PesasneiRa itevllKa 1 Cin.
PoStnIna pavlallrana.
Štev. 29.
V Ljubljani, v soboto 3. marca 1923.
Leto I.
«UTBANfE NOVOtTl
HAIPOeMP BAMKAUII BNEVNIK
vv; Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemi! pondeijke, Mesečna naročnina s
v ijuhijant Din fO po pošti Din 12*"-*, Inozemstvo Din 20*-
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana*. UpravnSšivo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č k. uradu št 13.238.
D
Demokratsko
demagoštvo.
Vidi se, da se bližajo volitve, kajti Jblutro« le začelo »preskrbljevati ljudstvo s cenejšim kruhom«. Včerajšnji »Jutrov« uvodnik se je namreč spravil 'sa radikalno stranko in posebej še na sedanjega finančnega ministra dr. Sto-iladinoviea, ter mn očita, da ie on povzročil draginjo in da —- slabo gospodari
Če ne bi prišla ta obrekovanja iz vrst tistih ljudi, katerih največja slast je natolcevanje in obrekovanje, bi se SačudiiL Tako pa nas pustijo te laži docela hladne.
»Jutru« ni po godu sedanji izvoz is, naše države. Vsak otrok ve, da je *iaša država poljedelska država. S čim pa naj se poljedelska država preživlja, če ne z izvozom svojih produktov? Ali jnar z uvozom industrijskih proizvodov? Prepričani smo, da tudi v »Jutro-vic deželi niso s svojo pametjo tako pri koncu, kakor smatrajo ti gospodje, da so pri koncu njihovi verni backi. 2e tedaj, ko je bil izvoz zabranjen, oziroma ©mejen, se je opažalo, da popušča agilnost pri poljedelcih, da država ne bo pridelala toliko, kolikor bi bilo želeti in kakor bi bilo mogoče. In to je popolnoma naravno. Ako poljedelec ne najde «a svoje trudapolno delo plačila, izgubi veselje za vsako delo. Kam pa bi moglo to dovesti agrarno državo, je vsakomur jasno. Poljedelska produkcija bi padla, izvoz bi bil de iaeto nemogoč, treba bi bilo uvažati celo agrarne produkte, ter jih drago plačevati! Naša industrija je še premajhna, da bi mogla kriti potrebe domačega konzuma. Sicer je pa predpogoj tudi za uspešen razvoj in napredek indstrije, da stoji poljedelska produkcija na visoki stopinji, kajti od tu industrija posredno ali neposredno dobiva potrebne surovine.
Višek demagogije pa je dosegel ►Jutrov« člankar s prozorno trditvijo: »Sedaj imajo ljudje priliko, da primerijo radikalski režim s prejšnjim, ko so kneli v vladi tudi demokraü soodločajočo besedo. Meseca novembra so bila živila skoro za polovico cenejša, kot danes... Z odhodom dr. Žerjava (tu naj bi tiča! zajec!) je prenehala vsa državna kontrola nad trgom najvažnejših živil .. „«
Da, tudi mi povdarjamo: sedaj imajo ljudje priliko, da primerjajo delovanje demokratov z delovanjem radikalov. Kaj pa so storili demokratje za ljudstvo, zlasti za znižanje cen? Dr. žerjav — o njem ni bilo slišati ničesar. Pač pa sta naredila dr, Kumanudi in njegov verni demokratski drug Dušan Plavšič veliko — slabega. V svoji gospodarski »dalekovidnosti* sta v svrho »preskrbe ljudstva s cenejšim kruhom« — razmetala na veliko veselje, pa ne tega prebivalstva, ampak PlavšiČevih drugov ■— Židov m pa njegove banke, dragocene dolarje iz ameriškega posojila* Tl demokratski finančni veličini sta z ostalimi demokratskimi »strokovnjaki« jo branitelji ljudskih pravic* mislili, da bosta diktirali inozemski tečaj dinarja Seveda, dokler so bili v hiši dolarji, Je Se nekako šlo, kakor hitro pa jm je »manjkalo, je zmanjkalo tudi dobrega tečaja dinarja. Ravno ta demokratska stranka, ki sedaj v svojem »Jutru« bruha ogenj in žveplo na sedanjega finančnega ministra, je preko svojih eksponentov zakrivila, da je prišla na-ta valuta in naše gospodarstvo v tale položaj, da je treba uporabiti vse moči, vso spretnost in uvidevnost, da se le reši, kar se rešiti da.
Oni mož, ki ga sedaj »Jutro« tako brtjazno napada in dela odgovornega
sedanjo draginjo, ima nehvaležno popravljati demokratsko podr-*Jio> Policijske odredbe so se Izkazale ** v vsaki državi škodljive za narodno gospodarstvo. Prožijo sicer včasih momentane korist za gotov del prebival-?Va?JSa v kratkem času postane nji-b0V	tako škodljiv, da se nastale
vrzeli le težko popravij0. To ve vsakdo, samo »Jutro, ne, oziroma noče vedeti, ker bi sicer samo sebe opletalo po nosu.
Draginjski vaj se razširja po vsem »vetu in je posledica sedanjih zamotanih političnih odnošajev. Demokrati so s avojim »pobijanjem« draginje in »urejevanjem« financ ter »izboljševanjem« naše vaulte uničevali zaupanje v gospodarsko moč in silo naše, še vedno ne popolnoma od vojnih udarcev ozdrave- I P* SSÜtemditoto« toj
dr. Stojadinoviču — da je on povzročil draginjo.
Prav dobro sredstvo za demagogijo, toda verjamejo mu samo slepci, O finančni politiki sedanjega finančnega ministra se je že toliko pisalo, da bi si tudi najtrdoglavejši »Jutrovecs lahko nekaj zapomnil. Vse resno časopisje, pa tudi vsi gospodarski strokovnjaki so edini, da je nastopil finančni minister dr. Stojadinovič edino pravo pot, ki bo privedla k sanaciji našega gospodarstva-S pojačanim izvozom se bo izboljšal — in se že izboljšuje — dinar, njegova notranja kupna moč se bo pojačala in tako borno polagoma dospeli k zdravemu gospodarstvu in v boljše razmere. Polagoma, smo dejali, kajti vsak, ki je s pridom proučil abezednik, že ve, da zapusti vsaka hitra izprememba v narodnem gospodarstvu, pa najsi vodi ta izprememba tudi k zboljšanju, sledove, ki jih je težko in le z ogromnimi žrt-mi mogoče odstraniti.
izboljšanje dinarja je cilj našega finančnega ministra. Tega izbojšanja pa ni mogoče izvesti kar v nekaj tednih in bi tudi ne bilo koristno. »Jutro« seveda prav po jezuitslio zavije oči in pravi: »Pospešen ekspert življenslrih potrebščin je bü cilj njegovega (mi-strovega) prizadevanja. Radikalska vlada je obetala, da bo s povečanim izvozom dvignila kurz našega dinarja..« Da, to je hotela doseči sedanja vlada in to bo tudi izvedla. Povečan in neoviran izvoz vzpodbuja poljedelca, da čira več pridela. Pridelki se množe, iz-
voz narašča, v državo pa prihajajo tuje devize — in velik korak k izboljšanju valute je storjen.
Smešna je trditev, da vlada draginja vsled dovoljenega izvoza. Produkti, ki jih izvaža naša država, imajo svet. ceno in nikdar ne morejo dolgo variirati nad svetovno pariteto. Čim so produkti dražji, kakor na svetovnem tržišču, se poveča uvoz in cene se kmalu izenačijo.
Gotovo je, da vpliva prost izvoz nekaj časa na gotove sloje. Pri nas trpi vsled draginje le fiksni nameščenec in delavec. Problem draginje bo rešen, kakor hitro bo mogoče plačati nameščenca in delavca tako, da bo to odgovarjalo dnevnim cenam življenskih potrebščin. In za tam ciljem stremi Narodna radikalna stranka in finančni minister dr. Stojadinovič. Ureditev državnih financ bo omogočila, da bo uradnik plačan tako, kakor bi bito treba, ravno-tako tudi delavec. Prehodna doba je težka, toda vodi k lepi bodočnosti, čeprav »Jutro« še tako kritizira in omalovažuje delovanje, ki vodi k ozdravljenju. Demokrati pa so tedaj, ko so »so-odiočevali v vladi«, prav Jasno pokazali, da trezne in koristne gospodarske politike niti ne razumejo niti ne žele.
Njihovo skrb za ljudstvo je ravno to ljudstvo prav neprijetno občutilo, zato se bo demokratom 18. marca zanjo primerno zahvalilo. Dvomimo pa, da bi bila ta zahvala za demokrate razveseljiva!
ifow@ itagšlanstee spletke.
Itosoliiui ^awlalule	rapaflsk® pogod-
ila. — Energična vztrajnost naša vlada. — Pred tp§wte§simi pogajanji v itisms. ~ Vprašanje
fylne železnice.
Beograd, 2. marca. (B) Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o izvedbi s. mar-gheritskih konvencij, posebno ker je italijanski ministrski predsednik Mussolini začel delati novo težkoSe, in o novih zahtevah Italijanov, naj se vzpostavi promet z Reko pred rešitvijo vprašanja Baroša, Ministrski predsednik Pašič vztraja na svojem stališču, da ne odide na Reko niti en Jugcsiovenski vlak, dokler se popolnoma ne izprazni tretja cona v Dalmaciji in Sušaka. Vprašanje luke Baroša je precej težavno in bodo zaradi tega gotovo potrebna daljša pogajanja. Zdi se, da smatra Mussolini, da bo v tem težavnem položaju mogel naši državi zopet prizadejati nekaj udarcev. Njegove zahteve so take, da utegne sporazum z Italijo postati iluzoren. Ministrski svet je končno sklenil, da ostane Posvetovalni odbor v Beogradu v stikih z zunanjim ministrom dr. NinČl-čem, da pa ne deluje komisija v Opatiji z obširnimi pooblastili in samostojno, ampak da sklepa po navodnih iz Beograda. Rok za evakuacijo Sušaka poteče v soboto. Določilo se je, da sc ima izvršiti izpraznitev brez izmene pogojev. Ko se to zgodi, ima paritetna komisija določiti mejo in po prevzetju Baroša po naših oblastih urediti železniški promet z Reko. Težko je reči, kako se bo stvar nadalje razvijala in ali bodo gladek potek pogajanj ovirale razne težkoče. Italijani so pač začeli Izpraz-njevati Sušak, ni pa še videti znakov, ali nam bodo jutri, v soboto 3. t. m. izročili Sušak in potem tretjo cono v Dalmaciji.
Opatija, 2. marca. (Izv.) Paritetna komisija še ni določila definitivno dneva za izpraznitev in predajo Sušaka jugoslovenskim oblastem. Na vsak način pa se to izvrši v par dneh.
S u š a k, 2. marca. (Z) Danes se sestaneta poveljnika naših in italijanskih da se sporazumeta o izpraznjenju Sušaka.
Opatija, 2. marca. (Izv.) Na nocojšnji seji paritetne komisije sta poročala jugoslovenski delegat S i 1 o v i ć in general Mazzuno o svojih pogovorih z vojaškimi oblastmi na Sušaku
glede oficijelne predaje mesta. Dan predaje se objavi jutru
Opatija, 2. marca. (Izv.) Jugoslovenski eksperti za razmejitev z reško državo so dospeli že vsi semkaj; doći m pričakujejo italijanske eksperte za jutri. Reški eksperti so Attilio Dcpoli, Ossoinack in Bacich- Zirardelli.
Rim, 2. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je na seji ministrskega sveta podal svoj ekspoze o notranjem in zunanjem političnem položaju. Govoril je na dolgo o ponihrski akciji, kritiziral zavlačevanje definitivne rešitve tega za vso Evropo važnega vprašanja, se zavzemal za ožjo politično in gospodarsko zvezo s Francijo, hvalil fašistovsko vlado, opozarjal na vojno nevarnost v Orijentu in končno izjavil, da je jugoslovenska vlada na pritisk Italije odpoklical jugoslovanskega delegata v opatijski komisiji admirala Pričo, ker je soodgovoren v procesu proti Nazariju Sauru. Omenil je incident v Zadru, kjer so z nekega mimo zadrskega pristanišča plovečega parnika zasramovali Zadcr in Italijo in da je vsled tega protestiral v Beogradu. — Končno je izjavil, da delovanje konference o južni železnici povoljno napreduje. — Omenil je, da je jugoslavenska delegacija za trgovinska pogajanja že dospela v Rim in izrazil upanje, da pride do urejenih gospodarskih odnošajev med Italijo in kraljevino SHS.
R i m, 2. marca. Iz krogov udeležencev na konferenci južne žeelznice se v dopolnilo včerajšnjih Izvajanj ministrskega predsednika Mussolinija o sedanjem stanju razprav poroča še to-le: Besedilo tranzitnega dogovora je z zadovoljivim uspehom končano. Dalje Je bil na novo izdelan tehnični dogovor o porazdelitvi vozovnega parka. Nato sledi posvetovanje o dogovoru samem, ki se tiče južne železnice in o katerem se je že v posameznostih razpravljalo na mnogih sejah. Četudi je bil načrt v splošnem sprejet, se pojavljajo glode posameznosti dogovora še gotova različna mnenja, tako da se bo radi velike linancijelne važnosti posameznih točk dalo doseči soglasje Stele po daljšem razpravljanja.
AMERIŠKO OBOROŽEVANJE. Washington, i. marca. (K) Senat je sprejel zakon, s katerim se otvori kredit v znesku 20.950.000 dolarjev za modernizacijo križark.
