g. Vladimir Arko, ki pa se ni omejil samo na ugotovitve, ampak je jiodal tudi konkretne predloge za obnovo našega go8|K)darstva. Statistični materijal je obdelal znani strokovnjak g. Artur Benko G rado. Podal je sliko posameznih industrijskih panog in skupne industrije, obenem jia je ludi dal nekaj migljajev za projekt zakona o minimalnih mezdah. Prinaša tudi pregled zakonodaje o minim. mezdah na sveiu, zlasti iz Amerike in Velike Britanije. — Končno pa j« natisnjen tudi projekt zakona o minimalnih mezdah kakor ludi pravilnik za izvedbo zakona o minimalnih mezdah in plačah. Delo je dragocen prispevek k akciji zn uvedbo minimalnih mezd v naši državi, kor podaja dovolj konkretne podlage vsaj za industrijo velikega predela države.
Povišanje glavnice. Kaštel, tvornica kemično farmacevtskih proizvodov v Zagrebu, zvišuje glavnico od 1 na 3 milij. z izdajo 4000 delnic po 500 Din naminala.
Volitve v splitsko obrtno zbornico. Za 23. fe-! hruarja so razpisane volitve v splitsko obrtno zbornico, kjer znaša število volivcev okoli 5000.
Tvornica aluminija, d. d. v Belgradu. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnovanje deln. družbe Tvornica aluminija v Belgradu, Glavnica znaša 10,000.000 Din in je razdeljena na 100.000 delnic jio 100 Din imenske vrednosti. Vpis delnic ; bo 15. nov. ob 9 dopoldne v podružnici Jugoslov, ! banke v Belgradu. ob 11 pa bo predhodni občni zbor delničarjev. Pri vpisu plačajo delničarji 50%, 1. j. 5 Din za vsako delnico, torej bo skupno plačanih 500.000 Din, ostanek se bo plačal v smislu pravil.
Izvozne prepovedi iz Italije. Italijanska vlada je prepovedala izvoz konoplje, konoplj. prediva, ž.elezne rude, piritovega prahu, cinkovega prahu, kovinskih odpadkov in izdelkov ter bavTisita.
Znižanje diskonta v Holandiji. Holandska banka je znižala obrestno mero od 4 nn 3.5%.
Razvrednotenje kitajskega dolarja. Zaradi velikega odloka srebra, ki jc glavno plačilno sredstvo na Kitajskem, se je zadnje rase tečaj kitajskega dolarja zelo znižal- Zaradi tega je sedaj kitajska vlada uradno naznanila, da so plačilno sredstvo samo bankovci treh osrednjih emisijskih bank. Bankovce ostalih bank bodo polagoma zamenjali za bankovce treh glavnih državnih bank. Vsak, kdor ima srebrn denar, ga mora zamenjati za bankovce. Dolžniki, ki so se obvezali plačevati dolgove v srebru, jih plačajo v papirnatem denarju. Kitajska valuta naj bi se stabilizirala na sedanjem stanju Tuje devize bodo interesentom vedno na razpolago. Vlada namerava ustanoviti tudi centralno hipotekarno banko. Čez dve leti bo obstojala na Kitajskem samo ena emisijska banka.
Borza
Dena
Dne 14. novembra.
Izdalo in založilo ZNANSTVENO DRUŠTVO V L lUBLJANI
1>0 pravopisnih in pruvprečuih načelih, ki jih Je odobrila pravopisna komisija Znanstvenega društva, Izdajo priredila
ft. BREZNIK in FR. RAMOVŠ
VSEBINA: Pravopisna in pravorečna pravila (20 strani).
pravopisni slovar, obsegajoč 22.000 besed' (300 strani).
Zcpni format. — t7,ido prihodnji toden.
Coim mehko vn?,sni knjigi v celnin platnu Din 60'—'
Naklada pri Jugoslovanski knjicarni r. r. i. n. r v TJ ul) (Jani.
Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina, Curlha in Prage, narasli so Bruselj, lx)n-don, Pariz in Nevv York
V zasebnem kliringu je italijanska lira na ljubljanski borzi narasla na 292.80— 295.30, na zagrebški je popustila neznatno na 287.80 290.20. na belgrajski pa je nolirala višje 24)2.80 204.20. Avstrijski šiling je v Ljubljani oslul neizpre-ntenjon un 8.00 8.70, na zagrebški borzi nu 8.55 do 8.65, ua belgrajski pa tla 8.6308 -8.0»». UrJki boni so nollrnli v Zagrebu 29.25 denar, v Belgradu 29.15—29.85. Angleški funt je v Ljubljani narastel nn 244.90—240.50, v Zagrebu na 244.95 do 246.55, v Belgradu pa na 245.20 —346.80. španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.99—6.09. v Belgradu pa 6 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2974.58—2989.17, Berlin 1756.08—1709.95, Bruselj 739.72—714.78, Curih 1424.22—1431.29, London 215.18- -217.19. Newyork 4845.72— 4382.04. Pariz 288 57-290.01. Praga 18t.lt) — 182.30. Trst 364.32 357.40.
Promet ua zagrebški borzi je znašal brei koni|H;nzacij 1,120.411 Din
Curili. ltclgrud 7. Pariz 20.26, London 15.1426, No\vyork 307.625, Bruselj 51.98, Milan 24.925. Madrid 4t.98, Amsterdam 208.875. Berlin 128.65, Dunaj 56.-10, .Stockholni 78.10, Oslo 70.10, Kopenhagen 67.60, Praga 12.73, Varšava 57.85, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, tlelsiugtors 6.6726, Buenos-Aires 0.835.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila tudi danes za državne j>a-jiirje čvrsta ter so tečaji narasli. Tudi promet je oživel tako nn zagrebški kot na belgrajski borzi.
Ljubljana. 7% inv. |>o«. 75—77, agrarji 46—47, vojna škoda promptna 357 —359, begi. obv. 61 62, 8% liler. |)os. 79—80, 1% Bier pos. 69—71, 7% pos. 1)11 B 74—76
Zagreb. Drž papirji: 1% invest. pos. 75 den., agrarji 13—16, vojna škoda protu|ilua 354.50— 356.50 (350.50. 358), 12. 355-357 (359), begi. obv. 62—68, 896 Bier. pos. 81-82, Vf, Bier. po«. 71 — 71.50 (70.50), 7% pos. DIIB 76 -80. — Delnice: Priv. agr. banka 280 den., Trboveljska 110 bi., Osj. sladk. tov. 128 lil
llclgrnd. Drž. papirji: 7% inv. pos 79.26 — 79.75 (79.50), agrarji 40.50 47 (405o, 47), vojna škoda promptna 357.50- 358.50 ( 3581. 12. 358— 358.50 (3S8.&0. 358), begi. obv. 64 den., 8% Bier. pos. 81.50—82, 7% Bier. pos. 71.50—72. — Delnice: Nn rod na banka 5900 den., Priv. agr. banka 229—230.
Žitni tip
Novi Sad. Otrobi bač., srem. in ban. 83— 86. bač. 84—86. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpreinenjena. Promet srednji.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Zu advent priporočamo cerkvenim zborom: Adamič fcnrlo: V svitu zarje. Zbirka adventnib pesmi za mešani zbor, part. 24 Din, glasovi po 6 Din; Koerster A.: Cantiea saera, 111. del, za moški ali ženski zbor, jio 30 Din; Foerstcr A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, part. 12 Din; Grunt Anton: Adventno pesmi za mešani zbor, part. 10 Din, glasovi po 4 Din; Premrl Stanko: Cerkveni moški zbori po KI Din; Premrl Stanko: Cerkvena ljudska pesmarica zn eno- ali dvogln.stio petje z orglami, part. 50 Din, glasovi |>o 24 Din; Zelcznik M.: Vi oblaki Ga rosite. 10 pesmi zn ad ventili čas, part. po 2(1 Din: Vo-dopivec V.: Božji spevi. 1'enmi cerkvenega leta za mešani zbor. Obsega več advontnih pesmi po 80 Din.
