Primorski Št. 341 (15.443) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST -11, Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ s;i S PRENOVLJENA TRGOVINA POHIŠTVO _ JL^L-J5 I e rO 1 {fn R-T' f l?r- * (OU2/ snem, novo Uto 1500 LIR SOBOTA, 30. DECEMBRA 1995 Resen poskus, ali farsa? Vomr Tavčar Italijanski premier Lam-berto Dini bo danes stopil k predsedniku republike, da mu vrne mandat. Vse kaže pa, da bo ta poteza le formalnost, saj je zelo verjetno, da bo parlament podaljšal mandat vladi (v sedanjem ali nekoliko spremenjenem sestavu) in ji zajamčil nekoliko širšo podporo. Lamberto Dini se je politično okrepil, ko se je Silvio Berlusconi odločil, da se iz zagovornika takojšnjih predčasnih volitev spremeni v poizvedovalen in preveri, ali je možno oblikovanje vlade, ki bi imela široko politično podporo. VCeraj je DSL odgovorila, da je pripravljena na dialog in predlagala, naj bi med preverjanjem, ali je dogovor med karteloma možen, podaljšali mandat sedanjemu premiera. Ce je še pred nekaj tedni kazalo, da so predčasne volitve neizbežne, bi Človek na osnovi sedanjih meritev političnega barometra prisegal, da upravičencem najbrž še ne bo treba na volišča. H korenitemu preokretu je prispevalo najbrž veliko dejavnikov. Med glavnimi je bil predsednik republike Scalfaro, ki ni skrival svojega nasprotovanja predčasnim volitvam, svoje pa so prispevali tudi pritiski evropskih partnerjev, ki nočejo, da bi krmilo EU prevzela politično nestabilna država To pa najbrž ne bi zadostovalo. Odtno je, da veti-na strank noCe na vohtve, ker vodstva ocenjujejo, da bi izid ne bil zanje najbolj ugoden. Od tod poskus dialoga. Berlusconi je ponudil roko, DSL je ocenila, da ponudbi ne sme zaloputniti vrat Nobenega dvoma ni, da predčasne volitve ne bi razvozlale gordijskih vozlov italijanske politike, ker so sile kartelov enakovredne in ker so volilna pravila dokaj pomanjkljiva. Vprašanje pa je, ali bodo stranke znale ubrati pot resničnega dogovarjanja. Kako bodo dosegle sporazum o zahtevnih ustavnih reformah, Ce niso znale razvozlati niti vozla upravnega sveta Ra-ia, kljub temu, da so se za to načelno dogovorile? Morda bodo tokrat lide-rji sedli za pogajalsko mizo brez fig v žepu, morda pa gre samo za značilno italijansko nevsebinsko predstavo, ki ima kot edini dlj odgoditev vohtev. Odgovor bo znan kmalu. Čeprav bi moralo biti vsem jasno, da v sedanjih družbenih in gospodarskih razmerah igrice in ukane niso več dopustne. I Namesto obračuna I osvetlitev tematik TRST - Seja italijanske vlade in skorajda neprekinjeno zasedanje deželnega odbora sta pogojevala včerajšnje tradicionalno srečanje deželnevlade z novinarji (foto KROMA). Podpredsednik Degano in prisotni odborniki so predvsem naglasili, da lahko sadanji odbor računa na trdnejšo večino od prejšnji, kar je seveda porok za uspešnejše delovanje in tudi načrtovanje. Predstavili pa so tudi pomembnejša vprašanja posameznih resorjev. Na 3. strani I Fernetiči bi se I lahko razleteli TRST - Finančni stražniki so v veleblagovnici pri Fernetičih zaplenili skoraj 60 stotov prepovedanega pirotehničnega materiala, ki je bil dobro skrit, medtem ko so bili bengalski ognji, petarde in rakete z manjšo eksplozivno silo na voljo vsakomur, saj ima lastnik trgovine zanje dovoljenje. Agenti so zaradi tega eno osebo prijavili sodstvu, njenega imena pa niso razodeli. Na 6. strani RIM / VLADA ODOBRILA DODATEK K FINANČNEMU ZAKONU Podražitve, a tudi davčni konkordat Predsednik Dini optimist - Sindikat ne protestira RIM - »To ni noben poseben manever, temveč samo dopolnilo k finančnemu zakonu,« je izjavil ministrski predsednik Lamberto Dini novinarjem takoj po zasedanju vlade, na katerem so odobrili zakonski odlok, ki dovoljuje državni blagajni pridobitev dodatnih 5.300 milijard lir. Ukrep predvideva za 3.900 milijard lir več prihodkov in za 1.485 milijard lir manj izdatkov. Zaradi tega se bodo v januarju podražili tobaCni izdelki, žgane pijace, nekateri koleki, kerosin in neosvinčeni bencin (za pomoč Bosni), z druge strani pa bodo olajšali davčni konkordat. Proračunski minister Rainer Mašera je zatrdil, da vse to ne bo nikakor vplivalo na cene, torej na stopnjo inflacije, sindikalisti iz vrst CGIL, CISL in UIL pa mu verjamejo, saj ukrepa niso zavrnili, Ceš da je v socialnem pogledu še kar sprejemljiv. Na 2. strani DSL pripravljena na dialog s Kartelom RIM - Lamberto Dini se bo danes povzpel na Kvirinal, da bi vrnil mandat predsedniku republike Oscarju Lu-igiju Scalfaru. S tem bo premier zadostil obvezi, ki jo je sprejel pred parlamentom pred poldrugim mesecem, Čeprav ponujen odstop ne pomeni slovesa od palače Chigi. Nasprotno, premier je politično veliko krepkejši kot pred nekaj tedni. Po četrtkovem Berlusconijevem predlogu o vladi s široko politično podporo, je Demokratična stranka levice pristala na mogožnost pogajanj. Po predlogu DSL naj bi kartela v dveh mesecih preverila, ali je možen dogovor o nekaterih bistvenih reformah, medtem pa bi Italijo krmarila dosedanja vlada in tako zagotovila tudi učinkovito predsednikovanje Evropski uniji v prihodnjem polletju. Odgovor DSL so politične stranke ocenile pozitivno. Predsednik poslancev FI Vittorio Dotti je menil, da je »spodbuden«, Pierferdinando Casini in Rocco Buttiglione sta menila, da prevladuje treznost, Mario Segni je za- dovoljno ugotovil, da je prodrla njegova teza in da je treba sedaj široko zastaviti načrt reform. In tudi Severna liga je cenila namig na možnost »ustavodajnega obdobja«. Dogovarjanju nasprotujeta Stranka komunistične prenove na levi in Nacionalno zavezništvo na desni, ki se še edina odločno zavzemata za takojšnje predčasne volitve. Razkorak v pogledih še ni zaostril odnosov med Silviom Berlusconijem in Gianfrancom Finijem, vprašanje pa je, do kdaj bosta lahko vztrajala v zavezništvu, Ce bosta hodila po nasprotnih poteh. Zelo zadovoljen ob dogovarjanju strank je premieri Lamberto Dini. »Zdi se mi zdi zelo pozitivno dejstvo, da se politične stranke pogovarjajo o možnosti ustavnih reform,« je dejal novinarjem. Danes bo Dini stopil k predsedniku republike na Kvirinal in prihodnji teden bo o usodi njegove vlade formalno razpravljal parlament. Toda vse kaže, da bo Dini ohranil vsaj še pol leta vladno krmilo v svojih rokah. Na 2. strani Priliv sredstev deželi FJK RIM - S posebnim odlokom je italijanska vlada včeraj deželi Furla-niji-Julijski krajini dodelila 75 milijard lir. Gre za predujem na znesek na tako imenovano peto desetino, se pravi na višino pobranih davkov, ki jo država prepušča deželi. Včerajšnje seje italijanske vlade se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti z odbornikom za finance Leprejem. Rešiti je bilo namreč treba neljub zaplet: pravico do predujma si je dežela FJK že skoraj zagotovila z zakonom, za katerega pa v zadnji fazi finančnih manevrov ni bilo veC kritja. Zato je bilo za zagotovitev letošnjih 75 milijard lir 1 treba poseči po vladnem odloku, za naslednje leto (predujem bi tudi za leto ’96 znašal 75 milijard lir) in za v bodoCe pa se | je vlada obvezala, da bo | predstavila zakonski | osnutek, ki se je tokrat j nad doseženim zelo za- I dovoljen, ker bodo lahko j z novim prilivom sred- I štev posegli na nekoliko | zanemarjene gospodar- | sko področje. skorajda prebil do cilja. Predsednik Cecotti je bil Spor med Clintonom in kongresom VVASHINGTON - Predsednik Clinton je včeraj vložil veto na zakonski predlog kongresa, ki bi po njegovem mnenju pomenil kršitev sporazuma med ZDA in Rusijo o omejitvi oboroževanja. Ameriški predsednik je včeraj tudi podpisal dokument o ukinitvi ameriških gospodarskih ukrepov proti ZRJ. Z včerajšnjim vetom je Clinton že enajstič : blokiral sprejem kakšnega zakonskega predloga republikanskega kongresa. Predsednik je v obrazložitvi odločitve povedal, da bi bilo skoraj 270 milijard dolarjev za razvoj novih orožij do leta 2003 povsem nepotrebno zapravljanje denarja. Spor je še dodatno zaostril proračunsko bitko med Belo hišo in kongresom, zaradi katere je 280 tisoč zveznih uslužbencev že štirinajst dni na prisilnem dopustu. Kompromis se obeta šele po novoletnih praznikih. Danes v Primorskem dnevniku Izročili švicarsko gradivo o Fininvestovih transakcijah Švica je milanskim sodnikom izročila gradivo o finančnih transakcijah v zvezi z nakupom nogometaša Lentinija in Fininvestovih podkupninah finančnim stražnikom ter zapisnika dveh zaslišanj. Stran 2 Adrijan Semen novi direktor TKB Upravni svet Tržaške kreditne banke je včeraj sprejel odstop dosedanjega direktorja Vita Svetine in imenoval za novega direktorja Adrijana Semna. Stran 5 Deveti pohod za mir »Drugi in drugačni: bogastvo in ne grožnja« je naslov pohoda za mir, ki bo v Trstu 1. januarja popoldne na pobudo številnih organizacij, strank in sindikatov. Stran 6 Košutova otroška pesem Pri težaški založbi Devin je izšla zbirka Galeb nad žitom. Gre za pesmi za otroke, ki jih je tenkočutno napisal Miroslav Košuta, lepo pa ilustrirala Marjanca Jemec Božic. Stran 8 BOSNA IN HERCEGOVINA Američani postavili most čez Savo Pogovori med Natom in predstavniki bosanskih Srbov o odložitvi njihovega umika ŽUPANJA, BANJALUKA - Inženircem ameriške vojske je vCeraj po večdnevnem boju z vremenom vendarle uspelo postaviti pontonski most Cez Savo. Tako je odprta pomembna kopenska povezava med Hrvaško in BiH, po kateri bo na svoje položaje v prihodnjih tednih prišlo 20 tisoč ameriških vojakov. Včeraj se je ameriški admiral Leighton Smith, poveljnik Natove operacije v Bosni, v Banjaluki pogovarjal s predstavniki bosanskih Srbov. Izrazil je prepričanje, da si ljudje, ki živijo na območjih pod srbskim nadzorom, želijo mir. Se vedno pa ne pristaja na pozive k odložitvi predaje srbskih delov Sarajeva pod nadzor vladnih sil BiH. Na 12. strani NOVICE Cescutti novi predsednik INPGI RIM - Upravni svet privatiziranega skrbstvenega zavoda novinarjev INPGI je imenoval za svojega predsednika Gabrieleja Cescuttija, za njegovega namestnika pa Paola Salettija. Z imenovanjem Gian-carla Zingonija za podpredsednika kot predstavnika združenja založnikov FTEG je INPGI obnovil vse svoje vodstvo. Nove grožnje palermskemu županu Leoluci Orlandu PALERMO - Palermski župan Leoluca Orlando, vsedržavni koordinator Mreže, je ponovno prejel grozilno telefonsko sporočilo. Neznanec je le izustil »nasilno bos umrl« in prekinil sporočilo. Orlando je podobno telefonsko sporočilo prejel tudi na božični večer. Kot kaže pa ta primer ni osamljen, ker so podobnje grožnje prejeli palermski prefekt Achille Serra, predsednika pokrajin Catania in Trapam Nello Musumeci (evropski poslanec Nacionalnega zavezništva) in Carmelo Spitaleri (Progre-sisti). Pred dnevi so neznanci zažgali hišo županu iz San Vita, podobna usoda je doletela bivšega župana iz Trapama in župana iz Catenanuove pri Luni. Preiskovalci so prepričani, da je to nova strategija, s katero poskuša mafija ustrahovati krajevne upravitelje, tako da ne bi nadaljevali s svojimi prenovitvenimi nacrti. Policija še vedno išče mater zapuščenega otroka VICENZA - Policija še vedno išče mater, ki je po porodu s pomočjo nekoga pustila svojega novorojenčka pred vhodom samostanske cerkvice v Lo-nigu pri Vicenzi. Novorojenček je v dobrem zdravstvenem stanju, krstili so ga za Gabriela, ker ga je pred vrati našla 66-letna Gabriella Sandrini, ko je šla k maši. RIM / PO ODOBRITVI DODATKA K FINANČNEMU ZAKONU ZA LETO 1996 Januarja podražitev cigaret in žganih pijač Cena bo narasla tudi kolekom in neosvinčenemu bencinu Soustvarjalec finančnih ukrepov Augusta Fantozzi (AR) Proračunski minister Rainer Mašera pred sejo vlade (AR) ________MILAN / PODKUPNINSKA AFERA__________ Švica izročila gradivo Fininvestovih transakcij Med gradivom tudi zapisnika dveh zaslišanj v Švici Fininvest poudarja, da je dokumentacija nebistvena MILAN - Milansko sodstvo je končno dobilo švicarsko dokumentacijo o finančnih transakcijah raznih Fininvestovih podjetij in zapisnike dveh zaslišanj v Švici po nalogu italijanskega sodstva. Gradivo se nanaša na dve preiskavi, in sicer o nakupu nogometaša Lentinija in o podkupninah finančnim stražnikom. V njem je tudi prospekt operacij za 90 milijonov ameriških dolarjev, v katerem je sodelovalo pet italijanskih in tujih denarnih zavodov. Milanskemu sodstvu je torej z vztrajnostjo uspelo doseči to gradivo, kljub vsestranskim poskusom Fininvestovih ljudi, da bi to preprečili. Dokumentacija je sedaj na razpolago tudi branilcem. Fininvest je včeraj že navajala, da so ob teh dokumentih dvignili preveč prahu, v bi- stvu pa naj ne bi vsebovali dokazov o vpletenosti Fininvesta v nezakonite posle. Bržkone pa tega mnenja niso preiskovalci. 2e res, da zapisnika obeh zaslišanj v Švici, direktorja Banke Arner Paola Del Bueja in Claudie Camaggi (Finin- vest Service SA), ne vsebujeta bistvenih novosti, a že dejstvo, da nista odgovorila na celo kopico zastavljenih vprašanj, je skrajno sumljivo. Nedvomno pa je še najzanimivejša dokumentacija o finančnih transakcijah. r POLITIKA / PREMIER DANES NA KVIRINALU n DSL je pripravljena na pogovore s Kartelom Do dogovora naj bi Italijo krmaril Dini RIM - Premier Lamberto Dim se bo danes po kratkem in formalnem sestanku vlade povzpel na Kvirinal in bo vrnil predsedniku republike mandat. S to potezo bo Dini zadosti obvezi, ki jo je sprejel pred p o drugim mesecem med razpravo o nezaupnici, s katero je hotel Silvio Berlusconi zrušiti vlado, da bi se maščeval zaradi odstranitve pravosodnega ministra Filippa Mancusa. V tem času pa so se razmere popolnoma spremenile. Silvio Berlusconi se je iz gorečega zagovornika predčasnih volitev prelevil v previdnješega politika, ki preverja možnost vlade s široko politično podporo. In tudi Demokratična stranka levice, ki je prav tako zagovarjala tezo o neizogibnosti volitev, Berlusconijevemu poskusu ni zaloputnila vrat. Pohtična koordinacija DSL, ki se je sestala včeraj ob prisotnosti deželnih tajnikov stranke, je sklenila, da sprejme izziv. Hrast predlaga, naj Dinijeva vlada nadaljuje z mandatom in zagotovi učinkovito vodstvo v »evropskem polletju«, kartela pa naj v dveh mesecih preverita, ali je možen dogovor o oblikovanju vlade s široko politično podporo in o programu reform. Načelnik poslancev Luigi Berlinguer je dodal, da njegova stranka predlaga korenito reformo vladnega sistema, uvedbo večinskega volilnega sistema v dveh krogih, zakon proti monopolom, reformo televizijskega sistema, predvsem pa ukrepe, ki naj bi prispevali k rešitvi problema brezposelnosti. Silvio Berlusconi še ni reagiral na odgovor DSL, toda načelnik poslancev Forza Italia Vittorio Dotti (ki sodi med golobice) je menil, da je bil odgovor spodbuden, kar »potrjuje resnost in utemeljenost Berlusconijevega predloga«. Sicer so se v Berlusconijevem gibanju oglasih tudi jastrebi, ki so s Pietrom Di Mucciom menili, da se država vrača v »obdobje moro-tejstva«. Dogovarjanje in možnost vlade s široko politično podporo zavračata tudi Nacionalno zavezništvo na desni in Stranka komunistične prenove na levi, medtem ko ostale politične sile pozdravljajo možnost dogovarjanja. Večji dialog med shankami je pohvalil tudi premier Lamberto Dini, za katerega postaja vse verodostojnejša pespektiva, da bi za vsaj 6 mesecev ohranil vladno krmilo. RIM - Vlada je včeraj odobrila odlok z dodatnimi varčevalnimi ukrepi za zajezitev državnega primanjkljaja, ki dopolnjujejo finančni zakon 1996. Dekret, ki predvideva povečanje prihodkov za 3.800 milijard lir in zmanjšanje izdatkov za 1.485 milijard, ne bo po zatrdilu proračunskega ministra Mašere na noben način vplival na cene, torej ne bo pospešil inflacije, »saj je popolnoma v skladu z dosedanjo strategijo ministrskega sveta na področju izdatkovne politike«. Sindikati CGIL, CISL in UIL ukrepa niso zavrnili, »ker je v socialnem pogledu znosen«, menijo pa, da še zdaleč ne zadostuje za rešitev najbolj žgočih problemov, kot sta zaposlovanje na zaostalih območjih in obnovitev delovne pogodbe javnim uslužbencem. Odlok predvideva med drugim naslednje: podražitev italijanskih in tujih cigaret (za 200 lir pri paketu), neosvinčenega bencina (za 22 lir pri litru), kolkovanih papirjev (za 5.000 lir - toda cena kolekov za potni list in vozniško dovoljenje se ne spremeni), alkoholnih pijač (zaradi zvišanja davka na etilni alkohol z 1.166.000 na 1.249.600 lir pri hektolitru) in kero-sina za ogrevanje (zaradi navitja davčnega količnika s 415.990 na 625.620 lir pri hektolitru), dalje spremembo parametrov za določanje podjetniških prihodkov, ki pridejo v poštev za davčni konkordat, računovodske olajšave v korist podjetnikov, ki so za letošnje in lansko leto prijavili manj kot 10 milijard lir dobička, pa še 150-milijardno oklestenje skrbstva v prid »zaščitenim« delovnim stanovom. Ministrski predsednik Lamberto Dini je izrazil optimizem glede nadaljnjega gospodarskega razvoja in ostro pokritiziral vse »apostole zloveščih napovedi«. 5 29. DECEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1561,00 1609,00 nemška marka 1088,00 1121,00 francoski frank 318,00 327,00 holandski gulden 971,00 1000,00 belgijski frank 52,60 54,80 funt šterling 2417,00 2490,00 irski šterling 2497,00 2573,00 danska krona 281,00 289,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1146,00 1181,00 japonski jen 15,10 15,70 švicarski frank 1356,00 1397,00 avstrijski šiling 154,40 159,10 non/eška krona 246,00 263,00 švedska krona 234,00 241,00 portugalski escudo 10,30 10,80 španska pezeta 12,80 13,40 avstralski dolar 1162,00 1198,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,70 12,70 hrvaška kuna 265,00 290,00 29. DECEMBER 1995 v URAH I valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1557,00 1607,00 nemška marka 1092,00 1127,00 francoski frank 317,00 328,00 holandski gulden 968,00 998,00 belgijski frank 52,70 54,50 funt šterling 2413,00 2503,00 irski šterling 2490,00 2585,00 danska krona 280,00 290,00 grška drahma 6,50 7,10 kanadski dolar 1143,00 1183,00 švicarski frank 1358,00 1393,00 avstrijski šiling 154,00 159,00 slovenski tolar 11,50 12,40 29. DECEMBER 1995 v URAH I valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1584,720 — ECU — 2030,500 — nemška marka — 1105,490 — francoski frank — 323,410 — funt šterling — 2458,220 — holandski gulden — 987,730 — belgijski frank — 53,820 — - španska pezeta — 13,054 — danska krona — 285,480 z— irski funt — 2538,400 — grška drahma — 6,685 — portugalski escudo — 10,599 — kanadski dolar — 1163,100 — japonski jen — 15,360 — švicarski frank — 1376,700 — avstrijski šiling — 157,120 — norveška krona — 250,570 — švedska krona — 239,470 — finska marka — 364,300 — avstralski dolar 1179,820 29. DECEMBER 1995 v DEM ' r valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4295 14335 1.4375 funt šterling 2.2065 22135 2.2205 irski funt 2.2825 22895 2.2930 kanadski dolar 1.0446 1.0486 1.0526 nizozemski gulden 89.225 69.335 89.445 švicarski frank 124.440 124.540 124.640 belgijski frank 4.8586 4.6686 4.8786 francoski frank 29.193 29.253 29.313 danska krona 25.755 25.815 25.875 norveška krona 22.600 22.720 22.720 švedska krona 21.437 21.497 21.557 italijanska lira 0.9005 0.9045 0.9085 avstrijski šiling 14.194 14.214 14.234 španska peseta 1.1751 1.1791 1.1831 portugalski escudo 0.9559 0.9589 0.9619 japonski jen 1.3893 1.3908 1.3923 finska marka 32.840 32.920 33.000 DEŽELNA VLADA FJK / TRADICIONALNO SREČANJE Z NOVINARJI »Sedanji odbor lahko računa na trdnejšo večino od prejšnjih« Namesto obračuna so odborniki predstavili glavno vprašanja posameznih resorjev TRST - Tradicionalno srečanje z novinarji, ki ga pred iztekom leta prireja deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, je bilo včeraj pretežno delovno-nervozno zaznamovano. Predsednik odbora Sergio Cecotti je moral nepričakovano odpotovati v Rim na sejo vlade, večina odbornikov pa se je pred, deloma tudi med in po novinarski konferenci udeleževala zadnje letošnje odborove seje. Predsednika, ki se je v Rimu potegoval za dodelitev