GLAVNO TAJNIŠTVO NRS Za SLOVENIJO JE V LJUBLJANI, WOLFOVA
UK» ST-UIBASSTBOPÄ-
Društvo »Soča*:	Predavanje o
»Tolminskem puntu«, ob pol 9. uri pri »Levu« na Gosposvetski cesti
— Kurz Iz zgodovino umetnosti. Nocoj 3. marca ob 6. uri se vrš! deseto predavanje v zbornici bivšega deželnega zbora. Tema: Francosko slikarstvo XV1IL stoletja. Predavatelj Univ, docent dr. Voleslav Mol A,
Minist©? dr. Stojadinovič bodi siaira v Sloveniji dobrodošel in Iskreno pozdravljeni
Danes, v soboto dospe v M a r 1 b o r s popoldanskim brzovlakom finančni minister fnanc, g. dr. Milan Stojadino-vlč, nosilec narodne radikalne Ušle za volitve v mariborski oblasti
S tem posega prvič aktivni srbijanski politik neposredno v volilni boj v slovenski pokrajin?, živ dokaz, da napreduje, se oblikuje, in dovršuje pene-trac'Sa narodnega edlnstva. G. ministru dovoljujejo za sedaj njegovi posli v centrali le kratek čas, da ga preživi med Slovenci
Po prihoda v Maribor bo sprejemal g. minister v hotelu »Meran« med 15 In 20 uro poleg odposlanstva iz vseh mariborskih srezov tudi delegacije radikalnih kmetov, železničarjev, rudarjev, Invalidov, Javnih in priva’nlh nameščencev, profesorjev, učiteljev, obrt-
nikov, hišnih posestnikov, trgovcev, veleposeslnikov, Industrljcev, zastopal« kov bank itd.
V nedeljo se vrši ob 10. url predpoldne v kazinski dvorani Javen v o« III n i s h o d, na katerem govorita nosilec liste g. minister dr. Stojadinovič In primarij g. dr. Dernovšek, kandidat za mariborski srez.
Po shodu odpotuje g. minister v avtomobilu v Mursko Soboto, kjer se vrš! ob 16. uri volilni shod za sobotski srez. Za pondeljek zjutraj Je določen odhod v Dolnjo Lendavo, kjer se vrši shod za lendavski srez, nakar odpotuje g. minister dr. Stojadinovič preko Pragerskega v Beograd s popoldanskim brzovlakom.
Po možnosti obišče g. minister tudi še druge kraje svojega volilnega okraja.
Prva sela luga^lovenske-ifaliianske komisije v Opatiji.
Opatija, 2. marca. (Izv.) Snoči je imela paritetna komisija svojo otvoritveno sejo v rdeči dvorani hotela »Regina«. Jugoslovensko delegacijo so zastopali predsednik dr. Otokar Ry~ b a f, prof. S i 1 o v i Ć in dr. Račič, italijansko pa senator 0 u a r t i e r i, general Mazzuno in poslanec G e n -tili. Na predlog jugoslovenske delegacije je prevzel predsedništvo senator Quartiert, tajniške posle pa grof Ca-safi.
Predsednik je pozdravil jugoslovensko delegacijo v imenu italijanske, razložil na kratko namen in delo konferece ter poudarjal potrebo prijateljskih odnošajev med obema kraljevinama. Dr. RybaF se je zahvalil za pozdrave in izrazil željo, naj tl konfereca rodila sadove, ki jih pričakujeta oba naroda.
Jugoslovenska delegacija je takoj v
začetku razprave predložila svoje zahteve glede načina izvršitve evakuacije Sušaka in za zavarovanje meje med Reko in Sušakom. Med drugim je treba določiti prometne smernice med Reko in Sušakom, osebni in vozovni promet preko meje, carinske določbe ob demarkacijski črti, vprašanje telefona in razsvetljave, potnih listov itd.
Komisija je sklenila, da ostanejo začasno v veljavi vse dosedanje tozadevne določbe. Jugoslovenska delegacija je dovolila, da sme ostati prehod čez Rečino odprt vso noč. Provizorične odredbe ostanejo v veljavi približno mesec dni. Konferenca je zaključila svojo prvo sejo malo pred 23. uro. Tako z jugoslovenske, kakor z italijanske strani se je izrazilo upanje na ugoden rezultat konference.
Madžari za Radičevo republiko.
Beograd, 2. marca. (Z) Po poročilih z madžarske meje so začeli madžarski obmejni stražniki živahno agitirati za Stjepana Radiča in nagovarjajo ljudi, naj glasujejo zanj. Zlasti pravijo, da bo Radič odcepil Hrvatsko od ostale Jugoslavije in da Jo bo združil z Madžarsko. Ako Radič ne zmaga pri volitvah, grozijo, da bodo madžarske
čete napadle Hrvatsko. Madžarske obmejne straže imajo v rokah seznam oseb. ki riso pristaši Radičevi, in jim delajo vsakovrstne težkoče, posebno onim, ki imaio posestvo na oni strani meje. Od teh hočejo Madžari izsiljevati izjave, da bodo glasovali za Radiča In jim le pod tem pogojem dovoliti prehod čez mejo do svojega posestva.
IhfaM EzbeUšanfa mednarodnega blagovnega prometa.
Beograd, 2. marca (Z) Prometni minster dr. Velizar Jankovič je sprejel včeraj znanega francoskega industrijalca in prijatelja naše države Plerra Arbella, ki mu je v imenu mednarodne železniške unije obrazložil načrt organiziranja mednarodnih blagovnih transportov z direktnimi brzimi tovornimi vlaki Ti vlaki bi redno vozili v določenih smereh med Francijo in drugimi evropskimi državami, kakor tudi med posameznimi deželami. Sestavljeni bi bili iz vagonov posebne konstrukcije, ki bi nosili do 50 ton čistega tovora in ki bi se dobivali pri nekem francoskem podjetju, ki bi jih stavljalo na razpolago posameznim državam, kakor je to že delj časa v rabi na Francoskem, posebno za take tovore, ki se prevažajo v velikih množinah, kakor premog, rude, gradbeni materijal, žito itd. Korist uporabe takih vagonov tiči v tem, da se
morejo veliko bolje izrabiti in da se prt vlakih s takimi vagoni znatno zniža mrtva teža v korist čistemu tovoru. — Taki vlaki bi bili za našo državo zelo prikladni, posebno v sezoni močnega izvoza, ko se pojavlja pomanjkanje vagonov. Arbelle je že bil v Bolgarski in Romuniji in se Je razgovarjal z merodajnimi činitelji v teh državah o izvršitvi te svoje Ideje. Iz Beograda se odpelje v ostale države v Evropi. Minister dr. Jankovič Je temu načrtu zelo naklonjen in se v bistvu strinja z Arbel-lovim načrtom. Sedaj se v prometnem ministrstvu proučavalo razni tarifi In ostala vprašanja, ki so v zvezi s tem načrtom, o katerem se bo kasneje razpravljalo z zastopniki ostalih interesl-ranih držav. Definitivno bo o vsej zadevi sklepala mednarodna železniška unija, čije članica je tudi naša kraljevina.
— Proslava skladatefa VUtt. Parma. Za dostojno proslavo OS-letnega rojstnega dne in 40-letnega skladateljskega delovanja našega zaslužnega skladatelja Viktorja Parme se vršno v okrilju mariborskega Narodnega gledališča velike priprave. Razna društva In korporacije se bodo udeležile po svojih zastopnikih svečanega čestitanja, kt se vrši nocoj v Narodnem gledališču pred predstavo slavljenčeve opere »Urh grof Celjski«. Jubilantu bo izročen ob tel priliki red Sv, Save. s katerim ie bil odlikovan za svoje zasluge na prosvetnem polju. Iz Teharij se Je posrečilo za ,0 Priliko porabiti razne originalne predmete zgodovinske vrednosti ter originalno diplomo, s katero Je cehskj grof Urh podelil Teharčanom plemstvo, dalje zastavo teharskih plemičev in pas, ki ga je poklonil grof Teharski Marici. Ti predmeti so razstavljeni pri tvrdki Brišnik na Aleksandrovi cesti, kjer vzbujajo živo zanimanje občinstva.
Današnl® prireditve
V	Ljubljani:
Drama: »Vojiček*. Delavska pred,» stava ob znižanih cenah. Izven.
Opera: »Nižava«. Red B.
Kino Matica: »Brodolomci«.
Kino Tivoli: »Dr. Mabuse, igralec«. L del.
Kino Ideal: »Zračna eskadrona mrtvaških glav«.
V	Mariboru:
Narodno gledališče: »Parmova opera »Urh grof celjski« kot fi5-Ietnica Parmovega rojstva in 40-letnica njegovega delovanja na glasbenem polju. Izv,
V Celju:
Mestno gledališče: Schönfierrievg^ trodeianka: »Otroška tragedlLu.
mmt
im...
Grehi demokratske finanine politike.
Praksa naSih Wvälh demokratskih vlastodržcev, dalje nelojalna in spremenljiva izvozna politika, zlasti praksa in izvedba žigosanja, kolkovanja in zamenjava naših novčanic Je spravila našo državo v zunanjem finančnem Svetu na slab glas — države pravne negotovosti in brezglavega eksperimen-tovanja! Posledica Je — sedanje stanje naše valutel
»Jutro« se čuda, da sedanja vlada ni mogla doseči plačila raznih depozitov po relaciji 100 a. K za 109 Kj., da noče upoštvati relacije 100 avst K za 40 švicarskih frankov itd. Ali je »Jutro pomislilo, kako so demokratski finančni in drugi ministri plačali svoje lastne državljane? Kaj je z vojnimi škodami? Kdo je kriv, da so ostali na cedilu oškodovanci, ki so bili pozvani, naj prijavijo vojne škode ministrstvu za socijalno politiko, ki je bilo v demokratskih rokah?
Kdo je inauguriral zamenjavo 4:1, ozir. 5:1, — in kdo je pridigoval, da bi trebalo zamenjati 10:1? Kdo je odredil in izvedel tisto nesrečno žigosanje novčanic a. o. banke, češ, da bomo vedeli, koliko papirja so prinesli naši državljani obenem s svojim premoženjem. Žigosane krone je sprva sama vlada smatrala za naš državni denar in prepovedala izvoz čez mejo. Dovolila je sprva le 500 K za vsako pot preko meje. Svoje uradnike na Dunaju je plačevala vsled zahteve v takih naših kronah in naši ljudje, ki so mogli kaj »na stran dati«, so v zaupanju do naše krone var* čih te žigosane »jugokrone«. Cez noč je bilo odrejeno kolkovanje, meje zaprte 14 dni, a kar je bilo žigosanih kron zunaj države jih naša vlada ni hotela priznati in zamenjati, čeprav je sprva odredila, naj naši državljani prijavijo na konzulatih svoje prihranke v takih kronah. Na čegavem zelniku je zrastel ta rop na naših državljanih, — ker tuje države so se deloma že znale obvarovati škode, deloma se še bodo (n. pr. Italija, ki ima za bodoča pogajanja pripravljen v Trstu natančen popis žigosanih kron v Italiji.) Pa bodo morda v »Jutru« zopet kričali! Ali kdo je kriv, ako ne demokratski finančni minister!
Na ta način sem tudi jaz ob 38.000 K, ki sem jih dobil kot poverjenik za begunsko skrbstvo na Dunaju iz Ljubljane. Noben demokratski finančni minister mi jih ni hotel zamenjati. Tako so plačali moje nemalo delo za naše begunce!
Neka ženica tam pri Rakeku je morala vsled nekega osumljenja založiti na carinarnici 3 žigosane tisočake. Pre-dno je bila ta zadeva rešena, sc je vršilo kolkovanje, ne da je carinarnica dala te tisočake kolkovatL Ko se je izkazala neopravičenost osumljenja, je bila preiskava ustavljena in ženici so lepo vrnili njene žigosane tisočake, ne da jih je mogla zamenjati po modri odredbi demokratskega finančnega ministra. Kako je ta stvar končala, bi mogel povedati morda tiste ženice pravni zastopnik gospod poslevodeči podpredsednik DS
Tako je menjavala naša vlada po demokratskih načelih vrednote in depozite naših državljanov. Pa se boste čudili, ako danes Avstrija noče v zlatu menjati naših depozitov v takozvanih predvojnih (!) kronah!
Ali naj take povestice nadaljujem? Preveč jih je, so že znane.
Ko so torej prišli zastopniki Avstrije v Beograd, je bilo treba rešiti celo vrsto zelo delikatnih in spornih vprašanj! Ako pa treba doseči nekak modus vivendi med obema državama, je pač treba čuti oba zvona in upoštevati razloge obeh, pa tudi finančne možnosti Avstrije. — Da ne bo plačevala n. pr. tistih 50 milijonov v poštni hranilnici, ki jih je dala pod zaporo vsled naših blaznih sekvestrov, danes po relaciji ob prevratu, je tako samo po sebi umevno, da more le norec kaj takega pričakovati!
Zato je tudi sedanja vlada storila, kar in kolikor je mogla, da je spravila vsa tista vprašanja enkrat s sveta, ker je neobhodno potrebno, da naredimo mir s svojimi sosedi, ki so dobre in poštene volje, da hočejo z nami živeti v miru. Taka velika vprašanja pa moramo presojati z veliko porcijo objektivnosti in treznosti in ne z vidika in v interesu volilne agitacije. A. Ü.