KuUurm obzornik
Filozofija med Slovani
Mons. Ivan Trinko, ki kljub svojim sedem deset letom z mladeniško svežostjo dela na polju slovenske in slovanske kulture v starodavnem Vidmu, kjer jx)učuje na višjem duhovskem učilišču sholastično filizofijo, je napisal letos »Filozofijo med Slovani« (La filosofia presso gli Slavi), ki je kot zaključno poglavje dodana italijanskemu prevodu »Zgodovine filizofije« ameriškega učentaka W. Turnerja (Storia della filosofia, Vincenza, 1935). Naš odlični rojak iz slovenske Benečije ima velik del zasluge, da se italijanska javnost v zadnjih časih v toliki meri zanima tako za slovansko kakor še jx)sebič za jugoslovansko kulturno ustvarjanje, ki se italijanskemu narodu čedalje bolj odpira: naj samo omenimo, da znamenita .Velika italijanska enciklopedija', ki se sedaj zaključuje, kakor tudi poljudna izdaja tega ogromnega dela prinašata lihena, dela in karakteristiko vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih kulturnih delavcev v takem obsegu in s toliko točnostjo, kakor nobena druga enciklopedija na svetu in da v marsikaterem oziru (posebno kar se tiče slovenskega dela) daleč nadkri-Ijuje celo naš jugoslovanski leksikon. (Sestavki o slovanskih pisateljih, znanstvenikih in umetnikih v .Enciclojsedia ilaliana' so iz peresa našega rojaka dr. Alojzija Resa) — Da se vrnemo k nions. Trinku
njegov pregled filozofije med Slovani ni samo koristno, ampak tudi zelo vestno z lastnega mo-droslovskega vidika in z natančnim znanjem pred meta sestavljeno de'o. Za Italijane predstavlja Trinkov konspekt filozofskih sistemov ined Slovani sploh novost —■ pa tudi Nemci in drugi narodi, ki jim je sicer slovanska misel o vesoljnem bitju dobro znana jx> jiosameznih slovanskih mislecih večinoma po ruskih, poljskih in tem ali onem češkem romanopiscu ter pesniku — pogrešajo v tem oziru združutočepa pregleda, kakršen je Trinkov poizkus, ki je kol dopolnilo k. tretjemu delu ameriškega profesorja seveda manj izčrpen nego bi bil kot samostojno delo. Za italijansko publiko, ki slovansko miselnost tudi iz leposlovne produkcije Slovanov jx»zna neposredno manj nego drugi na-
rodi, je Trinkov pregled tolikega interesa in važnosti. da ni čudno, če je bil od nje sprejt z velikim in splošnim priznanjem. Slovani pa mu moramo biti še prav jiosebno hvaležni.
Trinko, ki se je v duhu slovanskega modro slovja tako kot Slovenec kakor kot duh najširšega obzorja in izredne tenkočutnosti (naš rojak je pesnik, slikar in skladatelj) viti i sli I in včutil "do najglobljih izvorov, začenja s češkim modroslovjem v srednjem veku pa končuje z Masarykom, ki ga kot filozofa, sociologa in politika dojema z občudovanja vredno stvarnostjo. Slede Poljaki, nato pa Rusi, ki so, razume se, obdelani najbolj izčrpno. Trinko loči v njih dve struji: heglov&ko in krščan sko mistično, ki ima svoje koreniiie že v XVIII. sto-letju v Radiščevu. Kljub priznavanju globine Dostojevskega se Trinku po pravici zdi za rusko misel značilnejši in odločnejši Lev Tolstoj, v krščanskem smislu pa sta seveda neprimerno večjega in univerzalnega pomena Caadajev in Solovjčv.
Na|xisled pridejo Jugoslovani Prvič sliši tu italijanska publika o slovenski produkciji na polju sistematičnega modroslovja, o Misleju, avtorju .Panbaseoitialhesis', Pajku, Lanijielu, Mahniču, Uše-ničniku, in Vebnt, pa o hrvatskih iu srbskih filozofskih strokovničarjih, Dvoru i kov iču. Petronijevi ču, Mihalcevu iti drugih, Posebič pa jx>udarja Triiv ko [lomen in vitalnost zbujajoče sc sholastične misli tudi med Slovani.
Omenil bi samo. da je slovanska javnost dozdaj čisto spregledala delo enega izmed najoslrotimiiei-ših filozofov slovenske krvi. na vpok. profesorja goriške bogoslovni«? mons. Zipona, ki žal piše samo latinsko v neke neosholastične revije, ki izhajajo v Belgiji Prav iti jx>lrebno bi bilo. da bi se kdo spomnil tudi tega tnoža, ki spada med naj-sublilnejše razglabjevavce sodobne sholastične šole v Evropi sploh, jia se v svoji veliki skrotiniosli skriva.	Terseglav.