Furlaniji-Julijski krajini »pete desetine« (gre za dodelitev vsote na davke, ki jo država odstopi deželam), je nadomeščal podpredsednik in odbornik za trgovino in turizem Cristiano Degano, srečanja pa so se udeležili se odborniki za prevoze Giorgio Mattassi, za javna dela in sport Roberto De Gioia in za kmetijstvo Beppino Zoppolato. Sedanji odbor je bil umeščen pred slabim mesecem, zato bi težko podal globalen obračun opravljenega dela. Prisotni odborniki so zato ob naglašanju dejstva, da odbor lahko račun na trdno večino, kar mu omogoča načrtovanje in kolikor toliko mimo delovanje, v glavnem nani- zali glavna vprašanja, katerim bodo v naslednjih mesecih posvetili posebno pozornost. Degano je pred tem podčrtal še pomen četrtkove odobritve v deželnem svetu finančnih dokumentov, kar je tudi porok za dobro delovanje deželne uprave. Giorgio Mattassi je na svojem področju izpostavil predvsem vprašanje vzpostavitve tako imenovanega jadranskega koridorja (povezovanje med sver-novzhodnim predelom Italije preko FJK s Slovenijo in drugimi dežavami) in posodobitev železniških povezav. Roberto De Gioia je govoril predvsem o preureditvi zakonskih določil o stanovanjskih hišah, reformi utanove za ljudske gradnje in zaščiti starih mestnih jeder. Beppino Zoppolato pa je ob navedbi specifilnih vprašanj na področju kmetijstva, ki jih v kratkem nameravajo rešiti z ustreznimi zakonimi, opozoril na nujnost tvomejše povezave dežele z Evropsko unijo, saj deželni zakoni navadno niso usklajeni z evropskimi določili. Med vprašanji, ki so ^e posebej spodbudila razpravo, pa sta bila v ospredju finančna problematika in specifika FJK. (bip) Izgoni IACP: sklenili leto dni premora TRST - Do 31. decembra 1996 so odložili vse stanovanjske izgone v poslopij Zavoda za ljudska stanovanja IACP Furlanije-Julijske krajine. Odložitev je na predlog deželnega odbor-ništva za gradbeništvo osvojil v svojem proračunskem zakonu deželni svet. Za več kot 180 družin je ta sklep pravo olajšanje, ki so ga vsestransko pozitivno ocenile sindikalne organizacije najemnikov Sunia-Sicet-Uniat, za katere je ohrabrujoča tudi ugotovitev, da so končno nakazali smer in roke reforme deželnega zakona o subvencioniranem gradbeništvu. POGOVOR S PREDSEDNIKOMA OSREDNJIH KOROŠKIH ORGANIZACIJ Prihodnje leto naj bi bilo leto dialoga znotraj manjšine Ivan Lukan CELOVEC - Leto 1995 je za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem bilo leto, v katerem se je izboljšalo vzdušje med manjšino in večinskim narodom, znotraj manjšine pa je še posebej pri Narodnem svetu koroških Slovencev prišlo do temeljitih personalnih sprememb - Nanti Olip je postal novi predsednik. Razhajanja med obema osrednjima političnima organizacijama korošldh Slovencev tudi ta sprememba ni mogla odpraviti, v pogovoru za naš list pa sta oba predsednika, Nanti Olip za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Marjan Sturm za Zvezo Slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) napovedala pripravljenost na resen no-tranjeslovenski dialog, ki naj bi vsaj deloma odpravil medsebojne napetosti. Oba predsednika leta 1996 pričakujeta tako s strani koroških in avstrijskih oblasti pozitivne premike v manjšinski politiki, od Republike Slovenije pa »odločnejšo politiko do Slovencev v zamejstvu« (Olip) oz. »upoštevanje pluralizma znotraj slovenske manjšine na Koroškem« (Sturm). Novi predsednik NSKS Nanti Olip je v svoji bilanci za 1995 označil volitve v Novi Narodni svet koroških Slovencev z neposredno izvolitvijo predsednika in Zbora narodnih predstavnikov NSKS za »zgodovinski premik pri oblikovanju sodobnih struktur znotraj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem«, po pol letu predsedovanja pa da čakajo NSKS še pomembne organizacijske naloge kot je to ustanovitev krajevnih odborov NSKS, »kajti šele z izvedbo tega koraka bo prestrukturiranje naše narodnostne organizacije šele zaključeno«. Pozitivno je Olip ocenil tudi potek praznovanj okroglih jubilejev: 50. obletnico konca druge svetovne vojne, 40. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe in tudi 75. obletnico koroškega plebiscita. »Načelno lahko ugotovim, da se je vzdušje v deželi le začelo spreminjati na bolje«, je dejal novi predsednik NSKS, ki pa ne vidi »bistvenih premikov« v vprašanju zajamčenega manjšinska zastopstva v koroškem deželnem zboru. »Edino, kar je in ostaja, je obljuba deželnega glavarja Zematta, da naj bi bilo vprašanje zastopstva v obliki mandata rešeno v letu 1996. Opozarjam pa, da gre samo za pristanek Zernatta, ne pa dragih v koroškem deželnem zboru zastopanih strank«. Glede (dokaj napetih) odnosov NSKS do Zveze slovenskih organizacij je Olip v pogovoru za naš list menil, da bo treba počakati do občnega zbora ZSO januarja letos. »Na tem občnem zboru se bo videlo, kam bo v prihodnosti usmerjena politika Zveze slovenskih organizacij. Vsekakor sem za to, da se NSKS takoj po občnem zboru sestane z izvoljenimi predstavniki ZSO in stopi v notranjeslovenski dialog«. Od državnih oblasti pa si NSKS v letu 1996 na področju manjšinske politike pričakuje uresničitev oz. spodbudne ukrepe pri vrsti odprtih vprašanj - od boljše oskrbe z mediji in dodelitve radijskih frekvenc preko razširitve dvojezičnega pouka na četrti razred na osnovnih šolah do resne razprave o novem zaščitnem zakonu za vse narodnostne skupnosti v Avstriji, vkjlučujoč njihovo primerno pospeševanje iz državne blagajne. V zvezi z odnosi med Republiko Slovenije in koroškimi Slovenci pa je novi predsednik NSKS dejal: »V zadnjih mesecih leta 1995 je Narodni svet opravil vrsto pogovorov z najvišjimi predstavniki vseh slovenskih parlamentarnih strank in tudi s predstavnikoma madžarske in italijanske manjšine v slovenskem parlamentu. Izkazalo se je, da so kontakti nujni in v korist vsem. Na splošno pa imam vtis, da je trenutna politična situacija v Sloveniji taka, da se boji eden drugega in se nobeden ne upa kaj poštenega odločati. To pa ima seveda tudi svoj negativen odsev za zamejske Slovence, tudi za nas Slovence na Koroškem«. Tudi za predsednika Zveze slovenskih organizacij Marjana Sturma sopraznovanja pomembnih obletnic v letu 1995 bila povezana s pozitivnimi premiki na področju sožitja med manjšino in večino na Koroškem. »Ob 75. obletnici koroškega plebiscita, 50. obletnici konca vojne in zmage nad fašizmom in 40. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe smo uspešno vnašali stališča slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in močno prispevali k pluralizaciji mnenj ob teh pomembnih jubilejih. Se posebej ob 75. letnici plebiscita je v tem občutljivem vprašanju, ki je delil ljudi skozi 75 let na dva tabora, prišlo do produktivne razprave, kar je nedvoumno prispevalo k boljšemu vzdušju in zmanjšanju predsodkov v deželi«. Pozitivno je Sturm ocenil tudi za praznovanja ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom. »Razprava, kakšna je potekala v Avstriji, je potrdila našo tezo, ki govori o tem, da se družba deli potem, kdo stoji na strani demokracije, ki temelji na antifašizmu in antifašističnem odporu in kdo na strani, ki skuša rehabilitirati nacionalsocializem. Ob tem smo morali ugotoviti, da se te dve poziciji najdeta tako znotaj večinskega naroda kot tudi znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Zveza je stala na strani tistih, za katere je temelj druge avstrijske republike antifašistični odpor«. V zvezi z rednim občnim zborom ZSO 20. januarja v Celovcu je Marjan Sturm izpostavil, da je ZSO prepričanja, da brez konstruktivnega in tvornega sožitja ni mogoče ustvarjati narodnostne enakopravnosti. »To pa pomeni, da ni tako pomembno vprašanje formalne enakopravnosti, temveč ustvarjanje vzdušja, da bo samoumevno, da se bodo ljudje posluževali tudi svojega materinega jezika. Prav v tem vprašanju smo pri Zvezi slovenskih organizacij uspeli konceptualno storiti veliki korak naprej in sem prepričan, da bo ta koncept potrjen tudi na občnem zboru naše organizacije«. S tem v zvezi pa je Sturm ugotovil, da znotraj Narodnega sveta koroških Slovencev »ni nikakršne pripravljenosti se vključetavi v razpravo o vprašanjih Kaj smo?, Kje smo?, Kaj so ključna vprašanja in kateri so možni izhodi?« »Rekel bi, da je ZSO soočena s pozicijo, ki gradi na to, da NSKS skuša uveljaviti monopolno pozicijo znotraj narodne skupnosti, čeprav gre realnost v čisto drugo smer«, je obžaloval predsednik ZSO in opozoril na to, da je povsod tam, kjer so volitve potekale po državnopravnih kriterijih, koncept NSKS »strašno propadel in se uveljavil koncept ZSO«. »Mislim na deželnozborske volitve 1994, kjer je koncept NSKS podprlo le nekaj več kot 3300 ljudi, pri državnozborskih volitvah 1995 pa skromnih tisoč«. Rezultati teh volitev da bi morali strezniti Narodni svet koroških Slovencev in tudi tiste politike v Sloveniji, ki preveč površno gledajo Koroške. »Upam, da bo po občnem zboru Zveze slovenskih organizacij možen nov pričetek notranjeslovenskega dialoga in poudarjam, da je ZSO vedno odprta za enakopraven dialog, bo pa vedno proti temu, da bo nekdo s prisilo ali celo z denuncianstvom v Ljubljani skušal izrinjati en del koroških Slovencev«. Na vprašanje, kako ocenjuje odnos Republike Slovenije do Slovencev v zamjestvu oz. koroških Slovencev, pa je Sturm odgovoril, da je to problematiko treba videti iz vidika, da je Slovenija kot nova država uveljavila in ustvarila državne norme, ki so slovenske. Prav tako je jasno, da vsaka država na svojem teritoriju uveljavlja homogenost in kulturno homo-geniteto ter hegemonijo. »Razumem, da je ves interes slovenskih politikov usmerjen v to, hkrati pa upam, da se bo zdaj - po petih letih slovenske samostojne države - v odnosih do Slovencev v zamejstvu uveljavila bolj poglobljena in bolj strokovna razprava o tem, kaj manjšine so, kaj želijo in predvsem na kakšen način želijo uveljaviti svoje interese. Mislim, da se bodo odnosi v letu 1996 in v prihodnosti stabilizirali in da bomo tudi koroški Slovenci prišli do tvornega sodelovanja, pri čemer bi podal sledečo misel: Ravno tako, kot je za Republiko Slovenijo težko razumeti pluralnost manjšine, tako je včasih tudi za nas težko razumeti pluralnost Republike Slovenije. Toda to je proces, pri katerem se vsi učimo. Zato moramo tudi mi vzeti na znanje, da so pač v Republiki Sloveniji prisotna različna mnenja in najbrž bo tudi Republika Slovenija moral vzeti na znanje, da so znotraj manjšine prisotna različna stališča in mnenja. To je pač demokracija - in ker koroški Slovenci že 50 let živimo v demokraciji, mislimo, da vemo o čem govorimo«. ■________TRST / ALPE ADRIA CINEMA__________ Januarja sedmi filmski festival Naslov Izgnanstvo, korenine, pripadnost se veže na bolečo aktulanost Evrope TRST - Izgnanstvo, korenine, pripadnost - to je naslov že sedme izvedbe filmskega festivala Alpe Adria Cinema, ki ga bo od 17. do 21. januarja ob podpori številnih javnih inštitucij priredilo istoimensko združenje. Kot so zapisali organizatorji, se je od prvega tržaškega filmskega srečanja politična scena srednje-vzhodnih evropskih držav korenito spremenila, Trst pa se je znašel na zavidljivem položaju opazovalca. Glasnikom sprememb kot tudi vpletenih v dolgo vojno na območju bivše Jugoslavije je festival dal tudi možnost, da so s filmskimi in besednimi pričevanji prikazali del oz. svoj pogled na dogajanje. Na bolečo aktualnost se veže tudi letošnja osrednja tema srečanj s kinematografijo držav srednje in vzhodne Evrope. Na to temo bodo priredili tudi tri okrogle mize, ki se jih bosta udeležila Predrag Matvejevid in Paolo Fab-bri. Z nizom filmov se bodo spomnili madžarskega režiserja Imreja Gyo-ngyossyja, poseben prostor bodo odmerili Sarajevu, posebej pa bodo tokrat predstavili še avstrijsko in slovensko avantgardo. PROSEK / ZA BOŽIČNI KONCERT Godba z novim sporedom Kakovostni napredek pod vodstvom mladega Aljoše Starca V torek popoldne na Proseku so mnogi kar na pločniku pod dežniki sledili božičnemu celovečernemu koncertu domačega godbenega društva Prosek, saj je bila dvorana daleč pretesna, da bi sprejela tako množico poslušalcev, ki je hotela prisostvovati tradicionalnemu glasbenemu večeru ob izteku leta. Pod taktirko mladega veščega glasbenega pedagoga Aljoše Starca so se proseški godbeniki predstavili občinstvu z novim programom umetnih koncertnih skladb in znanih motivov v dognanih priredbah za godbo. Ze ob izvajanju prvih dveh skladb so godbeniki pritegnili pozornost občinstva, ki se je še bolj ogrelo ob izvedbi svetovne uspešnice ameriške pevke W. Huston »One Moment in Time«. Izvirno lepo melodijo so obogatili prizori na dveh televizijskih ekranih, na katerih so prenos dogaja- nja na odru miksali s sugestivnimi fotografijami Proseka in Kontovela, ki jih je v svoji dolgoletni karieri posnel Mario Magajna. Z odlomkom Jazz Suite »Drugega valčka« ruskega skladatelja Sosta: kovica z razigrano melodijo so se godbeni zvoki umirili v počasni ritem motiva iz filmske glasbe »La storia« Johana de Hanna, medtem ko so na ekranih tekli posnetki zgodovine godbe od ustanovitve do današnjih dni. Med odmorom so se predstavili člani domačega Amaterskega odra Jaka Stoka s štirimi različnimi prizori, pod vodstvom mladega režiserja Tomaža Kalca. Drugi del koncerta je godba začela s skladbo »Suita Variable«, ob kateri je prišel do izraza mogočen preplet raznih instrumentov s posebnimi zvočnimi efekti. Godba se je s skladbo »The Blues Braders« poklonila okrogli obletnici nastanka filma, saj 28. decembra 1895 sta lijon-ska brata Lumiere prvič predstavila publiki »kinematograf« v pariški kavarni Grand Cafe. Znanim motivom najuglednejše osebnosti jazza Luisa Armstronga v po-tpuriju »Kako čudovit svet« so sledile dve skladbi na božično tematiko »Jingle Beliš« in »Sveta noč«, med katero so bila izrečena tudi voščila. Kot običajno so se zvoki godbe prepletali s petjem občinstva v dvorani, ki je po izvedbi ruske narodne »Veter iz vzhoda« in Strucljeve »Zlatorog« nagradilo natopajo-če s toplim in dolgotrajnim aplavzom. Izbira skladb in izvajanje sta bila res na kvalitetni ravni in zato bi bilo vredno koncert ponoviti. Navdušenje v dvorani in izven nje je jasno pokazalo, da je proseška godba naredila kvalitetni skok, za kar gre velika zasluga nadarjenemu dirigentu Aljoši Starcu. Bruno Rupel Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 21 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SKLEP UPRAVNEGA SVETA ZA SILVESTROVO / NE GLEDE NA TO, KOLIKO IMAJO V MOŠNJIČKU Adrijan Semen novi direktor TKB Dolgoletni generalni direktor dr. Vito Svetina odstopil iz osebnih razlogov Tižačani se hočejo popolnoma sprostiti Eni na Kubi, drugi pa kar v športni palači pri Čarboli Upravni svet Tržaške kreditne banke je imenoval novega generalnega direktorja, potem ko je odstopil dosedanji direktor Vito Svetina. Njegovo mesto bo prevezel Adrijan Semen (na sliki). V zvezi s svojim sklepom je upravni svet TKB izdal naslednje tiskovno sporočilo: »Generalni direktor Tržaške kreditne banke, dr. Vito Svetina, je 28. t.m. najavil svoj odstop iz osebnih razlogov. Upravni svet banke je vzel na znanje nepre-klicnost odločitve dr. V. Svetine in se mu zahvalil za zavzetost pri vodenju banke polnih 14 let. Upravni svet je imenoval za novega generalnega direktorja g. Adriana Semena, dosedanjega namestnika. Dr. Svetina je postal generalni direktor Tržaške kreditne banke oktobra 1981. Pod njegovim vodenjem je banka doživljala stalno rast in se spremenila od skromne banke krajevnega značaja v banko, ki se uveljavlja tako na pokrajinski ravni kot v mednarodnem prostoru, kar jo postavlja med pomembnejše ustanove, ki delujejo na območju Alpe Jadran. G. Adriano Semen, ki bo prevzel dolžnost generalnega direktorja 1.1.96, je nastopil službo v banki leta 1960 in je v 35 letih uspešno prehodil delovno pot v podjetju; že dolgo let je opravljal dolžnost namestnika generalnega direktorja s posebno odgovornostjo vodenja zunanjetrgovinskega in banCno-me-dnarodnega poslovanja. Sprememba v vodstvu Tržaške kreditne banke zagotavlja kontinuiteto pri upravljanju in usmeritvi Napovedi, kako bodo Tržačani silvestrovali, potrjujejo globoka protislovja, Ce že ne dvoličnost tukajšnje skupnosti. Komaj je odjeknila vest, da ni Trst več med tistimi mesti v Italiji, kjer je kakovost življenja tako rekoč na visku, in že se je zvedelo, da bodo meščani, a ne samo oni, pričakali zasuk leta s krepkim zamahom v mošnjiček. Ce odmislimo siromake, ki jih je nekaj tisoč in nimajo torej nic pod palcem, pa S.e rastočo množico starostnikov s polmilijonsko pokojnino in seveda brezposelne, je tisto o mošnjičku Cisto logično - vprašanje je le v tem, koliko je debel. Ker vemo, da se kopica lokalnih milijarderjev iz leta v leto množi, ni nic Čudnega, kot smo Culi v slovenskem in italijanskih potovalnih uradih, da se premožni ljudje kljub nelahkim gospodarskim razmeram niso odrekli potovanju v tople, torej zelo oddaljene kraje. Sejseli so že itak od zdavnaj aktualni, letos pa se je nenavadno veli- ko družin odločilo za skok na Kubo; po svojih krajinskih lepotah je brez dvoma na moč mikavna, še bolj pa drži, da - poleg Castrovih afrcionadosov - privablja v prvi vrsti radovedneže, morda tudi take, ki pogrešajo stare Čase. Mnogo Tržačanov se je opredelilo seveda tudi za evropska velemesta, kot sta npr. v arhitektonskem pogledu od venomer sloveči Praga in Budimpešta, zanimivo pa je, da je bolj malo zanimanja za Pariz. Ce ostanemo kje bliže, ugotovimo, da jih bo lepo število silvestrovalo na avstrijskem Koroškem, v planinah nad tromejo, manj kot ponavadi pa na Gorenjskem z Bledom vred, medtem ko jih ne bo malo v slovenskih toplicah, posebno v Rogaški Slatini ne, ki je polno zasedena - imela bo približno tisoč gostov, od tega 350 italijanskih. Tik onstran slovenske meje, od Nove Gorice pa do Portoroža, a tudi globlje vzdolž istrske obale (re- cimo do Rovinja z RdeCim otokom), se bo prav tako zgnetla obilica Tržačanov, Čeprav so cene že krepko zasoljene in so se zato odločili za posebne, nekajdnevne aranžmaje. Ravno zaradi je bilo do vCeraj marsikje Se kakšno prosto mesto, kot so nam povedali pri Aurori, »za eno noC pa ne sprejmejo nikogar več«. Kaj pa Trst kot tak? Okoliške restavracije bodo zasedene, enako pa velja za mestne, kjer bo silvestrska večerja stala od 50 do 160 tisoč lir. Pravijo, da bo še najceneje v bolj ali manj pristnih kitajskih restavracijah, gotovo pa ne bo posebno drago v tej ali oni rajonski gostilni, kamor se bodo stekli sicer manj zahtevni. Novoletni vrvež bo tudi po stanovanjih, kjer se bodo zbrale prijateljske druščine, prvič pa je občinska uprava izrecno poskrbela za mlade: v športni palači pri Car-boli bo do osmih zjutraj odprta diskoteka, celonočna zabava pa bo posameznika stala 50.000 lir. Zavoda.