Gospodu dr, Vekoslavu Kukovcu.
Zdi se mi, da se nama razvija dogovor, kakor pravi zgodba, da sta se 'izgovarjala sodnik in gluha ženska. Eden je govoril eno, drugi drugo, prav do konca. Prosil sem Vas, da bi mt blagovolili pojasniti javno, kakor ste tudi javno, z navedbo mojega in Vašega imena, postavili trditev, kako je nastalo ono protislovje med tem, kar sem rekel jaz in kar ste zapisali Vi.
Namesto tega pojasnila pa čitam ravno sedaj v »Taboru« Vaš dolgi govor, ki ste ga držali v Slatini, in v tem govoru se nekajkrat! spomnite tudi mojega imena. Ali je to indirektni odgovor na moje vprašanje? Iz cele zveze in vsebine bi moral vsak edino to sklepati, dasiravno mi je zopet nerazumljivo, zakaj odgovarjate šele preko kislovodske Slatine in takorekoč med vrsticami. Vprašanje Vašega manifesta mislim, da je tako važno, da bi bilo vredno direktnega odgovora: Ali ste res zapisali o meni ono neresnično trditev ali ne.
Mesto tega pa govorite o nekih drugih rečeh in zraven pritikate moje ime. Pišete o sporazumu med našo vlado in dunajsko in zraven pritisnete mene na tak način, da bi moral priprosti človek reči: »To je njegovo maslo.« Vidite, gospod doktor. Vi ste bili dolgo časa aktivni minister. Vi ste bili ves čas vpliven član kluba, ki je imel odločilen vpliv na politiko naše države, Vi ste star, izkušen politik, Vi ste tudi še sedaj »minister na razpoloženju«, to se pravi, gospod take vrste, da se lahko vsak trenotek nazaj vsede na mehki ali trdi ministrski stoiec, Vi ste nosilec liste. Vi ste načelnik poltlčne stranke itd. In če Vi niste mogli doseči sporazuma z Avstrijo, kako bi ga bil naredil jaz, ki nimam nobene teh lastnosti, ter jih po človeški pameti tudi nikdar ne bom imel. Ce Vam sporazum z Avstrijo ni všeč, potem se kregajte z drugimi ljudmi, ki so mogočnejši, kakor sem jaz in tudi kakor ste V».
Sicer pa, če Vam sporazum z Avstrijo ni všeč, zakaj niste naredili že Vi poprej boljšega? Časa in moči ste imeli na razpolago dovolj in potrebno je bilo tudi že davno, da se urede ta pre-porna vprašanja- Jaz bi po svoji pameti sodil, da delate jako slabo reklamo za Vašo stranko med ljudstvom po mariborski oblasti, ako sedaj nastopate zoper sporazum z Avstrijo. Saj je ravno prebivalstvo Vaše oblasti ne samo Nemci, ampak tudi Slovenci, predvsem zainteresirano na tem sporazumu. Vi se jezite, da nismo mogli iz Avstrije več iztisniti, toda Vi, kot advokat, boste yedefi, da kjer nič ni, tam še cesar
svojo pravdo izgubi. Vi se jezite, da se bodo popravile neke nepravilnosti. Toda teh nepravilnosti nisem kriv ne jaz, ne Vi, torej tudi ni potreba, da bi se radi tega razburjala.
Dr. Leop. Lenard.
•
Obenem s tem govorom je prinesel »Tabor« dolgo notico med »političnimi vestmi«, ki je ž njim v nekako logični zvezi, ker vsebuje robat napad na Narodno radikalno stranko. — »Tabor« ponavlja isto, kar je že nekoč še bolj jasno povedal dr. Kukovec, da Narodna radikalna stranka nima nobene pravice, da nastopa med Slovenci. Po tej teoriji gospoda, ki je res nekaj novega in posebnega, ministra na razpoloženju, bi se morale politične stranke konfinirati po srezih in po oblastih. Nobena stranka bi ne smela nastopiti izven sreza, kjer ima domovinsko pravico. Ako bi se na primer radikalec pojavil v Mariboru, bi ga morali iztirati odgonskim potom, kakor deklino, kateri je prepovedan povratek. Po tej teoriji bi na primer Jože Nachtigal moral biti do zadnje srage borec za idej Juda Bronsteina! Po tej teoriji bi tudi stranka gospoda dr. Kukovca morala za vedno stati na isti številčni višini, kot pri zadnjih volitvah, ter bi sedaj morala propasti. Mi pa nismo tako tesnogrudni in konservativni. O. dr. Kukovec ima pravico, da agitira kolikor hoče, toda ista pravica mora veljati tudi za nas. Nastop Narodne radikalne stranke v Sloveniji imenuje »Tabor« najsramotnejši in najžalostnejši pojav v Sloveniji« Po njegovem mnenju bi bilo torej bolj častno in bolj veselo, ako bi bili v Sloveniji izvoljeni sami komunisti in nemški nacijonalisti? »Tabor« piše, da je nastop radikalizma med Slovenci »višek nemoralnosti«, med kandidati ni nikogar, ki bi bil radikal iz prepričanja, vsi so pristaši samo iz ko-ristolovstva itd. —
Cela številka »Tabora« je posvečena skoraj izključno zmerjanju čez Narodno radikalno stranko. To zmerjanje bo malo pomoglo, ker stranka je že pognala korenine in število ijenih krogljic bo brez dvoma večje, kakor pa onih, ki bodo ropotale v Kukovče-vih škatljah. Socijalni radikalizem je že sedaj med Slovenci znatno močnejši kakor pa demokratizem in kolikor bolj nerodno politiko bo delal »Tabor«, toliko lažje bo za nas. S svojim zmerjanjem je »Tabor« pokazal, da nas smatra v bodočnosti za svojega najnevarnejšega protivnika, in to nam je prav.
PORTUGALSKA.
* Novi nemiri? Vlada le z ozirom na vesti, da se pripravljajo novi nemiri, odredb» oaerg(4ff» varnostne odredbe. Nekateri
sumljivi Častniki so bili aretirani. V pokrajinskih garnizijah ležeče čete so bile instra-dlrane v bližino prestolnice.
Slovenski klerikalci kliželo Nemce
na pomoli
V roke nam je prišel letak, ki obraz-laga »Das Programm der Volkspartei«. Tiskala ga je Cirilova tiskarna v Mariboru. Letak vsiljuje nemškim Kočevarjem avtonomistično samoupravo, socijalno pravičnost, gospodarsko neodvisnost, ter povdarja, da se bori Ljudska stranka (naziv »slovenska« so klerikalci previdno zamolčali za krščansko šolo, v kateri naj se mladina poučuje v maternem jeziku. Iz tega je razvidno, da klerikalcem zadostuje vsako sredstvo v dosego namena. Izvedeli smo, da nameravajo klerikalci v kočevskem okraju prirediti shode z nemškimi govori, da bi tako privabili čim več vo-lilcev v svoj tabor. Po poročilih iz Kočevja pa klerikalci ne bodo imeli sreče. Tudi nemškim Kočevarjem se odpirajo oči Če je SLS res najmočnejša stranka v Sloveniji kakor povdarja na
nekem letaku, čemu potem lovi kaline v kočevskem okraju. Priznati se mora, da so klerikalci izborni demagogi. Letak je sestavljen tako nedolžno, da mu nerazsoden človek kaj lahko nasede. Program je eno, dejanja in politične metode pa so drugo. Tiste lepe obljube so klerikalci prestavili v nemški jezik samo zato, da bi 18. marca dobili krogijice. Nemoralno pa je od klerikalcev, da ne nastopajo med kočevskimi Nemci s celim nazivom stranke, ter da se na ta način sramujejo svojega tolikokrat povzdigovanega Slovenstva. »Volkspartei« ne eksistira, ker se pod to krinko skriva klerikalni volk v ovčji koži Poštena javnost pa naj presodi da li se sklada ta način politične agitacije z resnicoljubnostjo, ki jo nagiaša-jo klerikalci dan za dnevom v svojih glasilih.
Volilno gibanje vjlovenili.
Narodna radikalna stranka v Mariboru in njeni predstavniki so povod neprestanim napadom v demokratskih listih in lističih. Nobena stranka ni izpostavljena takim napadom, kakor naša, kar nam iznova potrjuje, kakšen strah imajo naši nasprotniki pred nami. Zanimivo je, da zapuščajo demokratsko stranko bivši najodličnejši stebri Demokrati v Mariboru nimajo pričakovati niti dvesto glasov. Kukovčevo kričanje je znak, da hodimo po pravi poti.
Laško. Nekdo je stopil laškemu dopisniku »Jutra« na rep, ker cvili v 33. štev. tega famoznega lista nad našim kandidatom Blaž Zupancem, da se bo spufal In Bog ve kaj še vse... Da, da, nad slabo sadje ne gredo ose!
Rogatec. V Rogatcu ni najbrž niti toliko pristašev demokratske stranke, kolikor je prstov na eni roki. Kljub temu so v nedeljo 25. febr. sklicali shod, da bi ljudi spravili na svoje limanice. In res je prišlo nekaj kmetov in obrtnikov, da čujejo Izlegla Kukavičja jajca. Radi boljšega razpoloženja, se je navzočim postavilo brezplačno vino na mizo, kakor da bi se jim hotelo namigniti; zdaj samo vino, potem se bo pa kar cedilo mleko in med. In »Kukavica« je zapela. Ali kmetje in obrtniki pri nas imajo toliko obveznosti da si od nepoznanih tujcev ne dajo plačati pijače. Niti eden se ni dotaknil kupice. Dostojno in mimo so posluSall govore, samo če so govorniki preveč natolcevali, so s stvarnimi medklici njihove »pomote« popravili in po končanem shodu so se mirno razšli. Od teh preprostih ljudi, bi se različni kulturonosci lahko naučili kako se mnenja političnih nasprotnikov zavrnejo in da za take prilike ni treba revolverjev in batin. In »Kukavica« je odpela. Ker pa je našim kmetom dobro znano, da ta ptič še ne poje, če sneg hribe pokriva, se jim v tem slučaju nekaj ni zdelo v redu in ptiček se je brez uspeha trudil, da bi jih s svojim milim glasom prepričal, da jim on naznanja politično spomlad. Zato so se odločili, da mu pošljejo prihodnjič za novoletno darilo koledar in v njem začrtajo mesec, v katerem se sme pristna, poštena kukavica zglasiti
Delavski glas iz Trbovelj. V enem največjih industr. revirjev v Trbovljah, je našla naša stranka veliko večino pristašev in somišljenikov. Zakaj? Zato, ker kandidira ljudi, ki so pač zmožni pomagati vsem slojem, posebno delavstvu. Ravno v tem revirju kandidira zo poslanca Miha Koren, katerega poznamo rudarji že dolgo let kot poštenjaka in boritelja za delavske interese. Bil je že enkrat poslanec. V tisti kratki dobi Je veliko pomagal rudarjem do zboljšanja njihovega položaja. Takrat je pripomogel rudarjem in njihovim družinam zopet do pravic, katere jim Je podjetje odvzelo. Prepričani smo tudi sedaj, da dobi ogromno večino glasov v teh rudarskih revirjih. Zopet bo stopil na branik revnih rudarjev. Ravno sedaj, ko so slovenski rudarji zopet tlačeni in Izkoriščani, je treba stopiti na noge in poklicati: dajte nam to, kar potrebuje želodec in nago telo, da ne poginemo od gladu in siromaštva. — Prišel je Miha Koren. Njega smo pogrešali že dve leti. Prišli smo do prepričanja, da je rešitev nas vseh mogoča le tedaj, če volimo vsi
Korena kot svojega starega boritelja in prijatelja, ki je živel med nami trpel in stradal z nami vred. Vse je žrtvoval za nas rudarje. Zato ga tudi poznamo kot idealista. In teh je malo med delavstvom. — Delavstvo se je prebudilo iz spanja, začelo se je zavedati da mu ne more pomagati samo tisti, ki je sam okusil revščino in tudi sam že pil iz keliha trpljenja. Koren bo edini ki se bo zavzel za rudarske in tudi za kmečke sužnje. Ni treba več raznim agitatorjem hoditi v Trbovlje, ne komunistom, ne socijalistom. Poznamo dobro Tokane, Dolgouhe, Fabjančiče. Vsi rudarji, nameščenci in revni sloji na dan 18. marca na volišče, in dajmo glasove tistemu, kateremu smo zaupali že davno, ko še Salomon ni znal kaj je delavsko gibanje. Salomon naj počaka da še malo zraste, in se naj pridno poprime učenja v čitanju in pisanju. — Živi naj delavski poslanec Miha Koren! — Trboveljski rudarji
Demokrati proti delavstvo. Iz Maribora nam piše delavec južno - železničar: V »Jutru« od 28. febr. je izšel osebni napad na našega občespoštova-nega gospoda ravnatelja, češ da se je menda drznil priporočiti v odpomoč naši delavski bedi primerno podporo. Svoj čas je bilo delavstvo zapeljano v štrajk, vsled česar 9 dni ni dobilo plače. Uvideli smo svojo napako in s pridnim delom nadoknadili izgubo, katero je utrpela Južna železnica. Prosili smo opetovano in sta te naše prošnje vztrajno zastopala gg. Nachtigall in Krajnik, daj se za izgubo zaslužka da delavcem primerna podpora. Ta večmesečna akcija se Je bližala ugodnemu zaključku. Čujemo pa, da hoče vsled tega ostudnega napada ravnateljstvo umakniti svoj predlog, radi česar bo trpelo delavstvo južne železnice v Mariboru. Če delavstvo ne bo dobilo svoje podpore, se bo imelo zahvaiti edinole demokratom. Kateri južno - železničar bo 18. t. m. volil demokrata, si bo pljunil sam sebi v obraz. Delavstvo pa ne sme pozabiti, da sodeluje pri vseh teh demokratskih napadih na čast naših predstojnikov in na delavske interese znana demokratska dvojica Gregorka -Planinšek.