Umetnostna razstava v Mariboru
Naši mariborski umetniki so razstavili v ka-zinski dvorani. Skrbno so pripravili dvorano, da bi si obiskovalci mofcli pravilno ogledati umetnine, Kliub temu se jim ni posrečilo: sredi najlepšega dne ni prave razsvetljave, elektrika pa tudi 'e malo pomaga slikam do prave veliave. Naši umet-
niki delajo, se trudijo — javnost, ti pa jim daj dostojno dvorano, da bodo umetnine pravilno in dostojno razstavljene. Najlepša prilika je pač sedaj, ko mesto ureja grad: v gradu nai bi bila tudi razstavna dvorana!
Razstavljenih je 64 umetnin, delo šestih slikarjev in treh kiparjev, Najmočnejši slikar na razstavi je A. M u š i č. Njegove slike so močne, polne življenja. Mušiču se pozna, da je svoje mesece v Španiji dobro uporabil in se med živahnimi, čuvstvenimi Španci mnogo naučil. Posebno sta ga učila mojstra Goya in 1-1 Greco, katera je tudi dobro kopiral. Vse slike Mušičeve so globoko občutene, slikane enostavno, večinoma tonski. Sijajna slika je št. 37, ki predstavlja kavarno. Atmosfera kavarne je podana vzorno, ravno tako prostor — vse to pa tako preprosto, n učinkovito. Št. 38 je portret, ki je velika mojstrovina: tako preprost, preproste barve, belo, črno, oker — delo le par ur! Sicer pravi Mušič o portretu, da je to le študija za portret — pa je slika popolna, vsaka poteza s čopičem je odveč. -Rože so pesem barv!« Mušič je mojster, ki dobro obvlada barve, ki vsaki sliki pritisne pečat samega sebe. da slika kar zaživi.
Mušiču najbližji je prof. Kari J i r a k , ki je od zadnje razstave napravil velik korak. Silno priden je Jirak. Na razstavi je pokazal sedem del, njegova soba ie pa še polna slik, skic. studii. Poleg tega je naredil veliko votivno sliko za slo-venjgraško župnišče v spomin na evharistični kongres v izmeri 280X170. Jirak se je izkazal za kolo-rista, kar ti pričajo posebno slike št, 1, 5 in 6. Vsakega najbolj zanima velika portretna slika otrok tovarnarja g. Hutlerja. Slika je velika 200 X 180 in dominira na razstavi. Sonca in življenja polna je la slika. Čestitati moramo slikarju, Ui je dobro rešil tažko nalogo, čestitati pa tudi g. tovarnarju, ki je svojim otrokom dal najlepši spomin na njihovo mladost in oodprl delavnega umetnika. Jirak ie razstavil dve lepi sliki mariborskega mesta: pogled na most in Glavni trg. Posebno prva je visoke vrednosti. Naj bi ti dve sliki ostali v Mariboru!
Franio Košir, profesor v Pluiu, je razstavil štiri prav čedne slike. Sirk Albert pa šest. Oba •ita	stara znane« ki imnta mnogo nriialeliev
med obiskovalci. Sirkova šl. 31 »plosuo ugaja,
I ravno tako njegove Ribe, ki bi pa morale biti v širšem okvirju, da bi prišle do polne veljav* Sirk ; je slikar morja, ki ga poda tako močno in toplo le tisti, ki je ob njem zrasel. — Prof. Ivan Kos J je razstavljal že mnogo dosti boljših slik, Vot jih ! je sedaj pokazal. Ko smo obiskali njegov atelje, j smo videli, da je njegov atelje poln: med n|imi ie mnogo boljših del, kot jih ie razstavil sedaj. Ali - ne more pridni in skrbni slikar dobiti mecena, ki : bi mu odkupil vsaj najboljša dela? Anton Trste-n j a k ima na razstavi deset del, med katerimi
najbolj ugajata št. 45. ki predstavlja oblačenje lužiške neveste, in št. 52: Kmečke koče » Prle-kiji. Umetniku, ki se vrača nazaj v Prago, želimo polno uspehov.
Razstavili so tudi trije kiparji: S t o v i č c k , Kolbič io Sarnec, avtor Kelnaričevega nagrobnika, Izmed kiparjev ima najboljše stvari Sto-viček. Njegova ?enjica je popolno delo, izdelano natančno in živo. Kolbič je razstavil med drugimi portret svoje matere, ki je dobro kiparsko delo. Pričakujemo, da nam bodo ti mladi umetniki drugič pokazali več in večjih del, da bomo mogli o njih dobiti jasnejšo podobo.