« Do tu tiskovno sporočilo upravnega sveta TKB. Novi generalni direktor Adrijan Semen se je rodil v Trstu 26. julija 1941, diplomiral je na slovenski trgovski akademiji. V Tržaški kreditni banki je zaCel delati 1. septembra 1960 pri komaj dopolnjenih 19-le-tih. Na TKB-ju je opravil vso svojo profesionalno pot, istočasno pa je bil vedno vsestransko angažiran v manjšinskih organizacijah. Med drugim je Adrijan Semen dolgoletni predsednik tržaške Glasbene Matice. Pomembno priznanje za svojo profesionalnost je prejel, ko ga je vlada 27. decembra 1989 na predlog združenja italijanskih bank ABI imenovala za viteza italijanske republike zaradi »posebnih zaslug na področju bančništva«. PROTEST / SINDIKATA POLICIJE Slovenske čuvajnice boljše od italijanskih Italijanske policijske Čuvajnice na meji so tako dotrajane, da so boljše celo od tistih, ki jih je slovenska obmejna policija že zamenjala z novimi. Zaradi tega se je sindikat policistov Lisipo sprva odločil, da kolege onkraj meje zaprosi, naj bi jim kot božično darilce poklonili svoje stare čuvajnice, toda zadnji hip je to namero opustil. Zakaj? Zaradi ljubeznivosti do lastnega stanu in zvestobe domovini, kakor je zapisano v sindika-tovem sporočilu za tisk. V njem piše, da so zlasti čuvajnice na mejnih prehodih pri Pesku in Rabujezu tako stare, da vanje pronica dež in da imajo hude probleme tudi z električnim tokom. Ne samo, na rabuje-škem bloku so uradi za policiste naravnost nedostojni, nimajo pa niti kasarne, saj jim še zmerom niso dodelili poslopja, v katerem so bili prej karabinjerji. Člani Lisipa so se zdaj odločili za vrsto odmevnih javnih protestov na meji in pred samim notranjim ministrstvom. PRISTANIŠČE / LETALONOSILKA IN KRIŽARKA Pripluli America in Normandy Ameriški vojni ladji bosta odpluli prihodnjega 3. januarja Jutri odprte trgovine jestvin Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane sekcije za trgovino na drobno, da je tržaška Občina samo za 31. december 1995 preklicala odredbo z dne 30. julija 1990, s katero omogoča trgovinam odprtje ob praznikih. Na Silvestrovo bodo tako vse trgovine v tržaški občini zaprte z izjemo jestvin, ki bodo sicer lahko odprte samo v dopoldanskih urah. Občina Trst se je opredelila za ta korak z izrecnim namenom, da bi sla na roko odvisnim delavcem, zaposlenim v trgovskem sektorju, ki so bili v bistvu celotni mesec december brez tedenskega počitka. DOLINA / OBISK UPRAVITELJEV OBČINE HERPELJE - KOZINA Upravi za krepitev sodelovanja v gospodarstvu, kulturi in šolstvu Včeraj je bila na prvem uradnem obisku na županstvu v Dolini delegacija upraviteljev občine Hrpelje-Kozina, ki so jo sestavljali župan Vlado Krebelj, svetovalka dr. Vlasta Počkaj in vodja urada za proračun in družbene dejavnosti Davor Valenčič. Delegacijo je sprejel župan Boris Pangerc v družbi podžupana dr. Alda Stefančiča in odbornika za urbanistiko Damjana Rasenija. Po uvodni dobrodošlici in pozdravnem nagovoru obeh Zupanov sta delegaciji prešli h konkretnemu delu. Občini Dolina in Hrpelje-Kozina veže veC kilometrov skupne meje, ki mora po volji upraviteljev in želji občanov postati element zbliževanja in združevanja. V pogovoru so bile načete številne teme, vezane na teritorij in na skupne interese pre- Z včerajšnjega srečanja upraviteljev Občin Dolina in Herpelje - Kozina (Foto KROMA) bivalcev obeh občin. Zlasti je bila poudarjena želja po sodelovanju na področjih gospodarstva, kulture in športa, velik del pogovora je bil posvečen zašči- ti okolja, vrednotenju naravnih in zgodovinskih znamenitosti obeh področij ter iskanju možnosti za učinkovito in razvejano turistično ponudbo, kjer bi lahko že v bližnji bodočnosti prišlo do stvarnih skupnih pobud. Velik poudarek sta delegaciji odmerili področju šolstva z željo, da bi se vsaj šolo- obvezna mladina začela Cimprej srečevati. Upravitelji obeh občin so tudi nakazali možnost, da bi ob prihodnjem dnevu kulture ustvarili skupen program v sodelovanju s šolami in kulturnimi društvi. Kar se tiče manifestacije »Odprta meja 1996« pa sta se delegaciji dogovorili za skupne pobude, s katerimi naj bi spodbudili zbliževanje in utrjevanje vezi in sodelovanja čim večjega števila prebivalcev obeh občin. Po uradnih pogovorih je sledilo skupno kosilo v gostilni »Pri studencu«, na katerem sta Zupana Boris Pangerc in Vlado Krebelj v zaključni zdravici poudarila nujnost, da se podobna srečanja nadaljujejo načrtno v korist dobrega sosedstva in tudi za preverjanje opravljenega dela. Letalonosilka America in spremna križarka Normandy sta se včeraj privezali ob sedmi pomol v novem tržaškem pristanišču. Ladji ameriške mornarice sta do predvčerajšnjim aktivno sodelovali pri Natovih akcijah v Bosni: na sliki (telefoto AP) zadnji vzleti lovcev-bombnikov FA-18, preden je America obrnila premec proti Trstu. Na letalonosilki, ki je med najstarejšnimi aktivnimi ladjami ameriške mornarice, je vkrcanih 5.500 mornarjev, pilotov in mornariških strelcev, ve C sto mornarjev pa je tudi na spremni križarki. V Trstu bodo vkrcali potrebna živila in drugi material za prihodnje križarjenje, obenem pa bodo izkrcali veliko količino odplak, ki se naberejo na plavajočem mestu med dolgo plovbo. Vojni ladji bosta odpluli 3. januarja. Občina Devin Nabrežina prireja tečaj kitare od januarja do junija 1996. Vpisne pole so v občinskem uradu za kulturo in šolstvo do 10. januarja. DEVETI POHOD ZA MIR / 1. JANUARJA 1966 FINANCARJI / V VELEBLAGOVNICI NA FERNETIČIH Dmgačni: bogastvo, ne pa grožnja Ob 15. uri od Trga Unitč do gledališča Mieie, kjer bodo pričevanja in klavirski koncert Že devetič zapovrstjo bo v Trstu novoletni pohod za mir: po lanskem »odstopu«, saj je bil pohod 6. januarja, bo tokrat manifestacija spet na novoletni dan, 1. januarja in sicer ob 15. uri, ko se bodo udeleženci zbrah na Trgu Unita in nato krenili do gledališča Miela. Deveti pohod miru so vCeraj predstavili javnosti nekateri od pobudnikov: Franco Purini za Acii, Mario Ravalico za Cisl, Giuhano Mauri za Cgil in Nives Košuta za Zvezo slovenskih kulturnih organizacij (na sliki: foto KROMA/Balbi). Zadnji trije novoletni pohodi so bili posvečeni Čezmejni solidarnosti (1993), miru v Bosni (1994) in Trstu, mestu miru (1995), tokratnji pa bo v znamenju »drugih in drugačnih: bogastvo in ne grožnja«. Solidarnost se bo torej letos izražala v sprejemanju drugačnih, v »razpoložljivosti do drugega, kdorkoli je že, še posebno do tujca, priseljenca, nezaščitenega, do šibkega in vseh tistih, ki nimajo besede, skratka do revnih in zapostavljenih,« kot so zapisali organizatorji. S pohodom želijo »poudariti vrednote vzajemnosti, sožitja, enakega dostojanstva različnih kultur, političnih in verskih prepričanj, etničnih pripadnosti, za družbeni razvoj našega mesta, naše države in vseh skupnosti, ki živijo na Zemlji.« Pohod bo nedvomno priložnost, da se še enkrat mesto opredeh za premostitev težnje k rasni, nacionalistični in integralistiCni nestrpnosti, zato, da dialog postane sredstvo za stvarno uresničevanje temeljnih vrednot spoštovanja Človekovih pravic. Organizatorji zaključujejo svojo predstavitev 9. pohoda z ugotovitvijo, da »še posebno kot prebivalci obmejnega mesta in kozmopohtske-ga središča z zakoreninjeno t-adicijo strpnosti in sožitja Čutimo dolžnost, da... udejanimo naša prepričanja, ki so prepričanja ljudi z dobrimi in miroljubnimi nameni za zgraditev novega sveta.« Po krajšem pohodu od Trga Unita do gledališča Mieie bo v dvorani spregovorilo nekaj oseb, ki bodo neposredno izpričale pomen solidarnosti z »drugimi in drugačnimi«: duhovnik Mario Vatta o mladih na družbenem obrobju, raziskovalka na miramarskem centra za fiziko C. S. Vajauthi iz Indije o življenju tujcev v Trstu in vzgojiteljica Dijaškega doma Sonja Babic o mladoletnikih. Nastopila bo tudi pianistka Tamara Ražem. Manifestaciji s pokroviteljstvom tržaške občine so se pridružila številna združenja, organizacije, stranke in posamezniki: do vCeraj so jih zabeležih že 34. Zaplenili 60 stotov petard in raket Obračun 1995 pregledov in zaplemb finančne straže V zadnjih dneh so sile javnega reda poostrile nadzorstvo nad nedovoljeno prodajo pirotehničnega materjala, s katerim vedno veC ljudi hrupno praznuje novo leto. Marsikje namreč prodajajo brez potrebnih dovoljenj in varnostnih mer raznovrstne rakete in bengalske ognje nepreverjenega porekla. Pred kratkim jih je v trgovinah in pri krošnjarjih policija zasegla skoraj pol stota, v zadnjih dneh pa so fi-nancarji odkrili in zaplenili pri nekem trgovcu igrač približno tisoč kosov tovrstnega materiala, med katerimi je bilo 137 bengalskih ognjev, ki jih je imel v trgovini in na domu. Vendar pri naš še ni bilo take zaplembe, kot so jo financarji izvedli v veleblagovnici pri meji na Fernetičih, kjer so odkrili nič manj kot 6 ton prepovedanega pirotehničnega materiala! V veleblagovnici so sicer imeli dovoljenje za prodajo manjših količin bengalskih ognjev, raket ipd, in še to samo z manj močno eksplozivno silo. In res so med pregledom pokazali fi-nancarjem urejeno skladišče, ki je bilo v skladu s predpisi. Ko pa so preiskovalci umaknili pravo steno škatel pralnih praškov, so odkrili veliko količino materiala z izredno eksplozivno močjo. Pri nadaljnem pregledu v prostorih veleblagovnice so odkrili še pravo skladišče, v katerem so bili še drugi nedovoljeni pirotehnični predmeti, rakete in petarde. Ko so končali pregled, so financarji odnesli celih 60 stotov nevarnega materiala, ki so ga prodajali v veleblagovnici brez potrebnih dovoljenj in varnostnih mer. Eno osebo so prijavili sodnim oblastem, vendar financarji niso posredovali imena obtoženca. V letu, ki se izteka, so seveda financarji izvedli veliko kontrol na Tržaškem. Včeraj je poveljstvo finančne straže izdalo obračun svojega delovanja v letu 1995. Preverili so 194 primerov dajatev, odkrili davčne utaje za skupnih 27 milijard lir in 65 milijard lir neupravičenih odbitkov; ugotovili so skupno 5 milijard lir utaje davka Iva. Odkrili so še 9 primerov popolne davčne utaje in 5 primerov skoro popolne utaje. Zaradi teh prekrškov so prijavili sodstvu 134 oseb. Izvedli so 19.572 pregledov davčnih pobotnic in spremnih dokumentov. Zaplenili so 18.318 kg pretihotapljenega tobaka in zaradi tega prijavili 187 oseb. Tudi mamil so zaplenili veliko in sicer 279 kg, sodstvu so prijavili 121 oseb, aretirali pa so jih 34. Na mejnih prehodih so zaplenili 2 milijardi lir valute in ugotovili 45 primerov prekrškov v zvezi z izvozom in uvozom valute. Zasačili so 212 nelegalnih priseljencev. Končno so odkrili tudi več prekrškov predpisov in poneverb finančnih sredstev Evropske unije v vrednosti približno 200 milijonov lir. Samo če so preverjene! Rakete, petarde in pirotehnični material prodajajo v preverjenih in avtoriziranih trgovinah: samo takim je vredno zaupati, tudi v tem primeru pa previdnost ni od-več.(Foto Balbi KROMA) NOVICE Ersa: danes zvečer poslabšanje vremena, jutri pa nove padavine Po včerajšnjem mrzlem dnevu - temperatma se je zvišala nad ničlo samo sredi dneva in to samo v mestu oz. ob morju, drugod pa je bila stalno pod ničlo -vremenoslovci deželnega zavoda Ersa napovedujejo za danes in jutri poslabšanje vremena. Danes naj bi pihala močna burja, proti večeru naj bi tudi deževalo. Ponoči in jutri naj bi snežilo do 200 metrov nadmorske višine. Sele v ponedeljek, na novo leto, naj bi se vremenske razmere izboljšale. Včeraj je burja pihala razmeroma manj ostro kot prejšnje dni, vendar so kljub temu gasilci imeli precej dela: posegli so v 20 primerih zaradi škode, ki jo je povzročil veter, vendar ni bilo hujšega. Tudi pri prometu se je dan iztekel še kar sreCno brez hujših nesreč. Severini bo nadomestil Aglerja na novoletnem koncertu Novoletni koncert Verdijevega orkestra »SreCno novo leto, Trst« bi moral voditi dirigent David Agler, vendar se je ponesrečil. Organizatorji so zato nemudoma medili zamenjavo: koncert 6. januarja v gledališču Rossetti bo vodil Tiziano Severino, ki je pristal, da je začasno prekinil turnejo v tujini. TREBČE / V DECEMBRU Prireditve vaške skupnosti Otroci in mladi so si v teh tednih krepko zavihali rokave Naši mladi si niso zastonj zavihali rokave. S svojimi nastopi so nam nudili obilo bogatega razvedrila, ljubega veselja, nepri-silnega smeha in celo ganjenosti do solz ob nepričakovanem presenečenju. Otroški zbor iz Trebč je z mladinsko mašo ob slovesnosti farnega zavetnika dvignil zastor nadaljnim prazničnim dogodkom. Nekaj dni kasneje smo se nazabavah in nasmejali ob pristni otroški igrivosti, ko so nam prikazah igrico - Oh, ti darovi!. Prikupno so zaigrali svoje vloge in lepo zapeli, da so privabih v dvorano Ljudskega doma mimoidočega sv. Miklavža. Priostne je veselo presenetil in sam je bil presrečen, da mu je ostala vreča bombonov. Vsakdo izmed nas je dobil svoj delež. Ob slovesu so mu otroci zaželeli srečno popotovanje po naših krajih, ter neizbežno snidenje čez leto dni. Našim gostom iz Postojne izražamo nadvse hvalevreden poklon. Godalni orkester Glasbene šole Postojna je izvedel v naši cerkvi koncertni večer. S svojim lepo izbranim repertoarjem in doslednim izvajanjem so nas pod taktirko dirigentke Marinke Kukec Jurič, bogato obdarili z doživetim glasbenim užitkom. Prevzela sta nas oglašanje okarine in solist Aleš Klančar s svojo trobento. Z iskrenimi Čestitkami jim želimo veliko uspehov. Upamo pa, da jih bomo imeh priliko še poslušati. In res je odmevala pesem »Bog Vas živi, blagoslovi, Vas prijafli spoštovani« - kot so jo peli naši predniki in kot jo prilično na- vdušeno zapojemo vsi Trebend. Osnovnošolci so kljub neugodnemu vremenu kole-dovah po vaških klancih in obdarili vsako hišo z veselim razpoloženje. Onemogle, ostarele in osamljene pa so osrečili z božičnim blagoslovom in milino skrivnostne svete noti. Izkazati so se tudi naši godbeniki in nas razveseliti z lepim božinim koncertom, ki ga bodo ponoviti 14. januarja na Opčinah. Občuteno in doživeto polnočnico so oblikovati naši mladi. . S svojim podajanjem so nam dokazati, da je božic res Čudovit praznik, ki so ga kot takega doživljati tudi naši ustvarjalci in veliko lepega o njem napisati. Po recitalu je nastopil kitarist umetnik Marko Feri. Nepopisno lepo je podal odtenke svojega koncertnega programa in nas nadvse navdušil s svojevrstno izbedbo Svete noči. Tisti, ki so imeti priliko slediti premikanju njegovih prstov po strunah klasične kitare, so prevzeti občudovali njegovo sposobnost. Sveta noC je res enkratno zazvenela v naših srcih. Pri polnočnici je pel otroški zbor; ni pa manjkalo niti ljudsko petje starih božičnih napevov, kot je pri nas že v navadi. Vse to je nedvoumno prelepo in nepozabno doživetje in bogato darilo, ki z obujanjem spominov stalno osrečuje slehernega Človeka. Mladim izvajalcem in vsem, ki so jim v spodbudo, žeti vaška skupnost vztrajnosti in uspehov v nadaljnem delovanju. V TRSTU IN MILJAH Nadaljuje se akcija za oklic 20 referendumov Tržaški Club Pan-nella per le riforme opozarja prebivalstvo, da se bo danes nadaljevalo zbiranje podpisov, ki jih bodo priložili peticiji, s katero bodo zahtevali oklic napovedanih dvajsetih referendumov. Dopoldne bodo ljudje lahko podpisali peticijo v tajništvih Občine Trst (Largo Granatieri 2, soba 214) in Občine Milje (Marconijev trg), popoldne od 15.30 do 19.30 pa pri nalašč za to postavljeni stojnici v Ul. Torri (tik za cerkvijo sv. Antona), kjer bodo sprejemali tudi podpise okoličanov. Pannellovi pristaši se zavzemajo med drugim za reformo volilnega sistema oziroma za odpravo proporcne kvote, ki naj bi omogočala množitev političnih strank in gibanj, za sprostitev prodaje tako imenovanih lah- kih mamil, za popolno uzakonitev ugovora vesti, za svobodno prekinitev nosečnosti, za odpravo novinarske zbornice, ki da omejuje svobodo tiska, za uvedbo civilne odgovornosti sodnikov, za prepoved lova, za ukinitev sindikalne pomoči proti plačilu, ki naj bi bila obvezna, za likvidacijo Enelovega monopola nad proizvodnjo in prodajo električnega toka, za demilitarizacijo finančnih stražnikov, za temeljito okrnitev reklamnih spotov na celotnem državnem televizijskem omrežju (RAI), za pravico do svobodne izbire med javnim in privatnim zdravstvenim sistemom, za odpravo javnega avtomobilskega registra (-PRA), pa še za pospešitev privatizacije tako rekoC vsega, kar je v državnih rokah. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ Se danes dobrodelna razstava v TK Galeriji Se danes so v TK Galeriji na ogled in na prodaj dela, ki jih je skupina slovenskih likovnih umetnikov prispevala za dobrodelno pobudo v korist Stadiona 1. maj (foto KROMA). Tokrat so se vabilu odbora za ohranitev Stadiona 1. maj odzvali Vesna Benedetic, Bogomila Doljak, Matjaž Hmeljak, Zora Koren Skerk, Zlatka Obid, Silvij Pečarič, Pavel Petričič, Lojze Spacal, Stefan Turk, Franko Vecchiet in Edvard Žerjal. Odziv na dobrodelno razstavo je bil manjši kot lani, odbor pa se umetnikom, upravi Tržaške knjigarne in galerije in kupcem iskreno zahvaljuje za izkazano občutljivost. Odbor pa je zasnoval že nove pobude, da bi za športni center pridobil dodatna sredstva, tako bo februarja koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora »P. Tomažič«. Vozni red ACT za praznike Podjetje ACT opozarja javnost, da bo nastale na avtobusnih progah med 31. decembrom in 7. januarjem nekatere spremembe v voznem redu. Jutri se bodo avtobusi ustavili ob 22. uri, v ponedeljek bodo zaceli voziti okoli ob 7. ure, v obeh dneh pa bodo ukinjene proge 2, 7, 19 in 50, a večerne vožnje (A, B, C in D) bodo stekle ob 20.30. JUTRI, 31. DECEMBRA Promet na progah 1, 2 in 3 bo reden; proga 4 - zadnji odhod iz Ville Carsie ob 20.40, z Borznega trga ob 21.00 in s Trga Oberdan ob 21.05; progi 5 in 6 - brez sprememb; proga 7 - zadnji odhod iz Milj 20.00, iz Lazareta 20.15; proge 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 17, 18 in 19 - brez sprememb; proga 20 - z. o. iz Milj 21.00, izpred tržaške železniške postaje 21.15; proge 21, 22 in 24 - brez sprememb; proga 26/ - z. o. s Katinare 21.10, L.go Osoppo 21.05; proga 27 - z. o. iz Milj 21.00, iz Starih Milj 20.15; proga 28 -z. o. s Kolonje 21.30, z Borznega trga 21.10; proga 29 - brez sprememb; proga 30 - z. o. izpred železniške postaje 21.10, iz Ul. Locchi 21.00; proga 32 - z. o. iz Milj 20.30, od Korošcev 20.45; proga 33 - brez sprememb; proga 34 - z. o. iz Ul. Paisiello 21.18, s Trga Stare mitnice 21.00; proga 35 -brez sprememb; proga 36 - z. o. iz Grijana 21.30, s Trga Oberdan 21.00; proga 37 - z. o. z Rovt 20.35, s Trga Stare mitnice 21.10; proga 38 - z. o. izpred Sanatorija (Nabrežina) 21.00, s Trga Oberdan 21.00; proga 39 - z. o. iz Ville Carsie 20.10, izpred žel. postaje 20.15; proge 39/, 40 in 41 - brez sprememb; proga 42 - z. o. iz Naselja San Nazario 19.57, s Trga Oberdan 20.10; proga 44 - z. o. iz Nabrežine (center) 20.50, s Trga Oberdan 20.45; proge 45, 46, 47, 48, 49, 50 in 60 -brez sprememb; proga A - z. o. s Katinare 21.00, s Trga Goldoni 21.00; proga B - z. o. iz Lonjerja 21.00, s Trga Goldoni 21.00; proga C - z. o. s Trga Goldoni 21.00; proga D - z. o. s Trga Goldoni 21.00. PONEDELJEK, 1. JANUARJA Proga št. 1 - prva vožnja iz Podlo-njerja 7.20, zadnja 20.00, prva izpred žel. postaje 7.00, zadnja 20.00; št. 3 -brez sprememb; št. 4 - Villa Carsia 6.40 in 23.45, Trg Oberdan 7.10 in 0.20 (Borzni trg 21.00 in 0.15); št. 5 -Trg Perugino 7.20 in 20.00, Rojan 7.00 in 20.00; št. 6 - Trg Gioberti 7.10 in 20.00, Barkovlje 7.10 in 20.00; št. 8 - Rojan 7.15 in 20.00, Valmaura 7.15 in 19.30; št. 9 - Trg Gioberti 7.00 in 19.53, Čampo Marzio 7.00 in 20.07; št. 10 - Valmaura 7.15 in 20.15, Trg Venezia 7.15 in 20.15; št. 11 - Ferdi-nandeo 7.20 in 20.05, Ul. Mercato Vecchio 7.00 in 19.51; št. 12 - brez sprememb; št. 15 - Trg Goldoni 7.30 in 20.20, Čampo Marzio 7.10 in 20.10; št. 16 - Trg Goldoni 7.15 in 20.10, Čampi Elisi 7.25 in 19.55; št. 19 - S. Cilino 7.30 in 19.30, Borzni trg 7.00 in 19.30 (po 19.30 št. 4); št. 18 - Ul. Cumano 7.15 in 19.15, Borzni trg 7.00 in 19.40; št. 20 - Milje 6.45 in 24.00, žel. postaja 7.15 in 0.15; št. 21 - Naselje sv. Sergija 7.00 in 19.40, Zel. post. 7.00 in 19.50 (po 19.50 št. 20); št. 22 - Katinara (bolnišnica) 7.00 in 19.55, žel. post. 7.20 in 20.00; št. 24 - Sv. Just 8.00 in 19.20, žel. post. 7.40 in 19.40; št. 26/ - Katinara (bobi.) 7.00 in 23.35, L.go Osoppo 7.00 in 23.35; št. 27 - Milje 6.55 in 22.10, (Lazaret 8.00 in 19.50), Stare Milje 7.10 in 22.30; št. 28 - Kolonja 7.20 in 20.00, Borzni trg 7.00 in 19.40 (po 20.00 št. 30); št. 29 - L.go Giardino 7.00 in 20.05, izpod Skednja 6.55 in 20.05; št. 30 - žel. post. 7.00 in 0.30, (Kolonja 20.30 in 0.20), Ul. Locchi 7.00 in 24.00; št. 32 - Milje 7.25 in 21.45, Korošci 7.35 in 22.00; št. 33 - Campanelle 7.20 in 19.55, Trg St. mitnice 7.00 in 20.10; št. 34 - Ul. Paisiello 7.40 in 19.33, Trg St. mitnice 7.20 in 20.00; št. 35 - Lonjer 7.20 in 20.00, Trg Oberdan 7.00 in 20.00; št. 36 - Trg Oberdan 7.00 in 20.00, Grijan 7.30 in 20.30; št. 37 - Rovte 7.05 in 19.40, Trg St. mitnice 6.40 in 20.00; št. 38 - Trg Oberdan 6.50 in 22.05, Sanatorij (Nabrežina) 7.10 in 22.30; št. 39 - Opčine (žel. post.) 7.35 in 22.45, žel. post. Trst 7.35 in 23.35; št. 39/, 40, 41 in 42 - brez sprememb; št. 44 - Nabrežina (center) 7.05 in 23.35, Trg Oberdan 7.00 in 0.05; št. 45 in 46 - brez sprememb; št. 47 - Milje 8.25 in 20.10, Rabujez 8.45 in 20.30; št. 48 - Katinara (bobi.) 7.15 in 20.00, Trg St. mitnice 7.15 in 19.30; št. 49 in 60 - brez sprememb; proga A - Trg Goldoni 20.30 in 24.00, Ferdi-nandeo 20.45 in 0.15, Katinara 20.30 in 0.25; proga B - Trg Goldoni 20.30 in 24.00, Podlonjer 20.45 in 0.15, Skedenj 20.45 in 0.15; proga C - Trg Goldoni 21.00 in 24.00, Altura 20.35 in 0.20, Trg Goldoni 20.30 in 24.00, Valmaura 20.45 in 23.45, Trg Goldoni 20.30 in 24.00, Barkovlje 20.45 in 0.15; proga D - Trg Goldoni 20.30 in 23.30, Ul. Cumano 20.45 in 23.45, Trg Goldoni 21.00 in 24.00, Čampo Marzio 21.15 in 23.15. AND0S: obračun dela in načrti za novo leto Predpraznične prireditve so vedno lepe, še posebej tiste, ki zadevajo dejavnost združenj, ustanov in organizacij, ki skrbijo za prizadete osebe. Med temi je prav gotovo na prvem mestu združenje ANDOS, ki vključuje ženske, operirane na prsih. V Četrtek so se Članice združenja sestale na srečanju na sedežu v Ul. Udine 6. Tu jim je spregovorila predsednica Luisa Ne-mez, ki je podala kratek pregled delovanja združenja in nakazala program dela v novem letu. Dejala je, da bo združenje nadaljevalo z vsemi pobudami v korist Članic združenja (informacije in storitve, ki naj po operaciji pomagajo ženski, da se vrne v normalno življenje). Ze 21. marca bo v Trstu XI. vsedržavni dan »Nova pomlad za življenje«, katerega glavna tema bo razprava o obrambi zdravja. Od 2. do 4. maja bo v Trstu petnajsti vsedržavni kongres združenja ANDOS. Tema kongresa, ki bo namenjen tudi 20-le-tnici delovanja združenja, bo »Volunterstvo in ne samo dobra volja«. 