iulil>i<« ^Baprej, naprej, žareči meč osvete, Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete V oserčje zmot, cez reke trií Cez reke tri v ostudní stan drakona Ukaže vani očestva glas? Zastavljena je tam slavenska krona Řešíte jo, je zadni čas! y Sej tujih mej preplavale ne boste, Slavenska je ta zemlja vsa, Sirov Madjar o blodnji tmine goste Preklal jo je v razcepa dva. In Madjar sag *) je sercu svete Slave Ze tisuč let strupeni zob, Izbite ga — in veličan ske glave Pognal bo v zrak slavenski dob. Ne zabite nesramniya psovanja, »Nem ember tot« **) Madjar Ne zabite na serbski zemlji klanja Kovarskiga poslednih dni. Pobiti so sinovi majke sive, Zasramovan je svet oltar Oskrunjene so vaše čiste dive, veli y y Banata cvet kervav požar ? y Ne zabite tatranskih bratov slavnih Ki rešnika zdihujejo ; Ne zabite krivic viharjev davnih Sedajnosti pričina so. Izročite tlačivniku plačilo , Kervavi plod nebrojnih muk, Recite mu, če kaj od vec bi bilo: Đolžan ostal je Svatopluk I y Osveta scer je B pismo sodi y Na In sodi prav, ni dvombe vec; ekomaj osveta Bož, Slavenski Jiur ie bod 5 : je Božji meč Groziven meč obnašanju barbarskim y Oskrunj slavenskih vad Trepet in strah zatiranju madjarskim Slobodi pak nevžugan grad. y y *) Madjarska beseda »Madjarsag« pomeni »Madjarska dežela Ungarland.« **) Madjarski izrek »Nem ember tot«, se glasi po slovensko: »Slován ni člověk, der Slave ist kein Mensch.« Vredništvo. Naprej tedaj, žareci mec osvete, Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserćje zmot, čez reke tri! Evropa nej razumiti se vadi Slavenskiga junaštva glas , Kér, prej ko se železa ost ohladi, Bo delà več za nas in vas. J. Koseski. 1*11 o razjašnjenje zastran kine tljskili reći. V sklepu deržavniga zbora od kmetijskih reci je na dalje v 7. razdelku izgovorjeno, de nehajo pravice v o* » ojzdih in na pa šah kakor sužne pravice med £0 sposkami in med njih dozdanjimi podložními s primernim odkupílam. Veliko podložnikov je bilo, kteri so imeli pravico do lesa v grajšinskih gojzdih za svoje cimpre pri hišah in poslopjih in za kurjavo. Grajšaki so jim ob navadnim času v gojzdih drevesa odkazati dali, ktere so podložniki posekovali in v svoje potrebe obraćali. Koliko zoper- nost so kmetje in grajšine pri ti ravna vi imeli vsak dobro vé iz svoje skušnje, če je imel kaj opraviti v ti reci. Kmet se je lesa oglasil pri borštnarji za odkazovanje zdaj je bil kmet v borštnarjevih pestéh. Ako ni bil ž njim dober, ali če mu ni kaj v roke stisnil, mu gerdim kraji je slabe debla odkazal ali pa v takim jih je komej vùn spravil. Taka se je večkrat godila tode de or » oljufija ali krivica, oboje je napčno Kmet, kér je bil zatert, si je sam pomagal, je na skrivnim kaj več posekal, ali pa na kor mu je bilo odkázáno. Borštnarji so drugim kraji y ka ga zalezli, so ga zatožili ali rubili ; po tem se je pa pričela druga kon-dercija. Kmet je bii v kancelijo klican, kakor hudodel-nik izpraševan , tudi dostikrat v kazin ali štrafingo ob-sojen. On je zoper obsoje pritožbe délai, dohtarje ali pa kake zakotne pisače plačeval in tako je zavoljo zgube časa in denarnih potroškov več imel škode, kakor če bi bil derva na vago kupil. Zraven tega se je pa še skimu oskerbniku zameril, in to je bilo dostikrat še hujši, kakor vse drugo. Ravno tako so tudi grajšine imele velike sitno-Pervič so od gojzdov cesarske davke plačevale ; or . v . raj sin • V « sti. redile in plačevale so tudi celo tropo borštnarjev, so dostikrat na dva kraja služili , tako de je bila graj kteri 192 sina osleparjena, burst pa pokvarjen. Ti gojzdni varhi sam je gledal cr ospóda,in ga tihama čertil, morde m so na drugi plati ojstro pazili, kakó bi bili kteriga za kteriga po pravici, m no giga p P d o 1 ž n j i m y lezli y de bi bili svoje pregrehe s ptujimi slabostmi za- kakor se sploh na svetu rado na grajšinsko oskerbništvo zatožbe. vča godi, de mora krili. Dělali so sih pravične, vcasih pa tudi krivične; oskerbništvo je cele pi s kri pogosto terpeti mog Dolgo dolgo je kmetu gaden serd do gospoda v lo boršt- sercu vřel; rad bi bil že zdavnej skipel, ali krov moč- litanije do kantonskih gosposk dajalo, je narje k spraševanju pošiljati, pritožbe do vikših gosposk nih postáv in resnih ukazov jestrupne pene še zadušil vkladati, in vender se jim je pri vsim tem po skrivni De na dolgo casa ni bilo več moc strasen oginj sili dostikrat velika škoda zgodila. Zraven tega so bili krotiti, ki je tihama v persih tam pa tam res po sužnjim pa vender v vednim prepiru in sovraztvu s kmetam. Vse to so zoperne reči, in treba je, de se tudi ta napčnost poravna, kér je zdaj tišti čas přišel, de bi se vsi hribi ponižali in vse doline zasule. obtezavnih podložnih vsak ljudolj ub e n cr to orel je lahko bilo previditi lét lož d b bil en i n p se težki in pod k t lovek j m y cr to in el J w J t e r 1 m i I o k J kmet h oval Ta zaveza bo tedaj nehala z odškodovanjem, to je y Ustava je bila od prijatlov prostiga ljudstva serčno z odkupilam. To de ni treba misliti, de bi mogel kmet pozclj za te pravice denarjev jemati. To bi ne bil dober svet, zakaj denarje bi zapravil, kmetištvo bi pa ne cem- y kot juter ki ponoćne oblake razkadi y in beli dan odi pera gojzda ne imelo in nasledniki bi mogli za dra mati ki slabi Ustava je bila poželj detcu povsod poma y na kot dubra de srečno in cr e ersto rase. Prišla je že zdavnaj gorece poželj denarje od grajšakov derva kupovati. Nar bolj važno ustava po milosti našiga presvitliga cara Ferdinanda, de naj bi - Ali ža- dobrotniga vladarj bo namreč, de se bojo gojzdi po primeri razdelili. dana od miliga in Cez vse to bo odbor tukaj razločbo naredil, kakor bo po osrečila seljake in ude avstrijanskih der različnosti deželá in po dozdanji zavezi med grajšinami in kmetovavci nar bolj pràv. y V f li boze do laj je ljubeznjiva ustava še malo dobrig donesla. Kakor de bi sreče pi Do tistihmal pa , dokler se imenovana razločba ne omamila in ala ljudi storí, mora še do z da nje ravnanje veljati, zakaj, na , de ažje vse prekucniti hočej se íč na enkrat bilo gonobno puntajo y je in namesti v miru per ako se to ne storí, bi kmetje tako dolgo brez vse lesníne cakovati novih postáv. Marsikod se hude nebo vpi 111 o gl i omagati ; tudi bi se znala kaka sila zgoditi. joce křivíce godijo, puntarji niso dovoluji s pametno pra Rekel bo pa mende kdo: „kmet od tehmal grajši svobodnostjo, ampak svobodni ijo biti, kot divja davkov nam nič ne odrajtuje, zakaj bi pa zastonj les in derva zver v afrikanskih dobival?" Ta mise! je napčna. Nekteri kmetovavci imajo v tacih zavezali pravico do in ta pravica ah bi ryto poske brez lesa, kolikor ga potrebujejo Resnično, resnično Kurent jim gode. Uradnike se jim bo mog škodo va nje ne se jim mora odkazovati. bo vgotovljeno, tako la odškodovati. Dokler od- niziga reda so kmetje nekdaj nar hujši sovrazili.in za- dolgo jim gré les in ničljivo jih škricarje imenovali; zdaj pa ravno tište, ki X De grajsine od kmetov več so kmete nar več in nar bolj pogostim vkanili davkov in žitnice in drugih reči ne dobivajo, jim njih ki brez poštene službe se po sveti klatijo - tište, tište ki overze; zakaj za nektere teh davkov se bo nimajo kaj vec upati pa tudi nič zgubiti, tište kmetje pravic ne odškodovanje dalo. To odškodovanje pa bo tako de- zdaj radi poslušajo, in jim na besedo vse verjamejo, kér Iječ nazaj seglo, od kodar so nehale odrajtvila kme- jim zapeljivci nič druziga ne pripovedujejo y razun tega tov y tedej se grajšinam druga škoda ne godi, kakor kar vedó, de kmetje nar raji cutijo, če ravno je ocitna de bojo mogle enmalo počakati. Grajsine pa ložej čakajo odškodovanja, kakor pa ko bi ubogi kmet od tehmal več lesa ne dobival. laz y ako le po Kurentu oglušene ušesa se nekoliko šegefa. Grajšakov se kmetje sploh og ibljejo y kakor de bi Nobeden pa vender ne more misliti, de bi grajši- se bali, grajšak bi utegnil jim še kaj vzeti. Tudi du nam tudi za odneho kmetijskih odrajtvil že zdej ne bilo hovšini le malo kmetje upajo , kér nekteri cio mislijo nekoliko polajšano. Grajšinske gosposke nimajo za sod- de mašniki so od grajšakov podkupljeni, in kmetam no niško in politiško vladbo več potroškov ; tudi za ole, cejo resnice povedati. Naj se tako ocitno in dobro rec cerkve jim ne bo treba več toliko prikladati, kakor do narocajo duhovniki, in naj vprico duhovniga pastirja za bolnike v bolnišnice ali pri kužnih boleznih ne kmet od besede do besede vse razume in poterdi, de je bo treba več plačevati, oskerbnikov in druzih kancelir- resnicna , v družbi druzih kmetov začne dvomiti in se jev ne bo treba imeti i. t. d. Zatorej ne more nobedin govoriti, de bi grajšine že od tehmal za zgubo kmetijskih odrajtvil clo nič ne bile pridobile. bati y de bi vender le utegnilo kaj zvijacniga biti y kar mislijo je od mašnika slišal. — Tako so pred kratkim duhovniki Lavantiške škofije po naročbi svojiga ljubljeniga škofa Če pa ravno enmalo počakujejo plačila , naj po- kmete nagovarjali, de naj prošnjo pred visoki deržavni y kakó dolgo je mogel pa ubogi kmet čakati, de zbor na Dunaj pošljejo , in naj se podpišejo v prošnjo mu je zarja odrešenja zasvětila! Ambrož. de bi se šole od cerkev ne ločile de bi se duhovski redi ne preg an jal de bi se duhovsko ali kveno Kurent Je ozivel. premozenj prodajalo — pa to, akoravno le kmetu k dobrimu, so si takó narobe izkladali in razla ? ) po poslani^ razglasu ski mesca postavili od 4 Svoji; tega na- čeli Ogerski v mescu listopadu pa po 1 gold. — do 2 gold, kakor so bile glave. Tako se najde zapisano na Smarni Gori. vse vojake na gerskim bana Jelačiča za deželi, in mu oblast dali čez in čez vse gosposke; Madžare A. pa, tarj ki se njegovimu povelju zoperstavljajo , so za pun ! spoznali, zoper ktere ima tudi cesarska armada iti udam • V Razglas Ko bi bilo imelo potem