Poštnina plačana d gotovini C&ikv&tC GLASILO % LOVEN SKIH CERKVENIH GLASBENIKOV ŠT. 5, 4 MAREC O 1937 O APRIL LETO 60 K preporodu naše cerkvene glasbe. G. Vilko Ukmar, sedanji že večletni vestni glasbeni poročevalec »Slovenca«, profesor glasbene zgodovine in glasbene estetike na državnem konservatoriju v Ljubljani, je napisal v »Slovencu« dne 9. februarja t. 1., poročajoč o 1. in 2. štev. »Cerkvenega Glasbenika«, tako važne besede, tikajoče se naše cerkvene glasbe, da se nam zdi potrebno jih v našem listu ponatisniti in se o njih porazgovoriti. G. Ukmar omenja najprej 60 letnico našega Cecilijinega društva oziroma »Cerkvenega Glasbenika« ter nadaljuje: »Prav značilno pa je, da se ta jubilej veže še z drugim, namreč s 100 letnico rojstva skladatelja Antona Foersterja, ki je bil med ustanovitelji lista in tudi prvi njegov urednik.1 Ker je ta glasbeni list rodilo stremljenje, vrniti cerkveni glasbi njen pristni, pravi značaj, ki naj odvrnjen od posvetnjaštva vsebuje globokega religioznega duha, bi bilo ob tem jubileju prav gotovo najumest-nejše spominsko dejanje to, da bi isto stremljenje stopilo zopet očiščeno v ospredje in da bi se zgostile vse sile zopet v borbi za očiščeno duhovno glasbo. Kajti ne smemo si zapirati oči in misliti, da je vse, kar se danes nudi pri nas kot religiozna in cerkvena glasba, res to, kar hoče biti. Vsakemu, ki čuti, kdaj so melodije in sozvočja odsevi čutnih vzgibov in kdaj odziv religioznih duhovnih doživetij, bo danes marsikdaj postalo tesno ob cerkvenem petju in si bo moral priznati, da ima danes posvetna glasbena umetnost velik vpliv na cerkveno in to toliko huje, ker je v zadnjem času umetnost itak zašla v naturalistični tok, kar pa seveda z druge strani zopet toliko bolj ovira pravo razsojanje, ker smo z naturalizmom tako prepojeni, da mu še komaj moremo stopiti v distanco in si ga ogledati. Toda ko živimo v času splošnega in tudi umetniškega presnavljanja, bi gotovo bilo prav, da se zgane tudi cerkvena glasbena umetnost in se ogleda v kritičnem presojanju ter si obenem s tako živo snujočo posvetno 1 Namreč urednik prilog. Prvi urednik lista je bil prof. Janez Gnjezda. — Urednik. glasbo pričenja iskati sledi v bodočnost. Kajti razvoj je in kar je veljalo nekoč, ne more veljati danes in še manj v bodoče. In prav bi bilo, ko bi s to zavestjo stopal v jubilejno leto Cerkveni Glasbenik.« Naše uredništvo ta poziv toplo pozdravlja in se z izvajanji gospoda Ukmarja v glavnem strinja. Kako tudi ne! Saj je naše Cecilijino društvo skupno z listom in orglarsko šolo imelo od početka do danes v ospredju in kot glavni cilj delati za res dobro, pravo in resnično cerkveno glasbo, ki naj se — kolikor je pač mogoče — loči in razlikuje od posvetne in ki naj bo usmerjena in zmožna dvigati srca k Bogu, proč od sveta, svetnih čustev in želja in ki naj jih stori sprejemljiva za čim tesnejšo naslonitev na liturgijo in za milosti, ki po nji in iz nje potekajo. Res je pa tudi, da društvo z listom in šolo vred vsega, kar je hotelo in nameravalo, žal ni doseglo, ker se za njegov dramni klic mnogi niso brigali in se tuintam še danes ne. Našega lista mnogi, ki jim je namenjen, niti ne bero, kaj še le da bi se kaj več potrudili in žrtvovali za pravo cerkveno glasbo. Zato bo treba v tem pogledu še mnogo dela. Prav tako bomo morali v bodoče še mnogo bolj kot do zdaj paziti, da bodo skladbe, namenjene za cerkveno uporabo, povsem odgovarjale svojemu namenu, bodisi predvsem po duhu in značaju, kakor tudi po neoporečni obliki. Tudi vsak zdrav napredek v cerkveni glasbi bo naš list kakor do sedaj tudi v bodoče z vsemi močmi podpiral in pospeševal. Treba pa je, da smo si na jasnem, v čem naj se ta napredek v bodoče kaže in v kakšni smeri razvija. Zelo težko vprašanje je ugotoviti v posameznih primerih, katera za cerkev zložena glasba ni več cerkvena oziroma kje in v čem se pričenja posvetnost. 0 vsem tem se bo treba podrobno razgovoriti. Prosimo in vabimo naše cerkvene in tudi druge glasbenike, da povedo o tej važni stvari . svoje mnenje.2 Dr. A. Dolinar: Zgodovina katoliške cerkvene glasbe. (Dalje.) Po 1. 1848 so postala društva ona torišča, kjer so se časovna gibanja urejevala in idejno tako usmerjevala, da se je moglo računati na uspeh. Po zgledu mnogoterih idejnih gibanj v okviru celotnega katoliškega preporoda je privzela tudi cerkveno-glasbena preporodna smer tedaj običajno obliko: društva. V krog sodelavcev je pristopil mož izrednih organizacijskih 2 V >Slovencu« dne 21. februarja t. 1. pa je dal prof. Matija Tome zelo obsežno in premisleka vredno izjavo o naši cerkveni glasbi, ki bomo o nji v našem listu tudi še govorili. — Urednik. sposobnosti: F r. K s. W i 11,1 ki je bil v vsakem oziru sposoben, da tudi deželo, sploh širšo javnost, za to vprašanje zainteresira. V listu: Die flie-genden Blatter fiir kath. Kirchenmusik — očrta 1. 1867 osnutek pravil z ozirom na cerkveno-glasbeno preporodno društvo: leto pozneje — 1868 — je bilo — povodom katoliškega shoda v Bambergu — ravno tam ustanovljeno »Nemško cecilijansko društvo« z društvenim glasilom »Musica sacra«, kateremu se je 1. 1875 pridružil »Gregoriusblatt« v Diisseldorfu. Ker so dogodki 1. 1870 vodili do prekinitve vatikanskega koncila, zato cerkveno-glasbena vprašanja niso prišla v pretres. Breve: Multum ad commovendos animos Pija IX. z dne 16. dec. 1870 je prinesel cerkveno odobritev novo ustanovljenemu društvu. Nova preporodna društva so hitro rastla tudi izven mej Nemčije: v Holandiji, Ameriki in v tedanjih avstrijskih deželah, bodisi kot Cecilijina društva, ki so zajela vsa cerkveno-glasbena področja, bodisi kot Gregorijeva društva (Gregorius-Verein), ki so posvečala pozornost v prvi vrsti koralnemu vprašanju. Namen društva je bil v prvi vrsti namenjen prerodu in povzdigi cerkvene glasbe in to v mnogih ozirih, ki se dajo približno takole opredeliti: a) vzbujati zanimanje za cerkveno liturgijo, b) dvigati smisel in razumevanje za koralno petje, za ljudsko pesem, posebno še za umevanje del vokalnega polifonskega glasbenega sloga, tako starejšega kot novejšega porekla, dalje primerno upoštevati v cerkvi instrumentalno glasbo in potrebno pozornost obračati tudi skrbi za ustvaritev novih cerkveno-glasbenih del. Ustanovitev Cecilijinega društva je bila v prvi vrsti plod velikega organizacijskega dela: njegovi izredni uspehi leže v zunanjem glasbenem poteku. Največ je tukaj pomagal tisk: idejam in zasnovam Cecilijinega društva so v svrho široke propagande nudili vso oporo založnik Pustet v Re-gensburgu, Schwann v Diisseldorfu, Bohm v Augsburgu poleg številnih drugih, ki so interese društva istovetili s svojimi. Ti so cecilijansko misel in hkrati sem spadajoče skladbe razglasili svetu. Ursprung2 točno pristavlja: Cecilijina društva in založništva so bila glede uspehov odvisna drug od drugega. 1 Witt je bil rojen 1. 1834 v Walderbach-u na Bavarskem, študiral je v Regens-burgu, kjer je vso gimnazijsko dobo sodeloval v pevskem zboru; glasbena voditelja sta mu bila Proske in Schrems; 1. 1856 je postal duhovnik, zatem učitelj korala v bogoslovnem semenišču. L. 1871 je bil izvoljen za prvega predsednika Cecilijinega društva in potem še trikrat. V tem svojstvu je bil izredno delaven, v prvi vrsti seveda kot organizator z vsemi odlikami in slabostmi agitatorja, potem tudi kot glasbeni pisatelj in tudi kot skladatelj: čez 50 skladb je izšlo; pomembne so njegove maše v čast sv. Frančišku Ks., sv. Rafaelu; njegov slog je močno polifonski, a vkljub temu poln smisla za prikupljivo melodično linijo; do izraza pride tudi njegov čut za dramatične vzpone: ravno tukaj je pa opaziti pomanjkanje poznanja tehnike za večje glasbene oblike. Močna razgibanost je označevala tudi njegovo preporodno delovanje: 1. 1865 izšli brošuri: Der Zustand der kath. Kirchenm. je naslovil motto: »Ogenj sem prišel prinest in kaj hočem drugega, kot da gori!