Razstava je od vseh štirih razstav »Brazde« dozdaj kvalitetno najboljša in jo priporočamo.
S.
•
Gledališki oder v Rokodelskem domu, Ko-
menskega ulica, V nedeljo, 10. novembra je pri-. redilo Društvo rok. pomočnikov gledališki večer. ! v katerega središču je bila veseloigra »Da ali ne«, ki je prinesla med občinstvo mnogo dobrega razpoloženja. Igra je po literarni vrednosti srednje dobra, ali igralci in igralke so jo s svojo igro dvignili visoko. Obe igralki. Samčeva in Okički-ieva, sla se prikupili občinstvu 7. gladko igro in lepo ter razločno izgovarjavo, ki je v vsaki igri velikega pomena, in to zlasti danes, ko smo 7 dobrimi slovnicami točno ugotovili vsa pravorečn.-pravila. Tudi obe moški vlogi sta bili igrani pra\ dobro; g. Ganoni je podal spretno ravnatelja, • Puc pa ženina, ki se po mnogih znpletljajih dokop ( 1 je do svoje neveste. — Ostali del programa so p ; izpolnili s tamburaškimi točkami, ki kažejo pri igralcih precej veliko rutino v igranju, deloma pa tudi s primernimi, lepimi in ne banalnimi kupleti ' v lepi slovenščini	Gr
Veliki manevri rdeče armade
la>. dva sta dosegla te dni rekord pri poletu v stra tosfero Kapitan Stevens (na levi) in kapitan Ander-9op. (na desni) v gondoli svojega stratosfernega zrakoplova, s katerim sta prišla 22.570 m visoko
Na obletnico premirja so v vvestminsterski opatiji v Londonu zasajali v zemljo male lesene križe v spomin vojakom, ki so padli v svetovni vojni
Prvič v zgodovini rdeče armade so se letos istočasno ob vsej ruski zuliodni meji vršili trije veliki vojuški manevri: okrog Ljeningrudu, v Beti Rusiji in okrog Kijeva. Ti manevri so po-kazuti višek vojaške pripravljenosti sovjetske Rusije in so bili odkritu demonstracija Evropi. Najbolj so z vojaškega vidika važni manevri v kijevskem obrambnem okrožju. Za slučaj vojske bi bil lu del sovjetske Rusije na zuliodni meji proti Poljski posebno važen, ker bi tukaj Rusi najlaže predrli vzhodno Galicijo od ukrajinske manjšine obljudeno, in odtod dobili zvezo z zavezniško Češkoslovaško. Na drugi strani pu je sevedu tudi od ]>oljskc strani zelo verjeten udarec nu Kijev, kakor sc jc zgodilo žc letu 1920. Kijev namreč ima zu Poljsko zgodovinsko važnost, obenem pa jc vhod v rusko sovjetsko industrijsko ozemlje ob Dalnjem Dnjepru im Doncu. (ki poljske meje do Kijeva potrebuje letulo le eno uro letu.
Manevrov okrog Kijeva so se udeležile povabljene vojaške delegacije iz Francije, Češkoslovaške in Italije ter višji častniki, katerim so linčelovuli namestnik štabnega šefu francoske armade, štabni šef češkoslovaške armade Krejči in italijanski devizijski komandant Monti. Od ruske strani je bilo navzočno vse vrhovno po-veljsko rdeče armade. Manevri so trujuli 4 dni. Prvi dan so se čete zbirale. Modre« jc vodil poveljnik hnrkovskcgu okrožja Dubovoj in / njimii začel napad. Ze prvo noč je zbor »modrih« konjenikov, ojučen z motoriziranimi četami začel prodirati proti »rdečim«. »Rdeči« so z letalskimi protinapadi skušali ovirati prodiranje »modrih«, kar se jim pa ni posrečilo. Drugi dan «o »modri« po močni topniški pripravi izvedli kombiniram napad »modrih« tankov in »modre« pehote proti središču »rdečih« in ga predrli V nastalo praznino je vdrla »modra« konjenica. Tretji dan so »modri« z letali izkrcali za hrbtom »rdečih« močan oddelek pehote. Toda ta napad so >rdeči« z motoriziranimi četami in tanki zadušili. Zadnjo noč so se »rdeči« naglo pre-prupirali. Desno krilo je odbijalo pričakovani napad, levo pa je obšlo »modrega« sovražnika. Močne sile »rdečih« tankov in motoriziranih čet so prišle »modrim« za hrbet. V poldrugourni bitki, v katero so posegli tanki, konjenica in motorizirane čete, so bili »modri« vrženi nazaj. Pri tem so »rdeču letala« uspešno posegala v boje. Tako so se končale te vojaške vaje v Kijevu.