Demokratska blamaža v Ptuju. Sestanek javnih nameščencev, ki ga je sklical prof. Mravlak potom lepakov dne 28 febr. je bil prilično dobro obiskan, le radi tega, ker je vsak mislil in pričakoval da bo g. profesor pripovedoval novosti o novih draginjskih dokladah. Sestanek je vodil z istim namenom — kakor se le pozneje opravičeval — sodnik g. Trauner. G. prof. M. pa ni bilo za strokovno predavanje. Ubral jo je koj na politično struno in začel agitirati za skrahirano JDS, menda samo za to, da mu pripomore do ravnateljskega mesta na ptujski gimnaziji za katero mesto se poteguje- Doživel je pa koj prvi večer v Ptuju neslaven konec. Proti njemu in JDS so nasto-jpili vsi zborovalci razen enegaJDS podrepnika Sagadina — ter mu v brk povedali kaj je z JDS, in kaj ni naredila za javno nameščence tekom 4 let Možato je nastopil prof. g. Beranič in Alič in drugi ter ga s takimi argumenti pobih, da se ni upal več ziniti niti besedice, v Ptuju so vroča politična tla, to naj si zapomnijo vsi JDS zunanji agitatorji.
Novosti is Italije.
Zvera med tirolskimi Nemci ta fašisti. — Demisija rimskega župana. — Aretacija glavnega urednika Rocljahsdčncga dnevnika »Avant!«*
Rim, L marca. (K) List! javljajo ir Bolcana, da so zaupniki nemško zveze ta fašisti sklenili sporazum. Opozicija pod vodstvom Reuth-Nicolussija le ostala v manjšini. Ostali poslanci so a« vočigled gospodarske krize la splošnega položaja zavzeli za sporazum. Vsebina sporazuma pa še ni znana.
Rim, 1. marca. Vsled razpada večinskega bloka v občinskem svetu, sestavljenega Iz liberalcev in nacijonahstov, sta župan Cremonesl ta občinski svet d «misijoni, rala. Ministrski svet Je postavil Creznono-eitn a kraljevega loomi&aria.
Rim, L marca. V smislu dogovora z upravnim svetom »Avanti«-ja je berrati preklical odslovitev urednikov, docim Izstopi glavni urednik Nenni iz zveze lista. Sprejem novega glavnega urednika se izvrši v sporazumu z strankinim vodstvom ta Ferratljem.
Rim, 1. marca. Policija Je ravnatelja lista »Avanti«, Fcrratija, zaprla.
Rim, 1. marca. »Tribuna« javlja iz Milana: Aretacija Ferratija se je izvršila vsled hujskanja k hudodelstvom ^ zarot; proti varnosti države. Domu so ga v postelji In ga po kratkem zaslišanju odvedli v sai-jotno ječa
ktioajti u rsi jssrai tošaffl
JUTRANJE NOVOSTI!
Patrilotizem N RS.
Demokratsko časopisje trobi sedaj dan za dnem, odkar je vladajoča radikalna stranka vpestavila z avstrijska republiko boljše, normalne življenske odnošaje, da je stranka zagrešila izdajstvo nad jugoslovenskim narodom. Od mnogih strani dobivamo poročila o gnusnem natolcevanju in obrekovanja radikalne stranke po ljudeh od klerikalne pa tja preko samostojne do de-mokratske stranke. Tega njihovega sovraštva pa jim ne diktira mogoče njihovo prepričanje, kar bi utegnilo za-, vesti tega aii onega poznavalca razmer, temveč zgolj zavist in strah, da bi se utegnila tudi v Sloveniji ugnezditi radikalna stranka ter očistiti teren vseh malih strančic in struj, ki se bore za gospodstvo* pa najsi bo to že v političnem, gospodarskem ali pa kulturnem oziru.
V	najnovejšem času so se spravile slovenske stranke na premlevanje patriotizma, s katerim v zvezi obsojajo radiLalno stranko zaradi beograjskih pogajanj s kanclarjem Seiplom. Ne bo-odveč, če obrazložimo patriotizem tako, kakor ga pojmuje radikalna stranka, ž njo pa ves kulturni svet Kot njegovega reprezentanta prav lahko vzamemo znanega angleškega filozofa H. G. Wellsa, ki je za časa ustanavljanja Društva narodov objavil v anglešldli časopisih sijajen članek proti vsem re-akcijonarcem, ki so nasprotovali Društvu narodov v imenu »patrijotizma«. Iz njegovega obširnega članka objavljajmo sledeči odlomek:
»Zmota vsega tega nasilnega, pretiranega naeijonallzma je v mislih, da mora človek sovražiti, če hoče bili pa» trijotičen. Tak je bil n. pr. nemški patnjo tize m L 1914. Bila je vaja licemerstva proti Društvu narodov, proti vodstvu predsednika Whsona, proti našim zaveznikom.
Toda moškim in ženskam, id niso nizkotni, pomeni patriotizem ljubezen
in če smo dobri patrijotje, nam to dejstvo še ne bran! spoštovati in ljubiti sosednjih dežel in narodov.
V	območju človekovega patriotizma je ljubezen do družine, ljubezen do krožka svojih prijatelje^, ljubezen do svojega rodnega kraja in svoje dežele. Razen tega pa je v čisti in inteigentni človeški duši tudi ljubezen, briga in spoštovanje do vsega človeštva.
Organizirano licemerstvo je oropalo nemški narod vsega rešpekta do pravic in življenja in dostojanstva Hudi izven Nemčije. Posledice smo videli Taka je tudi tista glasna reč, ki sedaj odmeva po angleškem časopisju iz lojalnih krogov, češ, da je ena dolžnost nezdružljiva z drugo. Človek, ki izpolnjuje svoje dolžnosti do družine, je boljši patrijot — dober patrijot pa ostane vedno nepopoln, dokler ne izravna svojega patrijotizma z blaginjo vsega človeštva^
Politične novosti.
NAŠA KRALJEVINA.
= Hrvatska težačka stranka v Bosni Je postavila svoje kandidatne liste samo v treh okrožjih. Splošno vlada uverenje, da vsled nastopa »stranke složnih Hrvatov« ne bo dobila hrvatska težačka stranka niti enega mandata pri volitvah v narodno skupščno.
=* Sochallstlčna stranka je postavila svoje kandidatne liste v 20 volilnih okrožjih.
češkoslovaška.
** Beneš potuje v Varšavo? Skrzyn-skijev ekspoze, ki se dotika Češkoslovaške samo s splošno In na vzhodno Galicijo omenjajočo pripombo glede vseslovenske misli In se v ostalem tega vprašanja ne dotika, je dovedel, kakor poročajo varšavski listi do oflcielnih stikov Češkoslovaške s Poljsko. Praška vlada je vprašala v Varšavi da H bi bil v sedanjem trenutku obisk zunanjega ministra dr. Beneša povoljen. Kakor znano, je bivši zunanji minister poljske republike, Skirmunt, obiskal Prago l 1921. V Varšavi so mnenja, da gre m vprašanje Javo rine.
NEMČIJA.
« Veleizdajstvo nemškega Kakor poročajo Iz Berlina, le Izzvala hišna preiskava pri znanem pisatelju Waltherju Oehme-ju silno zanimanje- Ochme je bil še do Pred kratkem vodja neke privatne brzojavne agenture. Bil je politični levičar, le svolečasno stal v vrstah neodvisnih socialistov, kljub temu pa je vzdrževal zveze * komunisti. V pruskem ministrstvu za notranje zadeve je bil znana oseba. Njegova brzojavna agentura je večkrat zakrivila indiskrecije, ki so bile vladi zelo neljube. Ker je obstojal upravičen sum, da le staI Uehme v nedovoljenem razmerju napram francoskemu poslaništvu, Je bila proti njemu uvedena kazenska preiskava.
SOVJETSKA RUSIJA.
= Revizija ruske ustave. Predsedstvo centralnega odbora ruske komunistične stranke je osnovalo posebno komisijo, M ima nalog, da do 23. marca prouči ustavne načrte Ljenlna, Tomskega, Rykova in Ka-menjeva. Načrti se strinjajo v tem, da Je treba kreniti od sedanje notranje politike sovjetske vlade in dati državljansko svobodo vsemu prebivalstvu. Komunistični levičar Bahunin je stavil protipredlog, da se državljanske pravice no smejo razširiti na »socijalne izdajice« ln protirevotacifonarce. Vse seje so strogo tajne. Dosedanja ustava je po večini nekaka zbirka proletarskih batnih parol, ki je nesistematično spravljena v nekako celoto. Razen tega je ustava sita nedemokratična, kar dokazuje že to, da lete petkrat večje število poljedelcev voli isto* tako enega poslanaa, kot petlajat IBUBÜ» L Stavita 44ftxc«r,
mi
Dnevu® novosti.
Nestor mariborskih Slovencev dr. Pavel Turner je težko obolel, tako da se je Sati katastrofe.
— Sestanek NRS za okolico Jesenice, se vrši v nedeljo, dno 4. marca ob 2. uri popoldne v hotelu »Triglav«. Na Jesenicah se je ustanovil krajevni odbor NRS. Tajništvo se nahaja v hotelu »Triglav«. Vsi somišljeniki naj se udele-že važnega sestanka.
— Tajništvo NRS v Mariboru je v Frančiškanski ulici 14, tel. št. 419. Somišljeniki mariborske oblasti, obračajte se v vseh zadevah na ta naslov!
— »Slovenčeva« ljubeznivost. Včerajš-Bll »Soven ec« nam obljublja svojo pomoč pri priobčevanju dokumentov iz črne dobe (Jenuncijantstva. Smo radovedni, če bo držal svojo obljubo!
~ »Slovenec« in Šušteršič sta si močno V laseh. Zakaj, to vesta dobro sama- Ena razlika pa Ja po našem skromnem mnenju vendarle med obema. Šušteršič, bivši klerikalni vodja na bivšem Kranjskem, je skesa-loo priznal svoje grehe, — »Slovenec« in ajegovi Korošci, Brejci, Gosarji, Kremžarji m drugi pa sp nepoboljšljivi grešniki in očit-ttl farizeji, ki grešijo dan na dan na račun ljudstva, obenem pa se tolažijo, da jim bo dal gospod Bog še dovolj časa za pokoro. Pride cas, ko zavihti poslanec božji svoj jneC nad njimi in tedaj bo jok in škripanje • zobmi...
»Slov. Narod« in cepljenje narodnih «S, Včerajšnji »Narod« je priobčil uvodnik TŠbd zaglavjem »Nevarna bolezen«. Člankar se bavi s pogubnim »cepljenjem« v naši javnosti to pravi: »Posamne stranke, ki bi mo-ifale nastopiti enotno, postavljajo po več Irandidatnlh list, lezejo narazen kakor stare hlače in strujam, raznoglasjem in kandidatom ni konca ne kraja.« — Nekoliko čudno fu nelogično spoznanje. Kakor znano, so ravno gospodje okoli »Natoda« kot prvi začutili potrebo secesije. Sedaj tvorijo kot NNS skupinico, ki ni tič, ne miš, ker je po-Itala po sklenjenem kompromisu z osovra-fenlmi mladini — nepotrebna. Prijetno je, flajatl drugim lekcije, katerih se sami niso i^aučill. Politična zgodovina slovenskega na-!foda bo še beležila dogodek, ki je spravil gospode okoli »Naroda« ob sleherno reputacijo. Sicer pa je nerazumljiva cepitev med »mladini« In »starini«, ko tik pred volitvami tako lepo harmonlrajo. Resnično, poglavje o cepljenju narodnih sil je nadvse žalostno!
— Čudno. Za nedeljo dne 4. t. m. sklicuje potom lepakov JDS javen shod ob 9. url dopoldne v dvorano Narodnega doma to ravno tako in isto uro In prostor tudi NSS. Radovedni smo, kako se bosta vršila dva politična shoda različnih strank v enem to Istem proštom. Ali gre ta za skupen na-žtop?
—- Ustoličenje patrijarha. Iz Beograda poročajo, da se vrši na letošnji Vidovdan •tovesno ustoličenje patrijarha v Peči.
~ Ukaz o pomilostitvi Te dni je bil tofdan kralju v podpis ukaz o pomilostitvi veiikega števila na smrt obsojenih. Obsojenem Je znižana kazen na dosmrtno, deloma na večletno ječo.
— Odmevi napada na Cirilovo tiskarno. Po dvanajstdnevnem preiskovalenm zapo-i*h je bS včeraj dopoldne izpuščen na svo-POdo zaradi soudeležbe pri napadu na Cl-«mvo tiskarno osumljeni faktor mariborske tiskarne g. Stražnik.
, Važno za najemnike. Ministrstvo za S f jno, P05**11*0 razglaša (br. 19.611 z dne
^hr.): Da ne b! bilo na teritoriju izven üil* r^e *n Crne gore najemnine, ki niso
,®Pf Pri okrajnih sodiščih, povod za "Pv/ir Snovanj s strani najemodajalcev, Sf",e]x7. PS Svršeni izpremembi pravilnika flÄ	ter^ija izven mej Srbije
nit	najemnine zalagati
*[\ ^	8t0,na 22 sprejemanje
P,a* ki 80 h«« založene pri drugih oblastvlh, je najkasneje do prvega marca tekočega leta predati pristoinitn Sodiščem. Prejšnje odredbe o načtaf rml? ganja najemnin na omenjenem delu wun rlja so razveljavljene.	n
— Umiranje častnikov« »Službeni Vojni Ust« Izkazuje žalostno vest, da }e v po_ slednjih dveh mesecih umrlo 35 aktivnih m rezervnih častnikov. Za našo mlado vojsk»
Je to precejšnja izguba.
-t zakon o razlastitvi PO zakonu tj razlastitvi veleposestev se sme odvzeti zemljišče onim veleposestnikom, ki pose-toijejo več kot 518 oralov. Ministrstvo za agrarno reformo je mnenja, da je ta maksimum velik, to da ga, je treba znižati- Za so-. s^i,nej	v iem ozlrn ničesar
sestane nov parja-mmit, W bo tndral ta zakon Čim prej spre-
»» Sprememba postajnih imen. Prometno ministrstvo ja v zyez( z tninistrsbrom
^b?i0 spremembo imena enaboglasecin postaj na nrnvnb dr
fevulh to privatnih železnk. To T Ueno radi raznih pomot, ki se često dora Wo. Ako n. pr- pošljem bhgoV!^.,^' Srbiji, se lahko zgodi, da pride blago p>dinO|V Bosni. Takih enakoglasečih postaj
— Preidtava proti železniškemu nrad-niku Dragotinu Jenku zaradi Poneverjeni« na mariborskem glavnem kolodvoru je zaključena. Kakor je dognano, znaša poneverb lena vsota približno 2 milijona kron. Obravnava v tem slučaju se prične 5. marca Bred mariborskim porotnim sodiščem in bo trajala dva dni
— Mariborske vesti Clovekoljub-*1 hišni posestniki. Po ljubljanskem 5*°ru sb je tudi med mariborskimi stanovskimi najemniki pričelo gibanje, da se naslovi onih hišnih posestnikov, iemniw5eovcev ta obrtnikov, ki svojim nato sarnnm niso zvišali najemnine, ali pa so koliubnrh*01®™ Povišali. Imena teh člove-nie za te^.sestnlkov> W kažejo razumeva-ttameSčencel! ek»lstenčnl boj, zlasti stalnih Äaiemni^Do’ *e bodo objavila ta jih bodo Mročalt J? o*,611 m°2eh podpirali to prl-bene lote». avnl dobitki grad-bredsedstvom vr^t. Razsodišče, ki Is Pod le več dni pregiedbeT1®ea nadsvet Bäumla &adbeno loterijo Dr VJ^° usP®h natečaja za |tov raznih podjetmff^^^tavbcnihna-*Voje delo. Za zgradbo’ ItJi!. *3
«ugega In tretjega dobitka ^Ln- nT t. I hiša z dvema stanovali®"6 tot0" {«dt Kissmannov načrt, ki nosi^^ p^“ kakor druga«. Raznim načrtom ^ e la pohvala. - Odgodltev dra&riz' enega večera. Razne društvene nwl hve so napotile go. Zofijo Borštnikovo odgodila na poznejši čas dramatični c®r> ki je bil določen za petek, 2. marca. v nedeljo, cine 4 t, ta. dopoldne sa vrši

društva za zgradbo porodnišnice v Mariboru. — Društvo hišnih najemnikov za Maribor in okolico je sklenilo, da se vrše odslej vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu seje odbora v mali kazinski dvorani Na prihodnji nedeljski javni seji se bo sklepalo tudi o predlogih za konferenco vseh društev stanovanjskih najemnikov. Ta konferenca se vrši v kratkem v Celju.
— Število učiteljstva v naši državi Po
zadnji statistiki ki jo je izdalo ministrstvo prosvete, znaša celokupno število vseh stalnih nastavljencev na ljudskih šolah 7180. V Srbiji, Črni gori in Vojvodini jih je 3717, v Bosni in Hercegovini 518, v Hrvatski in Slavoniji ter Dalmaciji pa 2940. Interesantno je dejstvo, da je število stalnih učiteljic napram moškim neznatno. Učiteljic je 2504 učiteljev pa 4676.
— Posledica nemarne vodovodno uprave. Pred poslopjem društva sv. Jeronima v Zagrebu je ponoči počila vodovodna cev. Nastal je močan šum, ki je vznemiril celo okolico. Vodni curek je postajal vedno večji in je z velikansko silo prodiral v omenjeno poslopje. Proti jutru je brizgala voda že do prvega nadstropja v stanovanje profesorja Krauta. V kratkem času je bilo celo stanovanje poplavljeno z vodo in napolnjeno z zemljo in peskom, ki ga je voda jemala s seboj. Z vodo so bila napolnjena tudi vsa stanovanja v podzemlju. Mestni organi so pokazali pravo indolenco, kajti šele proti jutru so vodvodno cev zatvorili. Stanovalci so občutno oškodovani.
— Špijonka pred sodiščem. Pred subo-tiškim sodiščem se je vršila razprava proti Kosari Stojkovič, ki je podajala svojemu madžarskemu ljubimcu važna poročila o naši vojni situaciji. Njen ljubimec je poročnik pri informativnem uradu v Segedlnu. Poleg nje sedijo na zatožni klopi še štirje sokrivci. Razprava bo trajala par dni.
— Vas, ki se hoče izseliti V sremski vasi Rači je vsako leto povodenj uničila precejšen del hiš. Prebivalci so sklenili, da vas zapustijo in si poiščejo drugo bivališče.
— Štrajk v novosadski tovarni teste-nln, ki je- trajal nekaj dni, je končan. Tvor-niško ravnateljstvo se je informiralo o plačilnih pogojih v drugih tuzemskih tovarnah testenin in je temu primerno zvišalo plače delavstvu in nastavljencem za 30 do 40 odstotkov.
— Tatvina svinjskih kož. Gostilničarju Antonu Novljanu na Pečeniku pri Višnji gori ste bili ukradeni dve svinjski koži. — Notarskemu solicitatorju Ivanu Šubicu v Škofji Loki je bila ukradena zimska suknja in par sivih rokavic. Oškodovan je za 4000 kron.
— Pijanec se spreobrne... V vasi blizu Smedereva se je neki Siavko Matič, po poklicu pijanec. bahal, da iahko izpije 7 litrov žganja. Poslušalci mu niso hoteli verjeti, toda on jim je ponudil stavo 100 dinarjev’, kar so sprejeli. In res je bilo v dveh urah vseh 7 litrov praznih. Po poslednjem požirku pa se je njegov obraz potemnil In kmalu nato se je bahaški pijanec zrušil mrtev na tla.
__ pijani »aga«. Proti jutru je Jahal v Bitolju po sredi trga dobro nadelan Turek. Trg je bil napolnjen z ljudstvom, ki je bilo izpostavljeno največji nevarnosti. Turškega ago pa to ni motilo, ampak je še bolj udri-hal po svojem konju, k! ie s svojimi kopiti poškodoval precej ljudi. Ljudstvo se je takoj zbralo v muslimanski in krščanski tabor, ki sta se začeia medsebojno oblegati. Borba je trajala čez eno uro, dokler ni bil končno aga precej naklesan in oddan v bolnišnico, kjer je svojo turško ošabnost plačal z življenjem.
— Stari grehi. Leta 1915. sta dva Juda Salamon in Demel napadla trgovko Milevs-mč. Jo oropala in nato polila s špiritom in jo zažgala. Po osvobojeuju sta pobegnila v Sarajevo, kjer sta se dolgo časa skrivala. Končno pa Jih je policija izsledila in predala sodišču, kjer sta se te dni zagovarjala, Sa-Jamon je bil obsojen na smrt njegov pajdaš pa na dosmrtno ječo.
— NepoSten predsednik. Pri invalidski upravi na Cetinju so se že deij časa opažale neke nekorektnosti. Osumljen je bil Vink» Petrovič, predsednik okrožnega invalidskega odbora, ki je bil na zahtevo samega odbora aretiran in predan sodišču. Domneva SC’ Ja Izvršil mnogoštevilne poneverbe na škodo invalidskega denarja.
— Po nedolžnem obešen. Jamarja me-fsS* e£a J220 i® bH v neki subottškl krčmi ubit subotiškj trgovec Jovan Kočmar. Ubo-^ j®. 7* «°,?doJ|eu mladenič Jurij Gravala.
j® Subotici proglašen preki sod,
, i. Jf. obsodil na smrt. Smrtna kazen je bila tudi takoj izvršena. Te dni pa je dobilo državno pravdnlštvo v. Subotici iz Bu-dirnpestc obvestilo, da se nahaja v budimpeštanskih zaporih nevaren razbojnik po imenu Josip Kovač, ki je pri zaslišanju priznal, da je leta 1920 ubil Jovana Kočmarja. Subotiško državno pravdnlštvo je poslalo vse tozadevne Spise budimpeštanskemu sodišču, da se definitivno ugotovi dejanjski stan. Nedolžno obešenemu pa to ne bo prav nič koristilo.
— Prošnja, Da se mi omogoči osnovati za našo Vrtnarsko šolo primerno knjižnico, prosim ljubitelje vrtnarstva, da v to svrho Izvrše blagohotne določbe. Knjige, spise in časopise blagovolite poslati na upravno središče našega podjetja, ali pa z dopisom dovolite osebni obi®. Za vse po-šiljatve In dopise zadostuje nasjov: Goik,
Kr ato.
.. -- Išče se dobrovoljce. Vsi dobrovoljci, p1 bi kaj znali o dobrovoljcu Vekoslavu ki je služil v neki jedinici Jugosloven-tov-fa oc3cie!ka v Rusiji in se ni do danes ' v“’ J0 naprošeni da o tem sporoče Save-dobrovoljaca v Zagrebu, Kipni trg 9. na v~i f0,zv6dba. Leta 1921 je bila najde-Slov R,efn.iäkein vozu na progi Pragersko-toata torbi 3 polw>,noma nova ™iava us-
Poziv naši Javnosti I
Za prevoz kosti naših v Judenburgu ustreljenih vojakov.
V	maju leta 1918. je bilo po prekem sodu v Judenburgu ustreljenih 6 vojakov bivšega 17. pp.
Zemeljski ostanki ustreljenih žrtev so pokopani v Judenburgu.
Za upori v čeških polkih je sledil upor v slovenskih polkih ta bataljonih. Nemško ta madžarsko vojaštvo pa je ostalo trdo in neomejeno v globoki zavesti, da se morajo strahote vojne nadaljevati, ker gre za koristi nemštva in madžarstva — proti koristim Slovanov.
V	dušah slovenski vojakov je zažarela iskra odpora proti duhu, s katerim je bilo prenasfčeno stremljenje nadaljevati vojno do najskrajnejših sil, proti duhu grmanske-ga in madžarskega nasilja. Duša našega preprostega kmetskega sina je zaslutila, da je prevarana ta da krvavi le za tuje koristi. Zavestno ta podzavestno je što skozi srca slovenskih vojakov prepričanje, da Avstrija ni naš pravi dom. da je ona naša zatiralka, ki ni vredna ljubezni naših src, «danosti naših duš in zvestobe v naših dejanjih.
V	mislih naših vojakov je dozorela volja in hotenje po narodni svobodi, po lastni državni individualnosti.
Temu svojemu notranjemu razpoloženju so slovenski vojaki dali viden izraz z uporom 17. pp. v Judenburgu. Ta upor je v slovenskem narodu še globje zrahljal vero v Avstrijo in je ustvaril ta utrdil tla, na katerih je mogel dozoreti razpad monarhije ta na katerih je vzcvetela svobodna Jugoslavenska dfžav.a.
V	Judenburgu ustreljeni slovenski vojaki so sa zgrudili kot žrtve na žrtveniku za našo svobodo; padli so za večno stalne ideale prave kulture, izkrvaveli so v boju svobode z nasiljem.
K tem mučenikom svobode hite ob petletnici naše misli!
Njih spomin ne more narod lepše proslaviti in svoje globoke hvaležnosti ne izrazitejše pokazati kakor da povzroči prevoz njih zemeljskih ostankov iz mrzle tujine v domačo grudo, da jim tu postavi dostojen spomenik in da leto za letom roma na njih grobove iskat bodrila v težkem boja za narodovo srečo in blagobit.
Inicijativa za to misel je izšla iz vrst bivših vojakov 17. pp., ki so za izvršitev opisanega namena ustanovili Izvrševalnl odbor.
Dnevi prevoza in pokopa judetiburSkih žrtev morajo biti veličastno počeščenje spomina naših najboljših sinov ta veličasten izraz sreče naših src, da živimo v svobodni lastni državi; ti dnevi morajo biti praznik svečane obnove prisege, da hočemo za ohranitev In poglobitev te svobode dati vse najboljše sile svojega razama ta svojih rok. V teh dneh mora v vsem našem narodu znova vsplarateti oni plamen, ki je žarel v oktobarskih dneh leta 1919. Naša srca morajo postati kresovi vrh naših gora, vidni daleč tja v notranjosti vseh tujih držav. V teh mora biti dokumentirana enotna volja naroda živeti svobodno v svobodni državi Tl dnevi morajo ostati anulet naših src, blagoslov matere na težko pot v veliko narodovo politično, gospodarsko in kulturno bodočnost
Prevozu ta pokopu judenburških žrtev je treba dati veičasten zunanji sijaj; tega čim pijetete to te manifestacije za našo svobodo se mora udeležiti ves narod po svojih najboljših zastopnikih. Radi tega se podpisani odbor obrača na vse politične stranke, na vsa. naša najvažnejša kulturna zastopstva, na gospodarske organizacije, na narodna ta stanovska društva, telovadne organizacije, na vse, kar predstavlja narodovo politično, kulturno, gospodarsko ta socijalno življenje z uljudnim predlogom, da osvoje v dopisu izraženo misel ta da se kot vrhovne institucije narodovega udejstvovanja odločijo s svojim enotnim ta složnim sodelovanjem dvigniti sijaj zamišljenega vsenarodnega čina hvaležnosti do onih, ki so *a našo boljšo bodočnost žrtovali svoja mlada življenja.
Svojo Izdatno pomoč sta obljubila predstavnika civilne in vojaške oblasti gospod pokrajinski namestnik ta gospod dlvizijonar dravske divizijske oblasti. Gospod pokrajinski namestnik je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo.
Istočasno s prevozom bi pokopom se Ima izvršiti odkritje veiikega nagrobnega spomenika in sicer namenjenega vsem, ki so se zgrudili la umrB v odpora proti nasilju za našo svobodo, kot vidno znamenje našega suženjstva !n vstajenja.
Podpisani odbor je skromnega mnenja, da bi predstavniki političnih strank, kulturnih organizacij, narodnih ta stanovskih društev in telovadnih organizacij tvorili širši odbor, ki bi podpisal oklic na narod ta v čigar imenu bi se cela misel izvršila.
Odbor si dovoljuje izraziti prošnjo, da bi omenjene Institucije biogovolile Izraziti svoje soglašanje s stavljenim predlogom ta da bi označile osebe svojih predstavnikov, katerim bi si podpisani odbor dovolil predložiti v podpis oldic na narod In katere bi tvorile predlagani širši odbor, čigar željam bi podpisani izvrševalni odbor podredil svoje delo.
Gospodarstvo.
SS dÄ?,Ja’ se vpraša, da to iavi policusw^direkciji roba šl 1 v Ljubljani.
Čevlje tvrdke Peter Kozin
— — Iv
kupujte od domačih tovarn fen ker so isti n-tl* & Ko„ z znamko Pe-
SSa oi,v»a “Ä S”Ä"f !? h f-
Uitbllani. Br«, 20 h	l
Sport in tufistika.
— Kit* kolesarjev ta motociklistov
»Ilirija« v Lfnblianl. Sestanek celokupnega članstva se vrši danes v soboto ob's uri zvečer v malem salonu restavracije pri »Slonu«. Odborova seja se vrši v sredo dne 7. marca t 1. v klubovi sobi restavracije 'Pri št 6« na Danajski cesti — Paupred-
Odbor za prenos L 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov blv. 17. pp.
Novosti Is Primorska.
— I* tužne Istro. Tržaška »Istarska Riječ« piše, da je prišlo na občinsko sejo v Svetvičentu nekaj fašistov, ki so z vzklikom »smrt Hrvatom« razgnali občinske svetovalce. Sličnih slučajev »ašlstovskega junaštva je sicer v torti to drugih krajih mnogo,
— Šolska Golgota v Istri Italijani s» vrgli iz hrvatske ljudsko šole v Žminju vse klopi ven ta preko noči namestili v šoli občinski urad. Otroci so ostali brez pouka. Učiteljico Marijo Stranič pa Italijani šikanirajo s tem, da ji nočejo izplačati njenih prejemkov, češ da je vršila jugoslovansko propagando ker je v šoli Pela z otroci hrvatske pesmi.
— Zamenjati so ga« Kmet Klun je peljal iz Rodika, v Trst voz oglja, Ko se Je stemnilo, se Je ustavil v Bazovici, kjer je prenočeval v nekem hlevu. Drugi dan se je zarana odpravil na pot, da bi čhnprej prišel v Trst Komaj pa ie zapustil Vas, so ga napadli trije kmeti in ga dobrp pretepli Pozneje se je izkazalo, da so ga zamenjali z drugim. Kmet ima precej nevarne poškodbe na glavi in rokah.
— Samomor. V Trstu se je vrgel 50-ietiii brezposelni delavec Anton Krašovec
Inflacija v Nemšlji in Avstriji.
Neki avstrijski gospodarski list se čudi, kako je büo mogoče, da je mogel izhajati plačilni promet v Nemčiji do pred kratkem s tako malimi bankovci kakor jih je imela Nemčija, dokler niso začeli tiskati bankovcev po 50,000 mark. Pri tem navaja prav zanimivo statistiko, kako je naraščala inflacija v Avstriji s tiskanjem velikih bankovcev.
Prve 10.000 bankovcev je dobila Avstrija že 19. decembra 1918, ko je stal en dolar na Dunaju že pravljično malo — 15 avstrijskih žigosanih kron. Prvi 50.000 kronski bankovci so prišli v promet 23. januarja 1922, ko je narastel dolar že na 8548 kron. To je bilo tedaj, ko je stala krona približno tri do štirikrat višje, kakor stoji sedaj nemška marka. 12 .avgusta 1922 je izdala avstrijska Narodna banka prve IG0.00Q kronske bankovce — tečaj dolarja je bil tedaj 53.650 avstr, kron, in pri tečaju dolarja 74.225 avstrijskih kron so bile izdane 500.000 kronske novčanice.
Kljub temu, da je pred kratkem začela nemška vlada Izdajati bankovce po 50.000 rnark in kljub temu, da neprestano dela več tiskarn, kl so zaposlene samo s tiskanjem bankovcev, je inflacija v Nemčiji v primeru z ono v Avstriji vendar še zelo malenkostna. Nemška državna banka je dosegla pred štirinajstimi dnevi višino 2 bilijona mark pri obtoku bankovcev. To bi odgovarjalo, primer jaje tedanjo vrednost marke z vrednostjo krone (1 ;Žj, štirim biljonom, kar znači da si mora pomagat! najmanj 30—40 krat bogatejša Nemčija, ki šteje vsaj desetkrat toliko prebivalcev, kakor Avstrija, z isto količino denarja, kakor obubožana in mala Avstrija.
Enako nesorazmerje se nahaja tudi sicer med nemško državno banko in avstrijsko notno banko. Obtok bankovcev znaša v Nemčiji, kakor že omenjeno, 2 bilijona mark: vrednost kovinske podlage pa znaša skoro trikrat toliko.
Seveda se ta vrednost kovinske podlage zelo izpremlnja v sorazmerju z inozemskim tečajem marke. Vendar so sedaj razmere take, da se bo kronska podlaga zelo Izgubila v primeri z obtokom papirja, kajti stroji ki tiskajo bankovce, tečejo neprestano. Morda ni več daleč čas, ko bosta marka in avstrijska krčna enakovredni oziroma enako ničvredni.
X Likvidacija vodnih zadrug. Beograd, 2. marca. (B) Včeraj se je v ministrstvu za zunanje posle končala konferenca o likvidaciji vodnih zadrug v Banata, .čijih delokrog se razteza na obe strani državne meje med Jugoslavijo in Romunijo. Na konferenci se je sklenilo, da se vsled ugotovitve stališča naše vlade glede likvidacije teh zadrug dne 5. marca skliče v Vršac konferenca naših in romunskih delegatov, ki naj končnoveljavno reši to vprašanje. Teh zadrug je šest. vsled stališča pa, k! ga je zavzela naša vlada glede konvencije o likvidaciji, se ustanovi 12 zadrug, da bi bila razdelitev bolj pravilna. S konvencijo se uredi tudi vprašanje kapitala vodnih zadrug.
*
INDUSTRIJA. ' #fe
X Naša sladkorna industrija, te Beogra-ca poročajo: Ministrstvo za trgovino In fu-dustrtjo je dovolilo neki delniški družbi da sme zgraditi v Somboru sladkorno tvornf-co z delniško glavnico 15 milijonov dinarjev.
^ Povečanje obrata ediske cinkarne. QnJcarna T Celju bo povečala svoj obrat na ta način, da bo začela obratovati še ena Peč, ki do sedaj ni delovala.
X Ufctajenje premogovnih transportov na Holandsko, Od torka, 27. februarja dalje ne puščajo Francozje v Porubrju nobenega premogovnega transporta več na Holandsko. To ukinitev utemeljujejo s tem, da so Holandci že prejeli vse pogodbene dobave premoga.
X Posledice pomanjkanja koksa v Fran-toji, Vsled občutnega pomanjkanja koksa v Franclji, je bilo že več ! Ivani prisiljenih ustaviti svoje obrate in odpustiti delavstvo. Ravnateljstvo plavžev je obvestilo livarne, aa v bodoče ne bo več moglo z gotovostjo dobavljati litega železa.
... ^ rtfk premog za Nemčijo. Med Nem-Premogovnimi koncerta so se N»™«» ^sj^aflJa *a dobavo čsl premoga
wfSv1	končana. -
Nemčija dobi pred vsem večje količine rjavega premoga Iz Češkoslovaške.
X Brezposelnost v Angliji Dna 19. februarja je znašalo število brezposelnih v Angliji 1340.200, t. L za 45.678 manj kakor L januarja 1923.
X Poljsko-romunska železniška pogajanja« V torek so pričela v Lvovu pogajanja o poljsko-romunski železniški konvenciji, V ospredju stoji vprašanje direktnega osebnega prometa med obema državama. Razprave glede blagovnega prometa so skoro dokončane.
DAVKI, CARINE.
X Izvozne carine. Iz Beograda poročajo: Industrijska zbornica je odgodila svojo sejo do 12. marca t 1. Na tej seji se bo razpravlajio o vprašanju izvoznih carin.
X Davčni oddelek pri Zadružni banki Srbska Zadružna banka ie ustanovila poseben davčni oddelek, ki bo dajal nasvete v vseh davčnih zadevah in bo skrbel za davčne reklamacije ta fasije.
ĐENARSTVO.
X Vzpostavitev fcančae tajnosti v Nem-Sil Na neki seji nemškega državnega zbora, ki se je vršila pred kratkem, je predlagal predsednik nemške državne banke zopetno vzpostavitev popolne bančne tajnosti, ker trpe banke vsled sedanjega stanja škodo.
X Nov denar po 5 vinarjev češkoslovaški. Tekom četrt leta bodo prišli v Češkoslovaški v promet novi 5 vinarski novci, ki se kujejo v Kremnici. Pozneje bodo v Češkoslovaški kovali tudi 2-vinarske novce. —
X Za stabilizacijo srebra. Washington, 2. marca. (K) Senat je sprejel In od-kazal poslanski zbornici resolucijo, na podlagi katere se pooblašča predsednik Združenih držav, da začne z ostalimi vladami pogajanja o stabilizaciji srebra ta o dalekosežni uporabi te kovine kot sredstvo za izmenjavo. (W)
X Nov! čsl bankovci. Beograd, 2. marca. (Z) Češkoslovaška vlada namerava v kratkem izdati nove bankovce po 50, 2C in 10 češkoslovaških kron, kl bodo imel! praktičnejšo obliko. Dosedanji bankovci ostanejo v prometu do leta 1925.
X Nemške reparacije Angliji. Do 30. aprila 1922 je plačala Nemčija Angliji na račun vojnih reparacij 637 milijonov zlatih mark v gotovini, 103 milijoni zlatih mark so bili izplačani direktno angleški zasedbeni armadi; stvarne dobave so znašale 413 milijonov zlatih mark- tako da je prejela Anglija na račun reparacij v celoti 1153 milijonov zlatih mark. Od 1. maja do 3L decembra je bilo vplačanih nadaljnib 100 milijonov zlatih mark.
X Aktivnost angleškega proračuna. V
sedanjem finančnem leta znašajo državni dohodki 86 milijonov funtov št edin go v več, kakor pa Izdatki.
X Primanjkljaj v Madžarskem proračunu. Finančni minister je v svojem ekspozeju poročal, da bo znašal primanjkljaj v letu 1922—23 40.6 milijard m. kron. V proračuna 1921—22 je znašal primanjkljaj 15.5 milijard. Ako se upošteva, da je notirala lansko leto krona 0.84 centimov, letos pa le 022, se pravzaprav stanje primanjkljaja ni prav nič izpremenÜo. V zadnjem rednem mirnodobskem proračunu 1914—15 je znašal primanjkljaj za ozemlje sedanje Madžarske približno 90 milijonov zlatih kron in temu znesku odgovarja tudi sedanji primanjkljaj.
X Izboljšana preskrba z devizami v Madžarski. Madžarski finančni minister je izjavil na vprašanje nekega poslanca, da se bo preskrba z devizami v Madžarski sedaj izdatno izboljšala. Vlada je sklenila dovoliti Izvoz v vrednosti 40 do 60 milijard.
X MHJjonski bankovci v NemNjfL Vsled silnega pomanjkanja denarja, ki vlada v Nemčiji .namerava nemška državna banka Izdati najbrže že v prvi polovici marca nove bankovce po 1 milijon mark. S tem bo dosegla Nemčfia rekord v velikih bankovcih ®ed vsemi državami, ker nima nobena država, izvzemši Rusije, bankovcev po 1 milijon valutnih enot
X Jfov italijanski dvelirski citrar. Mussolini je odobril načrt novega dveltrskega novca, ki bo kovan iz niklja. Na eni strani bo imel kraljev grb, na drugi pa znamenje fašistov (sveženj palic s sekiro v sredi, po vzorcu starorimskih Itktorjev).
X Ponarejene Hre. V Split« je bil aretiran natakar parobroda »Bosnia«, ker je pri menjavanju denarja dajal potnikom ponarejene 50-lirske bankovce. Pri njem so našli na parobrodu 60.000 lir.
TRGOVINA.
X Izvoz iz CIovetofe. Izvoz lesa hs Slovenije jo zelo živahen. Preko Jesenic gre dan za dnem veliko stavbnega lesa in lesa za kurjavo v Italijo, Poleg tega se Izvaža Iz blovenlje tudi mnogo lesa za kurjavo v Švico. Izvoz zaklane živine je nekaj časa
m	s:cial se ie zopet poživil. —
Največ se izvaza zaklana živina v Italijo. Nadalje se Izvažajo velike količine m!e-ka v Avstrijo. Zadnje dni se Je pojavilo Iz Italije veliko povpraševanje po fižolu to Krompirju za posetev. Ta dva produkta sta se do sedaj le pomalem izvažala, zdi se pa, oa je Prišla sezona tudi za izvož fižola ta Krompirja. Izvoz v Francijo preko Jesenic to Maribora je bil nekaj časa zelo živahen, sedaj pa je radi otežkočenega prometa precej oojenjal.
X Trgovinska pogodba t Albanijo. Albanska vlada pripravlja materija! za «tajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo ta Albanijo.
X Izboljšanje švicarsko-češkoslovaških odnošajev. Trgovinski odnošaji med češkoslovaško republiko to Švico so postali v poslednjih letih vse živahnejši. K temu so mnogo pripomogli vzorčni semnji v Češkoslovaški iz česar je razviden ogromni pomen takih prireditev, češka namerava organizirati ob času prihodnjega vzorčnega semnja v Pragi, k! se bo vršil od 11. do 18. marca t .L, posebni vlak to Švice na Češkoslovaško, ako se bo Drljavüo zadostno število obiskovalcev to Švick
PROMET,
X Reparacijo. Naša država je prejela te dni iz Nemčije 25 lokomotiv za brzovlake ih 120 vagonov za osebne vlake
X Omejitev prometa v Vojvodini. — Vsled visokih premogovnih cen in pa vsled zelo slabega železniškega materijala je odredila subotlŠka direkcija državnih že-
promet. Nekateri
B&rsfta poročila.
Zagreb* 2. marca. Devize: Dunaj
0*141—-0.142, Bruselj 525—0, Budimpešta
3.3o—3.40, Italija 474—481, London 466— 472, New York ček 98.75—99.75, Pariz 590 —-602.50, Praga 295—299, Švica 1855—1875, Varšava 0.23—0.25. Valut©: Dolarji 97— 98, avstrijske krone 0.138—0, franc. Iranki 0—600, funti 0—240, lire 465—470.
Zagreb, 2. marca. (Priv.) Devize: New York 99.05—99,75, Pariz 5.90—6.05, Švica 1&60—18.75, London 4.66—4.72, Dunaj 14—14.175, Praga 2^5—2.99, Italija 474 --487, Berita 42—45, Varšava 235.0. — Valute: Dolarji 97—99, lire 4.64-4.70.
Beograd, 2. marca. Devize: Bukarešta 47.59—48.50, Berita 0.43-0.44, Dunaj 0.1385—0.14, Budimpešta 325—3.35, Fraka 290-295, Ženeva 1855—1870, Milan 472 “473, New York 98—99, London 463—464. Bruselj 500—B35, Pariz 590—600.
Curih, 2. marca- Otvoritev; Berlin 2.34, Holandija 211, New York 533.25, London 25.18, Pariz 32.34, Milan 25.62, Praga 15.80, Budimpešta 17.75, Zagreb 5 325. Bukarešta 2. 50, Sofija 3.10, Varšava 1.25, Dunaj 74.875, avstrijske krone 75.
Curih, 2. marca. Zaključek' Berlin 2.35, Holandija 21L New York 533.375, London 25.09, Pariz 32.35, Milan 25 60, Praga 15.80, Budimpešta 17.75, Zagreb 5.35, Bukarešta 250, Sofija 3.10, Varšava IJS, Dunaj 74, avstrijske krone 75.
Praga, 2. marca. Dunaj 4.575, Berlin 14.625, Rim 164.75, avstrijske krone 430, lire 165.25, Budimpešta 115.50, Pariz 209.25, London 160.875, New York 34.10, Curih 642.75, Beograd 35.
D"nV’,2- marca. Devize: Beograd 719—721, Berlin 3.15—3.25, Budimpešta 2235 —22.65, London 334.300—334—900, Mn».. 3406—3414, New York 71.175—71.325, Parte 4294—4306, Praga 2107-^2113, Sofij* 411.50 —412j5Q, Curih 13-345—13.375. Valnte-Dolarjl 71.050—71.350, levi 390—394, nem-5Ue marke 3.10—3.40, funti 332.600—333.600, Francoski franki 4235-4265, italijanske Ure 3372.50—3387.50, dinarji 714—718, leji 324— 326, švicarski franki 1.3.250—13.310, češkoslovaške krone 2090—2100, madžarske krone 18.40—18.60.
Berlin, 2. marca. Dunaj 31.52, Budimpešta 753, Milan 109.126, - J-tsT
as
Zorana:
Sreianle.
Razlvožn o tnajnižko cvetje je razširjalo svoj omamni vonj po naravi. Ptice selivke so se povrnile v domovino in mili slavčki so se po dolgem času zopet oglasili s prijetnim žvrgolenjem ter razveseljevali ljudi s svojim zborom, Milo in sladko doneča melodija, M je izvirala iz grl teh zlatokljunčkov ih odmevala tja pod nebo, oznanjevala je novo življenje.
Prišla je v deželo pomlad. Pozdravljali in slavili so jo povsod, od najmanjše mirne zakotne vasice, do največjega šumnega mesta.
Tudi na sprehajališču »Anivas« so ji Izkazali- to čast.
Starčki in starke, sit! dolgotrajnega zimskega sedenja pri peči, so prihiteli na prosto, da se navžijejo zlatega soln-ca. Gospodje in dame naveličani zimskih zabav, so iskali razvedrila v naravi. Otroci so shranil! sanke, ter veselo skakali po zelenih travnikih. Mladina je zapustila plesne dvorane. Trata, odeta s preprogo pisanih dišečih cvetk, je (privabila tudi njo v svojo sredino. Vse se je sprehajalo, mrgolelo in ščebljalo. Ta v gručah, tam v skupinah po štiri, te v treh, tam v zopet v dveh, vodeč se roko v roki, razkrivajoč sl nove želje In nova čustva.
Pod košato lipo na klopiei, nekoliko
oddaljeni od glavne promenade, je sedela gospodična komaj osemnajstih let, sama, zatopljena v svoje misli. Držala je zaprto knjigo v roki.
— Smem prisesti? je zaprosil neznani gospod.
Prikimala je. Mladenič, resno začrtanih obraznih potez, je sedel poleg nje.
Po kratkem molku jo je pogledal pozorneje. Zapazil ie, da je še lepa in mlada. Vendar mn otožni, skoro bolestmi izraz njenega obličja ni ostal prikrit.
— Ali ste se naveličali čitanja, gospodična? je vprašal vljudno.
— Nisem, je odgovorila hladno. Toda ta odstavek — pokazala je v knjig! naznačeno mesto — vzel mi je vso dobro voljo do nadaljevanja. Ponudila mu je knjigo.
Vzel je in čital: »Z vnemo so njihovi pradedje razširjevali slovensko kulturo, ed dalmatinskega obrežja do kraških skal in tja naprej do Gorice in Solkana. Otroci so želi bogate sadove svojih očetov. Toda pojavila se je strupena kača in jela sikati svoj strup na stoletno tni-dapolno delo. — In narod hira, pričakuje odrešenja. Ugrabljena je njihova svoboda, strta so jim srca.
Oh, uboga Istra, Reka, Zader, Trst, Gorica!... Bili ste naš raj. Vaša imena so nam pa le še grenak spomin nekdanjih dni!«...
Njegovo obličje se je stemnilo. Tudi on je bil sin zasužnjene zemlje. Ljubil
je svojo domovino brezmejno. Neštetokrat mu je v samotnih urah koprnelo srce po sinji »Adriji«. Toda misel, da je njegov mili rojstni kraj pod tiranstvom tujca, ga je bolela že od nekdaj. In danes mu je ta odstavek odprl še svežo rano njegovega srca.
— Gospodična, vi ste Primorka? je vprašal nekako pomilovalno.
—•Da! je vzkliknila tiho.
— Potem bodite mi pozdravljena rojakinja na tujih tleh!
— Gospod! Vi ste...?
— Iz zasedenega ozemlja;
Kako prijetno ji je zvenel ta odgovor. Rojak! To je bila beseda, ki je padla kakor gorak solnčni žarek na njeno srce. Trenotno se je napolnilo s preje nepoznanim čustvom, ki je morda izražalo tajno iskrico veselja...
— Se ne povrnete več v domovino, gospodična? jo je vprašal s prikrito radovednostjo.
— Povrnem se, ko bo Primorje osvobojeno, Toda sedaj nimam doma. Oh, te tujce — kako jih sovražim! je pristavila srdito in obenem obupno. Umorili so mi stariše.
— Umorili...? se je začudil.
— Brez vzroka. BiH so nedolžne žrtve njih barbarstva. V zimski noči so Internirali mojega očeta, češ, da je pro-tidržavni element, ker je bil zaveden Slovenec. Cez leto dni se je vrnil iz vjetništva. A tam si je bil nakopal kal
bolezni. Kmalu potem je umrl. Moja mati pa tri mesece nato, vsled žalosti za njim. Ostala sem sama. Toda v onem mestu, kjer me je doletelo to gorje, nisem imela vež obstanka. Pribežala sem k ljudem, ki so me gostoljubno sprejeli pod svoj krov. Pa veselje je zame minulo, Cesto se me polašča melanholija in spomini mi plovejo nazaj, nazaj v domovino.
Mladeniča je ta povest ganila do dna srca. Zasmilila se mu je. To pa ni bilo le navadno sočutje do uboge trpinke. Nekaj toplega je zavelo po njegovem srcu.
— Tako mlada In že tako nesrečna!
— Gospodična! Ce sprejmete odslej moje — prijateljstvo... Zelo me veseli, da sem se danes seznanil z vami.
— O, gospod! je rekla ponižno. Ali si mora kdo šteti v veselje, če se seznani z ubogo revo, ki je sama, zaničevana od sveta, ter nima drugega kakor zemljo, ki po nji stopa, ker so ji še edino premoženje roke, s katerimi si sluzi svoj vsakdanji kruh?
— Vi ste zaposleni?
— Da. V pisarni pri tvrdki R. Saj ura bo itak kmalu tri. Vrniti se moram v urad.
— Dovolite, da vas spremim?
— Prosim!
Vračala sta se v mesto. Upanje, sreča, ljubezen.., nova pomlad je vstajala v dušah obeh...
Drobtine.
*	Prismojena Amerikanka, Ameriški tisti poročajo, da se je soproga Rockfellerja Izrazila napram senatorju Mac Cormkku, da se še dobro spominja, kako se je kot 16 letno dekle poročila s Faraonom Tuthan-kamenom. Dve leti po poroki je baje umrla, vendar pa se še dobro spominja na preteklo življenje. Poročila pravijo, da se je gospa Rockfel! :r mnogo bavila s proučavaaieui duš in okultizmom.
*	Rakve Iz trstja. Visoke cene lesa ra napotile neko tvrdko v Oldenburgu, da I«f priglasila patent na krsto, ki bo imela sap mo rebove lesene, vse drugo pa bo izdelano Iz trstja.
*	Papeževo romanje v Lurd, Papež j®
izjavil francoskim škofom, ki so ga nedavno obiskali, da še ni izgubil upanja, da bo še enkrat romal v Lurd.	-> ,
*	Brezžična teieionska zveza med Ev* ropa in Ameriko. Nedavno je bila vzpostavljena telefonska zveza med Parizom in New Varkom. Na ameriški postaji, ki ie oddaljena 10 kilometrov od mesta New York, je svira! koncert in godba se je jako dobro slišala v predmestju Pariza, kjer je nameščena pariška postaja. Razdalja med obema postajama znaša 3000 km.
*	Že po smrti nimajo miru. Nepoznani z.ikovci so ukradli v mestnem parku V Stendalu kip pesnika Schillerja. Domneva se, da so dragoceni kip razbili in nato materijal prodali. Mestni magistrat je vsied tega sklenil, da vse spomenike, ki so na» pravljeni iz dragocenega materijala, premesti na varen kraj.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
rfoiH Gahoriaa?	j
Mi iiev. 113,
Roman.
(Nadaljevanje.)
Takoj je dvignil Prosper lestev z inečjo, ki bi *1 Je §e pred trenutki ne bil pripisoval ter si jo postavil na rame, kakor je bil to malo poprej storil Äjegov tovariš.	, I
»Spležite gori!«
V trenutku je bü Verduret z lahkoto splezal l pod okno. Lestev se ni niti zmajala.
Prosper je bil videl le predobro. Res je bila .Madelaj'na, ki se le nahajala ob tej uri sama pri gospodu de Lagorsu.
Verduret je dobro opazil, da n! bila odložila klobuka in plašča. Stala j‘e sredi sobe in govorila zelo živahno. Njen nastop, njene kretnje, njen obraz so izražali ogorčenost in slabo zadržano zaničevanje.
Raonl je sedel na nizkem stolu pri kaminu ter brskal po žrjavici z železnim kavlom. Od časa do Časa je dvigal roke in zmajeval z ramama, kakor (človek, ki se je udal v svojo usodo, da mora vse poslušati in ki odgovarja na vse: »Jaz ne morem ničesar za to.*
Gotovo bi bil dal Verduret mnogo za to, da ; bi mogel slišat! tudi le deset besed tega razgovora; toda pri tem vetru okrog njega ni slišal niti najmanjšega glasu in on se nt upal položiti uho na lipo, ker se je bal, da bi ga utegnili videti.
»Brez dvoma se kregata,« si je mislil, »toda Jasno je, da to ni kreganje dveh zaljubljencev.« j
Madelajna pa je med tem govorila In govorila. | Verduret je opazoval Lagorsov obraz, popolnoma -razsvetljen od svetilke, ki je stala na kaminu, kakor da upa, da spozna na tem obrazu smisel tega nastopa. Včasih se je Lagors zganil kljub navidezni brezbrižnosti ali pa je močnejše ruval s kavlom v žrjavico; brez dvoma ga je kako očitanje posebno močno zadelo.
Zdelo se je, da je začela Madelajna v svojem obupu prositi; sklenila je roke in se pripognila, kakor da hoče poklekniti
Obrnil se je stran ter odgovarjal le kratko.
Dva ali trikrat je hotela Madelajna že oditi, vedno pa se je zopet vrnila, kakor da je za kaj prosila in da se ne more odločiti, predno tega ni dosegla.
Zadnjikrat je pač morda zadela pravo. Raoul se je naenkrat dvignil, odprl majhno omarico zraven kamina ter vzel iz nje zavitek papirja, katerega ji je ponudil.
»Tisoč vragov! Kako igro pa igrata ta dva? AH je to nevarna korespodenca, katero zahteva mlada dama nazaj?
Madelajna, ki je vzela zavitek, očlvidno še ni bila zadovoljna. Zopet je začela prigovarjati, kakor da hoče še nekaj doseči. Ko ji je Raoul to odklonil, je vrgla zavitek na mizo, da se je odprl ifi so papirji padli ven.
Tl papirji so vzbuili Verduretovo posebno zanimanje; videti jih je mogel precej natančno. Imeli so različne barve, sivo, zeleno, rdečo.
»Ne motim se,« si je mislil, »nisem slep, to morejo biti le zastavni listi zastavljalnice.«
»Madelajna je iskala med raztresenimi listi. Vzela je tri in jih vtaknila v žep, druge je z vidnim zaničevanjem porinila stran.
To pot je bila trdno odločena, da gre, na njeno besedo je vzel Raoul svetilko, da ji sveti.
Za Vcrdureta sedaj ni bilo nič več videti. Splezal je oprezno dol ter mrmral predse:
»Zastavni listi!... Kakšna podla tajnost se skriva za to stvarjo!«...
Pred vsem je veljalo skriti lestev. Lahko bi sc domislil Raoul, ko spremi Madelajno, da stori par j korakov na vrt in klub temi bi lahko videl lestev, j naslonjeno na zid.	I
V naglici sta položila oba lestev na tla ter sč nista zmenila za veje, katere sta pri tem polomila, ter sta se vstopila na še temnejši prostor, od koder sta mogla videti tako hišna vrata, kakor tudi vhod na vrt
Skoraj isti trenutek sta stopila Raoul ta Madelajna na prag,
Raoul je bil postavil svetilko na zadnjo stopnico ter je ponudil mladi deklici roko, katero ie z razžaljivo kretnjo odklonila, To je storilo Prosper ju dobro.
Videlo se je, da to zaničevanje Raoula ni nit! J presenetilo, niti posebno razžalilo; odgovoril je j nato z ironično kretnjo ter rekel: »Kakor hočete.« I
Spremi! jo je do izhoda iz vrta, odprl vrata in j jih zopet zaklenil, nakar je hitro stekel zopet v vežo, dočim se je Madelajnin voz brzo odpeljal.
»Sedaj, ljubi gospod,« je rekel Prosper, ki ga je mučila negotovost, »se spomnite, da ste ml obljubili povedati resnico, pa bodi kakršna kolt Govorite, ne bojte se, jaz sem močen.*
»Potem potrebujete moči za veselje, prijatelj. Predno bo potekel en mesec, se boste bridko kesali zaradi nečastne sumnje današnjega večera in boste zardeli, če boste mislili na to, da Ste mogli smatrati Madelajno za ljubico kakega Lagors»..
»Vendar.. .*
»Ej, vsega ne smemo verjeti, če se nam tudi zdi sumljivo, še tako sumljivo. Toda tu ne moreva ostati vedno, vaš lopov Raoul Je zakleni! vrata, videl sem, po Isti poli morava ven, kjer sva prišla noter.«
»fn lestva!«
»Pustiva jo, kjer tež s; ker svojih sledov ne moreva izbrisati, bodo vse pripisovali tatovom.«
Zopet sta splezala čez zid. Komaj sta bila prišla po cesti kakih petdeset korakov daleč, sta slišala, da je nekdo zaklenil vrata. Slišala sta korake in kmalu je prišel mimo človek, ki je šel na kolodvor. Ko je bil nekoliko oddaljen, je rekel Verduret:
»To je bil Raoui; naš sluga Josip nama bo povedal, kaj bo poročal o tem nastopu Clameranu. Ko bi bila le toliko ljubezniva, da bi se razgovarjala francosko.
»Nekaj časa Je korakal molče ter skušal najti zopet konce svojega razmislievanja, ki se mu je ; bilo pretrgalo.
»Kako za vraga si je mogel Izbrati ta Lagors, kateremu je v poglavitnem za družabno veselje in igro, to samotno hišo v Vesinetu?«
»Brez dvoma,« je odgovoril Prosper, »ker leži gospoda Fauvela letovišče samo četrt ure od tu ob Seinl«
»To bi bila razlaga za poletje; toda po zimi?«
»Ej, po zimi ima sobo v hotelu Louvre in vsak letni čas ima v Parizu kako stanovanje na razpolago.«
Vse to Verduretu ni dalo še zadosti pojasnila. Začel je hitreje stopati.
pijmo, račune, j^uuerte, mzitl^e
in za trgeuino in cbrt potrebne ti^euine izurjtije lično in poceni
Zvezna tisama in knjigarna
i} Ljubljani, li^clfciia ulica 1.
»Ce se nama Se ni voznik odpeljal,« je godrnjal. »S prihodnjim vlakom se ne moreva odpeljati, srečala bi Raoula na kolodvoru.
Dasiravno je bilo preteklo več kakor eno uro, odkar sta bila oba izstopila na križišču, jih je voz vendar že čaka! pred gostilno, ki jo je bil Verduret označil.
Voznik se tti mogel premagati, da si ne bi bil dal večerje in tudi vino mu je ugajalo. Zato je sede! še tam.
Prav vesel je bil, da sta se oba moža vrnila, mu saj ni bilo treba s praznim vozom se vrniti v Pariz; osupel pa je bil vendar, ko je cba gospoda zagledal.
»Kakšni pa ste!« je vzkliknil.
Prosper je odgovoril enostavno, da sta hotela obiskati nekega prijatelja, da sta pa zgrešila pot in padla v jarek.
»Tako, tako, zato!« je godrnja! voznik.
Očividno se je zadovoljil s to izjavo, v resnici pa si je mislil, da sta hotela izvršiti kako lopovstvo, da se jima pa ni posrečilo.
Tega mnenja so bili očividno tudi vsi drugi navzoči, ter so si čudno namigavalL Verduret je storil konec vsem vprašanjem.
»Ali se odpeljemo?« je vprašal zapovedujoče.
»Kakor želite; samo plačati moram še. Le vstopite.«
Bila Je dolga tiha vožnja domov. Prosper je sicer izpočetka poskuša! spraviti Sz svojega molčečega tovariša to In ono, ker pa je le kratko odgovarja!, je te ponosa tudi sam umolknil. Jezilo ga je, da ga je ta človek čedalje bolj obvladal In njegovo nezadovoljnost so vse druge okolnosti še povečale. BH je premrazen do kosti in ves trd; kakor v gosti megli so bile vse njegove misli.
V kot stisnjen, noge na nasprotnem sedežu, se je zdelo, da Verduret spi, in vendar bi ravno sedaj ne bil mogel spati za nič na svetu.
Silno je bi! nezadovoljen. Mislil je, da mu bo prinese! ta Izlet gotovost in sedaj se je zdelo, da se je stvar še bel j zamotala. Vse niti, o katerih je mislil, da jih ima že v roki, so bile zopet raztrgane.
Sicer so ostala dejstva ista, toda okolnosti so se izpremenile. Nič več ni mogel spoznati skupnih nagibov, moralične ali materijalne sokrivde in vplivov, ki so storili, da so vse štiri glavne osebe v njegovi dram!, gospa Fauvei in Madelajna, Raoul in Clameran, zasledovale Isti namen. In iskal je v svojem duhu, tem leksikonu prebrisanosti po kombinaciji, ki bi mogla stvar razjasniti.
Bilo je dvanajsto uro, ko se je ustavil voz pred Arhanglom, in šele sedaj se je spomnil Verduret, ko Je prekinil svoje razmišljevanje, da ni večerjal. Na srečo gospa Alekasndira še ni spala in hitro je bila večerja napravljena. Kar je čutila za svojega gosta, je bilo več, kakor prijaznost in spo-
štovanje, Prosper je dobro opazil, da je gledal» njegovega tovariša, ko je jedel, z občudovanjem *3 začudenjem.
Ko je bil Verduret povečerjal, je vstal. »Jutri čez dan me ne boste videli,« je rekel Prosper ju; »zvečer pa, ob tem času, bom prišel sem. Morda se mi bo do takrat posrečilo na plesu gospoda Jao-didera najti, kar iščem.«
Prospcrju je bilo, kakor da je padel iz oblakov. Kaj! Gospod Verduret je hotel iti na ta ples, ki ga je priredil eden izmed na .(bogatejših mož v glavnem mestu! Zato torej ga je bil poslal k prodajalca kostumov!
»AH ste povabljeni?« je vprašal.
Verduretove izrazite oči so se fino nasmehnile.
»Še ne, pa to že še priđe.«
Kakšne nesmisli in kakšna protislovja vstajaj» pogosto v človeškem duhu! Prosperja so mučilo strašne misli, in vendar, ko se je žalostno oziral po svoji sobi in pri tem mislil na Verduretove načrte, si je rekel:
»Kako srečen je Verduret! Jutri bo videl M»» delajno, lepšo kot kdaj, kot dvomico!«
I	____________
m ei
a
a
g?
a m
lili ipil in šušti tttf.
p,i Izšli so sledeči zvezki:
® Štev. 1 Tajnost „ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
„ 9” Carostrelec.
'O
m
E
Izdala in založila
ima liskama is lina“
v Ljubljani, VVolfova ul. 1. zvezek stan
a s O a
3
m
a
& ***"**********®*****®*******0,**,****,*"*#*®*** o
f Wed ja pisarne,	**|
I obenem knjigovodja, sprejme odgovorno § I mesto pri večjem podjetju, takoj ali po- | • smeje. Ponudbe pod „BofeCP ©S*ga~ |
I	nizator“, ua naravo lista.	J
*"
Jfiša
tcr zraven njiva, v lepem in prometnem trgu na Sp. Šla ferskem se zaradi preselitve odda takoj v najem. g hiši j* velik trgovski lokal brez inventarja, pripraven ea trgovca ali obrtnika, nadalje 2 sobi. kuhinja. 2 shrambi ter 2 kleli. Kajemniški pogoji ugodni Kaslov v upravi lista.
Išče se lokal
v nalem
primeren za mizarsko obrt, ki bi te izvrševal samostojen mizarski mojster * 2 do 3 pomočniki. Lokal pre -zamera pod ugodnimi pogoji takoj event tudi z mizarskim orodjem *B več ali mani delavcev Ceniene ponudbe pod ..mizarstvo'* Sp. Dravograd 4
E. MM, ljiljanu
Mestni trg 15
B£delo¥af@l|
dežnikov
Na drobnoI Na debelo!
Zaloga
sprahaialnlh
palic,
Popravka točno In solidno.
Oglašujte
v
„Jutranjih
Novostih“.
išče čisto meblovano sobo z eiekt 3žno raz* svetliavo za 10. marec 1923.
Wecja množina
časopisnega papirja
MT ma prodaj.
i£!@s pove uprava lista.
Szdaia serij „Stenskih rekSamnšk sialrtov trsovsko-prometnlh središ? in kopallš? kraljestva Srhov, |0|VJLSI®v|P5?|
J. Z@rfMft-©w® amucn® in reklamno podjetje, ÜH5H5JHS
/\	/\	/\	/\	Generalno zastopstvo „Gledališkega Lista“, zastopstvo „Jugoslavenskog Lloyda“ za Slovenijo.
V	\7	v	v*	Tekoči račun pri „Jadranski banki“ in „Trgovski banki“, poštno-ček. račun 12.866 v Ljubljani;
priporoča p. n. uradom, zdravilišk m komisijam, trgovcem, hotelirjem in kavarnam svoje umetniško dovršene izdaje serij „Stenskih reklamnih načrtov“ jugoslov. mest in kopališč po ngodnih cenatG
^ ^ ^
Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna bi knjigarna« v Ljubljani