« L. 1888 je preminul v Landshut-u. 2 Ursprung: Die kath. Kirchenm. str. 278. Z Wittovo smrtjo njegove ideje niso zamrle: višja cerkvena oblast se je za stvar zavzela in skušala z okrožnicami razložiti važnost nove reforme. Njegovo delo sta srečno podprla dva moža — Haberl3inHaller — ki sta v najbolj važni dobi ves razvoj pravilno usmerila in pokretu zajamčila trajnost. Prvi je važen v prvi vrsti kot glasbeni zgodovinar in pisatelj, ki je s pomočjo starejše znanstvene metode prve temelje novejšega glasboslovja utrdil. Revijo »Das kirchenmusikalische Jahrbuch«, ki jo je sam ustanovil, je obogatil z mnogimi važnimi izsledki iz klasične a cappella dobe, nadaljeval je tudi monumentalno izdajo Palestrinovih skladb (v moderni notaciji) v 33 zvezkih in oskrbel cerkveni del Lassove celotne izdaje. L. 1874 je dosegel ustanovitev cerkveno-glasbene šole v Regensburgu in ji kot dober gospodarstvenik zagotovil tudi njen obstoj. K razumevanju korala je pripomogla knjiga: Magister choralis; znane so dalje razprave: Wilhelm Du Fay, Rimska Schola Cantorum, Bibliografični in tematični katalog muzikalij v papeški kapeli in drugod. Zvezo »Witt-Haberl« prav točno izpolnjuje Mihael H a 11 e r in sicer kot skladatelj in učitelj. Za Wittom je on prvi, ki je v začetku cecilijan-skega gibanja domačim cerkvenim zborom oskrbel potrebne skladbe, ki so združevale potrebno resnost z lahko pevnostjo. Na podlagi študija starih mojstrov si je prisvojil izredno tehniko kontrapunktičnega vokalnega stavka, tako da so ga zvali »Palestrina 20. stoletja«. Njegov stavek prepletajo redko sejane melizme, a v prvi vrsti pridejo do veljave harmonska sozvočja, tako da sliči njegov stavek zgornjeitalijanskemu krogu polifo-nikov. Kot mojster vokalnega stavka je sicer v mašah oblikovno skoro suhoparen, nasprotno pa v motetih razgibanejši, kjer pridejo do izraza elementi novejše zborske pesmi in zlasti močnejši poudarek izraznosti. Pomembne so njegove maše: v čast sv. Henriku, v čast Devici Mariji, v čast sv. Mihaelu in njegova šesteroglasna »Missa solemnis«; v ta krog spadajo tudi štiri- in osmeroglasni moteti, peteroglasne lamentacije in šesteroglasna maša »Ave Marija«, poleg številnih drugih skladb. Izdal je tudi nauk o kompoziciji za polifonsko cerkveno petje s posebnim ozirom na dela 16. stoletja; ta knjiga je bila mnogim glasbenikom — o katerih bomo še govorili — varen vodnik v glasbenem ustvarjanju. V notranjem glasbenem dogajanju odkriva cecili-janski pokret — poleg mnogih sončnih — tudi veliko senčnih strani, a) Marsikoga je motilo pisanje tedanjih listov, pa tudi obsežnejših razprav in brošur, ki so razpravljala o tem vprašanju. Nekaterim je bilo vse preveč samohvale za tedanjo dobo, tako kot da bi glasbene zgodovine pred 1. 1868 3 Haberl je bil rojen 1. 1840 v Oberellenbach-u (Bav.). L. 1862 je postal duhovnik, po kratkotrajnem službovanju v Passau-u (kot glasbeni prefekt) se je 1867 preselil v Rim in ostal tam do 1870; udeleževal se je tam posvetovanj in zborovanj za temeljito reformo korala, za kar je bila sestavljena posebna komisija, Po vrnitvi v domovino je bil stolni kapelnik v Regensburgu. Vendar je pa čutil v sebi bolj nagnjenje in poklic do učenjaka kot do umetnika: resigniral je na omenjeno službo in je odšel zopet v Rim; umrl je 1. 1910. sploh ne bilo, ali, da v primeri s tem, kar je ceeilijanska doba odkrila, sploh ni nič važnejšega, b) Glede koralnega vprašanja so bile prilike, v katerih je društvo začelo razvijati svoje delovanje, za ugodno rešitev prav primerne. Toda s tem, ko so se postavili na stališče vokalne glasbe 16. stoletja, so v dobri veri, da idealni položaj tedanje glasbe v dobi okrog Pale-strina s seboj nujno tudi pravo sestavo korala predpostavlja,, izgubili kritični pogled v tem vprašanju. Ali je rimska komisija za proučevanje korala vzela za podlago predelano medicejsko izdajo, ali je založnik Pustet znal po ovinkih predčasno si zagotoviti potrebno dovoljenje; na vsak način je bilo zaupanje v novo medicejsko izdajo neopravičeno: Pustet je dobil 1. 1868 potrebno dovoljenje za izdajanje koralnih knjig od obredne kon-gregacije. Velika pogreška je bila v tem, da so kljub svarilnim glasovom znamenitih poznavalcev korala zavrgli na novo dvignjene koralne melodije in se odločili za reformirani koral in to še v najbolj nesistematični izdaji kot je bila ravno medicejska; s tem je bila važna naloga cecilijanskega po-kreta za dolgo dobo speljana na napačno pot. c) Stilna usmerjenost skladateljev je bila naravnana v klasično vokalno polifonijo, kamor so bili vsi pogledi uprti: to usmerjenost so podpirale nove izdaje del 16. stoletja in pa Hallerjeva knjiga: »Kompositionslehre fiir polyphonen Kirchen-gesang«, ki je smer Fuxovega dela: »Gradus ad Parnassum« novejšim razmeram prikrojila. V začetku cecilijanskega gibanja so se culi klici o moderni cerkveni glasbi, toda kmalu je nastala nejasnost glede razmerja do časovnega sloga. Značilno za to je dejstvo, da je bila želja Wittova, da se pojavi »Palestrina novejše orkestralne glasbe«, kar naj bi veljalo Lisztu; nič manj značilno ni drugo dejstvo, da tako Bruckner kot tudi Rheinberger v življenju nista našla milosti v očeh cecilijancev. Glasbeno ustvarjalno delo cecilijancev je bilo spočetka uravnano v dveh smereh: najprej skladbe, ki so bile namenoma pisane za dnevno uporabo (Gebrauchsmusik) torej v časovnim razmeram prikrojenem slogu. Poleg Witta spadajo sem pomembni skladatelji: Mettenleiter, Greith, Stehle, Mitterer. V nasprotni smeri so delovali skladatelji, ki so jemali za podlago slog 16. stol. in od tu dalje ustvarjali: poleg Hallerja štejemo sem Nekesa, Schildknechta, Piela in poleg mnogih drugih še Schweitzerja in Diebolda. Ta težnja po arhaiziranju kot vodilnemu estetskemu počelu je celotnemu gibanju občutno škodovala: močnejše tvorne osebnosti so se znale tej čeri v primernem loku izogniti, dočim so drugi — slabotnejši — stremeli povsem za posnemanjem sloga preteklosti, ki ga pa v njenih bistvenih sestavinah niso razumeli in zaradi tega bili med povzročitelji onih teženj, ki so vodile k popolni izolaciji cerkvene glasbe in jo usmerile proč od celotnega umetnostnega toka. Naredba, ki je vzbudila res hudo kri, obenem pa celotni cecilijanski miselnosti vtisnila povsem svojevrstno odbijajoči značaj, je bila uvedba in upostavitev »Vereinskataloga«. Bil je to seznam onih cerkveno-glas-benih del, ki so po mnenju voditeljev cecilijanskega gibanja bila vse- stransko neoporečna: torej vsekakor v liturgičnem kot v umetnostnem oziru. Točno pripominja glede tega dr. Weinmann: »V naprej moramo razlikovati zgolj liturgično in na drugi strani umetnostno-estetsko stališče. V kolikor se smatra katalog le kot nekak kriterij za ali proti liturgični uporabi kake skladbe, v kolikor se torej referentova sodba giblje le bolj na negativni podlagi — izločitev vseh nepopolnih in neprimernih tekstov in vseh teatraličnih učinkov — ne more nihče ugovarjati in more vsakomur biti le v pomoč. Seveda, če bi kdo povdarjal, da je pri izbiri cerkveno-glasbenih del izključno ta katalog merodajen, bi bili očitki njegovih protivnikov vsestransko upravičeni; tudi izven v katalogu zazna-menovanih skladb obstojajo enakovredna in dovršena dela: mnogo je namreč v katalogu del, ki so v umetniškem oziru brezpomembna, za katere pride le liturgična uporaba vpoštev.« ' (Dr. NVeinmann: Gescliichte der Kirchenm., str. 194.) Fran Ferjančič: Nekaj spominov iz prve dobe Cecilijinega društva. (Ol> njegovi šestdesetletnici.) Biserni jubilej našega Cecilijinega društva! Kdo bi se ga ne veselil? Radostno nam hite misli daleč tja nazaj v one lepe, idealne čase, ko je sveto navdušenje za čast božjo in za pravo cerkveno glasbo priklicalo v življenje nam tako ljubo Cecilijino društvo. V oni dobi pred 60 leti je bila cerkvena glasba pri nas še na zelo nizki stopnji. Sicer smo imeli že takrat nekaj vrlih domačih cerkvenih glasbenikov. Vendar vsi so čutili, da cerkvena glasba pri nas nikakor ni bila taka, kakršna bi morala biti. Zlasti kar je bilo boljših delavcev na glasbenem polju, so hrepeneli po zboljšanju cerkvene glasbe. In k uresničenju te želje jim je dalo pobudo Cecilijino društvo v Nemčiji, ki se je takrat zelo naglo razširjalo in je razvijalo živahno delavnost tudi izven nemške meje. Slavni organizator dr. Frančišek Ksaver Witt, po poklicu duhovnik, je na Nemškem ustanovil Cecilijino društvo že leta 1868. Ker je društvo potrdila tudi sv. stolica in mu dala še posebnega kardinala za protektorja. se je s tem veljava društva silno dvignila in se je društvo še hitreje širilo. Dr. Witt pa je bil kot nalašč ustvarjen za reformatorja cerkvene glasbe. Bil je sam popolnoma izvežban v glasbi in iz-boren skladatelj. Lahko je s svojimi zglednimi skladbami kazal drugim pot do prave cerkvene glasbe. Bil je tudi izvrsten dirigent, nadarjen pisatelj in spreten urednik, ki je izdajal hkrati kar dva cerkvenoglasbena lista: »Fliegende Blatter fiir katholische Kirchen-Musik« in »Musica sacra«. Kot predsednik Cecilijinega društva je skliceval občni zbor vsako leto drugje. Na takih občnih zborih so bili navduševalni govori in cerkvenoglasbena prireditev. Leta 1876 je imel dr. Witt občni zbor svojega društva v Gradcu na Štajerskem. Tja je pohitelo tudi nekaj naših cerkvenih glasbenikov, kakor n. pr. Anton Foerster, p. Hugolin Sattner, p. Angelik Hribar in še nekateri drugi. Tamkaj so se zelo navdušili za zboljšanje cerkvene glasbe in že na povratku proti domu so skle- nili, da hočejo ustanoviti tako društvo tudi v Ljubljani. In kar so sklenili, so tudi izvršili. Dne 14. junija 1877 je bil v Ljubljani že prvi občni zbor novoustanovljenega društva. Do tedaj je pristopilo k društvu že 230 članov, med njimi 48 ustanovnikov. V drugi številki prvega letnika »Cerkvenega Glasbenika« (1878) je navedenih imenoma že 57 ustanovnikov. Žal, da od vseh teh živi Pla-nike« so razprodane ... Namesto Hubada je zdaj pevski vodja Gl. Matice Srečko Kumar iz Trsta... Zdaj študiram Palestrinovo »Missa brevis«. 