povelj čez puntarje, nekaj ojakov iz Dunaj na Ogersko iti je grozen punt na Dunaj stal 7 dan semenisKiga bravniga družtva. tega mesca popoldan ; prijatli Madžarov Madžarski vojaki, ki so na Dunaji, in več nepokojnih Kér je namen naše družbice in pa Ljubljanskiga ljudi je na noge stopilo in kaj se zgodi? Gi nas slovenskiga družtva popolnama enak, želi večidel našiga je povedati, de je neka derhal pla družtva, de bi se naša knjižnica s slovenskim družtvam ništva grofa Lat m njegov čez ministra voj-d j utanta, in ju zjedinila. Samo to bi nekteri radi, de bi nam knjižnica Je cr rozovito umorila! Vojaki so streljali na vojake Ce po naša bukvarnica okoli 400 bukev v mno za perstopšino k slovenskimu družtvu zalegla. mislim, de ima goterih slovanskih narečjih , inenim , družtvo rado pristopšino tištim sprcgledalo to želéli. rodni stražnik 5 na na svoje tov in veliko kervi je pi Po ulicah mesta so raje napi razun de bo slovensko dveh ministrov so vsi drug od ladarstva odstopili, celo ? kteri bojo mesto je v strašnim nepokoji. Cesar so Dunaj zopet zapustili ovice iz Dunaja prišle. Kér te dni niso nobene N De se bo tedaj knjižnica zamogla družtvu zročiti, ste vsi naprošeni do konca slovenskimu tega mesca izposojene bukve semeniškimu bravnimu družtvu nazaj v se vsiga natanjko ne vémo Rog vé kaj bo iz ega ? Današnje N i D u il a j i ali z Dunaja pravijo, de je zdej spet Rogpomagaj! kakošin mir jeto! Vzemíte, prosimo Vas pri ti priložnosti trebne besede! Gerde reči se cr V odíjo zdej na Dunaji naših Novic v roke, in beríte tam govorjene po pa ne mislite , de so tega vsi Dunajcanje krivi. Bo«* i-» obvari ! Na Dunaji je cez 4sto tavžent ljudi dan na to delajo , de bi naše Cesarstvo razdjali in nas cio ob in gotova je, de je le morebiti kakih 10 tavžent tacih, ki noc in našiga ljubeznjiviga Cesarja pripravili. Vsi drugi pa so dobri, pošteni ljudje, ktere le hudobnezi nadlegujejo, brez de bi se jih znebiti mogli. zakaj Slovenci! Nas ni treba opominovati, de naj bomo svojimu Cesarju do zadnje kaplje kerví zvesti ? gotove besede so Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane f Tode zdej je čas, de se vsi ser čni ustopimo okoli trona svojiga Cesarja, de ne pripustimo, de bi Jih hudobni ljudjé ložili gosposkam, od j žalili, de stojimo eden za vse in vsi za eniga, de šuntarjev ne poslusamo, de smo mirni in pod Boga, od Cesarja postavljenim, in de se že naprej odpovémo vsim naredbam,ki ne pridejo iz Cesarske ustavne vlade. Le kar od té straní pride, nej nam bo sveto nobene druge silne m o č í ne spoznajmo Brez Cesarja nam zvestim podložnim ni moč biti: mi Slovenci pa smo od nekdaj nar zvestejsi ljudstva avstrijanskiga Cesarstva! To liočemo zopet pokazati! To bojo pokazali zdej tudi vsi Slovani ki nočejo nič opraviti imeti z nemškimi, madžarskimi in taljianskimi republikanarji ! našiga cesarstva ? Bog daj, de bi se kmalo na Dunaji vse na dobro spremenilo! To pa še enkrat na včs glas rečemo: Dunaj sam na sebi ni naš gospodar; Cesar z vlado svojo so naš vladar, nej stanujejo v tem ali drugim mestu! Bog V • • Z1V1 nasiga Cesarja in daj zmago braniteljem avstrijanski ga cesarstva ! Slovensko družtvo v Ljubljani. Vrednik Dr. Janez Bleiiceis. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.