19. in 20. ter 21. septembra bo vsedržavni te-Caj za vse, ki se bodo želeli vključiti v voluntersko delo po metodi ANDOS. V vsem tem Času bodo Članice združenja obiskovale operiranke v glavni bolnišnici, na Katinari in v zdravstvenih domovih »Sanatorio triestino« in »Salus«. Se naprej bodo na razpolago programi glede rehabilitacije že operiranih, kot tudi teCaji za spoznavanje te bolezni in predčasno diagnozo. Ker je združenje ANDOS elan mednarodnega gibanja »Evropa - ženska« bo le-to sledilo vsem pobudam, ki naj bi bile v pomoč in oporo njegovemu delovanju. (NL) VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 30. decembra 1995 EVGEN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 12.33 in zatone ob 2.33. Jutri, NEDELJA, 31. decembra 1995 SILVESTROVO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka -0,5 stopinje, zračni tlak 1014,1 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 44,3 km na uro, burja, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,5 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Emma Morgan te, Tamara Suman, Alessandro Pascazio, Anna Di Leo, Davide Angelini, Massimiliano Depetri, Ste-fania Schivi, Mattia Zonta, Kevin Bald6, Filippo Persi. UMRLI SO: 81-letna Maria De Cillis, 85-letni Auguste Zanini, 72-letna Li-dia Godini, 73-letna Vitto-ria Stanese, 80-letna Ida Sabadin, 66-letni Giuseppe Vprrn i pt OKLICI; kemijski analist Giovanni Ghersini in urad- Phjetno praznovanje in mnogo uspehov v letu 1996 želimo vsem sorodnim društvom, članom in društvenim prijateljem ter obenem se zahvaljujemo za prejeta voSčila KD ROVTE KOLONKOVEC Sindikat Slovenske Sole iskreno čestita članici izvršnega odbora Kristini Kovačič za uspeSno opravljeni Studij na pedagoški fakulteti v Ljubljani niča Minghua Li, uradnik Piero Legovini in uradnica Giuseppina Mirante. L ] LEKARNE Od PONEDELJKA, 25., do NEDELJE, 31. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 -Sv. Ivan (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »La let-tera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Oldman. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. VValt Disney. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer. AMBASCIATORI 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Casper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 19.50, 22.00, »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Viaggi di nozze«, r.-i. Car-lo Verdone, i. Veronica Pi-vetti. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4-15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Selvaggi«, i. Ezio Greggio, Cinzia Leone, Leo Gullotta. MIGNON - 15.20, 17.00 »Palla di neve«, i. Paolo Villaggio, Anna Falchi; 18.45, 20.30, 22.15 »II pro-fumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Vacanze di Natale ’95«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi, Luke Perry. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00»Smoke«, r. Wayne Wang in Paul Auster, i. SKD in ŠD PRIMOREC -TREBČE želi članom in prijateljem zdravo, srečno in uspešno leto 1996 VVilliam Hurt, Harvey Kei-tel. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Amiche«, i. Chris O’Donnel, Minnie Driver. H PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP.-Opčine prireja na Gospodovo razglašenje v soboto, 6. januarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT božičnih pesmi MePZ Hrast iz Doberdoba. Zborovodja: Hila-rij Lavrenčič, sodeluje organist prof. Hubert Bergant, koncert bo povezoval Jan Leopoli. Prisrčno vabljeni! DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na KOLEDOVANJE v soboto, 6. januarja, ob 14. uri izpred cerkve sv. Roka v Križu. OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja že tradicionalno novoletno srečanje za sthrejše občane v nedeljo, 7. januarja, ob 16. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Na srečanju bosta sodelovala trio Istrski muzikantje in znani godalni ansambel Long Slunk. Vabljeni prav vsi starejši občani! □ OBVESTILA ZSKD sporoča cenjenem elanom in sodelavcem, da bo tržaški urad v dneh od 2. do 5. januarja 1996 zaprt. Po običajnem urniku Vam bomo spet na razpolago od ponedeljka, 8. januarja 1996, dalje! PRIMORSKA POJE ’96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki se bo kot običajno odvijala v spomladanskem Času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Trstu in Gorici do petka, 12. januarja 1996 (tudi po faksu 040/635628). MALI OGLASI tel. 046-361888 AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča cenjene kupce, da smo za praznike odprti danes in jutri od 8. do 13. ure. Imamo losose in izvrstne salmerine. Tel. št. 228297. RAZNOVRSTNO POHIŠTVO po zelo znižani ceni, tudi rabljeno in avtentično stilno. Tel. št. 350150 ali 54390. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. v večernih urah na St. 823293. V KOMNU na Krasu prodam obnovljeno hišo z dvoriščem. Tel. št. 200780 od 14. do 16. ure. PRODAM hišo v gradnji - tretja faza z zemljiščem v Križu pri Sežani. Tel. št. 228597. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. IŠČEMO mladeniča za prodajo v trgovini z elek-tricim materialom na Opčinah, Ul. Šalici 1. Tel. št. 211155. IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega videza. Tel. do 12. do 14. ure na št. 228117. 23-LETNO dekle s končano višjo šolo išCe katerikoli resno zaposlitev. Tel. št. 040/231704. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. PRISPEVKI V spomin na Marto Werk daruje Ana Sancin Furlan 50.000 lir za KD I. Grbec. V spomin na teto Ivanko Ukmar vd. Husu darujeta Drago in Egon Bukavec z družinama 50.000 lir za FC Primorje in 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na pok. Karla Calzi daruje družina Kalc (Parice 12) 30.000 lir za KD Slovan. V isti namen daruje Marija (Kraljeva) 20.000 lir za KD Slovan. V spomin na Berta Doljaka daruje Franc Trampuž 50.000 lir za obnovo »štalce» SKD Vigred. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Jolande Mislej se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Sardagni in g. Breclju za ganljive besede SVOJCI Trst, 30.12.1995 (Pogrebno podjetje, Ul. Torrebianca) Minilo je eno leto, odkar nas je zapustil dragi Davide Martellani Z ljubeznijo se je spominjajo SVOJCI Barkovlje, 30.12.1995 30.12.1985 30.12.1995 Ob 10. obletnici smrti Marcella Grassija se ga spominjajo Žena Cvetka in otroci Slivno, 30.12.1995 Ob izgubi drage mame in none Marije izreka sožalje Vinku in Egon ter vnuku Vasiliju NK Kras Aleksu in mami izrekajo globoko sožalje Mauro, Marino in Mitja SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 OTROŠKA KNJIŽEVNOST / ZBIRKA GALEB NAD 2ITOM MIROSLAVA KOŠUTE Neponarejeno sončna, neskaljena in zvočno prijetna pesem za otroke Vsestransko plodnim in priznanim ustvarjalcem, ki doživljajo pri bralcih priznanje na domala vseh področjih svojega pisanja, se večkrat zgodi, da literarna zgodovina in knjižni ocenjevalci z manj pozornosti sprejemajo kako njihovo področje. S tem nočemo reci, da otroška poezija Miroslava Košute ni doživela antologijskih izdaj, priznanj in nagrad, in vendar... Se vedno velja mnenje, da je pisati za otroke lahko, prav zanje, ki so od vseh bralcev najbolj kritični, a na katere je mogoče tudi v slabem najbolj vplivati. Lahko bi se razpisali o našem odnosu do otrok kot do tistega družbenega člena, na katerem se naše stranpoti," naš egoizem in slepota zaradi njihove velike dojemljivosti najbolj poznajo. Pisali bi lahko o vplivu nove računalniške tehnologije na nas mladi rod; tudi o slovenski umetniški besedi v Italiji kot o močnem (a ne dovolj izkoriščenem) identitetnem dejavniku, itd. Kar je za otroke in mladino napisal Miroslav Košuta, ima v našem manjšinskem prostoru daleč premalo teže, premalo je v splošni zavesti kot pomembna vrednota in dragocenost. Na vse to smo pomislili ob branju njegovih zbirk, še posebej njegovega Galeba nad žitom, osme knjige pesmi za otroke, ki je na neki način jubilejna, ker je natanko pred 20 leti izšla njegova prva zbirka za najmlajše Kje stanuješ, mala miška. Z njo je tedaj, leta 1975, v slovensko otroško poezijo pomenljivo poletel "tržaški” galeb (pesem Ob morju), ki so ga kasneje v drugih zbirkah spremljali še drugi motivi s Krasa in morja. Ti so bili tipičen in najbolj razpoznaven peCat njegove poezije, po tehnopo-etski plati pa se je - ob pesmih Nika Grafenauerja -prav s Košutovim deležem začela dvigovati kakovostna raven slovenske mladinske književnosti. Posebej zanimivo je tudi to, da so poleg Galeba nad žitom in delno Abe-cerim (ZTT in Mladinska knjiga) vse njegove otroške poezije izšle v Sloveniji. Zato, a tudi zaradi državne meje, ki je za zdaj za pretok knjig še zmeraj ovira, se nam ni zdelo odveč, da je avtor v novo zbirko (v njej je vsega skupaj dvanajst pesmi) uvrstil nekaj pesniških enot iz že objavljenih knjig. V Galebu nad žitom so za Košuto značilne pesmi s kra-škimi, morskimi motivi, kot so Vasi na Krasu, Zašlo je majhno jadro in Galeb nad žitom. Poleg tega da se v njih izreka pesnikova navezanost na domaCe kraje, je v njih izražena predvsem očiščujoča in osvobajajoča moc fantazije, s katero postaja vse mogoče in vse resnično. V tej neizmerni širini je vse lahkotno in Cisto; v imaginarnih planjavah se odpirajo na način igre novi prostori za izražanje pretanjenih misli in občutkov, na primer potrebe šibkejšega po varnosti ob tesnobi (Zašlo je majhno jadro). Malokdaj lahko beremo otroške pesmi, v katere se preseli narava na tako učinkovit način kot pri tem avtorju, in to ne samo s svojimi rastlinskimi (Barve dreves) in živalskimi predstavniki, ampak tudi z nebom (Oblak s konjem) in morjem. Napačno bi si bilo nemara te pesmi razlagati kot domačijske, prikrito vzgojne besedne igrice za otroke, čeprav so tudi to; kaj je navsezadnje bolj vzgojno kot harmonična igrivost, skozi katero razbiramo lepoto stvarstva tako v okolju, kjer živimo kot v prostorih in krajih iz besednih podob. Začudenje nad lepoto in veseljem do igre (Regratove luCke) je v avtorjevem otroškem pogledu, zato ni Čudno, da je za njegove pesmi odločujoče Čutilo vida. Za to je poleg Oblaka s konjem zgleden primer še pesem Barve dreves. Poleg zase so v Košutovi poeziji živali, do katerih ima avtor svojski odnos (v pesmih za t.i. odrasle namreč v metaforah Cesto izražajo občutja brezizhodnosti ali groze, npr. riba kanica ali hobotnica...). Živali v otroških pesmih pa pri njem nikdar niso nevarne in strašne, in to niti takrat, kadar nastopajo kot pregovorno sovražen par (npr. mačka in miš); vse imajo enakopravno pravico do svojih lastnosti, tudi najmanjše, in vsaki od njih velja pesnikova ljubezniva pozornost, s katero nagovarja otroka k ljubezni do njih, kot npr. v HrošCkovih pravljicah. V tej knjigi poleg te ne smemo spregledati pesmi Sedem medvedjih sladkih besed, kjer je pesnik ob motivu medvedje medojednosti pokazal izredno virtuoznost z igro rim in števil in kosmatincev užitek ponazoril še onomatopoetiCno z -ji: /-med medom in medom med/. Košuta se je poleg drugega šolal pri slovenski ljudski poeziji, ki je svojo plemenito sled pustila tudi v tej zbirki (ponavljanja, število tri, sedem), nekoliko bolj izrazito v pesmi Prišli so mravljinci, ki učinkuje nekoliko baladno. Seveda ima pesnikova otroška pe- sem tudi osebno izpovedno označenost, na kar kažeta z motivom slutnje in hrepenenja dve pesmi iz te knjige: Cvet in metulj ter Čudežna ptica. Zdi se, da so se posameznosti, podrobnosti in doživetja v neobičajnih povečavah, ki so značilne za doživljanje otrok, v pesniku ohranili kot nedotaknjena dediščina iz svetlega otroštva. Od tod tudi vtis, da je te pesmi pisal nekdo drug, ne Miroslav Košuta, pesnik za odrasle in ravnatelj SSG. Njegova pesem za otroke je neponarejeno sonCna, neskaljena in zvoCno prijetna. Zbirko Galeb nad žitom je z ilustracijami, ki so skladne z vsebino knjige in poudarjajo pomenske značilnosti posameznih pesemskih enot z velikim posluhom za otroško doživljanje opremila Marjanca Jemec Božic. Njene barve so tople, proporci pravljični in delno antropomorfni detalji učinkoviti. Delo je za založbo Devin uredila Majda Železnik, ki je pozabila, da je lektor zaradi jezikovnih spodrsljajev vseh pišočih pri založbi "nujno zlo”, posebno še pri manjšinski. Knjiga je po dostopni ceni na prodaj v Tržaški knjigarni. Ivanka Hergold ___________KLAVIRSKA $OLA SUAVUSA GADŽIJEVA________' Odličen nastop mladih nadarjenih izvajalcev Nastopili so gojenci glasbenih šol iz Trsta (GM), Gorice (center Komel), Nove Gorice in Kopra V Kulturnem domu v Novi Gorici je bil 18. decembra nastop gojencev glasbenih šol iz Trsta (Glasbena matica), iz Gorice (SCGV ”E. Komel”), Nove Gorice in Kopra, ki študirajo ali se izpopolnjujejo v posebni klavirski šoli prof. Sija-vuša Gadzijeva, namenjeni posebno nadarjenim. Da je to zelo uspešno šolanje učitelja z znanjem, izjemno sposobnostjo in posebnimi pristopi z ozirom na fiziološko rast in psihološko zorenje posameznikov, pri katerih ju zaznava in spremlja kot tenkočutni pedagog in umetnik, smo spoznali že meseca junija letos na nastopu njegovih učencev v dvorani na gradu v Dobrovem. Ze takrat smo občudovali, lahko rečem, nepričakovane uspehe, bodisi v tehnični dovršenosti bodisi v kreativno interpretativni dojetosti. Tokrat pa ne le, da so izvajanja potrdila njihovo izdelanost, uglajenost in lepoto, njansiranje osmišljenega oblikovanja in odzivne učinkovitosti, temveč so se začele vse bolj oglašati individualne strune posameznikov z lastno mislijo, svojskim Čustvom in doživetostjo, ki vodi k ustvarjalni zavesti, k formiranju osebnosti in njenih nazorov. Zato nastop ni izzvene-val kot izenačena izdelanost mladih ta- lentov neke "šole”, temveč kot skupina individualno se razvijajoCiih dejavnikov, ki so naravnani v jedro umetnine, jo na svojski naCin doživljajo in ponazarjajo. Vzgoja je naravnana hkrati v tehnično vežbanje kakor v iskanje in oblikovanje. Tehnična plat kaže izvrstne rezultate v vseh svojih sestavinah in vodi do ritmično trdne, bravurozne igre; blesteče pasaže se muzikalno logično stapljajo v celovitost oblikovalnega procesa. Odziva se doživeto muziciranje: v dramatični razburkanosti kakor v lirični zasanjanosti, idiličnem razpoloženju, v najbolj intimno občuteni toplini. Nastopilo je osem izbranih: devetletna Nina Kruh iz Gorice je izvedla H. in III. stavek iz Koncerta v C-duru J.B. Vanhala ob sodelovanju orkestralnega parta prof. S. Gadžijeva; otipljivo poveden je bil Mendelssohnov Rondo ca-priccioso v E-duru op. 14 v interpretaciji Marije Fiirst iz Gorice, kakor tudi plastično izoblikovana Schumannova Theme sur le nom Abegg v izvedbi Mateje Gruntar iz Nove Gorice. Sledili sta Rahmaninovi Elegija in Preludij v prepričljivi interpretaciji Mihe Stoklja in odmevna Hacaturjanova Toccata v izvedbi Ivana Skrta, oba iz Nove Gorice. Svojsko je bil zasnovan Schumannov Carneval Aleksandre Pavlovič iz Gorice, pa vznemirljivo izoblikovana Lizsto-va Španske rapsodije Tamare Raseni iz Trsta, medtem ko je Irena Koblar iz Kopra z muzikalno učinkovito interpretacijo II. in III. stavka iz Beethovnovega Koncerta v B-duru op. 19 ob izvajanju orkestralnega parta prof. S. Gadžijeva zaključila koncertni večer. Tri dni kasneje je bil podoben koncert v dvorani glasbene šole v Kopru, kjer so razen Tamare Raseni nastopili isti, katerim sta se pridružila še Mirza MašiC iz Kopra z Rahmaninovim Preludijem v g-molu op. 23 in Simona Solce iz Kopra z Lizstovo skladbo Dolina Obermann. Oba sta pokazala zaznavno stopnjo spretnostne igre in prepričljivo interpretativno odmevnost. Klavirska šola Sijavuša Gadžijeva oziroma njeni rezultati vzbujajo pozornost in prav gotovo bo zanimanje zanjo še bolj raslo. Kajti v sorazmerno kratkem Času je pokazala nepričakovane otipljive rezultate, tako v pogled tehnične obdelave, kakor tudiv pogledu interpretativnih razsežnosti mladih izvajalcev. Ivan Silič Med bogato izbiro koledarjev, vis itd., ki v Ameriki sami ne naj-ki so jih slovenska podjetja in dejo starega zgodovinskega in ustanove poslala letos v javnost, kulturnega izročila, se silno truse je. kot vse kaže, zavarovalnica dijo, da bi v svojih reklamnih Slovenica uvrstila v sam vrh z spotih, pa koledarjih in podobnih izdajo odličnega koledarja z grbi publikacijah, pričarale za javnost slovenskih dežel. Zastopane so v nekaj zgodovinske podobe. Obli-njem zgodovinske slovenske de- kujejo razna znamenja in grbe, žele, kot so Koroška, Štajerska, bodisi nove kot stare. Vendar se Kranjska, Istra, Goriška, tudi sa- pri slednjih ne morejo sklicevati mosvoje mesto Trst, pa Panonija, na starejše izročilo od tristo let. in tudi nekdanje fevdalne grofije V primeri s tem so slovenska in krajine, tako Slovenska krajina znamenja, grbi in druga zgodo-(Dolenjska), grofiji Celje in Orten- vinska izročila neprimerno starej-burg, pa cerkvena pokrajina ša in, po svoje, mnogo bolj casti- Oglej, ki je obsegala vse sloven- tljiva. Zal pa je njihovo sporočilo sko ozemlje, ter nazadnje Karan- ostajalo doslej povsem neizrablje-tanija. no pri ustvarjanju podobe Slove- Izdaja takšnega koledarja je ra- nije v svetu, zveselila tudi Slovence v Italiji in Zavarovalnica Slovenica z na Koroškem, saj so omenjeni gr- izdajo koledarja z grbi odpira no-bi tudi del njihove zgodovine, vo poglavje na področju sloven-Pripomnili bi, poleg tega, da tak- ske reklame, in gotovo se ji bodo Sne pobude, kot je izdaja omenje- v prihodnje pridružili tudi drugi.