8. 2. 1924: »Dokončal sem 2. dejanje; elaborat Ti pošljem obenem... 6. 2. je bil v Mariboru koncert tamošnje Gl. Matice: najprvo par pesmi, en Griegov bariton-solo, ki ga je pel P. Kamilo z orkestrom in končno »V pepel-nični noči«. Dvorana natlačena, 120 pevcev in močan orkester, sestavljen iz civilistov ad hoc. P. Kamilo je krasno pel in si vsa srca naklonil. P. Matevž mi piše: »Izvajanje jako dobro; samo njega ni bilo«. Ostal sem doma in si mislil: Pametneje, kot se pustiti proslavljati.« 21. 2. 1924: »Pri nagradi »Pevske zveze« si dobil za zbor »Majski dan« častno premijo 1000 K. Čestitam. Neki gospod je pri tej priliki omenil: Tvoja dela so pač izvirna in umetnostno izdelana, a preveva jih premalo narodni duh... Zdaj zlagam že 3. dejanje; sem pri 10. strani. Kako bi bil vesel, če dokončam škico do Velike noči... P. Regalat je še vedno bolan, včasih mu je bolje, včasih slabeje... Zdaj pojemo Rheinbergerjevo mašo v C-duru, katero smo bili že pozabili...« 5. B. 1924: »Zakaj si zopet zložil tako težko izvedljive himne? Mar se še nisi poboljšal? Kateri zbor na deželi jih more peti pri procesiji? Glej! »Planike«, v katerih je polovica Tvojih skladb, zelo hvalijo, Tvoja zbirka »Imma-culata« pa se ne more razpečavati, čeprav je pesem št. 6 sama vredna cene. Pošljem Ti tedaj eno Mittererjevo himno za vzorec; take naj bodo... Čakam še do 1. aprila... V Kalksburgu si pač zelo priden, kajti izvajanje Rheinber-gerjevega oratorija »Christophorus« z lastnimi močmi zahteva veliko napornih vaj... V enem oziru Ti gre dobro, ker imaš vse godbenike v hiši, mi pa jih nimamo in moramo s sodelovale! pazno in oprezno ravnati......3. dejanje je uspelo do 22. strani, do konca maja pa moram dokončati. V nedeljo grem k duhovnim vajam; memento mei! — Na glasbenem poprišču je velik prepir. Lajovic je v »Slovencu« dr. Čerina popadel, češ da prinaša nemške klasike, prvi operni kapelnik Rukavina pa hoče odstraniti Hubada kot intendanta. Naši skladatelji in predsedniki raznih društev se potegujejo za Hubada in so vložili memorandum. Jaz ne podpišem ničesar; me nič ne tiče, če so si drugi v laseh.« 26. 3. 1924: »Tvoje na novo zložene himne so boljše, toda dovoli, da jih vendar še prikrojim za naše razmere; jaz pretrpim v tem oziru tudi dosti od Tebe, seve prav rad. Pisal jih bo kopist Dittler na 12 straneh; litografirali jih bomo doma in potem izdali.« 6. 4. 1924: »Kakor slišim, imaš v Kalksburgu lepe uspehe; pri delovanju sploh je nekaj ponosa potrebno, drugače ne nastane nič pravega in lepega; ponos ni prevzetnost (napuh) in le ta je greh... Blagrujem Te, da boš v kratkem videl Rim; jaz sem bival 1. 1889 tam 3 tedne. Če se potuje v skupinah, se sicer ne vidi vsega natanko, a odpro se vse znamenitosti, kar zasebnikom le redko ustrežejo... Prošt dr. Elbert je po dolgi bolezni umrl; bil mi je mil prijatelj. Peljal sem se v Novo mesto k pogrebu kot zastopnik samostana in provincije, pa tudi iz lastnega nagiba. Knezoškof so ga pokopali, pridigovali in imeli pontifikalni rekvijem. Duhovnov čez 40, celo mesto na nogah...« 20. 4. 1924: »Velika sobota je. V stolnici pojo vsi zvonovi, vrši se velikonočna procesija. Pri nas praznujemo vstajenje Gospodovo šele ob šestih. V srce mi je segel danes zjutraj prvi »Lumen Christi«. Oh, če bi svet vendar spoznal, kaj vse nam je Kristus podal, vso civilizacijo in kulturo... Na cvetno nedeljo so izvajali v naši cerkvi Dvorakov »Stabat mater«; izvajanje prav dobro; 3000 ljudi, vsak kotiček zaseden... A tudi mi smo na koru našo nalogo dobro rešili; tako naprej, dokler Bog hoče... Zdaj bivaš v deželi »wo die Zitronen bliih'nc; še par dni, in moraš nazaj v svoj delokrog; tudi to mora biti. Vrnil se boš okrepčan v veri, ravznet v ljubezni do naše matere Cerkve, ki si njenega poglavarja gledal in čigar blagoslov sprejel. Piši mi natančneje o potovanju!« 30. 4. 1924: »Hvala Ti za dolgo pismo in za sliko sv. očeta, ki je krasna... Moji načrti glede opere, ki so seve v božjih rokah, so sledeči: Sredi maja bom menda končal s tretjim dejanjem, konec mi bo delal dosti preglavice, toda »Ende gut, Alles gut!« Potem se bom odpočil... V juliju pa pridi sem, peljeva se spet za 14 dni v Košljun. Vrnivši se hočem začeti z inštrumentacijo. Tako bi se opera lahko vprizorila v jeseni 1923.« 6. 5. 1924: »M. Elizabeta mi je dala nova besedila za drugi zvezek »Planik«. Komponiraj jih šest, ki Ti jih pošljem obenem, pa fino v mojem smislu. Jaz jih imam že v delu... Rennerjeva maša, ki si jo izvajal v Kalksburgu, je za »pobe« pretežka v fizičnem oziru; to morejo le pevke. Na vsak način veliko delo!... Pri šmarnicah cerkev vedno polna, moram pa žal sam orglati in zbor, ki je polnoštevilen, dirigirati, ker more g. Vedral le redko sodelovati. Solist prof. Robida očara celo cerkev... Izvajali smo Premrlove »Mašne pesmi« (razen št. 6), done prav lepo. Z vzporednimi kvintami se pa ne morem sprijazniti. Dr. Kimovec je v Malem Lošinju.« 19. 5. 1924: »Kako bo s Teboj? Pridi okoli 10. julija; naš konvent Te srčno vabi na odmor. Bova v teh dneh praznovala prav na tihem mojo zlato mašo na Brezjah, po porcijunkuli pa odrineva na Košljun. Jaz sem že star; Bog ve, ali bom še kdaj imel priložnost, par tednov zapored s Teboj preživeti ... 16. 5. dopoldne sem opero dokončal. Pokleknil sem in zahvalil troedinega Boga za to milost. Dve leti me je težilo to delo, ko mora; kakor veš, sem ponovno hotel dati svinčnik iz rok in delo opustiti. Vselej sem se zopet pobral, ker nisem navajen, reči, ki sem se jih bil lotil, popustiti. Vem, da se bom moral še eno leto ukvarjati z inštrumentacijo, a glavna stvar — koncept je tukaj! Veliko lepih mest je v njem, in kar jih še ni, jih bom že našel... V nekaterih cerkvah pojo nekatere samospeve iz moje »Assumptio«, tako n. pr. je gospa Lovšetova pela v stolnici. To so koncesije »šmarnicam«, ki nimajo strogo liturgičnega značaja.« 27. 5. 1924. »Zadnje dni sem se pečal z opero Masseneta »Le Cid«; imel sem vtis, da ni treba, da se pred njo moja opera sramuje. Tvoji namigljaji so mi pri popravljanju 3. dejanja zelo koristni... Ti nameravaš takoj po šolskem sklepu potovati k materi v Budimpešto. Srečen človek, ki imaš še mater. Pozdravi jo in tudi Tvoji sestri,.. Naše himne prav pridno kupujejo; drugo leto bodo menda že razprodane. Potem pa izdamo drugi zvezek ,Planik'.« 20. 6. 1924: »1. 6. sem šel za dva dni v Kranj, potem na Brezje; od tod sem se peljal na Jesenice, kjer sem izbral 2 zvonova za Dalmacijo. — 1. 7. bo glavni shod Cecilijinega društva, dopoldne v stolnici slovesna maša, pri kateri bodo izvajali eno Premrlovih maš; ob 11 zborovanje v semeniški dvorani. Prof. Bajuk bo predaval o metodi pevskega potika.« 2. 7. 1924: »Pri včerajšnjem zborovanju Cec. društva (lepa izvajanja!) sem se branil prevzeti na novo mesto predsednika, a moral sem se vdati. Kako dolgo bom še mogel?... G. Premrl se odpelje prihodnji teden za en mesec v Kranjsko goro; dr. Kimovec ga bo nadomestoval.« Kmalu potem sva se sešla v Ljubljani; ostal sem tam več ko teden dni; 21. 