Nekateri deli teh manevrov so posebno važ-nL Rdeča armada očividuo še močno pospešuje konjenico, opirajoč se na svoje skušnje iz državljanske vojske. Vendar strokovnjaki pravijo, da bi v bodoči vojski z dobro opremljenim sovražnikom konjenica ne zalegla dosti. Proti konjenici so uspešno orožje tanki in strojne puške.
Manevri so dokazali, da je rdeča armada močno motorizirana in tehnično opremljena. Poveljnik kijevskega vojaškega okrožja jnkir je vpričo 2tXX) rdečih častnikov o svoji kritiki manevrov izjavil, da se je teh manevrov udeležilo 1040 tankov, izmed katerih je samo 8 med operacijami za kratek čas odpovedalo, a so napako v dveh urah popravili.
Čepruv sovjetska Rusija sedaj zelo pospe-
Morje pogoltnilo nad 80 žrtev
Skupina irskih poljedelskih delavcev, ki je delala na Škotskem, se je v nedeljo popoldne vračala domov na Irsko. V zalivu Burton so jih domači z veseljem pričakovali. Del teh poljedelskih delavcev pa je bil doma z otoka Aran. 2e pod večer so s svojimi ženami, ki so jim prišle naproti, sedli v čoln in odveslali proti otoku, ki je kakih 6km daleč od pristanišča. Da bi si skrajšali pot, so veslali skozi ozek preliv, ki pa je poln nevarnih čeri. Čoln je najbrž v megli in
temi zadel na skalo in se prevrnil. Od 19 ljudi, ki so bili v čolnu, jih je 17 takoj utonilo. Dva sta se oprijela prevrnjenega čolna iti so ju drugo jutro rešili aranskl ribiči. Kden izmed obeh re-šeneev pa je radi prehudih naporov kmalu umrl. Med žrtvami je osem članov ene družine. Neka druga družina je pri tej nesreči zgubila tri člane.
I* Carigrada poročajo o strašni nesreči, ki se Je v noči od torka na sredo zgodila v pristanišču Smirne, kjer se je potopil turški parnik »Inebolc. Od 190 potntkov so jih le 111 rešili. Parnik je
stara ladja, ki ima kakih 1000 ton. Nesreča se je zgodila, ko je parnik v viharnem morju hotel priti v luko. Iz luke so takoj poslali pomoč, toda nesreča je bila hitrejša. Na polni ladji je nastala strašna panika. Popotniki so bili že pripravljeni na odhod z ladje in so s svojo prtljago že zastavili vse hodnike.
0 tej nesreči poročajo še: V hudem viharju je morje na stari ladji razklalo steno skladišča za premog in voda je v odprtino naglo vdrla. Posadka si je prizadevala, da bi luknjo zamašila, se-salke so delovale in kapitan je hotel doseči luko. Toda vse je bilo zaman, ker je parnik izgubil ravnotežje in se v četrt ure potopil. K sreči sta bila blizu kraja nesreče en angleški in en turški parnik, katerima se je posrečilo rešiti 111 ljudi. Pozneje so prihiteli iz Smirne motorni čolni, ki so rešili še 14 ponsrečencev. Utonilo je torej 66 ljudi, izmed katerih so doslej potegnili na suho le 3 mrliče. Skoraj vse rešence so morali takoj opeljati v bolnišnico, ker so bili povečini močno poškodovani. Ranjeni so bili deloma v gneči med paniko na krovu, deloma so jih pa potolkle plavajoče razbitine potopljene ladje. Nekatere so rešili iz valov že nezavestne.