-nega koledarja, nedvomno pove- Vprašanje je, kakšna presenečenja Cujejo ugled in podobo izdajatelja nas pri odkrivanju slovenske po-v javnosti. Razne ameriške tvr- dobe še Čakajo, dke, kot Maribora, Coca-cola, Le- Sergio Pipan KOLUMBIJA / DVIGUJEJO TOVOR ŠPANSKIH GALEONOV Bajni zaklad na dnu Karibskega morja Zanj pa se zaman poteguje tudi Nikaragva VVASHINGTON - Podobno kot pred 390 leti posadke petih potopljenih španskih galeonov se tudi danes sodobni iskalci zakladov v potopljenih razbitinah galeonov otepajo z orkani in požrešnimi morskimi psi. »Človeku ni uspelo pomagati nesrečnežem,« je v svoj ladijski dnevnik 5. novembra leta 1605 zapisal Felipe de Manrique, eden od kapitanov treh galeonov, ki so se s 300 ljudmi rešili. Za preostalih 1100 mož te španske eskadre pa ni bilo pomoči, saj so vsi umrli v razbesnelem morju in med zobmi morskih psov, potem ko so s tovorom zlata, srebra in smaragdov po izplutju iz Paname pri otočju San Andreas naleteli na stra- hoten orkan. Prav po zaslugi ladijskih dnevnikov in prastarih dokumentov v španskih arhivih je ameriška družba Pacific Geografic ugotovila točen kraj brodoloma petih španskih galeonov in začela dvigovati zaklad po nalogu kolumbijskih oblasti. Območje brodoloma pa je sporno, ker Nikaragva trdi, da je to del njenih ozemeljskih voda. Prav zato je Kolumbija zdaj poslala na kraj brodoloma pomorsko eskadro, tako da bi Nikaragvi dala vedeti, naj se ne vmešava v to zadevo, hkrati pa bi zavarovala bajno bogastvo pred morebitnimi plenilci. Na morskem dnu se baje nahaja za dve milijardi dolarjev dragoceno- sti. To navajajo prastari španski dokumenti. Izvedenci pa so prepričani, da jih čaka marsikatero presenečenje. Številni kapitani galeonov so namreč prekrivali dejanski tovor, da jim ni bilo treba plačati pristojbin španskemu kralju. Nedavno so v Karibih našli neki drugi galeon z zlatim sidrom, ki so ga prebarvali s sivo barvo, tako da bi lahko zlato brez pristojbin pretihotapili. V nekem drugem primeru so v sodu smole, s katero so nekoč prebarvali ladijska dna, našli zlate palice in druge dragocenosti. Zaklad so začeli dvigovati že v začetku letošnjega poletja, a so morali delo opustiti zaradi orkanov, ki so si sledili drug za drugim. Precej- šnje nevšečnosti pa povzročajo tudi morski psi, tako da se potapljači neradi spuščajo v morske globine. Seveda je družba Pacific Geografic poskrbela za varnost potapljačev, ki imajo na delovišču jeklene kletke, kamor se lahko zatečejo, in dolge sulice z eksplozivnim nabojem, ki se sproži ob dotiku. Zaklad naj bi po predvidevanjih dvignili že v prihodnjih tednih, z njim pa bodo imeli arheologi dovolj dela vsaj za eno desetletje. Ob arheološkem pomenu pa kolumbijsko vlado zanima predvsem realna vrednost tega zaklada, ker je lahko vsakomur jasno, da bo to premoženje dragocena postavka v državnem proračunu. Začetek sojenja Joseph Baile in Elis Hurst v spremstvu policistke pred sodno palačo v Renu, kjer se je začela sodna obravnava zaradi njunega spodletelega bombnega atentata na zvezne urade (AP) Se ji je izplačalo? Kmetica je iz Ukrajine kljub strupenemu mrazu prispela v Moskvo, da bi prodala nekaj zelenjave in povrtnine (AP) • VELIKA BRITANIJA / NENAVADNO FILOZOFSKO RAZMIŠLJANJE Ali imajo tudi primati dušo? LONDON - Tudi primati, torej najbolj razviti med sesalci, imajo pravico do svobode. O tem niso prepričani samo zavzeti zagovorniki pravic vseh živalskih vrst, temveč tudi nekateri britanski filozofi, ki bi na tej osnovi želeli spremeniti tudi ustaljen pogled na svet. Vprašanju, do kakšnih pravic imajo pravico (besedna igra je povsem upravičena) šimpanzi, gorile in orangutani, namenjajo v Veliki Britaniji veliko razprav, tudi televizijskih, tako da je celotna zadeva zelo odmevna. Tako je bilo v televizijski oddaji postaje Channel 4 zastavljeno tudi vprašanje, ali imajo primati dušo. Odveč in neumestno bi bilo pri tem pripominjati, da so se kakšno stoletje nazaj enako spraševali veliki cerkveni veljaki, le da je šlo takrat za ženske. Velik zagovornik pravic primatov je znani londonski odvetnik Robin Allen, ki pravi, da je španska inkvizicija pred pol tisočletja izjavila, da pokol ameriških domorodcev ni nikakršen zločin, ker gre za bitja brez duše. Profesor evo-lutivne biologije Robin Dun-bar pa zatrjuje, da se genetski obrazec človeka in šimpanza pokriva kar 99-odstotno in da sta si zato človek in šimpanz bliže kot sta si na primer šimpanz in gorila. Ce je, kot navadno trdimo, govorica glavna značilnost, ki odlikuje človeško vrsto - izpeljuje svojo misel ameriška psihologinja in jezikoslovka Sue Savage Rumbaugh - potem moramo priznati, da imajo primati tudi na tem področju zelo razvite lastnosti, saj si lahko pridobijo obsežen besedni zaklad. Hkrati pa so primati že dokazali, da imajo izoblikovan značaj in visoko raven zavesti o tem, kaj se dogaja okrog njih, veliko višjo raven od otrok ali psihično prizadetih oseb. Vendar je po oceni profesorja filozofije Michaela Leahyja ključnega pomena »nadzirano obravnavanje lastne eksistence«, kar naj bi pomenilo, da se vsakdo zaveda časa in si zna organizirati svojo dejavnost v odnosu do njega. To pa zmorejo samo ljudje, pravi Leahy. In še mnenje Cristine Odone, odgovorne urednice revije Cat-holic Herald: ljudje in primati so si lahko zelo blizu, vendar ljudje niso primati brez dlak, temveč bitja, ki se znajo svobodno odločati med dobrim in zlom, kar jim vdihuje Bog. Razpravo je razživel tudi dogodek, do katerega je prišlo na predbožični večer v Sout-hportu. Iz živalskega vrta je pobegnil šimpanz s svojo družico in zašel v javni lokal, kjer je s svojim obnašanjem povzročil paniko, zaradi česar so ga kratkomalo ustrelili. ZDA / SKORAJ NEVERJETNA ZGODBA Jasnovidci dvajset let | pomagali Pentagonu Sporni tajni projekt Stargate je stal 20 milijonov dolarjev - CIA je ugotovila, da je bil neuspešen VVASHINGTON - Pentagon se je približno dvajset let skrivaj sodeloval z jasnovidci, vendar je vest postala javna šele po objavi skrajno skeptičnega poročila ameriške tajnoobveščevalne službe CIA o tako imenovanem projektu Stargate (vrednem kar 20 milijonov dolarjev), v okviru katerega so pri Pentagonu v nekaterih primerih uporabljali jasnovidce. Ti so v preteklem dvajsetletju pomagali Pentagonu iskati libijskega voditelja Gadafija, plutonij v Severni Koreji, ameriške talce v Iranu in jedrske laboratorije v Sovjetski zvezi. Se do julija so trije jasnovidci že peto leto delali za Pentagon v Fort Meadu v ameriški zvezni državi Maryland, ko je kongres zahteval, naj CIA oceni koristnost tega dela. Strokovnjaka, ki jima je bila zaupana naloga preveriti dosežke jasnovidcev, sta prišla do drugačnih ugotovitev. Psiholog Ray Hyman je namreč izjavil, da ni nikakršnih dokazov, da bi bili ti ljudje na kakršenkoli način koristni ameriški vladi, medtem ko je profesorica Jessica Huts, specialistka za statistiko, ugotovila, da so nekateri rezultati spodbudni. CIA je jasnovidce prosila za pomoč leta 1979 med iransko krizo, že prej pa je v 70. letih sodelovala z njimi, da bi izvedela kaj več o jedrskih poskusih na Kitajskem in v Sovjetski zvezi. Se leta 1981 je Pentagon z jasnovidci (baje precej uspešno) iskal generala Jamesa Dozierja, ki so ga v Italiji ugrabile Rdeče brigade. V Ameriki je obalna straža na osnovi njihovih prividov lovila prekupčevalce z mamili, toda testi, ki jih občasno opravljajo na stanfordskem raziskovalnem zavodu v San Franciscu, so pokazali, da je njihovo delo le 30-odstotno zanesljivo, kar je privedlo do tega, da je CIA naposled priporočila opustitev za današnje razmere predragega projekta Stargate. Zadnje priprave V New Yorku nameščcjo še zadnje žarnice na ajaiko kroglo, ki bo z lučni h bseiskimi sropi raz^tljevata nebo za rova leto (AP) VB / ZA LETO 1996 Guinnessova knjiga rekordov z novimi vznemirljivimi podvigi Tudi prodaja knjige bo po mnenju izvedencev pravi rekord LONDON - Ljubitelje nenavadnih zanimivosti bo razveselila vest, da bo kmalu v prodaji Guinnessova knjiga rekordov za le-• to 1996, nekaj rekordov pa j: je znanih že zdaj. Med nenavadnimi rekordi je tisti, ki ga je postavil neki južnoafriški zdravnik: izpraznil je žleze strupnice 780 tisoč kač, ne da bi ga kdaj katera pičila. Na področju hirosti pa je treba pohvaliti bliskovitega bobnarja Roryja Blackvvella, ki mu je uspelo udariti 400 bobnov v 16,2 sekunde, in čistilca stekel Leeja Kellyja, kijev 8,4 sekunde počistil okna treh uradov. Na področju velikosti so prijeten rekord postavili kanadski študentje, ki so z 10.011 vrtnicami sestavili največji šop rož na svetu. Zabaven rekord je na Novi Zelandiji postavil človek, ki se mu je posrečil 17,2 metra velik milni mehur. Igrivega značaja sta tu-dl rekorda, ki so ju postavili v Madridu, kjer so zgradili 22,41 metra visok stolp iz legokock, in na Japonskem, kjer so v desetih dneh in desetih nočeh napravili 29,43 metra velikega sneženega moža. Z rekordom velikosti se lahko ponaša tudi galapaška želva Golia, ki je s 135 centimetri največji primerek želve velikanke na svetu. Guinnessova knjiga pa vsebuje najrazličnejše rekorde, na primer rekordno krajo nakita (30 milijonov funtov), do katere je prišlo avgusta 1994 v slavnem hotelu Carlton v Cannesu. NOVICE V Kulturnem domu Silvestrski koncert društva Rodolfo Lipizer Glasbeno in kulturno društvo Rodolfo Lipizer prireja nocoj ob 20.30 silvestrski koncert. Izvajali ga bodo člani Romunske filharmonije, pod vodstvom Ovidiua Balana, kot solista pa bosta nastopila violinist Krostof Barati in sopranistka Sonia Dorigo. Konce bo v Kulturnem domu. Na sporedu bodo znane skladbe dunajske glasbe. Koncert sodi v sklop prireditev letošnje glasbene abonmajske sezone. proste vstopnice so v prodaji v turističnem uradu Appiani v Gorici. Jutri bodo koncert priredili v Pordenonu, v ponedeljek, 1. januarja pa v kongresni palači v Gradežu. Razstava del Flavia Mosettija še do 10. januarja Uprava Kulturnega doma v Gorici obvešča, da bo razstava fotografij Flavia Mosettija odprta še do 10. januarja. Razstavo je postavil fotokino klub Skupina 75 v sodelovanju z ZSKD in Kulturnim domom. Ogled je ob delavniki od 9. do 13. ure in v večernem času, sočasno s kulturnimi in drugimi prireditvami. Umik trgovin danes in jutri Združenje trgovcev obvešča, da bodo danes vse trgovine lahko odprte. Tudi tiste trgovine, ki imajo sicer ob sobotah redno tedesnko zaporo. Prav tako bodo trgovine lahko odprte tudi jutri, medtem ko bodo vse trgovine v ponedeljek, na novega leta dan, zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko obratovale do 12. ure. Zadnji rok za obnovitev nekaterih trgovskih dovolilnic Združenje ASCOM obvešča, da danes zapade rok za obnovitev različnih dovolilnic za opravljanje trgovske, gostinske in drugih dejavnosti v letu 1996. Združenje obenem opozarja na rok 31. 1. 1996, do katerega je treba poravnati niz drugih obveznosti v zvezi z različnimi dovolilnicami. Natečaj za prednostno lestvico dodeljevanja ljudskih stanovanj Zavod za ljudske hiše obvešča, da so razpisani natečaji za sestavo lestvic za dodeljevanje stanovanj v občinah Krmin, Gradišče in Steverjan. Prošnje je treba izpolniti na posebnih obrazcih (na razpolago so na županstvih in na sedežu zavoda) ter jih predložiti do 9. februarja 1996. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu-zavoda v Gorici, Korzo Italia 116 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter ob sredah od 15. do 17. ure. Pokojnine bodo tokrat izplačevali že 5. januarja Pokrajinsko ravnateljstvo poštne uprave obvešča, da bodo v poštnih uradih anticipirah za dva dni izplačevanje pokojnin Zavoda za socialno skrbstvo (INPS), ki zapadejo 7. januarja. Pokojnine bodo plačevati že v petek, 5. januarja. V soboto 6. januarja je praznik, 7.pa je nedelja. Tako so se pri poštni upravi, v dogvooru z zavodom INPS dogovoriti za anticipacijo izplačila. * V; ■ ■ SPOROČILO TRG. ZBORNICE Bencinski boni že 2. januarja Razdeljevali bodo prvi kontingent za leto 1996 SPODBUDA ZA SKUPNO DELO V PRIHODNJE Srečanje med predstavniki borčevskih organizacij Gorice in Nove Gorice Sodelovanje v letu 1995je bilo uspešno Goriška Trgovinska zbornica obvešča, da bodo 2. januarja pričeli z razdeljevanjem nakaznic za prvi kontingent goriva po znižani ceni, v okviru goriške proste cone. Nakaznice lahko dvignejo vsi dosedanji upravičenci in tudi novi, ki so prošnjo vložili do 30. novembra letos. Lastniki avtomobilov z močjo do 11 fiskalnih konjskih moči prejmejo nakaznice za 245 oziroma 280 litrov goriva po znižani ceni. Lastniki močnejših avtomobilov pa nakaznice za 455, oziroma 490 litrov. Večjo količino prejmejo upravičenci, ki imajo stalno bivališče na območju občin Sovodnje in Gorica. Bencinske bone bodo razdeljevali do vključno 17. februarja v pisarni italijanskega avtomobilskega kluba (ACI), na Tržaški cesti v Gorici ter v področnih uradih istega kluba v Krminu, Gradišču in Gradežu ter v uradih Pro Logo v Tržiču, Ronkah in Škocjanu ob Soči. Drugi kontingent goriva po znižani ceni bo na razpolago predvidoma v aprilu, oziroma maju. Tačas bo najbrž že tudi dokončno znano, kako se bo upravljal kontingent bencina po znižani ceni za celotno območje dežele. Težave in pomisleki se porajajo predvsem glede cene, oziroma porazdelitve bremena za nevnovčene davke. Pomisleki nastajajo predvsem okrog dileme, če bo (ne bo) država za celoten ali delni znesek davkov, ki se jim odpoveduje, zmanjšala dotacije Deželi. V tem primeru nikakor ne bi mogli govoriti o pridobitvah, oziroma olajšavah, saj bi poceni bencin v bistvu plačali sami. Avtomobilisti in tudi tisti občani, ki železnega konjička nimajo. Tudi v letu 1995 se je razdeljevanje nakaznic za prvi kontingent pričelo 2. januarja. Sredi leta je bilo nekaj težav zaradi osporavanja veljavnosti dodatnega kontingenta (90 litrov) bencina. Ob tem velja posebej opozoriti, da je treba še razpoložljive bencinske bone (seveda risati, ki jih ima), uporabiti najkasneje do jutri, 31. t.m. Urad za občane V okviru prizadevanj za prenovo javne uprave in izvajanja zakona št. 241, so na Prefekturi pred kratkim ojačiti urad za stike z javnostjo. V uradu, ki je odprt od ponedeljka do sobote od 9.30 do 12.30 in od ponedeljka do petka tudi od 17. do 19. ure, nudijo občanom vse informacije v zvezi z raznimi upravnimi postopki. Občani se lahko na omenjeni urad obračlajo neposredno, ali pa preko telefona (št. 538080) ati telefaksa 595430. V Novi Gorici je bilo včeraj srečanje borčevskih organizacij ob zaključku leta, ki je bilo v znamenju številnih proslav ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in osvoboditve. Predstavniki Zveze združenj borcev NOB ter sorodnih organizacij iz Gorice ANED, AVL, ANPI so na srečanju ugotoviti, da je v letu, ki se je izteklo prišlo do pomembnih premikov v vrednotenju takoimenovane diplomacije med narodi. Prišlo je do konkretnega sodelovanja pri uresničevanju različnih pobud, kar je vsekakor spodbuden znak za graditev in utrjevanje odnosov tudi v prihodnjem letu. Predstavniki borčevskih združenj in organizacij iz Gorice so podčrtali predvsem pomen posvetovanja, ki so ga priredili 30. novembra v prostorih Univerze, v sodelovanju s pokrajinsko upravo in Furlanskim institutom za preučevanje odporniškega gibanja. Razstava o odporništvu, ki je bila na ogled v istih prostorih, pa je naletela na ustrezno zanimanje dijakov. V letu, ki se poslavlja, je prišlo tudi do zelo uspešnega sodelovanja med predstavniki borčevskih organizacij z obeh strani meje, zlasti kar zadeva raziskovanje in odkrivanje nekaterih manj znanih aspektov skupnega protifašističnega boja. V goriški delegaciji so bili poleg predstavnikov združenj ANED, AVL in ANPI Bressana, Mernija in Po-letta še Luigi Pich, Milan Furlan, Erika Pavlin, Pietro Mozettig, luigi Franco, Lino Terrida, Viljem Zavadlav, Vito Primožič, Ludvik Pregelj, Stanko Kuštrin, Jože Ferfolja in Franco Canevali. Novogoriško delegacijo pa so sestavljali Drago Požar, Zdravko Bašin, Vladimir Krpan in Franc Beltram. (Na sliki - foto Bumbaca - z včerajšnjega srečanja). □ OBVESTILA RAZGLEDNICE SLOVENSKIH KRAJEV na Goriškem so na razpolago v uradu SKGZ in pri kulturnih društvih. Razglednice so tiskali spomladi bb proslavi 50-letnice osvoboditve. V času, ko si izmenjujemo voščila, je uporaba takih razglednic lahko zanimiva alternativa klasičnim voščilnicam. KD SOVODNJE prireja tečaj šivanja. Predvidenih je 16 lekcij (1 krat tedensko - ob sredah). Informacije in vpisovanje pri Zlatki, - tel. 882032. KNJIŽNICA DAMIR EEIGKL bo zaprta do 7. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta do e.januarja. NA OBČINI V DOBER- Selitev uradov V okviru preureditve raznih služb in s ciljem smotrnejše uporabe premoženja, oziroma prostorov, bodo po novem letu vse zdravniške ambulante Zdravstvene .ustanove in urade, ki izdajajo napotnice za zdravljenje v bolnišnicah, v specialističnih in fizioterapevtskih centrih itd, ki so biti do zdaj nameščeni v ulici Vit-torio Venet o 24, premestili na območje bolnišnice v ulici Vittorio Veneto 171. V dosedanjih prostorih bodo (začasno) ostali le uradi pristojni za obnovitev potrdila o bolniškem zavarovanju, uradi kjer se opravi izbira zdravnika splošne prakse, kjer izdajajo potrdila o oprostitvi plačila samoprispevka. KRONIKA / VČERAJ POPOLDNE V FARI V trčenju med skuterjem in avtom umrl 64-letni skuterist Sergio Zotti je bil iz Zagraja - Dinamika še precej nejasna V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj pozno popoldne v Fari, je umrl 64-letni skuterist. Slo naj bi za Sergia Zottija iz Zagraja, ulica Isonzo 9. Dinamika težke prometne nesreče še ni povsem razjasnjena. V nesrečo sta bili vpleteni dve vozili in sicer avtomobil fiat ti-po videmske registracije in skuter, ki ga je upravljal Zotti. V trenutku ko zaključujemo redakcijo je prometna policija še zmeraj na kraju tragičnega dogodka. Skuterist je v nesreči zadobil zelo težke telesne poškodbe in je umrl že kmalu po nesreči. Na sliki: obhodnica prometne policije na prizorišču nesreče. Foto Bumbaca. O ČRPALKE Danes popoldne in jutri so odprte naslednje bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TR2IC ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca dAosta RONKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VELES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMIN API - Drevored Ven. Gluha DOBERDOB CHEVRON - Palkišče DOBU bo od 2. januarja 1996 odprt tehnični urad vsak torek in četrtek, od 16. do 18. ure. Telefonska številka urada je 784009. KINO GORICA VITTORIA 15.00- 16.45- 18.30-20.15-22.00»Pocahontas«. O zv. Dolby stereo. CORSO 17.45-20.00-22.00»Gašper«. Film S. Spielberga. TRZIC COMUNALE 17.30- 19.45- 22.00»La lettera scarlatta«. L Demi Moore in Robert Duvall. M LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va utica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREBI Danes v Gorici, ob 11. uri, Giuseppina Lescia-ch, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 30. decembra 1995 SLOVENIJA V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE V GORICI DO 10. JANUARJA ’96 RAZSTAVLJA TONE KRALJ. SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Danes, 30. decembra, ob 19.30: W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za IZVEN (KONTO). Jutri, 31. decembra, ob 19. uri: T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Sreda, 3. januarja, ob 18. uri: Ivan Cankar: HLAPCI, za abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. Mala drama Jutri, 31. decembra, ob 19. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA Danes, 30. decembra, ob 11. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 30. decembra, ob 19.30, za IZVEN. RAZPRODANO! Jutri, 31. decembra, ob 19.30, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN. RAZPRODANO! Petek, 5. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN Mala scena MGL Petek, 5. januarja, ob 17. uri: L. VVilson: ZAŽGI! Za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Danes, 30. decembra, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO (v slovenščini), za IZVEN in KONTO. Jutri, 31. decembra, ob 19.30: J. Golob: KRPANOVA KOBILA KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Gledališče Ane Monro: DIVA DIVANOVA. Danes, 30. decembra, ob 21. uri. Danes, 30. decembra, ob 17. uri: Lutkovno gledališče FRU FRU: RDEČA KAPICA. Predstava je primerna za otroke od 3. leta naprej. Otroci, ki bodo dedku Mrazu prinesli svojo risbico, bodo imeli prost vstop. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana D. BenMd: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI Jutri, 31. decembra, ob 19.30, za IZVEN. RAZPRODANO! SNG MARIBOR. Slovenska 27 Opera in balet Jutri, 31. decembra, ob 18. uri: G. Verdi: TRAVIATA. SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN! PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Harold Pinter: PREVARA, Danes, 30. decembra, ob 19.30, za abonma SOBOTA 2., IZVEN in KONTO. Sreda, 3. januarja, ob 19.30, za abonma MODRI, IZVEN in KONTO. Jutri, 31. decembra, ob 20. uri: R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN. RAZPRODANO! LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 7. janukrja, ob il. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA, za otroke od 3. leta naprej. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Ljubljana BUTTERENDFLV. Režija: M. Pograjc. Glasba: Demolition Group. Petek, 5. januarja, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Ponedeljek, 1. januarja, ob 18. uri: NOVOLETNI KONCERT; Orkester Slovenske filharmonije; dirigent Milan Horvat; solistka: Lidija Horvat, sopran. Program: G. Rossini, B. Smetana, J. Brahms, J. Strauss, G. Verdi, M. Ravel. Petek, 5. januarja, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent John Neschling; solistka Dilber. Program: G. Bizet, A. Copland, R. Glier, J. Golob. Sreda, 10. januarja, ob 19. 30: Izredni koncert orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium Musicum. Dirigent Marko Letonja; solisti Ana Pusar-Jerič-, Andrea Bonig, Francisco Araiza in Ivan Urbas. Program: G. Verdi, Rekviem. Sobota, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor: S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA Ponedeljek, 1. januarja, ob 17. uri: Novoletni koncert ORKESTRA AKORD iz Celja pod vodstvom Matjaža Brežnika. Petek, 12. januarja, ob 19.30: Nastop moškega pevskega zbora Dobrna. Petek, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora Zreče. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. CLUB MAONA Arze 5. Piran Ponedeljek, 1. januarja, ob 21. uri: Novoletni žur s skupino FUSION GITANA iz Argentine. Sobota, 7. januarja: Nastop skupine BLUES POWER iz Zagreba. HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE Danes, 30. decembra, ob 20. uri: 25. NOVOLETNI KONCERT Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 5. januarja: MISKATONIC UNIVERSITV. Petek, 12. januarja: DEAD IDEAS. Politični power-core iz Beograda. Petek, 19. januarja: MISERY in DESTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZSTAVE SLOVENIJA rs’msrm FJK TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«: torek, 16.1., 19.00 (red A); Četrtek, 18.1., 19.00 (red B); sobota, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); Četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). V ponedeljek, 1. januarja 1996, ob 18. uri novoletni koncert godbe na pihala »Giuseppe Verdi«, ki ga prireja Rdeči križ. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich. Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II pri-gioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto. 6. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila Molierovo »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v Četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. KOROŠKA REBRCA - Komenda: danes, 30.t. m., ob 14.30 - Dnevi iger in petja. SVECE - Farna cerkev: danes, 30. t. m., ob 18.30 »Božični koncert«: nastopa mezzosopran Bernarda Fink, pri orglah Andrej Feinig. Na sporedu bo tudi krsta izvedba šestih božičnih pesmi S. Vremšaka. VOGRCE - Pri Florjanu: danes, 30. t. m., ob 20. uri prireja MePZ Podjuna ples v predsilvestrski noči z ansamblom Sibov-niki. TINJE - v Domu: v torek, 2.1.96: ob 9. uri novoletno srečanje »Lepota jezika«; ob 17. uri knjižne presoje. CELOVEC - Dom sindikatov: v petek, 5.1.96 ob 20. uri 44. slovenski ples. Igrata ansambla Big band RTV Slovenije in Franca Miheliča. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Kosovelova dvorana Cankarjevega doma: SPOVEDNICA (foto), kanadski film Roberta Lepagea. Drama o družinski skrivnosti in iskanju identitete. Danes, 30. decembra, ob 20. uri. Od Četrtka, 4. januarja, do nedelje, 7. januarja, ob 20. uri: DUHOVNIK, film Antonie Bird. Ne pridiga in ne politični govor, ampak samo-izpoved sodobnega človeka, ki Zefi hkrati ostati zvest veri in samemu sebi. m-fl-KURE VELIKI (PRED)NOVOLETNI BOOM V SLOVENJ GRADCU Danes. 30. decembra, ob 14. uri: MAKURC kinoteka, ob 18. uri: Predavanje s —J:— s potovam ob 19. uri: Gle' s predstavo ST02IVKA. ob 21. uri: CIGANSKA JAZZBINA, jazz koncert. diapozitivov .a'tor Jutri, 31. decembra: Najbolj »odbito« silvestrovanje z MAKURC, gostilno Pod velbom-in skupino HIC ET NUNC. Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper). MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MALA GALERIJA Slovenska 35, Ljubljana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991-1995. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchela. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Ljubljana V galeriji bo do 31. decembra na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana V galeriji je do 31. decembra na ogled razstava karikatur Franca Jurija. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995, Vladimirja Makuca. Razstava bo na oglea do 12. februarja. GRAD PODSREDA Kozjanski park Masajuki Nagase - Molitev na potovanju. Razstava bo na ogled do 31. decembra. GALERIJA EOURNA Gregorčičeva 3. Liubliana Andrej Bmmen Cop, slike. Razstava bo na-ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. skupine IRVVIN. TRST Kulturni dom V nedeljo, 7. januarja 96, ob 18. uri - Novoletni koncert Glasbene matice, ki ga organizira TKB. Orkester Camerata lebacensis. Dirigent Miroslav Homen. Solist Stanko Arnold (trobenta). Gledališče Rossetti V soboto, 6. januarja, ob 17. uri koncert, ki ga organizira Združenje trgovcev. Nastopil bo simfonični orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Davida Aglepa, sopranistka Laura Cherici in otroški pevski zbor. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063). Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. januarja 1996, koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. Diskoteka Salome (Ul. S. Mi-chele 11) Jutri, 31. t.m,- silvestrovanje ob zvokih skupine Magia, Franza in drugih gostov. V sredo, 3.1. - DJ Nacio in Franza iz Velvet rock Cluba. V Četrtek, 4.1.96, ob 20.30 rock koncert z ansambloma Paul D’Arce in Sioux Age. GORICA Kulturni dom Danes, 30. t. m., ob 20.30 novoletni koncert. Nastopa Filharmonični orkester »P. Costantinescu« iz Romunije. VeCer prireja društvo R. Lipizer. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija: do 31. t. m. je na ogled dobrodelna razstava likovnih izdelkov v korist Stadiona-1. maj. Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravali-ca. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31. t. m. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Galerija Art Gallery: Se jutri, 30. t. m. je na ogled razstava grafik, skulptur in risb »Images 1995«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31.1. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Browna . Galerija Poduie (Ul. Cadorna 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carla e segno«. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.1.96 razstavlja Tone Kralj. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. MIROVNA OPERACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI Pontonski most čez Savo so vendarie dokončali Admiral Smith je prepričan v miroljubnost bosanskih Srbov SARAJEVO (Reuter) - Ameriški vojaki so včeraj v ogorčeni bitki s slabim vremenom končno sestavili pontonski most čez reko Savo, ki je navečji premični most, ki ga je ameriška vojska sestavila v minulih 50 letih. Pontonski most, ki ga je izjemno kruto vreme »načelo«, Se preden je bil končan, predstavlja pomemben del Natove vojaške operacije v Bosni, saj bodo pripadniki medna- rodnih enot z njim »odprli« pomembno kopensko pot med Hrvaško in Bosno. Vzpostavitev te poti pa se je pred tednom dni zaradi hude balkanske zime in ogromnih ko- ličin blata spremenila v navidez nemogoč cilj logistične operacije, ki bo že v prihodnjih dneh 20 tisoč ameriškim vojakom omogočila, da bodo prek Hrvaške pripotovali v BiH, kjer se bodo pridružili 40 tisoč vojakom iz drugih zavezniških držav in začeli uresničevati določila daytonskega miro- vega sporazuma. O podrobnostih uresničevanja nekaterih točk sporazuma se je včeraj v Banjaluki s predstavniki bosanskih Srbov pogovarjal poveljnik Natove operacije v Bosni, admiral Le-ighton Smith. »Prepričan sem, da ljudje, ki živijo v tej državi, želijo mir,« je ob svojem prvem obisku območja v Bosni, ki je pod nadzorom Srbov, povedal Smith. Ker so prejšnji dan predstavniki Nata potrdili, da bosanski Srbi in Muslimani v celoti izpolnjujejo obljubo o umiku vojakov s frontnih črt v Sarajevu, je dejal, da so dogodki zadnjih dni »izjemno spodbudni«. Smith pa kljub temu ni mogel skriti zadržanosti do vztrajnih pozivov vodstva bosanskih Srbov k odložitvi predaje srbskih delov bosanske prestolnice pod nadzor vladnih enot. V Mostarju je včeraj pristalo tovorno letalo francoske vojske, ki je francoskim vojakom pripeljalo nujno oskrbo, potem ko so bili zaradi izrednih vremenskih razmer, ki so privedle do poplav, prisiljeni zapustiti svoje šotorsko oporišče v predmestju Mostarja. Francosko vojaško letalo je prvo letalo, ki je po letu 1992 pristalo na mostarskem letališču. V Tuzlo je včeraj iz Beograda pripotovalo 50 pripadnikov 2. brigade ameriške vojske. Ameriški obrambni sekretar Wil-liam Perry bo 3. januarja obiskal Bosno in se v Tuzli srečal z ameriškimi vojaki iz sestava mednarodnih enot. Predstavniki Bele hiše so povedali, da o obisku ameriških vojakov v Bosni razmišlja tudi predsednik Clinton, ki naj bi na omenjeno območje odpotoval konec januarja. Hrvati kot jeziček na tehtnici Washington mora prepričati Tuđmana v oživitev Federacije BiH NEVV YORK - Američani imajo prav, ko v Srbiji in bosanskih Srbih vidijo glavne »nepridiprave« bosanske vojne. Vendar so možnosti za uspeh demonskega sporazuma prav tako odvisne od ravnanja bosanskih Hrvatov in Hrvaške. Odnos do Hrvaške postavlja pred ZDA posebno vrsto odgovornosti. V zadnjih dveh letih je Clintonova vlada zgradila Hrvatom vojaško silo, s katero so uspešno tekmovali s Srbi, pri tem pa Američani niso preveč glasno protestirali zaradi slabega ravnanja te vojske z muslimanskimi in srbskimi civilisti med njenim napredovanjem. Zdaj je pravi čas, da VVashington povzdigne glas in prepriča Tuđmana, da je njegovo politično in gospodarsko sodelovanje z Zahodom odvisno od spoštovanja političnih in človekovih pravic, tako kot določa daytonski sporazum. Ameriška strategija je temeljila na uporabi Tudma-novih vojakov kot nadomestka za vojaško silo, ki je nobena zahodna država ni bila pripravljena poslati na bosansko ozemlje. Letos poleti se je hrvaška vojska izkazala za dovolj močno in izgnala krajinske upornike z zasedenih ozemelj na Hrvaškem, skupaj z bosansko vojsko pa so tudi zelo skrčili srbske ozemeljske osvojitve v BiH. V obeh primerih so Hrvati tudi pregnali na desettisoče srbskih civilistov. Čeprav so bile posledice v nekaterih primerih okrutne, je hrvaško napredovanje pomagalo vzpostaviti ravnotežje sil v Bosni, ki je nazadnje omogočilo podpis daytonskega sporazuma. Diplomati so dolga leta zaman posku- šali prepričati Srbe, naj zapustijo tretjino osvojenega ozemlja v Bosni in privolijo v delitev države na dva približno enaka dela. Hrvaške osvojitve so bliskovito skrčile srbske osvojitve na manj kot polovico, kar je ustvarilo okvir za mirovni sporazum. Daytonska formula predvideva ozemeljsko in politično ravnotežje med bosanskimi Hrvah in Muslimani, ki morajo združiti svoje moči, kar pa jim do zdaj ni uspelo. Muslimansko-hrvaška federacija še vedno ostaja utopija. Bosna in Hercegovina je danes napol srbska, eno četrtino muslimanska in eno četrtino hrvaška. To niti najmanj ni primerna oblika za sožitje ali celo vnovično združitev nekoč v daljni prihodnosh, ampak je osnova za počasno izginotje .bosanske države. Ce Hrvati ne bodo pohiteli z izpolnjevanjem svojih obveznosh in naredili vsega za delovanje federacije, bo pobuda in prevlada spet na strani Srbov. Ko bodo Natove enote prihodnje leto zapustile Bosno, bodo Muslimani izročeni na milost in nemilost svojim srbskim in hrvaškim sosedom. Uresničitev federacije je zato pogoj za mir in obstoj države. Doseči to, da bodo hrvaška država in bosanski Hrvah sodelovali z vlado BiH ter uresničevali dogovore o prostem gibanju ljudi, beguncih, človekovih pravicah in preganjanju vojnih zločincev, ni vojaška naloga. Naloga je politična in potrebuje nedvoumno sporočilo VVashingtona in evropskih zaveznikov, da je prihodnost Hrvaške odvisna od njenega sedanjega ravnanja v Bosni in Hercegovini. The New York Times GENERALNI SEKRETAR ZVEZE NATO JAVIER SOLANA O OPERACIJI V BIH Temelj nove varnostne slmkfure BRUSELJ - Večina razprav pred začetkom Iforjeve operacije Skupno prizadevanje se je osredotočala na vprašanje, ali je rešitev bosanske vojne dovolj pomemben razlog, da bi tja poslali mlade fante in dekleta zavezniških vojsk. Odgovor šestnajstih veleposlanikov pri zvezi Nato je bil jasen: zavezniki preprosto morajo ustaviti največjo morijo v Evropi po drugi svetovni vojni. Nasprotna odločitev ne bi pomenila zgolj obsodbe bosanskega prebivalstva na nadaljnje trpljenje, temveč tudi tveganje, da se spopad razširi in morebih postavi Nato pred nujnost posredovanja v sporu precej širšega obsega. Ker se veleposlaniki zveze Nato z obeh strani Atlantskega oceana preveč dobro spominjajo cene, ki jo je moral Zahod plačah zaradi svojih napak in sleposti leta 1914 in 1939, so se odločili, da ustavijo vojno v osrčju Evrope, dokler je to Se v njihovih močeh. V razpravah o operaciji Iforja pa so premalo pozomosh posve-tili posledicam te operacije za zvezo Nato, saj je to njena prva operacija »zunaj njenih meja«, v 46-letni zgodovini severnoatlantskega zavezništva. Tiste, ki so bili prepričani, da je Nato le relikt hladne vojne, je prav gotovo presenetila podpora z vseh shani, ki je je bil deležen poveljnik Nata za Evropo, general George Jouhvan, pri pripravah načrta za uresničevanje mirovnega sporazuma. Doslej se je že 16 držav nečlanic zveze pridružilo operaciji pod poveljstvom Nata. Med njimi je precej nekdanjih sovražnic iz vzhodne Evrope, ki si zdaj prizadevajo za pristop k Natu, nevtralni državi Švedska in Finska, nekaj neevropskih držav ter - kar je najpomembnejše - tudi Rusija. Jasno je, da se v Evropi danes dogaja nekaj, kar presega zgolj bosansko vprašanje. Temelj prizadevanja držav nečlanic zveze za sodelovanje z Natom je spoznanje, da je v obdobju po koncu hladne vojne mednarodna skupnost prišla do prelomnice pri vprašanju vamosh in miru. Do prelomnice pa ni prišlo po naključju. Nato si je v zadnjih letih tiho, a vztrajno prizadeval - s Partnerstvom za mir in predvsem s poglabljanjem sodelovanja z Rusijo -, da bi nove demokracije pripravil na takšno skupno operacijo. Zato se v Bosni ne bo le zaključevala vojna, temveč se bodo postavljali temelji za trajnejšo varnostno strukturo, ki bo združeni Evropi zagotavljala mir in stabilnost. Zavedam se, da je precej lažje napovedovati podobne idealistične vizije, kot pa v mrzli in porušeni Bosni varovati mir. Toda v zgodovini je bilo vedno tako - vojaški škorenj je moral utreh pot podobnim vizijam in načrtom diplomatov. Ker pa se je Evropa učila iz svojih napak v prvi polovici stoletja, že dve generaciji staršev nista poši-Ijali svojih vojakov v spopad svetovnih razsežnosh. Tega jima ni bilo treba storiti - in tudi sedanjim in prihodnjim generacijam ne bo treba - predvsem zato, ker je mir zagotavljala zveza Nato. Zdaj ko se zveza uspešno sooča s svojimi novimi nalogami po koncu hladne vojne, moramo za trenutek posvetiti svoje mish mladeničem in mladenkam Iforja, ki preživljajo praznike z zbujanjem upanja na boljši jutri. The VVashington Post Francoski legionarji so na lastni koži skusili muhasto bosansko vreme (Telefoto: AR) MOSTARSKE IZKUŠNJE ZA OBNOVO PORUŠENE DEŽELE Razdeljeno mesto je poskusni zajček Mark M. Nelson in Carla Anne Robbens, The Wall Street Journal Europe MOSTAR - Med izzivi, ki čakajo tiste, Id so se namenili obnovih porušeno Bosno, je bila vnovična vzpostavitev električnega omrežja v Mostarju ena najlažjih nalog. Mostar je ostal brez elektrike spomladi leta 1993, ko je izbruhnila kratkotrajna in ostra vojna med Muslimani in Hrvati. Ko so se spopadi končali, mostarski Hrvati, ki so nadzorovali kjučno razdelilno postajo, niso hoteli usposobiti treh daljnovodov, ki vodijo v muslimanski del mesta. Mednarodna skupnost je morala kar nekaj mesecev prepričevati Hrvate in jim groziti s prekinitvijo pošiljanja pomoči, da so si marca letos le premislili in dovolili, da so luči zasvetile tudi v muslimanskem delu Mostarja. Mostarska zgodba kaže, koliko denarja, časa in naporov bo potrebnih, da bo v Bosni zavladal trajen mir, saj obstajajo velika nasprotovanja celo med domnevnimi zavezniki. Mostar je od julija 1994 pod mednarodno upravo, Evropska unija pa si je to mesto izbrala kot poskusnega zajčka pri obnovi porušene dežele. Tam je zdaj več kot 60 tisoč vojakov in nekaj tisoč civilnih uslužbencev, ki bodo poskrbeli za obnovo infrastrukture, spoštovanje človekovih pravic in izvedbo volitev. V zadnjih 18 mesecih je Evropa porabila 2500 dolarjev na vsakega mostarskega prebivalca. Mostarski upravnik Hans Koschnik, ki ga je na to mesto postavila EU, si vsak dan prizadeva prepričati hrvaške in muslimanske uradnike, naj sklepajo sporazume in kompromise. Takšno prepričevanje je obrodilo že kar nekaj sadov. Obnovih so namreč osnovne storitvene dejavnosti in približno pet tisoč domov, otroke so spravih v šole, pogajajo pa se tudi o vrnitvi več kot 20 tisoč beguncev. Se bolj poučno pa zna biti to, česar evropski upravi ni uspelo doseči. Mostar ostaja še vedno geografsko, gospodarsko in čustveno razdeljeno mesto. 30 tisoč Muslimanov se gnete v porušenem starem delu mesta na vzhodnem bregu Neretve, 35 tisoč Hrvatov pa je zavzelo sodobnejši in manj porušeni novi del mesta na zahodnem bregu. Mostar ima še vedno dva župana, dve policiji, dve vodovodni in postni omrežji ter celo dve zastavi in denarni enoti. Meja med obema deloma mesta je Titova ulica, ki je bila nekdaj cvetoče trgovsko območje. Tam namreč stoji edini most, ki je še primeren za prehod. Na tem mostu policisti z obeh strani preverjajo dokumente tistih, ki želijo prečkati mejo, prek katere je prepovedan prehod vsem vojaškim obveznikom. Kljub temu pa Koschnik še ni izgubil upanja, saj mu je nedavno uspelo doseči sporazum o prostem gibanju žensk in otrok. Zdi se mu, da so Hrvati, ki so bili glavni krivec za zastoj pri vnovični združitvi mesta, zdaj bolj pri-pavljeni na sklepanje kompromisov. 120 strani dolg sporazum je postavil zelo velikopotezne in razdelane cilje. Čeprav deli Bosno v dve etnični entiteti, zagotavlja vsem begrmcem pravico, da se vrnejo domov, zahteva, da se v devetih mesecih izvedejo svobodne volitve, mednarodno skupnost pa zavezuje, da bo pomagala obnoviti obubožano gospodarstvo. Sporazum pa je veliko bolj nenačelen pri opredeljevanju sredstev, s katerimi naj bi omenjene cilje dosegli. V njem piše le to, da sile Nata za obnovo dežele niso odgovorne. Pentagon si je želel čim več avtoritete in Cim manj obveznosti, kar mu je tudi uspelo. V 120 strani dolgem dokumentu so samo štirje odstavki namenjeni opisu vloge Natovih sil. Njihova najpomebnejša naloga je zgolj ločevanje dveh sovražnih vojsk na meji med Srbsko republiko in muslimansko-hrva-Sko federacijo. Precej večja odgovornost za obnovo Bosne je padla na mednarodne agencije in vlade donatorice, ki bodo imele denar ali pa tudi ne. Verjetno največji razkorak pa se je pojavil ob vprašanju, kdo bo sestavljal policijske sile obnovljene Bosne. Pentagon vztraja, da so njegove pristojnosti omejene samo na demilitarizirana območja. Zaradi prevelikih stroškov pa zamisli o tuji policiji v Bosni nasprotuje tudi Evropa, ki jo podpira Bela hiša. Policijske naloge so bile na koncu zaupane lokalnim oblastem in nedoločenemu številu civilnih opazovalcev, Združeni narodi pa si zdaj prizadevajo, da bi zbrali vsaj okoli 1700 civilnih opazovalcev in jim zagotovili ustrezno usposabljanje. Eden večjih izzivov, s katerim se bodo morale spopasti domače in tuje oblasti, bo tudi vrnitev dveh milijonov beguncev, kar predstavlja skoraj polovico bosanskega prebivalstva. Čeprav daje day-tonski sporazum vsem beguncem pravico do vrnitve domov, pa ne vsebuje ukrepov, ki bi zagotovih tudi njeno uresničitev. Evropske izkušnje z vračanjem beguncev v Mostar so vse prej kot spodbudne. Vrniti bi se moralo okrog tisoč družin, vendar jih zaradi porušenih ali zasedenih domov nimajo kam nastaniti. Negotova je tudi obljuba o izvedbi svobodnih vohtev, ki naj bi bile v roku devetih mesecev. Sporazum daje namreč vsem prebivalcem pravico, da volijo v mestih, kjer so živeli pred vojno. Ker je svoje domove zapustila skoraj polovica prebivalcev, bodo takšne volitve izredno težko izvedljve. Zapleta pa se tudi pri denarju. Svetovna banka si zeli, da bi mednarodni donatorji v naslednjih treh letih zagotovili pet milijard dolarjev, nihče pa ne ve, od kod bo denar prišel. Ce sploh bo. Mostarske izkušnje so tudi že pokazale, da bo omenjeni znesek zadostoval le za najnujnejše, nikakor pa ne za izpolnitev velikopoteznega načrta obnove gospodarstva. Dokler pa gospodarstvo ne bo znova zaživelo, bosta tako Mostar kot celotna Bosna ostala ne le revna, ampak tudi nemima. w M SMUČANJE / MOŠKI SMUK ZA SP SMUČANJE / ZENSKI SLALOM ZA SP Norvežan Lasse Kjus najhitrejši v Bormiu Italijan 1/1/. Perathoner za stotinko ob tretje mesto Prepričljivo slavje VVibergove (Šve.) Drugo Rotenova (ŠvL), tretja Ederjeva (Av.) Slovenka Katjo Koren osvojilo 10. mesto BORMIO - Norvežan Lasse Kjus (na sliki AP) je zmagal v smuku za svetovni pokal v Bormiu (1:55.35), kar je njegova prva zmaga v tej disciplini v svetovnem pokalu v karieri. Na zadnji moški tekmi v letošnjem letu je bil drugi presenetljivo Avstrijec Andreas Schifferer (1:55.66, 31 stotink zaostanka), ki je imel Startno številko 35, tretji pa Kanadčan Ed Podvinski (1:55.86, 51 stotink zaostanka), ki je po skoraj dveh letih dosegel najboljši rezultat. Podvinski je le za stotinko prehitel Italijana VVernerja Perathonerja, peti pa je bil še en Norvežan Atle Skaardal. Štiriindvajsetletni Kjus, olimpijski zmagovalec v kombinaciji, je na ledeni in težki progi Stelvio (3352 metrov) v četrtem smuku sezone dosegel tretjo zmago v letošnji sezoni. Pred tem je slavil v naši Kranjski Gori (veleslalom) in v superveleslalomskem nastopu v začetku decembra v Vailu. S povprečno hitrostjo okrog 121 kilometrov na uro je porazil specialiste za smuk, ki so imeli slab dan. Lanski zmagovalec smukaške razvrstitve Francoz Luc Alphand je imel ves čas težave, saj je bila proga zelo zavita, kar mu ne ustreza. Za Norvežanom je zaostal 2.79 sekunde in se ni prebil med najboljših 20. Alphand je zmagal na prvih dveh letošnjih smukih v Vailu in Val d’Iseru. Avstrijec Patrick Ortlieb, ki je slavil v Val Gardeni, je izgubil smučko in predčasno končal svoj nastop. Vrstni red: 1. Kjus (Nor) 1:55.35, 2. Schifferer (Avt) 1:55.66, 3.. Po-divinsky (Kan) 1:55.86, 4. Perathoner (Ita) 1:55.87, 5. Skaardal (Nor) 1:55.91, 6. Rung-galdier (Ita) 1:56.12, 7. Mader (Avt) 1:56.25, 8. Cretier (Fra) 1:56.28, 9. Krauss (Nem) 1:56.65, 10. Assinger (Avt) 1:56.73, 13. Ghedina (Ita) 1:57, 06, 22. Fattori (Ita) 1:57, 73, 31. Catta-neo (Ita) 1:58, 49. Vrstni red v svetovnem pokalu - moški skupno (15 tekem): 1. Kjus (Nor) 885, 2. Von Griini-gen (Svi) 498, 3. Knauss (Avt) 390, 4. Tomba (Ita) 356, 5. Nyberg (Sve) 327, 6. Mader (Avt) 305, 7. Alphand (Fra) 299, 8. Košir (Slo) 265, 9. Mayer in Reiter (oba Avt) 243,... 24. Miklavc (Slo) 126. Vrstni red smuka (4): 1. Alphand (Fra) 263, 2. Kjus (Nor) 225, 3. Ortlieb (Avt) in Gigandet (Svi) po 175, 5. Assinger (Avt) 146, 6. Mader (Avt) 144, 7. Schifferer (Avt) 120, 8. Podivinsky (Kan) 119, 9. Cavegn (Svi) 101, 10. Trinkl (Avt) 100. Ekipno (15): 1. Avstrija 2717, 2. Švica 1720, 3. Norveška 1701, 4. Italija 1476, 5. Francija 1094, 6. Slovenija 600, 7. Švedska 440, 8. Kanada 281, 9. Nemčija 278, 10. ZDA 177. Pokal narodov (28.): 1. Avstrija 5089, 2. Švica 3040, 3. Italija 2227, 4. Norveška 2136, 5. Nemčija 1687, 6. Francija 1635, 7. Slovenija 1190, 8. Švedska 1144, 9. ZDA 722, 10. Kanada 319. SEMMERING - Svedinja Pemilla Wi-berg je prepričljivo zmagala na slalomu za svetovni pokal v Semmeringu pri Dunaju. S časom 1:40.28 je za skoraj sekundo prehitela drugouvrščeno Švicarko Karin Roten, tretja pa je bila Avstrijka Elfi Eder. Mariborčanka Katja Koren je končala na 10. mestu, Skofjeločanka Nataša Bokal, ki je bila po prvi vožnji 18., je v drugi tik pred ciljem napravila napako in odstopila, Ljubljančanka Urška Hrovat pa je nastop končala tik pred merjenjem vmesnega časa prve proge. Danes bo na tem tekmovališču na programu še en ženski slalom (ob 9.30 in 12. uri). Tekma je bila kljub mrazu (-15 stopinj Celzija) ena najlepših v ženskem delu svetovnega pokala v letošnji zimi, saj so bile proge zelo dobro pripravljene, nastope najboljših tekmovalk sveta pa si je ogledalo tudi približno 15.000 gledalcev, ki so na tem smučišču prvič spremljali tekmo za svetovni pokal. Vrstni red: 1. VViberg (Sve) 1:40.28, 2. Roten (Svi) 1:41.20, 3. Eder (Avt) 1:41.76, 4. Andersson (Sve) 1:41.78, 5. Accola (Svi) 1:41.96, 6. Riegler (NZL) 1:42.11, 7. Chauvet (Fra) 1:42.22, 8. Nef (Svi) 1:42.23, 9. Oster (Svi) 1:42.25, 10. Koren (Slo) 1:42.26, 11. Kollerer (Avt) 1:42.37, 12. Kjorstad (Nor) 1:42.68, 13. Hansson (Sve) 1:42.70, 14. Salvenmoser (Avt) 1:42.75, 15. Egger (Avt) 1:42.87, 16. Wa-chter (Avt) 1:42.89, 17. Gerg (Nem) 1:43.06, 18. Novven (Sve) 1:43.08, 19. Grassinger (Nem) 1:43.16, 20. Graf-Zingre (Svi) 1:43.38. Vrstni red v svetovnem pokalu -skupno (po 13 nastopih): 1. Meissnit-zer (Avt) 488, 2. VVachter (Avt) 478, 3. Ertl (Avt) 433, 4. Seizinger (Nem) 413, 5. Dorfmeister (Avt) 349, 6. Street (ZDA) 328, 7. Zurbriggen (Svi) 300, 8. VViberg (Sve) 294, 9. Eder (Avt) 260, 10. Roten (Svi) 237, 11. Hrovat (Slo) 216, 12. Marken (Nor) in Kostner (Ita) po 201, 14. Zeller Bahler (Svi) 199, 15. Koren (Slo) 198,... 20. Suhadolc (Slo) 168; slalom (4): 1. Eder (Avt) 260, 2. VViberg (Sve) 200, 3. Hrovat (Slo) 192, 4. Koren (Slo) 176, 5. Accola (Svi) 174, 6. Roten (Svi) 137, 7. Kjorstad (Nor) 134, 8. Salvenmoser (Avt) 114, 9. Andersson (Sve) 110, 10. Plank (Ita) 86. NOGOMET / V C2 LIGI________ Danes Triestina - Pontedera Tržaško moštvo bo igralo brez poškodovanega Polmonarija TRST - Triestina bo z današnjim nastopom v C2 ligi proti Pontederi (14.30 na stadionu Rocco) sklenila leto. Proti solidnemu nasprotniku, ki je na zadnjih šestih tekmah osvojil štiri zmage in zabeležil dva poraza, bo tržaško moštvo igralo brez poškodovanega Polmonarija. Se pred dvema dnevoma je kazalo, da bodo morali dnaašnje srečanje igrati na »Grezarju«, ker je prišlo zaradi slabega vremena do pravih poplav v prostorih stadiona »Rocco«. Včeraj pa so vse uredih in tako bo tekma na velikem stadionu. DANAŠNJI SPORED (14.30): Cecina -Temana; Centese - Tolentino; Forb - Barac-ca Lugo; Giorgione - Livorno; Imola - Trevi-so; Ponsacco - Fermana; Rimini - Fano; Triestina - Pontedera; Vis Pesaro - Sandona. VRSTNI RED: Treviso 32; Temana 29; Livorno 28; Triestina 25; Ponsacco 24; Fermana 23; Pontedera in Giorgione 22; San- dona 21; Vis Pesaro 19; Rimini 18; Baracca Lugo, Fano in Imola 15; Forb in Tolentino 14; Cecina 13; Centese 4. I-azili turnir v Tripolisu TRIPOLIS - Lazio je osvojil prvo mesto na turnirju treh ekip v Tripobsu. Najprej je premagal selekcijo Libije s 4:2 (strelci: Fa-valli, Bokšič, Signori in lanuzzi) in nato še hiter s 5:3 po enajstmetrovkah (regularni del 1:1, strelca: Branca za Inter in Signori za Lazio). Savičevič najboljši nogometaš Jugoslavije BEOGRAD - Tudi v ZR Jugoslaviji so izbrali svojega najboljšega nogometaša. Po izbom beograjskih časnikov je to igralec Milana Dejan Savičevič. Na drugo mesto se je uvrstil Predrag Mijatovič, ki igra za Valencio, tretje mesto pa si dehta igralec Partizana Dragan Čirič in član angleške Aston Vil-le Savo Miloševič. ^SMUČARSKI SKOKI / DANESh V Obersfdorfu začetek 44. novoletne turneje OBERSTDORF - Danes se bo na skakalnici v Ober-stdorfu začela 44. Inter-sport novoletna skakalna turneja štirih tekmovališč, 1. januarja bo tekma v Gar-misch-Partenkirchenu, 4. januarja v Innsbrucku in 6. januarja v Bischofshofnu. Na zadnji, 43. turneji prestižnih štirih skakalnic, je v skupnem seštevku premočno zmagal branilec zmage v svetovnem pokalu iz minule zime Avstrijec Andreas Goldberger (955.4 točk), drugi je bil Japonec Kazujoši Funaki (932.0), tretji pa Finec Jarme Ahonen (896.3). Goldbergerju v letošnji zimi ne gre in vprašanje je, Ce mu bo uspelo ponoviti lanski uspeh. V Oberstdorfu je lani slavil Schvvarzenberger pred Goldbergerjem in VVeiMogom, v Garmischu Ahonen pred Goldbergerjem in Fincem Janijem Soininenom, v Innsbrucku Funaki pred Goldbergerjem in Laitinenom, v Bi-schofshofenu pa Goldberger pred Italijanom Robertom Ceconom in Nemcem Dieterjem Thomo. V Oberstdorfu bo nastopila tudi šesterica Slovencev: Samo Gostiša, Dejan Jekovec, Robi Meglič, Urban Franc, Jure Radelj in Peter Zonta. J. Edvvards športnik leta 1995 PARIZ - Britanski atlet Jonathan Edvvards, svetovni rekorder v troskoku in prvi človek, ki je presegel magično mejo 18 metrov, je po anketi francoskega športnega dnevnika Equipe najboljši športnik v letu 1995. Prvi od Italijanov je smučar Alberto Tomba, ki pa je le na 16. mestu, odbojkar Lorenzo Bernardi pa šele na 28. VRSTNI RED: 1. Jonathan Edvvards (VB, atletika) 183; 2. Michael Johnson (ZDA, atletika) 181; 3. Miguel In-durain (Spa, kolesarstvo) 177; 4. Haile Gebreselas-sie (Etiopija, atletika) 172; 5. Peter Blake (N. Zel, jadranje) 138. KOŠARKA / DREVI V 15. KOLU ITALIJANSKE Al LIGE Tržaški lllycaffe proti močnemu Teamsystemu Tekma bo ob 20.30 v Trstu - Za Tržačane je imperativ zmaga - V A2 ligi Brescialat doma proti Casettiju TRST - Kljub temu da se tržaškega Illy-caffeja drži izredna smola, pa mora tržaško moštvo danes v 15. kolu italijanske košarkarske Al lige absolutno zmagati. Skoraj polovica igalcev je poškodovanih ah bolnih za gripo in tudi drevisnji tekmec, bolonjski Teamsystem, je eden izmed najmočnejših v tej ligi. Vseeno pa je drevišnji imperativ za tržaško ekipo le zmaga, kajti položaj na lestvici je vse bolj kritičen. Teamsystem je skupno z mestnim tekmecem Budderjem najresnejši kandidat za osvojitev naslova državnega prvaka. Današnji Illyjev tekmec verjetno ima najmočnejši par zunanjih igralcev v tem prvenstvu. To sta Djordjević, »mister Europa 95« in Carlton Myers, ki igra zadnje čase v velikem slogu. Tu so še reprezentanta Frosini in Ruggeri, Američan Gay in bivši »Tržačan« Pilutti. Skratka, izredno močno moštvo, ki tudi upravičeno meri na državni naslov. Sicer pa bo derbi današnjega kola v Reggio Calabrii, kjer bo domača Viola, veliko presenečenje letošnjega prvenstva, igrala proti drugouvrščeni Gagi vi iz Vare-seja. DANAŠNJI SPORED (20.30): Illycaffe -Teamsystem; Viola - Cagiva (ob 17.55 po TV Rai3); Mash - Scavolini; Cx Siena -Nuova Tirrena; Stefanel - Madigan; Buck-ler - Teorematour; Benetton - Olitaha. VRSTNI RED: Buckler Bologna 22; Teamsystem Bologna in Cagiva Varese 20; Stefanel Milan in Scavolini Pesaro 18; Viola Reggio Calabria in Madigan Pištola 16; Benetton Treviso in Nuova Tirrena Rim 14; Cx Siena 12; Mash Verona 8; Olitaha Forli 8; Illycaffe Trst in Teorematour Milan 4. A2 liga: Brescialat juriša na zmago Goriški Brescialat bo drevi igral doma proti Casettiju iz Imole, ki ima štiri točke več od Medeotove ekipe, ki je v zadnjih petih kolih nanizala same poraze, tako da je zdrknila precej nizko na lestvici. Res je, da je goriška ekipa imela zadnje čase zvrhano mero smole (gripa je zajela skoraj vse moštvo), danes pa bo treba nujno osvojiti novi točki. Na zadnjih tekmah je moštvo odpovedalo predvsem v obrambi. In prav obrambi bo potrebno danes posvetiti največjo pozornost. DANAŠNJI SPORED (20.30): Banco Sardegna - Reggiana; Jcoplastic - Rimini (17.30); Polti - Juve Caserta; Reyer - Me-nestrello; Turboair - Floor; Panapesca -Auriga; Brescialat - Casetti. VRSTNI RED: Reyer Benetke in Juve Caserta 22; Polti Cantu 20; Floor Padova in Basket Rimini 16; Casetti Imola in Panapesca Montecatini 14; Reggiana Reggio Emilia, Turboair Fabriano in Brescialat Gorica 12; Jcoplastic Battipaglia, Banco Sardegna Sassari in Auriga Trapani 10; Menestrello Modena 6. Illyjev kapetan A. Tonut spet pred težko nalogo (F. KROMA) Obvestilo SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje v Ravasclettu - Zoncolan od 14. januarja dalje. Vpisovanje na sedežu ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627) do 5. januarja. Vabljeni! SZ ZARJA - lokostrelski odsek vabi mlade, da se preizkusijo v lokostrelstvu. Treningi so ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure v Bazovici. Za informacije telefonirati od 17.30 do 18. ure na st. 226261 (Moreno). SK DEVIN obveSCa, da je Se nekaj prostih mest za zimovanje v kraju Alleghe od 1.1 do 7.1. 1996 Za informacije in vpis tel. St. 220423 (Stojan). Pohitite. SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furlanije-Ju-lijske krajine ali avstrijske Koroške. Prvi izlet bo 7. januarja, izleti pa bodo na sporedu do konca sezone. Informacije za urnik, ceno in rezervacije: Bruno (tel. 200236) ali Franc (tel. 200782). 14 Sobota, 30. decembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO MEL GIBSON Zvezdnik, ki ima zelo nezvezdniško prepričanje Preden se odloči za novo vlogo, se posvetuje z duhovnikom Čeprav je Mel Gibson na filmskem platnu simbol pravega hollywood-skega moškega, je Se vedno zapriseženi katolik, zato se vsako nedeljo - seveda, Ce ni na snemanju -udeleži mase v Chapel of Canyons v dolini San Fer-nando. »Mel, njegova žena in njuni otroci - imata jih kar pet - pridejo k masi vsako nedeljo. Ko je Mel na snemanju, pride žena sama z otroki. Po maši, ki se zaCne ob osmih zjutraj, se farani zberejo pred cerkvijo in spremljajo košarkarsko tekmo. Večina otrok ima svojo Biblijo, tudi Gibsonovi. Kapela se razlikuje od običajnih cerkva, saj v njej ni oltarja in je zelo skromno opremljena. Vsi, tudi Gibsnovi, so oblečeni v najboljša oblatila, Čeprav med mašo dolgo klečijo. Igralcu kljub popularnosti nihče ne posveča posebne nedeljo prihaja v Chapel of the Canyons. Opazila je, da imata žena in hčerka na pozornosti. »Mel vernike sicer vedno prijazno pozdravi, potem pa pozorno posluSa duhovnika, ki mašuje,« je pripovedovala gospa, ki tudi sama vsako il* Horoskop iHI SS primerjali s svojimi pričakovanji in sposobnostmi. M ijenoev SrečtitML kibodo obdarjeni d vakratT* LEV 23. 7,- 23. 8.: Med domačimi stenami boste zor. A podložniki se bodo uprli, priprave se bodo Zal zavlekle, rezultati pa bodo vse prej kot bleščed DEVICA 24.8.-22.941 za zdravje, sicer vas bo sredi praznovanja namesto razigranega plesišča doletela usoda dolgočasne postelje, TEHINICA 23.9.-22.10.: Ker so vaše ideje pravljične, resničnost pa je siva in toga, vam iz nehvale-,: zne surovine ne bo uspelo ustvarili kaj prid ’ Ampak v zameno se boste še bolj zasanjali. m ŠKORPIJON 23.10.-22.il.: Namesto da bi pljunili v roke in popravili napako, boste brzeli novim in novim zapletom naproti. Imel! boste srečo: zapleti se bodo zvečine razpletli sami, napaka pa vas bo počakala. SIRHEC 23.11.-21.124 Spraševali se bosleosmMu garaškega življenja. Uvideli boste, da delate izključno zato, da bi lahko delali naprej, živite pa izključno zato, da ti lahko zapravljali težko prislužen denar. odločitvijo za pozitivno spremembo na področju, la ste ‘ j zanemarjali. Naj odločitev ne ostane vglavi Hv VODNAR 21.1.-19.2.: Sredi vsesplošne medsebojne ljubezni $ boste čutili zavržene, češ da vas oSh',hCllt-i ^150516 RIBI 20.2. - 20. 3j Po sijajnem preblisku boste na mah spremenili pristop: v napakah boste ugledali tako čudovito priložnost za rast, da si jih boste zaželeli še vec. A vendarle jih raje ne počenjajte namenoma. glavi pajčolan, tako kot vse ženske, ki prihajajo k maši. Mel po obhajilu vedno oddide domov. Ker v mestu ni veliko tradicionalnih katolikov, so med seboj tesno povezani. Tako kot Gibson menijo, da so nekatere spremembe, ki jih je sprejel Vatikan, preveč radikalne. Prepričani so, da bi moralo masevanje potekati v latinščini, da bi se moral prekrižati le duhovnik, nune pa bi morale biti oblečene v tradicionalna oblatila. Znano je, da je Mel Gibson za izgradnjo katoliške cerkve v mirnem losangeleSkem predmestju Arcadia, kamor je dolgo hodil k masi, podaril tristo tisoC dolarjev. Ker pa je cerkev od Malibuja, kjer živi Gibson s svojo družino, precej oddaljena, saj traja vožnja z avtom veC kot dve uri, se je odločil, da se bo nedeljskih mas udeleževal v kapeli v Canyonsu. V cerkvi Naše Gospe v Arcadi mašuje monsignor Dona-hue. Zanimivo je, da ga morajo verniki vnaprej obvestiti, kdaj bodo prišli k spovedi. V kapeb v naselju Canyons maSuje duhovnik Fred Schell, ki živi v skromnem stanovanju, farani mu plačujejo rento in poravnavajo njegove račune. Oba, monsi-gnora Donahuea, ki ma- Skupaj z družino vsako nedeljo obišče cerkev Suje v naselju Arcadia, in oCeta Schella priznava Družba Sv. Pija X. iz Avstralije. Prav zato ima Mel Gibson, tradicionalni katolik, z njima tesne stike: vedno ju vpraša za mnenje o filmskih vlogah, ki mu jih ponudijo. »Predno pristane na snemanje, scenarij prebere ali oce Schell ali monsi- gnor Donahue. Čeprav sta oba zagovornika tradicije, sta kljub nasilju, ki ga prikazuje film Smrtonosno orožje, Melu svetovala naj sprejme vlogo, ker igra pozitivnega junaka, ki se bojuje proti zlu in ga tudi premaga. Zaradi svojega verskega prepričanja se Gibsonu nekateri posmehujejo: »Mel je prepričan, da ni potrebno nadzorovati rojstev, da mora Zena ostati doma in skrbeti za otroke, da ljudje ne bi smeli imeti homoseksualnih ali lezbičnih odnosov. Ker je hol-lywoodska zvezda, je taksno prepričanje precej neobičajno in sprto z miselnostjo okolja, v katerem živi in dela.