7. je praznoval p. Hugolin svojo zlato mašo na Brezjah v milostni kapeli kar prav na tihem; bil sem tako srečen, da sem mu smel pri tej redki slovesnosti pri oltarju služiti, tudi sv. obhajilo sem prejel iz njegove roke. Sprehajala sva se nekajkrat na dan v krasnem samostanskem vrtu in po lepih tratah v okolici vpričo krasnega planinskega sveta, osvežila stare spomine iz mladih let, a tudi dokaj govorila o glasbi, posebno cerkveni, o njegovi operi, o razmerah na Kranjskem i. dr. — Tako je minulo nekaj srečnih dni... Drugi del najinega odmora sva preživela v blagodejnem »zavetju«, ki ga je p. Hugolin tako ljubil in tolikrat že poiskal — v košljunskem samostanu. Štirinajst dni na tem otočcu, ki mu ni enakega — v srečni samoti!... Pri tej priliki sva končnoveljavno pregledala »Tajdo«. Nazaj grede sva obstala za en dan na Trsatu. 21. 8. 1924: »Dragi mi! En cel mesec sem bil tako srečen, da sem užival Tvojo družbo, sedaj se moram zopet lotiti pisanja, da se s Teboj pomenim. Upam, da si srečno dospel domov in lepe vtise prinesel s seboj. Prve dni po moji vrnitvi se nisem nič kaj dobro počutil. Sprehajam se redno in pazim na to, da se strogo držim reda v vsakem oziru. Vreme je zelo neugodno, posebno za velesejm... Študiram zdaj neko knjigo o glasbeni estetiki. Kopist Dittler je v času najine odsotnosti kopiral prvo dejanje klavirskega izvlečka.« 28. 8. 1924: »Zopet Ti moram pisati. Preigral sem Dittlerjev prepis, zbolj-šal mestoma to in ono, a se prepričal, da me delo zelo napenja in da bo pri inštrumentaciji opere moje zdravje trpelo. Dva zdravnika sta mi svetovala: mir in počitek! Tožiti mi je z Jeftejem: »Veliko terjaš, o nebo! Zgoditi mora se tako.« — Zato Te prosim, preskrbi mi na Dunaju kakega inštrumentatorja ali bom pa jaz tukaj kakega iskal. Bojim se, da, če jih več inštrumentira, delo ne postane enotno, akoravno je v izvlečku dobro podano. Pričakujem željno Tvoj odgovor... Po Marijanskem shodu (7. in 8. 9.) grem za en teden v Kamnik. Premrl je v svojem rojstnem kraju na Vipavskem.« 1. 9. 1924: »Zadnjič sem Ti potožil svoje zdravstveno stanje. Res je, da ni posebno dobro; toda upam, da bom vendar fizično v stanu inštrumentirati; seveda ne smem strastno delati. Bog mi bo pomagal... Tvoj mi preskrbljen papir za partituro (vsaka stran je bila razdeljena v 5 taktov) ni zame prikladen, akoravno bi mi ne bilo treba linirati taktov. Preskrbi mi drugačen papir!... Včeraj je bila birma na Viču; škof so bili jako zadovoljni z delovanjem naših patrov.« 6. 9. 1924: »Hvala za nov notni papir, ki mi je všeč. Pomisli, sem že 8 strani inštrumentiral... Najprvo sem molil iz srca »V.eni creator«, potem poprijel svinčnik in pričel... Delal bom počasi in le dopoldne ... Zdravstveno stanje je vedno boljše... G. Premrl je preigral pri meni del 1. dejanja in bil jako zadovoljen... Zdaj se šele zavedam, v kaki meri je nama bil letošnji medsebojni stik koristen. Jaz sem Ti dal migljaje, da jih upoštevaš pri svojih bodočih kompozicijah, ki so za nas namenjene; od Tebe sem se pa spet veliko priučil. Če si mi n. pr. svetoval: tukaj vtakni 2 takta, sem bil kar nesrečen; zdaj mislim drugače ...« 19. 9. 1924: »V Kamniku je bilo prijetno in dobro sem se okrepčal. Pri-šedši domov, sem grešil na tKako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi«. »C. Gl.« 1925, str. 79.) 7. Makovec Vid, r. 26. maja 1857 na Prevalju (Žalostna gora) pri Preserju. Kot organist je služboval eno leto v Dobrniču, dve leti v Dolu pod Ljubljano, v Zaplani 7 mesecev, v Soteski pri Toplicah pa 41 let in hkrati 20 let kot učitelj na tamkajšnji zasilni šoli. Sedaj živi v Soteski v pokoju. 8. Mohor Mihael, r. 12. septembra 1859 v Naklem, u. 17. marca 1936 v Kranju. Že kot samouk je orglal v Naklem in po dovršeni orglarski šoli še do 1. 1885. Potem je bil organist in cerkovnik v Šmartnem pri Kranju, od od 1. 1901 do 1920 pa organist in pevovodja v Kranju. Od 1. 1920 dalje je živel v pokoju in pomagal sinu Cirilu, ki je organist, pevovodja in ravnatelj Hranilnice in posojilnice v Kranju. 9. S i c h e r 1 J o ž e f, r. 4. marca 1860 v Sostrem, u. 4. julija 1935 v Domžalah kot organist v pokoju. Služboval je na Rovih, v Krašnji, Žužemberku, Ribnici in ponovno v Žužemberku. Kot upokojenec se je nastanil v Domžalah pri svojem bratu Ivanu, posestniku in vrtnarju, ter je orglal in vodil petje pri oo. lazaristih v Grobljah. Kot organist v Ribnici je bil od 1. 1914 dalje nadzornik organistov ribniške dekanije. Mnogo je deloval pri prosvetnih društvih in kot posojilniški tajnik. Udejstvoval se je tudi kot skladatelj, zlasti pa kot prireditelj raznih slovenskih starejših cerkvenih pesmi: Riharjevih in drugih. (Prim. »C. Gl.« 1935, stran 136 in 137.) L. 1880. 10. A m f Franc, r. 22. novembra 1859 v Dolenjem Kronovem, župnija Bela cerkev. Že kot učenec orglarske šole je vodil cerkveno petje v hiralnici. Kot organist je služboval najprej v Rajhenburgu. Od tam je moral k vojakom. Po odsluženem vojaškem roku je nekaj časa orglal v Podgradu pri Novem mestu in v Mirni peči. Nato je stopil v službo k finančni straži in služboval v Trstu, Komnu, Kopru, Pazinu, Klancu in Cittanuovi, vsega skupaj dve leti. Poldrugo leto je bil pismonoša v Trstu, potem v Sežani davčni izterjevalec 22 let; živel pa je tam še 14 let. Tudi v teh službah se mu je večkrat nudila prilika, da je nastopil kot glasbenik, bodisi kot pianist bodisi kot organist. Iz Sežane je šel zopet, že tretjič v Trst in služil pol leta pri hotelskem društvu, ki je oskrbovalo vožnjo med Trstom in Grljanom, kot vodja vožnje. Nato je bil pri Ljubljanski banki v Trstu pol leta inkasant. Iz Trsta se je vrnil v Sežano in tu nekaj let na svojem domu živel kot zasebnik. Ko pa mu je po vojni bivanje v Sežani bilo vedno bolj otežkočeno, se je 1. 1918 preselil v rojstni kraj, nastanil nato v Novem mestu in končno 1. 1930. v Ljubljani. 11. G r č a r Andrej, r. 30. novembra 1859 v Št. Jakobu ob Savi kot sin cerkovnika, u. 1. 1898 v Joilletu v Ameriki. Kot organist je služboval v Št. Jakobu ob Savi, v Mirni peči, Žužemberku in Ribnici. V Ameriko je odšel 1. 1892, se tam oženil in imel dve hčeri, katerih ena je baje redovnica. Grčar je bil zelo spreten organist. 12. H o d n i k Janez, r. 28. junija 1861 v Orehovcu, župnija Kostanjevica na Dolenjskem, u. 31. januarja 1906 v Čikagi (Amerika). Kot organist je služboval v Tunjicah pri Kamniku tri leta, v Šenčurju pri Kranju 16 let in v Mirni peči tri leta; nekaj časa najbrž tudi v Čatežu ob Savi. Končno so ga sorodniki zvabili v Ameriko. Tu je opravljal organistovsko službo pri cerkvi sv. Jurija v Čikagi. Kot organist v Šenčurju je izučil v orglanju sedanjega organista v Olševku Franca Nagliča in neko organistinjo. 13. K o ž a m e 1 j Janez, r. 11. septembra 1858 na Vrhu (Vihru), župnija Št. Rupert na Dolenjskem. Kot organist je služboval v Kresnicah in Ko-vorju. Tu je umrl 21. junija 1896, star 38 let. Bil je v vsakem oziru poštenjak in marljiv orglavec. 14. L e n a s s i Luka, r. 13. okt. 1858 v Sajevčah, župnija Hrenovice pri Postojni, je po dveh razredih realke vstopil v ljubljansko orglarsko šolo in služboval potem kot organist in cerkovnik 8 mesecev v Senožečah. Zaradi slabih dohodkov je službo pustil in bival dve leti doma. Po očetovi smrti je dobil službo pri pošti in bil najprej 15 let in pol poštni ekspeditor v Razdrtem; postal poštni oficial, adjunkt in končno bil nastavljen definitivno kot poštni administrator. Služboval nato nekaj časa v Št. Petru pri Gorici, v Malem Lo-šinju, v Ljubljani in nazadnje 17 let na Rakeku. L. 1921 je stopil v pokoj in živel pet let v Planini. L. 1926 pa se je preselil v Ljubljano, kjer živi čvrst še sedaj. (Njegov brat Anton je bil duhovnik; služboval na več krajih kot kaplan, kot župnik na Golu pri Vipavi in v Ihanu. Umrl je v Kamniku 1. 1900.) 15. Osana Jožef, r. 14. novembra 1859 v Gorici kot sin užitninskega uradnika. Z očetom se je kmalu nato preselil na Razdrto pri Postojni in tam preživel mlada leta. Po končani orglarski šoli je služboval kot organist in zasilni pomožni učitelj pri Sv. Duhu nad Krškim. Ko je napravil učiteljski izpit, je bil definitivno nastavljen v Svibnem kot pravi pomožni učitelj. Tu je umrl 27. januarja 1899. 16. R a ž e r Jurij,2 rojen najbrž nekje na Koroškem, je bil organist v Beljaku (pr sv. Križu), v Gospa Sveti, v Wolfsbergu, potem nekje v zgornji dravski dolini in končno v Vetrinju pri Celovcu organist in cerkovnik. Tu je umrl o. 1. 1917. S svojimi predstojniki se ni kaj prida razumel, bil pa vnet cecilijanec in zelo spreten organist, eden med prvimi na Koroškem. V »C. Gl.« 1896, priloga 3., je objavljen njegov ofertorij »In Coena Domini« za štiriglasni mešani zbor. 17. S k o k F r a n c , r. v Orehku na Kranjskem,3 je bil nekaj časa organist, potem vojak, končno davčni rubežnik nekje na Dolenjskem. 18. T r e v e n Franc, r. 18. sept. 1857 v Idriji, je bil najprej v Gorici pri vojaški godbi trobentist, kot organist pa je služboval v Budanjah, Litiji,. Ptuju in Požunu blizu Dunaja, kjer je umrl o. 1. 1935. 19. Vončina Jožef, r. 30. marca 1860 v Idriji, je kot organist služboval v Beljaku, nekje v Slov. goricah in v Brodu ob Savi, kjer je umrl 23. marca 1901. L. 1881. 20. Jazbar Leopold, r. 15. novembra 1860 v Ljubljani. Je že kot orglarski učenec večkrat nadomestoval stolnega kapelnika in organista Antona Foersterja pri jutranjih mašah in pri popoldanski službi božji; semtertja tudi še pozneje, ko je šolo dovršil. Dve leti je hodil nato ob nedeljah in praznikih orglat v Presko. V Ljubljani je igral več let pri mestni godbi klarinet - Dovršil orglarsko šolo najbrž kot privatist. 3 V katerem", kljub vpraševanju in iskanju ni bilo mogoče ugotoviti. oziroma oboo in sodeloval pri tej godbi v starem ljubljanskem gledališču. Ko je mestna godba kot taka razpadla, je Jazbar vodil to godbo privatno. Štela je 36 godbenikov. Tri leta je tudi klavir privatno poučeval. Nato je bil 38 let skladiščnik v vevški papirnici. Sedaj živi v Vevčah v pokoju. 21. Jereb Franc, r. 16. februarja 1865 v Volovljem, župnija Pre-žganje, kot sin posestnika in organista. Kot učenec orglarske šole je pel vsa tri leta sopran na frančiškanskem koru in večkrat nadomestoval organista. Po. dovršeni orglarski šoli se je vpisal na slovensko drž. učiteljišče v Kopru ter se tu tudi glasbeno izpopolnil. Po dovršenem učiteljišču (1. 1886) je služboval kot učitelj v Dolini pri Trstu 35 let, vmes pa še dve leti v bližnjem Ospu, spadajočem v občino Dolina. Slovel je kot vzoren vzgojitelj. V obeh krajih je tudi orglal in vodil cerkveno in narodno petje. Mnogo je razen tega storil v teh službah kot vodja gospodarskih zadrug. Ko mu po vojni italijanska oblast ni hotela podeliti ital. državljanstva, se je 1. 1923. izselil v Jugoslavijo in bil še štiri leta šolski upravitelj v Rajhenburgu. L. 1927. je bil upokojen. Sedaj živi v Ljubljani. Jereb je kot organist in pevovodja uporabljal tudi precej svojih skladb, ki jih pa ni izdal. L. 1882. 22. Bizjak Juri j, r. 12. aprila 1863 v Polhovem Gradcu, u. ravno tam 7. maja 1884 na sušici. Organistovske službe radi bolehnosti najbrž ni opravljal. 23. G rožnik Alojzij, r. 8. maja 1866 v Trebežah, župnija Prevorje na Štajerskem, je med dosedanjimi učenci dovršil orglarsko šolo prvi z odliko. Nazadnje je bil organist v Laškem in tu umrl 18. junija 1896. 24. R e m i c Jožef, r. 5. aprila 1865 v Prihovi, župnija Nazarje (Štaj.), u. 21. marca 1908 v Šoštanju. Služboval je kot organist v Zavodnju pod Šoštanjem, na Rečici ob Savinji in v Šoštanju. Imel je štiri sinove: eden je umrl kot bogoslovec, drugi kot sedmošolec, eden je sedlar na Ljubnem, eden trgovec v Dravogradu. 25. V i 1 h a r Andrej, r. 25. sept. 1856 v Studenem pri Postojni kot sin organista. Po končani šoli je bival nekaj let doma, bil potem v službi na Kalcih pri Logatcu kot mitničar, nato bil baje organist na Otlici nad Ajdovščino. 26. Pogačnik Janez4, r. 26. julija 1855 na Posavcu, župnija Ljubno na Gorenjskem, u. 23. sept. 1934 v Ljubljani v bolnišnici. Orglal je od 1. 1877. Po dovršeni orglarski šoli je služboval kot organist v Kamni gorici, Ljubnem, Sv. Juriju pri Celovcu, na Perovi pri Beljaku, v Vipavi, Celju, Tržiču, od 1900 do 1927 pa v Idriji. Zadnja leta svojega življenja je preživel pri svojem sinu, kontrolorju drž. železnic na Rakeku. Bil je izvrsten organist, neumoren pevovodja, vnet cecilijanec in tudi dober skladatelj. Zložil je pet latinskih maš, eno slovensko, tri zbirke Marijinih pesmi, eno evharističnih, eno Srca Jezusovega, 6 Tantum ergo, Lavretanske litanije in drugo. V »C. GL« je izšlo 42 njegovih skladb, nekatere tudi v drugih zbirkah. Precej pa jih je ostalo neobjavljenih. (Prim. »C. Gl.«, 1927, št. 5—6, in 1934, št. 11—12.) 27. Z o r m a n Janez, r. 25. okt. 1858 v Adergasu, župnija Velesovo, u. 1912 v Ameriki. Bil je več let organist v Šmarju pod Ljubljano, potem pa v Ameriki mnogo let pri hrvatski cerkvi sv. Pavla v Clevelandu. Imel je osem otrok: šest sinov in dve hčeri. Najstarejši sin Ivan, rojen v Šmarju 1. 1889, je organist v Clevelandu in znan zlasti kot pesnik. L. 1888. 28. H a f n e r J a n e z, r. 7. nov. 1865 v Stari Loki, u. 18. julija 1904 ravno tam. Bil je nekaj mesecev organist v Sori, potem več let organist in cerkovnik v Stari Loki. Bil je dvakrat poročen. 4 Dovršil šolo kot privatist. 29. P i r n a t Bernard, r. 20. avg. 1862 v Veliki Bučni vasi, župnija Prečna pri Novem mestu. Po končani ljudski šoli je bil tri leta pomožni cerkovnik pri kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Po dovršeni orglarski šoli je 1. 1883 nastopil prvo svojo organistovsko službo na Dobrovi pri Ljubljani. Nadaljnje njegove službe so bile: v Štangi, Škof ji Loki, Radovljici, pri Devici Mariji v Polju, v Št. Petru na Krasu. Tu je bil 1. 1913 imenovan za nadzornika organistov trnovske dekanije. Po vojski se je 1. 1920 preselil na Dunaj k hčeri in orglal kot pomožni organist v župni cerkvi sv. Jakoba v Florisdorfu (XXI. okraj) od 1. 1922 do 1935. Svoje organistovske službe je na kratko opisal v C. Gl.« 1933, št. 1-2, svoje življenje pa podrobno razgrnil v C. Gl.« v spisu ;>Črtice iz življenja slovenskega organista« v letnikih 1935 in 1936. Pirnat je tudi skladatelj. Nekaj njegovih skladb je Foerster priobčil v »C. Gl.«, nekaj se jih nahaja po raznih zbirkah. V rokopisu hrani okrog 100 še neobjavljenih, med temi mnogo gradualov in ofertorijev. L. 1884. 30. Hribar Franc, r. 23. sept. 1868 v Zg. Tuhinju. Službuje ves čas, kar je šolo dovršil, v rojstni župniji kot organist in cerkovnik. 31. K o r o š e c.F r a n c, r. 23. marca 1861 v vasi Malni, župnija sv. Trojica nad Cerknico. Služboval je kot organist in župnikov hlapec v svoji domači župniji. Z župnikom — Simonom Janom — je 1. 1899 odšel v Hrastje pri Kranju. Tam je zbolel in umrl v ljubljanski bolnišnici okrog 1. 1905. 32. Š k r a b a r Jakob, r. 30. apr. 1860 v Grižah pri Celju, je že kot orglarski učenec orglal v Lichtenturnovem zavodu, pri sv. Florijanu, kjer so imeli realci šolsko mašo, in poučeval petje v šišenski čitalnici. Kot organist je služboval dve leti v Hajdini pri Ptuju, nato v Grižah 25 let do 1. 1912. Sedaj je posestnik v Grižah. V njegovi hiši je trgovina in pošta. Je ugleden cerkven ključar. 33. Zupančič Anton, r. 2. junija 1856 v Ljubljani, je bil kontra-basist pri mestni godbi v Ljubljani pod kapelnikom Beniškom, potem usluž-benec-inkasant pri ljubljanski mestni elektrarni. L. 1926 je kot tak stopil v pokoj. Umrl 3. dec. 1931 v Ljubljani. L. 1885. 34. B e r v a r K a r e 1, r. 4. nov. 1864 v Motniku, je služboval kot organist eno leto v Blagovici, potem bil tri leta pri vojakih topničar, nato organist v Gornjem gradu pet let. Po enoletnem bivanju na cerkvenoglasbeni šoli v Regensburgu je 1. 1895 dobil službo organista in pevovodje pri mestni župni in opatijski cerkvi v Celju. Tu je 1. 1898 ustanovil svojo orglarsko šolo, ki jo še danes vodi. Priredil je nekaj cerkvenoglasbenih tečajev, dopisoval v »C. Gl.«, deloval v organistovskih društvih, mnogo let društvu štajerskih organistov predsedoval, je častni član »Zveze organistov za Slovenijo«; se udej-stvoval kot skladatelj cerkvenih in svetnih zborovskih skladb. (Prim. »C. Gl.«, 1930, št. 5—6, in 1934, št. 11.—12.) 35. C i m e r m a n Josip, r. 30. avg. 1861 v Lazih, župnija Sv. Helena, u. 27. okt. 1912 v Ljubljani v bolnišnici. Učenje na orglarski šoli je radi bolezni prekinil in po okrevanju orglal na Jančem in potem na Prežganjem. Po dovršeni šoli je bil organist v Št. Lambertu, 12 let v Sodražici, 13 let v Št. Ru-pertu in pol leta na Dobrovi pri Ljubljani. Bil je vnet cerkven glasbenik, navdušen cecilijanec, marljiv in spreten pevovodja. V Sodražici je napravil močan mešani zbor; v pevskem društvu »Glas«, ki ga je ustanovil, pa je zbral okrog 50 fantov in mož ter jih vežbal v cerkvenem in svetnem petju. Imel je tudi pevski oktet. Nekoliko je tudi skladal. (Prim. »C. Gl.«, 1913, št. 5—6.) 36. H o 1111 ar Tomaž, r. 15. dec. 1862 v Vodicah, župnija Mekinje pri Kamniku, je že kot gojenec orglarske šole orglal v Lichtenturnovem zavodu in v cerkvi Srca Jezusovega. Po dovršenem izpitu je bil organist na Homcu (1885—1889), v Grebinju na Koroškem (1889—1895), v Poljanah nad Škofjo Loko približno eno leto, pri Gospe Sveti na Koroškem (1896—1911), v Zabnicah pod sv. Višarji (1911—1926), v Šmartnem pod Šmarno goro približno pol leta in nato zopet v Zabnicah. Holmar je izvrsten organist in pevovodja, navdušen cecilijanec. Na Koroškem je v »Miru« in »Karntner Zeitung« dramil organiste za pravo cerkveno petje. V »C. Gl.« je poslal s Koroškega več dopisov. 37. M i g 1 i č Franc, r. 17. marca 1855 v Stari Oselici, u. 11. dec. 1925 na Vrhu sv. Treh Kraljev, kjer je kot upokojen organist živel pri svojem sinu, takratnem tamkajšnjem župnem upravitelju in glasbeniku. Kot organist je služboval 20 let na Igu in 20 let pri Sv. Križu pri Litiji. Udejstvoval se je tudi kot skladatelj. Zložil in izdal je Missa pro defunctis (1887), zbirko Marijinih pesmi pod naslovom »Lurška Mati božja« (1909). V »C. Gl.« so izšli: Asperges, Vidi aquam in ena Marijina. Nekaj skladb je ostalo v rokopisu. 38. P e r k o Anton, r. 2. junija 1859 v Polčanah, župnija Zagradec na Dolenjskem. Razen orglarske šole v Ljubljani je obiskoval učiteljsko pripravnico v Kobaridu in dve leti ljubljansko učiteljišče. Kot organist je služboval poldrugo leto na Savi pri Litiji in poučeval glasbo tudi privatno. Zaradi slabe plače je službo pustil in stopil 1. 1890 v pisarno odvetnika dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani; tu je ostal več kot deset let. Pozneje je orglal tri leta na Dobovcu in bil hkrati pomožni učitelj. Stara leta je preživel v Ljubljani; raznašal je časopise in hodil v stolnico zvonit veliki zvon. Umrl je v Ljubljani 25. januarja 1933. Njegov sin Kristo je pevovodja pev. društva »Cankar« v Ljubljani. 39. S1 a v i k Robert, r. 10. junija 1870 na Proseku pri Trstu. Umrl kot organist na Kontovelu pri Trstu. 40. Skaml j ič Vinko, r. 5. aprila 1860 pri Svetih Treh Kraljih, župnija Sv. Benedikt v Slov. goricah. Služboval je kot organist pri Sv. Barbari v Halozah in v Cirkovcih pri Pragerskem. Sedaj živi na svojem posestvu v Sesteržah, župnija Majšberg. 41. Zabukovec Franc, r. 3. dec. 1850 v Škocijanu pri Turjaku, u. kot brat tretjerednik 25. febr. 1909 v Nazarjih na Štajerskem. Najprej se je šel v Ljubljano učit pekovske obrti in bil nekaj časa pekovski pomočnik. Nato je vstopil v orglarsko šolo. Kot orglarski učenec je pel pri frančiškanih. Bil je dober pevec. Po dovršeni orglarski šoli je vstopil 1. 1886 v frančiškanski samostan v Ljubljani in dobil ime Erazem. Tu je večkrat na orglah nado-mestoval glavnega organista p. Angelika Hribarja. Sedem let je bil na Trsatu samostanski vrtnar in organist ter poučeval novice koral. Dve leti je bil pri Sv. Trojici v Slov. goricah, zadnja leta v Nazarjih, kjer je tudi orglal. L. 1886. 42. Č e t i n a Jožef, r. 7. avg. 1866 v Slivnici pri Celju kot sin učitelja, u. 8. jan. 1905 v Celju v bolnišnici. Kot organist je služboval v Galiciji pri Celju kaki dve leti, v Artičah pri Brežicah 12 let in v Dobju pri Planini pol leta. 43. I n a m o F i 1 i p , r. 29. apr. 1868 v Sv. Križu pri Ajdovščini na Primorskem, u. 19. apr. 1896 kot samostanski brat pri oo. lazaristih v Ljubljani, kjer je bil od 1. 1888 organist. 44. Ličar Mihael, r. 28. sept. 1864 v Cerknem na Primorskem. Po dokončani orglarski šoli je bil 14 mesecev pri vojakih. Potem je služboval kot organist pri Sv. Jederti nad Laškim (1888—92). Od tam se je preselil v Trbovlje, kjer je orglal do svoje upokojitve 1. 1935. Njegov sin Ciril, znani pianist, je profesor na konservatoriju v Belgradu. 45. Peter ne l Anton, r. 30. dec. 1862 v Jagerščah na Primorskem. Bil je organist v Kovorju pri Kranju, nazadnje v Borovnici. 46. R e m s Ivan, r. 27. julija 1867 v Nevljah pri Kamniku. Služboval je kot organist v Blagovici 8 let, v Teharjih 3 leta, na Ponikvi 2 leti, v Nevljah 5 let, v Šmarjeti 5 let, v Radomljah 3 leta, v Št. Rupertu na Dolenjskem 21 let. Po 47 letih organistovske službe je bil 1. 1933 upokojen z malo mesečno pokojnino 340 Din. Živi v Št. Rupertu. 47. Vurnik Matej, r. 31. avg. 1866 v Stari Oselici. Kot organist je deloval na Jesenicah, v Mirni peči, Mekinjah, Kresnicah, Radovljici, Št. Vidu pri Stični, Šmartnem pri Kranju, Vipavi, na Črnučah, ponovno v Mirni peči, ponovno na Črnučah, na Uncu in končno v Borovnici, kjer je stopil v pokoj. Vurnik se je udejstvoval tudi kot skladatelj. L. 1904 je izdal Missa pro de-functis za mešani zbor ali za en glas z orglami, 1. 1936 v drugi izdaji. Nekaj ofertorijev in pesmi je objavil »C. Gl.«. Ima pa še razne nenatisnjene skladbe. Njegov sin Stanko, doktor zgodovine umetnosti (umrl 1. 1932), je bil pomemben slovenski glasbeni pisatelj, kritik in znanstvenik. (Dalje prih.) Organistovske zadeve. Nadzorniki organistov v ljubljanski škofiji: Škofijski nadzorniki organistov so sedaj sledeči: Mesto Ljubljana: Dr. Franc Kimovec, stolni dekan v Ljubljani (1930)1 in msgr. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora v Ljubljani (1930). Dekan i j a ljubljanske okolice: Matija Tome, profesor škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano (1931). Dekanija Cerknica: Vinko, Lavrič, katehet v Ljubljani (1930). D e k a n i j a Kamnik: Franc Bernik, župnik in duhovni svetnik v Domžalah (1930). Dekanija Kočevje: Vilko Kuntara, organist v Kočevju (1934). Dekanija Kranj: Josip žužek, katehet v Kranju (1936). Dekanija Leskovec: Franc Cerkovnik, kaplan v Št. Jerneju (1936). Dekanija Litija: Franc Blažii, župnik v Štangi (1936). Dekanija Loka: Anton Jobst, organist v Zireh (1934). Dekanija Moravče: Jožef Ferkulj, župni upravitelj v Moravčah (1937). Dekanija Novo mesto: Venceslav Skebe, učitelj meščanske šole v Novem mestu (1935). Dekanija Radovljica: Leopold Govekar, kaplan na Jesenicah (1935). Dekanija Ribnica: Josip Janežič, kontrolor finančne direkcije v Ljubljani (1930). Dekanija Semič: Josip Sterbenc, organist v Črnomlju (1935). Dekanija Šmarje: Anton Gole, ekspozit na Grosupljem (1936). Dekanija Trebnje: Ivan Tomažič, dekan v Trebnjem (1930). Dekanija Vrhnika: Anton Grum, organist v pokoju na Vrhniki (1934). Dekanija Žužemberk: Franc Požun, organist v Žužemberku (1931). 1 Leto, kdaj je bil imenovan. Koncertna poročila. I. Koncerti v Ljubljani. 4. januarja 1937 se je vršil spominski Emil Adamičev večer. Priredila ga je Glasbena Matica s sodelovanjem pevskega zbora Gl. Matice, Učiteljskega pevskega zbora, Trboveljskega slavčka, Slov. vokalnega kvinteta in solista ravnatelja Julija Betetta. Emil Adamičevo glasbeno delo je v zgoščenem govoru točno podal prof. Marijan Lipovšek, na koncertu samem pa so bile izvajane izključno Adamičeve skladbe. Posebno dovršeno je bila podana ena izmed zadnjih velikopoteznih Adamičevih zborovskih skladb »Smrt carja Samuela«, ki jo je poleg dveh drugih izvedel zbor Gl. Matice in ki je izmed nastopajočih zborov dosegel sploh največji uspeh. — Sle-aila sta dva solistična instrumentalna koncerta: Koncert čelista Slavka Popova in koncert pianista Aleksandra Borovskega. Dočim se je Popov izkazal predvsem virtuoza, je Borovski nudil poleg dovršene tehnike tudi izredno notranje poglobljeno igro in v vsakem oziru zadivil poslušalce. — 28. januarja je Zbor pevo-vodij v Ljubljani v okviru Pevske zveze priredil koncert v proslavo 100 letnice rojstva naših skladateljev Davorina Jenka in Antona Foersterja. Lep spominski govor je imel prof. M. Tome. Zbor pevovodij je pod vodstvom prof. M. Tomca zapel najprej šest Jenkovih pesmi, pod vodstvom prof. M. Bajuka pa sedem Foersterjevih. Zbor je od lani vidno napredoval; je discipliniran, dobro ubran in polno zveni. Pesmi so vse prišle do veljave in napravile prav prijeten vtis. Obisk koncerta žal ni bil tak, kot bi ga bil zaslužil.. Zato je pa bilo pri ponovitvi koncerta naslednji večer v Mostah v tem oziru boljše. Zbor pevovodij zasluži spričo svojega resnega umetniško glasbenega stremljenja vse upoštevanje in vso podporo. — Koncert violinskega virtuoza Vaše Prihode 5. februarja je bil glasben dogodek prve vrste. Izreden virtuoz z nepopisno lepim tonom ter z mirnim in zrelim nastopom. Spremljal ga je izvrsten pianist Oton Graef. Koncert je bil kar najbolje obiskan. — 12. februarja se je vršil Adamičev orkestralni koncert. Orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice skupno s člani orkestra drž. konservatorija, radijskega orkestra in Podzveze godbenikov je pod vodstvom Draga M. Šijanca izvedel več značilnih Adamičevih orkestralnih del: Ljubljanske akvarele (6 stavkov) za godalni orkester, Dve turkestanski ljubavni pesmi za mali orkester, Tatarsko suito, suito »Iz moje mladosti« in Scherzo »Potrkan ples« za veliki orkester. Spored je bil jako dobro naštudiran in podan z veliko toploto in preciznostjo. Adamičeve skladbe, polne krepke invencije, oblikovno primerno zaokrožene in zelo plastično ter raznobarvno inštru-mentirane, so pokazale zrelega mojstra tudi na simfoničnem polju. Zal je bil ta koncert nenavadno šibko obiskan, kar našega občinstva nasproti svojim zaslužnim možem ne postavlja ravno v najboljšo luč. — 15. februarja je koneertiral Trboveljski slavček z Adamičevimi pesmimi. — Prvovrsten klavirski koncert nam je nudil dne 19. februarja mladi češki pianist Ruda Firkušni, ki se je v dovršenem izvajanju skladb raznih slogov in dob izkazal resnega in resničnega umetnika. — 36. februarja 86 je vršil komorni koncert Tria »Brandl«. — 1. marca je po daljšem presledku nastopil Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta in izvajal izbrane Gallusove mote te in slovenske duhovne pesmi Bohoriča in Trubarja v M. Tomčevi stilni prireditvi. Ta koncert je bil zopet slovenski kulturni dogodek prvega reda in sijajno uspel. II. Ko.ncerti drugod. Ljubljanski konservatoristi so koncertirali v Trbovljah in v Kranju. — V Mariboru se je vršil simfonični koncert Glasbene Matice pod vodstvom Marjana Kozine. — Dobrodelni koncert se je na Svečnico vršil v Novem mestu. Sodelovali so člani ljubljanske opere: ga. Ribičeva, ga. Bernot-Golobova in g. Marčec. Spremljal je g. Gallatia. Samostojno je nastopil tudi »Sokolski salonski orkester«. — Koroški pevci so priredili dva pevska nastopa: v Ž i t a r i vasi in Železni Kapi i. — V Celju je pevsko društvo »Oljka« priredilo 20. februarja Adamičev koncert. — V Mariboru je koneertiral pianist R u d a F i r k u š n i. St. Premrl. Koncert v Črensovcih. Dne 26. decembra 1936 je bila pri nas v »Našem domu« pod okriljem »Rdečega križa« koncertna prireditev, ki nam je po izberi in izpeljavi svojega programa nudila prav značilno stopnjo in za ta del slovenske zemlje (Prek-murje) novo, porajajoče se glasbeno udejstvovanje. Težko je rezati brazde v svežo ledino, zlasti ako je zgodovina ustvarila tipičnost, ki ni hitro prikladna za povezanost z umetno glasbo. Prekmurje je svet zase, kakor v drugih, tako tudi v glasbenem področju; in mora se reči, da je bil ta koncert, dasi pri skromni umetnostni kvaliteti, vendar velik korak naprej v pozitivno stran snujočega se glasbenega proizvajanja. V splošnem vzeto, je umetna pesem in proizvajanje umetne glasbe v teh krajih v početku razvoja. Takrat ko je po drugih delih naše domovine že tako lepo prosperirala umetna zborovska pesem (Cecilijanska društva), je tod odmevala samo ljudska popevka, ki pa je dobila tem bohotnejši razmah. Tako je bilo do najnovejšega časa, ko je pri močnem obsegu ljudske pesmi, bodisi religijozne ali svetne, začela vstajati tudi nova, umetna pesem. Omenjeni koncert, ki ga je pripravil brezposelni organist g. Hauc, je bil zamisel dvojnega proizvajanja: vokalnega in instrumentalnega. Obsegal je 15 točk, v katerih so si vokalne in inštrumentalne menjaje sledile. Vokalni del, vsebujoč 9 točk za moški zbor, nam je podalo 12 pevcev, ki so nam jih v veselju in z dobro voljo zapeli. Ugajale so zlasti »Moj deklič«, »Škrjančku« in »Žabja svatba«. Pri pesmi »Dečle to mi povej« je bil v drugem delu pesmi očitno pogrešen prehitri tempo, ki je pesmi odvzel pristno lepoto. Tudi v Adamičeve »Od majolke« in »šel sem po zelenem travniku« bi se moralo položiti več razgibanosti in prisrčnosti, kar bi rodilo pravo umetniško doživetje. Zlitost in čistost vseh glasov v harmonsko celoto sta bili večkrat okrnjeni, into-nacija tupatam nejasna, vokalizacija slaba zlasti v višjih glasovih, kar je pač razumljivo pri početnikih. Vodja zbora zasluži priznanje za trud in delo, moral pa bi zbor še bolj izuriti, zlasti v deklamatoričnem, ritmičnem, glasovnem in dinamičnem pogledu. V prvi vrsti je treba pri nastopih gledati na to, »kako« se izvaja, ne pa »kaj« in »koliko«. Seveda je zlasti tu bilo za vodjo zbora težko in gotovo trd oreh, kar pa bi se moralo predvidevali pri izbiri programa. Godba na pihala (12 po številu) nam je zaigrala 6 komadov. Pozna se ji v splošnem večja izvežbanost in sigurnost, ki pa je včasih silila k prehitevanju in pustila dirigenta zadaj. Treba bi bilo v njo položiti več preciznosti in razumevanja za razumsko in občuteno podajanje instrumentalnih umetnin. — V splošnem je koncert tukajšnji publiki ugajal in je nudil početek novega glasbenega snovanja, ki hoče v svojem organizmu ustvarili novo rast in napraviti prehod od narodne k umetni pesmi. Morda bi bilo zato bolj na mestu v početku podajati glasbo narodnih motivov — saj je prekmurska narodna pesem tako bogata in lepa — in šele po sistematičnem razvoju nuditi težje glasbene lepote. Morda pa bomo to slišali še drugič. Trobi na Stanko. Dopisi. Ledine. Naj vam poročam o cerkvenoglasbenih razmerah, ste rekli ob priliki, g. urednik. Ker je bilo lani zadnjega avgusta že 10 let, odkar sem prišel v Ledine, bo skoraj primerno, da vam napišem kaj več. Pevski zbor. Brž po prihodu v Ledine sem želel, da bi tudi cerkvena glasba kar največ pripomogla k podvigu verskega življenja v župniji. — Že septembra meseca smo začeli ob petkih zvečer z rednimi vajami v župnišču. Tekom dveh let smo dobili k 8 prejšnjim še 22 novih pevcev. Tako je bil v letih 1928—31 mešani cerkveni zbor številčno najmočnejši — 30 pevcev, poznejša leta pa se je gibalo število pevcev od 22 do 26. Umevno, da niso bili glasovi vedno prvovrstni, a treba je bilo upoštevati dobro voljo in veselje za cerkveno petje, ki so ga tudi manj zmožni imeli. Zato se je z rednimi vajami in z nekai meseci pouka v osnovni teoriji dalo veliko doseči. O božiču 1926 so peli že latinsko mašo, ki je prej že 22 let ni bilo slišati z ledin-skega kora. — Udomačila se je razvada, da je duhovnik pel vse praznike mašo, a pevci so peli latinsko samo odgovore. Zdaj pojejo latinsko mašo šestkrat v cer- kvenem letu za največje praznike. Naučili so se latinske maše v tem redu: 1. Foerster: Missa in hon. S. Caeciliae, 2. Pogačnik: M. in hon. S. Josephi, 3. Premrl: Missa vocalis brevissima, 4. koralna: Missa de Angelis (priredil Kimovec), 5. Mav: M. in hon. S. Vin-centii a Paulo, 6. Kimovec: Missa montana gracilis.1 — Poleg več ofertorijev in gra-riualov so se naučili tudi nekaj praznikom primernih motetov (dr. Čerinova himna sv. R. Telesa se za praznik Kristusa Kralja na besedilo iz brevirja »Te saeculorum principem« in »Tibi volentes subdimur« zelo mogočno glasi). Za črne maše so peli sledeče requieme: 1. Osvvald: Op. 21, 2. Griesbacher- Op. 150b, 3. Premrl: Re-quiem, Labaci 1912 in 4. Vodopivec, Requiem, Goritiae 1930. Tekom deset let smo se učili pesmi iz skoro vseh najnovejših zbirk in prilog Cerkvenega glasbenika in skušali napredovati zaeno z razvojem naše cerkvene glasbe in z ozirom na liturgično evharistično gibanje zadnjih let. Ljudsko petje (o katerem sem poročal v C. Gl. 1933, 152) se je še bolj okrepilo in udomačilo. Lansko leto so pri ljudskem petju začeli tudi s skupno molitvijo ob začetku in glavnih delili maše. Prav ima g. svetnik Kalan. Nekaj lepega je ta skupna glasna molitev verne množice. Za bolj mlačne kristjane je spodbudna in nekak pouk o namenu in koristi sv. maše in gotovo pritegne vernike k bolj pravilni in aktivni udeležbi najsv. daritve. Ponekod so ovira taki skupni molitvi med petjem celo organisti in pevci, a to je dokaz, da nimajo smisla za versko poglobitev ljudstva in so jim tuji pojmi kat. akcije in liturgične obnove. Saj je taka skupna molitev že tudi primeren poskus za uvedbo recitirane maše. Moški zbor — šteje zdaj 16 pevcev — poje že štiri leta vsako prvo nedeljo v mesecu pri I. maši (moška nedelja) in mu nameravamo od letošnjega novembia dalje oddeliti tudi II. mašo (ob 10) vsako četrto nedeljo v mesecu, ko bo pri prvi maši pel zbor dekliške Marijine družbe (dekliška nedelja). Vsako tretjo nedeljo v mesecu pri I. maši pa pojejo že od 1927. otroci (otroška nedelja). Tako je za službo božjo več spremembe in privlačnosti, pa tudi več pojočih, za mešani zbor pa obenem znatna razbremenitev. Ob največjih praznikih za pojejo takoj po kratki pridigi primerno pesem, ki naj poudari glavno prazniško misel in uvede vernike v višek praznika — sv. daritev. Tri podružnice v župniji dajo cerkvenim pevcem dovolj prilike, da hočeš nočeš pojejo a capella in pokažejo dobre in slabe strani zbora. Tudi ljudsko petje brez spremljave pri maši v Krnicah na letošnji velikonočni ponedeljek je lepo izpričevalo za pevsko izobrazbo v župniji. Ob najhujši košnji in žetvi nimamo pevskih vaj razen kako nedeljo popoldne, če je potrebno. — L. 1935. smo s cerkv. pevci poromali k višarski M. B. Sedanja o r g a n i s t i n j a gdč. Viktorija Bogatajevažeod 15. maja 1927 vestno in marljivo opravlja svojo službo. Inventar muzi k ali j izkazuje v teh 10 letih na novo nabavljenih not. Cerkvenih Glasbenikov in preludijev za čez 2000 lir, dočim je bil 1. 1926. inventar cerkvenih muzikalij cenjen komaj 80 lir. Sporedi petja pri službi božji, inventar muzikalij in seznam pevcev so v redu spisani. Novi zvonovi. Pusto je bilo v župniji, dokler nismo 1. 1928. dobili novih zvonov. Brezniški in vrsniški cerkvi je vojska pobrala po vse tri zvonove, krniški je pustila srednji zvon, župni cerkvi samo malega, ki pa je preveč »trpel«, ko so od njega zahtevali, da bi večglasno pel in se je ubil kmalu po vojski. — Treba je bilo veliko truda, potov in pisanja, da sem izposloval od komisariata za popravo vojne Ikode pravico do novih zvonov, a pod pogojem, da plačamo 15.067.20 lir kot povračilo (po 60 stotink za eno krono) za vsoto, ki so jo cerkve prejele od pokojne Avstrije za ugrabljeni bron, a so šli ti tisoči kron za vojno posojilo — nikdar vrnjeno. Obrnil sem se na veščaka zvonoslovca in nadškof, kolavdatorja svetnika prof. Ivana Mercina, ki mi je z veliko skrbnostjo dal vsa navodila: Potrudimo naj se, 1 To je vredno pohvale in priznanja, da vseskoz upoštevate našo domačo cerkveno-glasbeno literaturo. — Urednik. 11 Volto Santo«, dokler mu niso še tega odvzeli. V Gorici je bil potem pevovodja Prosvetne Zveze, vadil in vodil pevske zbore po vsej goriški deželi, vodil koncerte »Mladike« in mogočne pevske zbore na božjih potih. Pokojni nadškof Sedej ga je imenoval za učitelja petja v Malem semenišču in za nadzornika cerkvenega petja v goriški nad-škofiji. Administrator nadškofije Sirotti pa ga je iz Malega semenišča odslovil. Zadnja leta je potem Bratuž glasbo še privatno poučeval in vodil cerkveni pevski zbor v Podgori. Tu ga je zadnji božič zadel zadnji udar neprijateljev. — Za blagopokojnim Bra-tužem žaluje miada vdova z dvema otroeicema. Žalujejo goriški Slovenci in vsa slovenska srca. Saj z Bratužem smo izgubili tudi nadarjenega skladatelja, ki imamo od njega v raznih zbirkah več jako lepih, krepko zasnovanih, toplo občutenih pesmi. Počivaj v Bogu, naš dragi Lojze Bratuž! Slava Ti! Umrl je v Ptuju meseca februarja bivši tamošnji minoritski organist Silvester šentjurc. Orglarsko šolo v Ljubljani je z odliko dovršil 1. 1890. Kot organist je služboval v Štangi, potem pa v Ptuju. Mnogo je storil za organizacijo slovenskih organistov. Bil je predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev Podpornega društva organistov in njegov prvi predsednik. Glede org. društva se je svojčas mnogokrat oglašal v Cerkv. Glasbeniku. Naj v miru počiva! Umrl je v Ljubljani 18. januarja 1937 g. Ivan D a c h s, gostilničar in posestnik, bivši občinski svetnik in meščan ljubljanski. Kot navdušen pevec je bil v mlajši dobi član in predsednik pevskega društva »Ljubljane«. Naj v miru počiva! V začetku januarja 1937 se je vršil v Celju pevski tečaj Pevske zveze. Vodil ga je pevovodja Zveze prof. Marko Bajuk. G. Ivo Cvek, organist in občinski delovodja v Loki pri Zidanem mostu, je v januarju obhajal šest desetletnico rojstva. Našemu zvestemu somišljeniku želimo še za naprej vso srečo. V ljubljanski operi so izvajali zadnji čas krasno, svečano opero »H o v a n š č i n a«, delo ruskih skladateljev Musorskega in Rimski-Korsakova. V Ljubljani so ustanovili društvo »Glasbena akademija«. Društvo hoče skrbeti za napredek našega glasbenega življenja in podpirati naš glasbeni naraščaj. ^m V Ločah so nedavno ustanovili slove n. pevsko društvo »Slovan« G. Matija Hiti, nadučitelj v pokoju v Dobu pri Domžalah, je 16. februarja t. 1. obhajal 80 letnico rojstva. Kot učitelj je služboval na Ubeljskem, v Orehku, v Senožečah, v Slavini, v Dobrniču, v Starem trgu ob Kolpi in v Dobu. Tu je bil vodja dvorazrednice 22 let. Učiteljeval pa je 48 let. Razen v Dobrniču in Starem trgu je povsod deloval tudi kot organist in cerkveni pevovodja. Slavljencu k njegovemu jubileju iskreno čestitamo. Klavir, prav dobro ohranjen in močan, je na prodaj pri g. Francu Grmu, ravnatelju gluhonemnice v Ljubljani, Zaloška cesta 5/1. TO IN ONO. Angleški glasbenik George G a 11 o w a y , organist in zborovodja v Liverpoolu, nam piše sledeče: »Rad bi dobil čim več zvez s slovenskimi skladatelji in upam, da boste posredovali pri Vaših prijateljih, ki so komponisti ali ki imajo veselje in ambicijo, da postanejo, in ki žele, da bi se njihova dela izvajala v Angliji. Prosim, bodite tako prijazni in jim dajte moj naslov in jim recite, naj pošljejo svoja dela, in bom skušal pomoči jim — če bodo odgovarjala — do dostojne izvedbe pri nas. Večina danskih skladateljev je to naredila in se pri nas sedaj precej izvajajo.« Če bi hotel kateri naših skladateljev, cerkvenih ali svetnih, stopiti z g. Gallowayem v stik, evo tu njegov naslov: G. G. 9, Avolon Road, West Derby Liverpool 12. Urednik. O Stanko Premrlovih »Orgelskih skladbah« IV. zv., je napisal prof. Franjo Dugan v Sveti Ceciliji 1937 sledečo oceno: »Zbirka sadržaje kompozicije raznoga opsega i ka-raktera. Ima tu kratkih preludija, zatim i takovih večega opsega, nekoliko pastorela, jedna crkvena koračnica i napokon fugata i fuga velikoga opsega. Za vse te kompozicije može se reči, da se odlikuju originalnom invencijom i melodijskom i harmoničkom. Napose valja istaknuti formalnu preglednost i jasnu arhitektoniku tih kompozicija bilo onih manjih u periodičnim formama komponisanih bilo onih večih n. pr. fuga, koje su gotovo monumentalne. — »Crkvena koračnica« sječa po svojem sadržaju na analogne kompozicije nekih talijanskih komponista. — Neznani, da li je zgodno taj stil k nama prenašati. Na koncu zbirke nalaze se varijacije na pjesmicu P. Ang. Hribara »Ti, o Marija«, koja je i kod nas poznata i po kojoj se kod nas pjeva »Djevica njezina«. Sve u svemu može se reči »vrlo uspjela zbirka«, kojoj če svirači nači veselje, slušači nasladu, a mladi organisti mnogo pouka. Radi toga ju najtoplije preporučam našim organistima.« Pri skladatelju se te orgelske skladbe dobe za 30 Din. DAROVI ZA CERKVENI GLASBENIK. Emil Vidrih na Sušaku: 30 Din; po 20 Din: čč. sestre v ljubljanski splošni bolnišnici, gospa Antonija Schulz v Ljubljani, g. Vojteh Hybašek, profesor glasbe v Št. Vidu nad Ljubljano, g. Gustav Rakuša, organist v Št. Ilju v Slov. goricah, frančiškanski samostan na Brezjah; po 10 Din: g. Franjo Cimerman v Kranju, g. Alojzij Krajnc, obč. delovodja v Slovenjgradcu, g. Anton Womig, organist na Bledu, g. Ignacij Nadrah, stolni prošt v Ljubljani, g. Franc Premrl, organist v Šmartnem pod Šmarno goro. — Vsem p. n. darovalcem se najlepše zahvaljujemo in Bog Vam obilno povrni! NAŠE PRILOGE. Današnja glasbena priloga v obsegu 8 strani prinaša nadaljevanje Anton Foersterjeve latinske maše »Missa Q u i 1 i s m a« in sicer Čredo do konca. Posamezni izvodi pri večjem odjemu po 2 Din, sicer 2.50 Din. Izhaja kot mesečnik v dvojnih številkah. Cena listu z glasbeno prilogo vred 40 Din, za dijake 25 Din, za inozemstvo protivrednost 60 Din letno. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo 12/1. Odgovorni urednik lista in glasbene priloge in izdajatelj Stanko Premrl v Ljubljani. — Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Ceč.