šuje tunkc. vendar so letala še vodno ljubljenec rdeče urinude. Munevrov pri Kijevu se je udeležilo več sto letal, ki so skupuj preletela 5560 letalskih ur. Nujbolj dramatično je bilo, ko so letala za hrbtom sovražne armade izkrcala 1000 mož močan oddelek. V varstvu lovskih letal je priletel roj težkih bomburderjev zu fronto. Na dano znamenje so iz bomburderjev začeli sku-kuti nu primernem prostoru pcšci, oboroženi s puškami in samokresi. Bilo jih je 200. Komaj so ti zasedli in zavarovali osvojeni prostor, jc priletel drugi roj letal in tako du,lje. In kmalu jc bilo nu mestu 1 (KK) mož, oboroženih s puškami in strojnicami. Manevri sicer niso pokazali, kako bi sc taku stvar obnesla zares, vendar si Rusi od tegu dosti obetujo. Prirejajo tudi nočne vaje v skakanju iz letal.
Pri teh manevrih pa je sodelovalo tudi komunistično prebivalstvo. V Kijevu so komunisti prevzeli hrambo proti letalskim in plinskim napadom. Obenem pa so rdeče-armejci, med katerimi jc 40 odstotkov komunistov (med častniki jih je 70 odstotkov), delili med prebivulstvo komunistične ngitacijske brošure in letake. Tudi v tem oziru so hoteli komunisti pokazati, da bo njihova armada v slučaju vpada v kuko drugo državo znala širiti tudi komunistične ideje.
Na angleških šolah poučujejo šolarje tudi v državljanski vzgoji. — Učenci se uče voliti.
Dobrosrčni Angleži. Otročičku se je med žice zapletel leteči zmaj in sedaj ga mimoidoči Angleži dečku rešujejo.
1 žrtev človeških življenj sovražnika ne bomo zmogli. Recimo, da bo proti nam prodiralo sto j tamkov. Prav! Za vsak tank imamo pripravljenih tisoč mož. Izmed teh tisoč mož jih bo pač ne-j kaj sto padlo, ampak tank bo ugonobijem, in i za to gre.«
Paša je v svojem življenju nn bojiščih videl umirati že toliiko ljudi, da je kar hladno računal s temi številkami. Povedal sem mu. da bo na jbrže precej domačinov pobegnilo, ko bodo videli, dn je padlo toliko častnikov in poveljnikov. General Veliib paša pa je mirno odgovoril:
»Tudi to upoštevamo. Nuj le beže. Nič jim ne branim. Zato se bom pa toliko bolj zanesel na tiste, ki bodo ostali. Ostal bo le. kdor ima veselje do lioja. In samo takih ljudi potrebujem.« Udaril je s pestjo po mizi. da so skodelice zaropotale. U videl sem, da komaj čoka, kdaj i bo sam posegel v boj. General pa je nadaljeval:
»Stotisoč mož — 50.000 mi jih popolnoma zadostuje, du sc postavim generalu Grazianiju po robu. In boste videli, da mu vsi njegovi strateški nnčrtii, visn njegova mnogoštevilna leta.ln in vsi tamkj nc bodo nič pomagali.«
S peno gase. V mestu Langvvedel v Ilolsteinu na Nemškem so imeli veliko gasilsko vajo. Zažgali J sc star mlin na veter. Požar so s peno naglo 1	aoduMli.
Orjaški Romun Gogeja Mitu, ki bo v kratkem prvič nastopil kot boksar v Parizu. Težak je 146 kg in visok 2.26 m. Je torej mnogo večji in težji, kakor italijanski boksarski orjak Čarnera. Na sliki ga vi-imo v pogovoru s pariškim stražnikom, ki je sicer precej velik mož, a je v primeri z Romunom kakor pritlikavec
Italijani ne vedo, kaj jih čaka"
Vojni poročevalec Lavvrence Stallings poroča o pogovoru, ki ga je imel z vrhovnim poveljnikom južne abesinske armade, turškim generalom Vehib pašo. Turški general je izjavil i časnikarju:
»Nič se ne gane na južni fronti. Kaj nas briga tistih par bomb na dan? Pa tisto malo plinu? Prav niči Verujte mi, da se Italijani boje prodirati.«
»In vi?« sem previdno vprašal.