« ZDRAVJE Čudežna tableta in kadilci Nikotin deluje kot adrenalin: dviguje stopnjo sladkorja v krvi Kadilcem se pišejo slabi Časi: letos so nekatere države, med njimi Finska in Italija, zakonsko omejile kajenje, mnoge so prepovedale kajenje v restavracijah in v letalih. Evropski urad proti kajenju napoveduje, da bodo podobno zakonodajo v prihodnjih dveh letih sprejele tudi nekatere, kadilcem bolj naklonjene države, kot je Grčija. Kljub tovrstnim ukrepom se večina kadilcev ne more odpovedati cigaretam. Nedavna raziskava Svetovne zdravstvene organizacije je pokazala, da se je v določenem obdobju kar 93 odstotkov kadilcev že skušalo odvaditi kaditi, zato so se »zdravih« z različnimi nikotinskimi obh-žd, žvečilnimi bonboni, nosnimi sprejivendar se je kajenju odpovedalo manj kot 60 odstotkov kadilcev. Tisti, ki hoCejo opushti kajenje, lahko preizkusijo metodo, ki se je doslej izkazala kot najbolj uspešna. Neodvisna ameriška študija je namreč pokazala, da je metoda, ki jo je izdelal norveški zdravnik dr. Kimo Karkash, najbolj uspešna. Večina kadilcev, ki so poskusili njegovo metodo, je nehala kaditi že po treh dneh. »Nisem popolnoma verjela v uspeh, vendar sem poizkusila,« je povedala Lina Beck, učiteljica iz Osla, ki je na dan pokadila tudi zavojček cigaret, strastna kadilka pa je bila vec kot petindavjset let. »Bila sem presenečena, saj sem po treh dneh popolnoma nehala kaditi, sploh nisem pomisbla, da bi si prižgala cigareto,« je povedala Beckova. »Čeprav veliko ljudi z lahkoto preneha kaditi, je veliko težje ostati nekadilec. Volja namreč ni dovolj,« je povedal Karkash. Kakšne so torej njegove tablete? Vsebujejo 72 zebsc, obdelanih po tradicionalni kitajski metodi. Združena so v sest razhcnih sestavin, vsaka deluje tako, da odpravlja določene simptone. »Kajenju se je najtežje odpovedati zato, ker nikotin vphva na stopnjo sladkorja v krvi. Cigarete ga namreč dvigujejo tako kot zaužita hrana. Nikotin učinkuje kot adrenalin - s tem, da izloča sladkor, vpliva na jetra. Kadar je v krvi dovolj sladkorja, se počutite sproščeno in zbrano. Ko se ko-Ucina sladkorja zmanjša, je Človek razdražljiv, len in težko se zbere. Nekdanji kadilci imajo težave predvsem zato, ker so bila njihova jetra prisiljena proizvajati insulin tudi takrat, ko ga telo ni potrebovalo, zato se je še znižala stopnja sladkorja v krvi. Človek zato spreminja svoje razpoloženje, ima večji apetit, ne le po hrani, ampak tudi po tobaku. Eno od Karkasho-vih zdravil ohranja dovolj visoko stopnjo sladkorja v krvi, zato ne spodbuja apetita. V mesecu dni telo ne proizvaja vec insulina in stopnja sladkorja v krvi je spet normalna. Podobno se dogaja z nikotinom: ko človek preneha kaditi, ostane v telesu določena stopnja nikotina, ki spodbuja ustvarjanje adrenalina naslednjih šest mesecev. Z jemanjem zehscnih tablet, ki so plod sedemletnih znanstvenih raziskav, se v telesu že v osmih do desetih dneh sprosti 80 odstotkov nikotina. Ko človek preneha kaditi, se spremeni tudi ravnotežje telesne kishne. Nikotin povečuje stopnjo kislosti, in čeprav se ta po prenehanju kajenja vrne na normalno raven, nastajajo neprijetni stranski učinki: človek je vznemirjen, razdražljiv, otedijo mu mišice. Zelišča obnavljajo pH ravnotežje v telesu, obenem vplivajo na vonj in okus nekdanjega kadilca, ki na tobačni dim reagira tako kot nekadilci. »Tretji dan zdravljenja nam je Kimo v obraz pihal tobačni dim. Vsem se je zdel neznosen,« je povedala Beckova. »Ce nekdanji kadilci vztrajajo pri zdravljenju, so do tobaka tako sovražno razpoloženi kot tisti, ki niso nikoh kadih. Ce vdihujejo dim posebne cigarete, imajo občutek, da so poka-dib 25 cigaret, zato se gro- zno počutijo,« je povedal Karkash. Raziskave so pokazale, da njegova metoda nima stranskih učinkov. Ameriška Studija poudarja, da je metoda zelo učinkovita, vendar naj bi tisti, ki so se odločiti, da bodo pre-nehab kaditi, pri njej vztrajali eno leto in ne le Sest mesecev. Nekatera velika podjetja so se odločila, da svojim zaposlenim plačajo odvajanje od kajenja s Kirnovo metodo. Leta 1993 je ladjedelnica Bergensen svojim uslužbencem ponudila tovrstno zdravljenje. Večina kadilcev v ladjedelnici je sprejela ponudbo in veC kot 90 odstotkov tistih, ki so se udelezi-b zdravljenja, so danes nekadilci. Kirnovo metodo zdravljenja je zaposlenim na Norveškem ponudil tudi nemški Siemens, ker je raziskva pokazala, da so stroški zdravljenja manjši od posledic kajenja. (T. T.) Temnopolte Američanke trdijo, da rap spodbuja nasilje Ker besedila rap pesmi spodbujajo nasilje, so nekatere termnopolte Američanke napovedale vojno tej zvrsti glasbe, ki ima svoje korenine v črnskih getih. Nasprotnice rapa so najbolj aktivne v VVashingtonu, kjer protestne akcije organizirajo celo pred prodajalnami plošč. Podpirajo jih tudi baptistični črnski duhovniki, ki skušajo mlade prepričati, da različne rap skupine le služijo na njihov račun, mladi temnopolti Američani, ki obožujejo rap glasbo, pa postajajo nasilni in uničujejo svojo mladost. Nasprotnice rapa poudarjajo, da skušajo »zaščititi otroke pred škodljivimi vplivi rap pornografije«, zato se ženske zbirajo tudi pred večjimi blagovnicami, kjer pred vhodi prepevajo Črnske gospel pesmi. Večinoma jih mladi prezirljivo gledajo; nekateri, ki so pripravljeni braniti svoje vzornike, poudarjajo, da besedila rap pesmi le »opisujejo razmere, v kakršnih živijo mladi v Črnskih getih«. Mnogi med njimi so prepričani, da akcije proti rap glasbi »omejujejo pravico do svobodnega izražanja«. Med najbolj aktivnimi je 67-letna Dolores Tucker, hci ribica iz Philadephie, ki se je pred desetletji kot borka za Črnske pravice udeležila pohoda Martina Luthra Kinga v VVashington. Napisala je celo pismo ministrici za pravosodje Janet Reno in v njem opozorila na številne radijske postaje, ki predvajajo le rap glasbo, ki »Časti nasilje«. Vedno znova poudarja, da rap glasba ne odseva razmer v Črnskih getih, saj »večina staršev skuša otroke vzgojiti v poštene državljane«. Člani rap skupin vztrajajo pri svoji trditvi. Ker je rap glasba popularna in predstavlja velik del zaslužka prodajaln s ploščami, njihovi lastniki svojo ponudbo oblikujejo glede na povpraševanje. Nasprotniki rapa so tudi nekateri pohti-Iti, med njimi Bob Dole, vodja republikanske večine v senatu in predsedniški kandidat. AFP ® RA1 1 @ RETE 4 7.00 9.00 10.30 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.20 15.50 16.20 17.55 18.00 18.15 18.30 19.35 20.35 20.50 23.15 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajse L’ albero azzurro Film: Babar (ris. ’90) Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota, vreme Dnevnik Rubrika o zdravju in lepoti Piu sani, piti belli Variete: Solletico Risanke: Disney Club Variete: Dinsey Club, vmes risanke in igre Izžrebanje lota Dnevnik Nedeljski evangelij Variete: Luna Park Vreme, dnevnik, Šport Variete: Luna Park - La zingara (vodi P. Bando) Variete: Scommettiamo che...? (vodita Fabrizio Frizzi, Milly Carlucci) i DnevnikTG 1 23.20 0.10 0.40 0.45 Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Filmske novosti Variete: Fuori orario, vmes ob stoletnici kinematografije, filmi La val-le del peccato (’93), Sette canne un vestito ('49), Sorelle della scena (’64) RAI 2 6.55 10.30 12.00 13.00 Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 TGR v Evropi, 11.00 Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik in vreme, 13.40 iDalle parole ai fatti-Od ■ besed k dejanju y Glasb, oddaja; Mio Capi- ■ tano Rj Variete: II fantacalcio y Izžrebanje lota ^ Tvoj bližnji ^ Film: Fratelli d' Italia ■ (kom., It. *88) BlBl Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: I giustiziei della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Vart Dnevnik ob 20.30 Film: Le regole del gioco (krim., ZDA '89, i. P. Ra-shad, P.M. Thomas) Proza: Molto rumore per nulla (W. Shakespeare, i. M. De Marchi, F. Castel-lano, M. Donadoni) Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.35 23.55 1.20 A RAI 3 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek Oddaja o kmetijstvu Dnevnik SP v smučanju Rubrika o morju - Ribici pripovedujejo 3] Dok.: Lawrencejeva puščava Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija Sport: odbojka, rubrika Doposci, ciklokros, košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti Film: Excalibur (pust., ZDA-Iran ’81, i. N. Terry, H. Mirren, N. Clay) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Filmske novosti Variete: Fuori orario, vmes ob stoletnici kinematografije, filma Sonati-ne, Banditi a luce rossa... 7.00 7.30 TV Fdm: Un bambino di nome Gesti (’87) Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9,00 Guore ferito, 10.15 Felicita, 11.45 Valeria in Massi- 13.30 14.00 16.00 18.00 19.30 20.00 20.30 23.00 miliano, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Film: Oltre i! destino (dram., ZDA ’55) TV film: Festa di Capo-danno (kom.. It. ’88) Nan.: Burk, 19,00 Le cin-que signore Buchanans Dnevnik in vreme TV film: Un bambino di nome Gesti (i. M. Bellina) Film: Sierra Charriba (vestern, ZDA ’64, i.* C. tie-ston, R. Harris, M. Pate) Film: Quelli della San Pablo (dram., ZDA '66, i. S. McQueen), vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 6.00 9.30 11.30 13.00 13.25 13.40 16.00 18.00 18.05 20.00 20.40 23.00 23.30 Na prvi strani Film: Guardie e ladri (kom., It. '50) Aktualno: Televizijsko sodišče - Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: 11 Paradiso pub at-tendere (kom., ZDA ’78, r.-i. W. Beatty, J. Christie) Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La corrida (vodi Corrado) Dnevnik Film: Starman (fant., ZDA '84, i. J. Bridges, K. Al len. R. Jaeckel), vmes 0.00) .nočni dnevnik ITALIA 1 Otroški variete ^ FilnuOltre 1’ arcobaleno (pust., Kan. ’86) Odprti studio, 12.40 Sport studio Otroški variete Nogomet: Milan-Liberia Glasba: Jammin’ 18.00 18.30 19.00 Aktualno: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II 20.30 22.30 principe di Bel Air Film: II bambino d’ oro (fant., ZDA ’86, i. E. Murphy, C. Lewis) Film: L’ arciere di ghiac- 23.30 0.50 2.00 do (fant, Nor. '87, i. M, Gaup, Ji S. Kristensen) Aktualno: Fatti e misfatti Glasba: Jammin’ Film: Quel giardino di aranci fatti in časa (kom., ZDA '82, i. W. Matthau, Ann Margret, L. Smith) S TELE 4 13.30 20.30 17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film ($) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik 11.45 SP v smučanju The Lion Trophy Show Film: Gran premio (pust., ZDA ’45, i. E. Taylor) Film: II selvaggio (’54) a RAI 3 ■«1, slovenski program Pisane risanke Dnevnik Televizija Radin hvaležno poklanja. Ob zlatem jubileju Radia Trst A rBomsšj i popravila TV - VCR j ( antene - SAT J Ul. Biancospino 22/2 OPČINE \Jelefon:.(040) 214867 - 214871J IT SLOVENIJA 1 08.10 08.30 09.10 09.50 10.15 11.00 11.30 13.00 13.05 14.05 15.20 17.00 Radovedni Taček: Galerija Učimo se ročnih ustvarjalnosti Pod klobukom Oglejmo sil, angleška dokumentarna serija Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Drobtinica. 1. del danskega filma Poročila Kaj so povedali večerni I gostje v letu 1995, pon. I Videostrani j Poglej in zadeni TV dnevnik 1 17.10 17.30 17.55 18.50 19.10 19.30 19.50 20.05 21.00 21.30 21.45 22.00 22.25 22.50 Otroški program: 0 praznikih: O Božičku Zigijevo darilo, Ameriški premetenec, ameriška poljudnoznanstvena oddaja Hugo, tv igrica Otrokom za praznike TV dnevnik 2, vreme, šport Šport Hipnotični svet Paula McKenne Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 10. del angle- 1 ške dokumentarne serije Za tv kamero Ozare Dnevnik 3 Grace na udara, 17. del ameriške nanizanke : Crkni, Fred, ameriški film fr" SLOVENIJA 2 09.25 10.30 11.00 11.15 11.55 15.55 16.20 17.10 18.00 19.05 Semmering: SP v alpskem smučanju, slalom (Z), 1. tek, prenos Moja najljubša teta, 3., zadnji del nadaljevanke Turistična oddaja Sorodne duše, 3., zadnja epizoda Semmering: SP v alpskem smučanju, slalom (2), 2, j tek, prenos ! Sova: Frasier, 17. del serije I Huda telesna poškodba, 6. j del serije j Videošpon Športna sobota Karaoke 20.15 21.05 V Vatikanu s Petrom Ustinovom, dok. oddaja Na tuj račun, ameriški fdm S KANALA Kaličopko, Don Kihot Dance session, pon. Spot tedna Splošna praksa, pon. 52. dela avstral. nanizanke Vreme Generacija transforme-rjev II, 43. del serije Devetdeseta, pon. oddaje o stilu Božični slavospev ameriški film Srce teme, ameriški film Vrtnica in šakal, pon. filma Ljubezenski vodič, 2. del Koper ■MtM Semmering: SP v alpskem smučanju, slalom (Z) Euronevvs 200 let G lan Rinaldija Carlija Sredozemlje Slovenski program: Sportel - oddaja o zame j -skem športu in športnikih Primorska kronika Nikar TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak Četrtkova športna oddaja, ponovitev Kennedy, 5. del serije Dokumentarna oddaja Vsedanes - TV dnevnik »Capodistria Jazz« Gian-luigi Trovesi in Gianni Coscia, 2. del Achtung Baby! - oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci BMP Avstrija 1 06.25 09.00 09.20 10.25 10.55 11.30 11.50 12.45 15.30 16.10 17.00 18.40 19.30 19.53 20.00 20.15 21.50 22.50 23.50 23.55 01.40 02.25 04.25 Otroški program, pon. Pravljica iz Sibirije Semmering: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), 1. tek, prenos Alfred J. Kvak Duck Tales Garfield in prijatelji Semmering: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), 2. tek, prenos Smučarski skoki: Inter-sport turneja Superman - pustolovščine Luis in Clarca; Časovni stroj Beverly Hills, 90210, Poskus reševanja Frankie,*4., zadnji del nemške mladinske serije I Spori t Cas v sliki, kultura ! Vreme | Šport Zabavna oddaja Sport I Bolne sestre Cas v sliki Grifters, ameriški triler, 1990 Beverlv Hills 90210, ponovitev Sramota polka, ponovitev filma Osamljeni boj Sarah Bowman, ameriška filmska drama, 1983 EMP Avstrija 2 James Bond - Dr. No, angleški akcijski film Časten gospod, pon. ameriške komedije Cas v sliki Film brez naslova, nemški film, 1947 Režija: Rudolf Jugert Velika sreča, avstrijski film, 1967 Dežela in ljudje Kdo me hoče? Živali iščejo dom M Cas v sliki jnS Ozri se po deželi Ej Svetovne religije Milijonsko kolo JE Sporni primeri fin Avstrija danes Loto Cas v sliki, kultura Oče proti lastni volji, 2. del nemškega filma Cas v sliki Skrivnost ženske, ameriški triler, 1989 Sramota polka, angleška filmska drama Pogledi od strani Videonoč Slovenija 1 4.30.5.00. 6.00, 6.30,7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik: 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek: 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kontaktna odd.: 5x5; 22.40 Med igra; 23.05 Nokturno. „ Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35,12.00 SP v smučanju; .9.45 Sobotna akcija: 11.00 Moped Show; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene zelje: 16.05 Popevki tedna; 18.50 Sport; 19.00 Glasbeni večer z J. VVebrom, Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba;16.40 Umetni svetovi: 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 P. . Hindemith; 19.30 Pikova dama (iz Metropilitanske opere v N. Varku); 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Zvočna napoved; 8.50 Pesem tedna; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.50 Sobotna akcija Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Terenska akcija; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota: 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothv ed Aliče: 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 . Redazione teen; 18.45 Ri- gatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11,00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 Novice; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo: 22.00 Hot mix mušic. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.40 Inform-macije, zaposlovanje; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30 Večerni program Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik: 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki In odmevi: 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila: 17.40 Radio express; 19.30 športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio študent 3.00 Robokloaka; 11.00 Currlculum Vitae; 14.30 RO: Llnk Wray & His Ray Men; 18.00 Radio Ropot; 19.00 TB: Sun Ra h Year 2000 Myth Science Arke-stra; 20.00 Rolllns Stones Ghostlil; 3.00 Preslišali ste. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika;; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega radia; 9.40 Slov. lahka glasba: 10.10 Koncerti2.6.95 v cerkvi sv. Antona; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 May way ali zelo oseben pogled na glasbo; 15.40 Made in !taly; 16.00 V svetu zabavne glasbe; 16.30 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: Dramatika Stanka Majcna (r. J. Babič, 5.); 18.45 Soft mušic: 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila: 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Foyer; 13.00 Glasba po žeijah;17.Q0 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE -Z. , SREDIŠČE VETER TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 )6t> 666 # X X C : A X, SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Ribniško Pohorje Rogla Kope Cerkno Ivarcko Osven Logarska dolina Jezersko Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju i; je možna nočna smuka do 21. ure, na l smučišču Ivarcko Osven pa do 20. i: ure. Tekaške proge so urejene na Ma- j: riborskem in Ribniškem Pohorju, Ro-gli, v Kranjski Gori, Logarski Dolini. \ na Sodražici, na Kopah in Soriški Pia- i; nini. Dostop do Rogle, Cerknega, Kop, ji Mariborskega in Ribniškega Pohorja ii je možen samo z zimsko opremo. ^ TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 25-40 cm 30-50 cm sneg na privetrnih stranen grebenov. Zaradi spremembe smeri vetrov med sneženjem so ta območje tako na severnih dot na južnih straneh. Tveganje je 3. stopnje po petstopenjski lestvici, 2. stopnje pa na območju Pohorja in vzhodnih Karavank, kjer je zapadlo manj snega. UMAG X Sloveniji: V nedeljo bo oblačno s padavinami. Na Primorskem bo deževalo, drugod večinoma snežilo. Obeti: V ponedeljek zjutraj bodo padavine povsod ponehale, čez dan se txi ponekod delno zjasnilo. Nekoliko toplje SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Je Jacksonova pesem »You are nat alone« plagiat? BRUSELJ - Pesem »You are not alo- Jacksona v državah Beneluksa. Trdita, ne« (Nisi sam) z zadnje ploSCe Michaela Jacksona naj bi bila pravi plagiat, ker naj bi vsebovala kar 75 odstotkov melodije neke pesmi, ki sta jo uglasbila flamska dvojčka Eddy in Danny van Passel. To vsaj trdita nizozemska skladatelja lahke glasbe, ki obtožujeta ameriškega zvezdnika, da je brez pooblastila uporabil njuno melodijo. Brata van Passel sta svojo pesem »If we can start ali over« (Ce bi lahko zaceli na novo) leta 1993 predložila belgijski družbi avtorjev in založnikov Sabam, ki jo je zaman ponudila raznim pevcem, tako da jo baje niso registrirali. Zdaj pa bosta Flamca tožila družbo Zomba Musič, ki skrbi za širjenje plošč Michaela da so izvedenci Sabama že 7. septembra ugotovib, da Jacksonova pesem vsebuje omenjeni odstotek melodije pesmi »If we can start ali over«. Za zdaj družba Sabama molči, tako da se že poraja sum, da je nekdo iz Sabame izročil predelano melodijo, ne da bi plačal avtorske pravice flamskima bratoma. Ce je to res, se bo Michael Jackson poceni izmazal. Vsekakor pa se Michaela Jacksona res drži smola. Komaj so ljudje nekoliko pozabili na afero o njegovi domnevni pedofiliji, -ki ga je drago stala, ker je utišal obtožbe domnevne žrtve s težkimi milijoni, se je zdaj znašel pred novim zapletom, ki načenja njegov umetniški prestiž. Vdbo za goste V novi restavraciji Victoria Station v kuaialumpurskem prodajnem središču goste vabi britanska lokomotiva iz leta 1957, ki je postala prava zanimivost (Telefoto: AP) Mošnje ; ŽŠriožbe' .= • VVASHINGTON - Pred dvema letoma je 23-letna Mabel Jentsch vznemirila Florido z obtožbo, da jo je njen nekdanji mož spremenil v pravo spolno sužnjo in jo prisilil k spolnim orgijam, ki jih je posnel z videokamero. Podrobno je opisala vse, kar je morala pretrpeti. Zdaj pa je priznala, da se je zlagala in da je v orgije prostovoljno privolila. Se vec, v dolgem pismu sodstvu je navedla, da je pri tem uživala. Pred dvema letoma si je vso zgodbo o prisili izmislila, ker se je bala, da ji po razvezi ne bi dovolili vzgajati obeh otrok. Njen mož naj bi ji namreč grozil, da bo z videoposnetkom dosegel, da bo sodstvo otroka izročilo njemu. Zaradi njenega lažnega pričevanja so moža obsodili na osem let zapora, žensko pa je očitno pekla vest, tako da je zdaj prišla z resnico na dan. Nista računala, da Diano varuje celo policija BRIDGETOVVN -Policist je na plaži ekskluzivnega kluba K na Barbadosu, kjer letuje princesa Diana, prestregel ameriškega novinarja in britansko novinarko in jima ukazal, naj se oddaljita. (Telefoto: AP) KBM jf M\ m* m ■Hi m m miksši š§i da 0/7 ss Navadno resni uslužbenci pariške borze so slavni dan privoščili zabavo (Telefoto: AP) 124etnemu sinu podali ferrarija LONDON - Skrite sanje j nekega britanskega 12-letnika so se uresničile. Pod božičnim drevesi zadnji po- scem namreč ni našel televizorja, računalnika in računalniških iger, temveč pravi rdeči fer-rari. Seveda njegov oče ni navaden smrtnik, temveč uspešen prodajalec luksuznih avtomobilov. Njegov sin, Tom Hartley junior, je lani zapustil šolo, da bi pomagal očetu, in je v enem letu prodal za več kot milijon funtov luksuznih avtomobilov. Poleg avtomobila je oče podjetnemu sinu »daroval« še šoferja, ki bo fanta in njegove prijatelje vozil naokrog, dokler sin ne bo opravil vozniškega izpita.