»Tudi mi se ne ganemo. Le čakamo. Spo-j četka sem imel strašno dela. Saj veste, da moji i ljudje sploh niso mogli razumeti, da ne smejo ; streljati nu letala, ki mečejo bombe. Mnogo truda me je stalo, preden sem jim dopovedal, da se mora pešec pred bombarderjem skriti. Sedaj pa že razumejo, zaradi česar nimam nobenega dela več.« Nato je časnikar vprašal, kako sodi o italijanskem prodiranju na jugu. General je odgovoril:
»Mirno bodo mogli prodirati le do vznožja visoke plauote. Ko bodo to dosegli, se bodo morali razviti. V gorovju pa bodo mogli vedno biti pripravljeni na presenečenja. Zato bodo morali Italijani prodirati le v bojnem redu.
Časnikar je nato poudaril, da imajo Italijani ogromna bojna sredstva, letala in tanke. Vehib paša je pokimal in dejal:
»Kajpada bodo naše čete zaradi te tehnične premoči Italijanov trpele. Kar naravno je, da bo moralo to občutiti mnogo naših ljudi, mnogo več, kakor pa če bi te premoči ne bilo. Toda s tem tudi mi računamo. Vemo, da brez hudih
»Torej zares verujete, da Abesiniji ne preti nobena resua nevarnost?«
»Prav nobena nevarnost. Saj vam pravim, da Italijani te visoke planote ne morejo zavzeti. Nemogoče je. Kakor hitro bo general Graziani prisiljen svoje čete razviti, bodo njegovi ljudje zopet postali navadni vojaki, nuvezani vsak na samega sebe. In tak sam sebi pripuščen italijanski vojak se ne more kosati z ljudmi naših plemen. Pomisliti namreč morate, da je med nami in Italijani na tisoče gora, na tisoče postojank. Če bi tudi sovražnik res zavzel eno ali drugo goro, eno ali drugo postojanko — seveda z največjim naporom — nam preostane še neskončno voliko gora, katere bo moral prema-magati, in postojank, katere bo moral zavzeti. Tega pa trajno najmočnejši sovražnik ne bo vzdržal.«
»Kako pa se drže vaši ljudje?«
»Izvrstno. Bolezni, ki so pa seveda v vojski navadne, so tu in tam ljudi poparile. Ampak tudi pri Italijamih je tako. Toda čim dlje so naši ljudje z doma, tembolj bojaželjni so, tem rajši tvegajo svoje življenje za dobro stvar. In še to — mi imamo več orožja in streliva, kakor pa inozemstvo misli. In — tudi čas imamo, da smo svoje topove čim najbolje in ugodno namestili. Poleg tega pa še ozemlje, ki je naš najboljši zaveznik. Graziani in njegovi Italijani ne slutijo, kaj jih čaka!«
Pogovor se je končal s tole izjavo turškega generala:
»Ljubim brombeno vojsko. Moj brat Enver paša in jaz sva na tem polju prvič zaslovela leta 1912. v boju — proti Italijanom, razumete!«
Isti poročevalec poroča iz Addis Abebe o italijanski špijonaži takole:
Tri dni sem spremljal nekega pijjfeljmika, ko je nadziral čete. Ta poveljnik misli, da je nemogoče, da bi Italijani tvegali naskok na Džidžigo ia da bi obenem udarili na Bale ali Arusi. Izjavil mi je, da na visoki planoti Dolo stoji ras Desta s 50.000 najlioljših vojakov na straži. Italijanom bo dal dosti opraviti.
Vohunstvo je tukaj na dnevnem redu. General Graziani pošilja med abesinske čete črne Somnlce, da hi zanj vohunili in mu prinašali vojaške skrivnosti. Te ljudi čakajo najhujše kazni, če jih ujamejo. Vendar bi jih Abesinci prav tako lnbko spustili, ker ne morejo prav ničemur škodovati. Niso namreč sposobni, da bi svojim italijanskim predstojnikom prinesli vsaj prilično pravilen odgovor. Skoraj bi lahko rekel, da generalu Grazianiju dela največje težave nesposobnost njegovih somalskih špijonov. Sam sem govoril z nekaterimi teh ujetih ljudi in sem videl, da so naravnost smešno nevedni v vojaških stvareh. Niti v filmskem podjetju ne bi mogli nastopati kot voh umi. Vse pa kože, da se Abesinci vedno manj brigajo za pravila evropske strategije in se vedno bolj oprijemljejo svoje specialitete, ki se je že tolikokrat obnesla, to je gverile.
I
Ilir
B0X: