Ameriška Domovi ima AM6R1CAN IN SKMT fORflON IN LANGUAGE ONLV NO. 86 Hihajlov obsojen ¥ ječo Prof. Miiliajlov je izjavil pred sodiščem, da se ne čuti krivega v smislu obtožnice, pa je bil kjub temu obsojen na 9 mesecev ječe. ZADEK, SFRJ. — Profesor hihajlov je ipo 37 dnevih dobro °Pravljenega preiskovalnega zapora prišel pred sodnijo, še prejo ga je pa profesorski zbor idrske fakultete zagrebške uni-Verze odpustil iz službe. Obrav-^sva je bila pretekli petek. Mi-hajlov je bil obsojen na 9 me-Secev ječe. Zagovornik obto-^onca zagrebški advokat Glo-^atzky je rekel, da bo spor gnal najvišje sodišče. Niihajlo Mihajlov je bil predlo poletje na potovanju po ^°vjetski zvezi. O svojih skušah in vtisih je pisal o tem v januarski in februarski številki dopisa “Delo”, ki izhaja v Beogradu. V teh svojih sestavah je navedel “zgodovinsko Rojstvo”, da so nastala prva koncentracijska taborišča v Stanovi Rusiji in ne v nacistični ^emčiji, kar naj bi bilo po hditvi državnega tožilca žaljivo *a Sovjetsko zvezo in po paragrafu 175 jugoslovanskega ka-26nskega zakonika kaznivo z do ^ajveč štirih let ječe. Državni jožilec je trdil, da je Mihajlov kriv tudi širjenja prepovedanih hskovin, ker je poslal svoj ro-;°Pis nekemu italijanskemu pri-^telju. i , i P Tl ' j - J Mihajlov in njegov odvetnik r' Ivo Glowatzky sta sodišče, ^ali senat pod predsedstvom National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 3, 1965 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€fi C ŠTEV. LXIH — VOL. LX1II ^ek, rila :ega B. Novakoviča, opozo- na razkritja o Stalinovih Moljih in zločinih v sami Sov-^iski zvezi. Mihajlov naj bi ne tem pogledu povedal do- kil v i Več, kot so povedali in pisali lem Rusi sami. Za drugi del Močbe je Mihajlov trdil, da se Nga prav tako ne tiče, ker o-n 1 Poslal v Italijo tiskovine, am- le kopijo originala, ko še ni- 1 ni vedel, da je bilo “Delo”, ki k m,. ., , \ njegova sestavka, in vzeto iz pro- objavilo ,lePovedano Sodišče je po petih urah raz-. ave odšlo na posvetovanje in ^ to naslednji dan objavilo sod-Mihajlov je kriv in mora za hiesecev v ječo. Sestra Fidela Castra ti’di, da je on za upo-l'°rn v San Domingu Novi grobovi Frank Javornik Jr. Včeraj zgodaj zjutraj je umrl na proslavi 20-letnice graduacije s svojimi sošolci 39 let stari Frank Javornik, sin Mr. in Mrs. Frank Javornik s 15226 Holmes Avenue, mož Louise, roj. Jura-tovic, oče Warrena Leeja in Su-sane. Pokojnik je bil član SNPJ, American Legion No. 7. Pogreb bo iz Orlando pogrebnega zavoda na Euclid Avenue v sredo ob 8.30 v cerkev Karmelske Matere Božje v Wickliffu, kjer bo ob 9.30 pogrebna sv. maša, nato na All Souls pokopališče. Frances Scheffo V soboto je umrla po kratki bolezni v Euclid Glenville bolnici 74 let stara Frances Scheffo, roj. Revjak, preje por. Rudman, z 18808 Mohawk Avenue, vdova po pok. Filipu, mati Josepha, Franka in Adolpha, stara mati, pramati, sestra Uršule Baker (Ind.) in Jožeta (v starem kraju). Doma je bila v Cerknici, od koder je prišla v Ameriko leta 1905. Bila je članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo v sredo ob 11.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Louis Cebron V soboto je umrl v Highland View bolnišnici 83 let stari Louis Cebron s 15900 Holmes Avenue, doma v Vipavi, od koder je prišel v Ameriko pred 52 leti. Bil je mož Louise, roj. Leskovec v Logatcu, preje poročene Jurečič, oče Mary Rezzolla, Edith Jerman, Louisa Jurečiča in Mary Ferrolli, stari oče in praoče. Do svoje upokojitve 1. 1947 je bil zaposlen pri N. Y. Central železnici v delavnicah v Col-linwoodu. Bil je član Društva Vipavski raj št. -312 SNPJ in Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue. Pogreb bo v sredo ob 10.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lake-view pokopališče. Frank Segulin Pretekli petek umrli Frank Segulin z 20431 Arbor Avenue, je zapustil ženo Mary, roj. Martinčič v Vrhjezeru pri Starem trgu na Notranjskem, sinova Bena in Vincenta, 5 vnukov in vnukinj, pravnuke in štiri sestre (v starem kraju). Rojen je bil v Markovščini pri Trstu, od koder je prišel v Ameriko pred 52 leti. Bil je član Društva Glas Clevelandskih delavcev štev. 9 (Dalje na 5. strani) Kavi predsednik Unije jeklarskega delavstva ne rašuna s šlrajkom COLUMBUS, O. — I. W. Abel, tajnik-blagajnik glavnega odbora Unije jeklarskega delavstva, je bil pretekli petek proglašen, za zmagovalca pri volitvah za novega predsed. glavnega odbora. Zmagal je po uradni objavi z 10,000 glasovi nad dosedanjim predsednikom McDonaldom. I. W. Abel je dejal, da bo- dobil McDonald kar lepo pokojnino, ko bo s koncem tega meseca prenehal delati za Unijo jeklarskega delavstva. V razgovoru s časnikarji je Abel dejal, da obstoje odlični izgledi za dosego sporazuma o novi kolektivni delovni pogodbi jeklarskimi družbami in da zato ne vidi nevarnosti za štrajk. — Amerikanci požgemo povprečno 58 milijonov žveplenk na uro. Sporazum c zakonskem predlogu o volivni pravici v senatu WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine sen. Mansfield, vodnik republikanske manjšine sen. Dirksen in pravosodni tajnik Katzenbach so se sporazumeli za besedilo zakonskega predloga za varovanje civilnih pravic črncev. Vodniki senata so izjavili, da bodo ta teden pospešili delo na obravnavi in sprejemu novega besedila. Spor se je v glavnem sukal o prepovedi “volivnega davka” za zvezne in -državne volitve v državah Alabama, Mississippi, Teksas in Virginia. Zakon prepoveduje volivni davek pri zveznih volitvah, ni pa to toliko jasno za državne. Liberalna skupina v Kongresu je vključila v besedilo prepoved vsakega takega davka v kakršni koli obliki. Sam pravosodni tajnik je bil v dvomu o “ustavnosti” takega predloga. Konservativni senatorji z juga so napovedali oster boj proti takemu določilu. Novi sporazum je to določilo črtal in ga nadomestil z navodilom pravosodnemu tajniku, naj doseže končno odločitev o ustavnosti “volivnega davka” pri državnih in krajevnih volitvah od Zveznega vrhovnega sodišča. Upajo, da bo zakonski predlog v novi obliki brez večjih novih težav prešel vse postaje skozi zakonodajo v nekaj tednih. Wilson objavil natri nacionalizacije jekla Angleška delavska vlada se je kljub pičli večini v parlamentu odločila izvesti ponovno n a c i o nalizacijo jeklarn. LONDON, Vel. Brit. — Pretekli petek je vlada objavila načrt za nacionalizacijo skoraj vse britanske jeklarske industrije. Obljubila je njenim sedanjim lastnikom plačati skoraj 30% višjo odškodnino od cen delnic v četrtek, zadnji dan pred objavo načrta. Izredno ugodna odkupna cena naj bi zmanjšala odpor finančnih krogov proti nacionalizaciji. Kljub -temu je bilo med lastniki in vodniki jeklarn veliko nejevolje. Zatrjevali so, da bo nacionalizacija celotne industrije uvedla monopol in s tem od-tranila tekmovanje, ki je osnovno gonilo napredka v , svobodnem gospodarstvu. Delavstvo v jeklarnah je -načrt sprejelo v splošno z zadovoljstvom v prepričanju, da bo v nacionaliziranih jeklarnah imelo boljše pogoje za delo, zlasti krajši delovni teden ob vsaj dosedanjih zaslužkih. Načrt predvideva združitev 14 jeklarskih družb, ki predstavljajo 90% celotne jeklarske industrije v Veliki Britaniji, v Narodno jeklarsko družbo. Ena od teh kompanij je bila v vladnem lastništvu še od časa prve delavske vlade po drugi svetovni vojni, ko je ta prvič nocionali-zirala jeklarne. Ko je tedanja delavska vlada izgubila volitve in so konservativci prevzeli vlado, so jeklarne vrnili postopno zopet v privatno lastništvo. Wilsoncva vlada je z odločitvijo izvesti nacionalizacijo tvegala svoj obstoj. V parlamentu ima komaj 4 glasove večine in od te sta menda dva člana v načelu proti nacionalizaciji. Kon servativna in liberalna opozicija je odločno proti nacionalizaciji in napoveduje v parlamentu oster boj proti njej. Wilson in njegova vlada sta -prepričana, da je vprašanje nacionalizacije jeklarn za nje ugoden program volivne borbe, če bo vlada na njem padla in bodo nove volitve nujne. ——----o------ — Ameriški Indijanci govore 55 različnih jezikov in še celo vrsto raznih narečij. stMIA.MI, Fla. — Juanita Ca- < sestra kubanskega dikta- t0U Ua Fidela Castra, ki je lani °egnila s Kube v Mehiko in je ; .^°kila politično zatočišče, , —''•K/iAd J-MJAA LA\-AA\/ A biri avila časnikarjem, da je rj- že dve leti vežbal komu-% 6 iz Dominkanske republi-2a državljansko vojno in sk^VZeiT1 °':)iasti v Dominikanci ^Publiki. Prav -tako naj bi m.'................ '"F . 0 je prevzel predsedstvo Cta Uk6 ^uan Bosch, je Fidel W ^63 dejal, da ima sedaj ze-^ °.^uč v Santo Domingo,” je Juanita časnikarjem. Ves ta čas pošiljal tja tudi ! i 1 Združene države popustile v Združenih narodih W,°nČno in t0Pl0- —' Na3 višja ^Peratura 82. NEW YORK, N.Y. — Ko so zašli lani Združeni narodi zaradi svoje akcije v Kongu in na Srednjem vzhodu v finančne težave, ker Sovjetska zveza, njeni sateliti in Francija niso hoteli plačati na -nje odpal-nega deleža stroškov teh akcij, so Združene države izjavile, da bodo zahtevale od glavne skupščine, -ko se bo zbrala na svoje redno jesensko zasedanje, da uveljavi določilo čl. 19 ustanovne listine. Ta člen določa, da vsak član, ki je v zaostanku svojih finančnih obveznosti do Združenih narodov preko dve leti, izgubi voliv-no pravico. Sovjetska zveza je bila sama dolžna preko 50 milijonov dolarjev, več milijonov pa še njeni sateliti. Francija bi prekoračila mejo dovoljenega zaostanka s plačilom šele z novim letom 1965. Zasedanje glavne skupščine je prišlo in Združeni narodi so se odločili, da se rajše izognejo vsakemu formalnemu glasova- nju, pri katerem bi morali upoštevati -določilo člena 19, kot pa da bi tvegali javen spor med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo in s tem spravljali v nevarnost lasten obstoj. Ko ni -bilo mogoče doseči sporazuma o nekaterih vprašanjih, je prišlo do prikritega glasovanja izven skupščinske zbornice in celo do pravega glasovanja, ko je Albanija zahtevala redno poslovanje glavne skupščine z glasovanji vred. Tedaj sta proti albanskemu , predlogu glasovala tako Sovjetija kot Amerika. Ameriški poslanik -Stevenson je smatral tedaj za potrebno naglasiti, da- tega glasovanja ne smatra za redno formalno glasovanje, pri katerem bi bilo treba uveljaviti člen 19. Glavna skupščina ZN je svoje delo zaključila in prepustila nalogo reševanja finančnih težav posebnemu odboru. Ta- odbor je sedaj izdelal načrt plačila dolgov s pomočjo nabirke v poseben sklad, v katerega naj bi prostovoljno- pri- spevale vse članice. Načrt naj bi predvidel tudi način plačevanja stroškov za nove mirovne nastope Združenih narodov. Ameriški zastopnik C. W. Yost je na seji tega odbora koncem preteklega tedna pristal na izpustitev vsake omembe čl. 19 u-stavne listine ZN in s tem odstranil baje zadnje ovire za njegov sprejem. Sovjetska zveza je skozi ves spor izjavljala, da je pripravljena plačati “večjo” vsoto za rešitev Združenih narodov iz njihove finančne stiske, toda ne pod grožnjo z izgubo glasovalne pravice v okviru določila člena 19 ustavne listine ZN. Grozila je odkrito, da bo v slučaju, da glavna skupščina njej na temelju tega člena vzame glasovalno prav ico, Združene narode zapustila. Zastopnik Združenih držav je še lani izjavil, da se te ne bodo pozivale na člen 19, če bo Sovjetska- zveza plačala svoj dolg, pa naj to stori v “kakršni koli obliki”. Sedaj so Združene drža- ZDRUŽENEDRŽAVENEBODO DOPUSTILE ''NOVE" KUBE Predsednik L. B. Johnson je sinoči v govoru preko televizije obrazložil položaj v Dominikanski republiki in potrdil, da so ameriške čete tam tudi zato, da bodo preprečile vsako možnost nastanka “nove Kube” na zahodni po-luti. Objavil je, da je odredil novih 4,500 mož v Dominikansko republiko, kjer jih je že sedaj 9,500. > * WASHINGTON, D.C. — Poskus prevrata, ki se je začel v soboto, 24. aprila, v Santo Domingo, se je spremenil v revolucijo, na katere čelo so se povzpeli komunistični zarotniki. Nastala je nevarnost, da revolucija spremeni Dominikansko republiko v komunistično diktaturo, kot jo je ustanovil Castro na Kubi. Predsednik L. B. Johnson je sinoči preko televizije dejal domači deželi in svetu, da je poslal ameriške marine v Santo Domingo preteklo sredo zato, da varujejo življenja ameriških in drugih tujih državljanov na otoku. Ko se je vodstVa revolucije polastila skupina komunističnih zarotnikov, so te čete dobile tudi nalogo, da preprečijo komunistični zaroti doseči njen cilj. Predsednik ZDA je dejal, da 1 se Združene države odločene preprečiti nastanek “nove Kube na tej poluti” in da žele to doseči brez večjega prelivanja krvi. Nato je povedal, da je odredil v Dominikansko republiko k sedanjim 9.500 marinom in padalcem še novih 4,500 mož. Življenja tisočev ljudi, svoboda dežele in načela ameriškega sistema so v nevarnosti v sporu v Dominikanski republiki. Johnson je priznal, da se je revolucija začela kot boj za socialno pravičnost, pa je prišlo do “tragičnega preobrata,” ko so se njenega vodstva polastili komunisti — mnogo od njih izvežbanih na Kubi — v prepričanju, da je nastopila priložnost za ustvaritev komunistične diktature. Johnson je govoril javnosti po ponovnem posvetu s svojimi sodelavci in z vodniki Kongresa. V govoru je obrazložil celoten potek upora in revolucije v Dominikanski republiki in poudaril, da dejansko ni imel nobene druge izbire, kot poslati tja a-rneriške čete, ko je dobil od poslanika v Santo Domingo sporočilo, da sta načelnik policije in poveljnik vojaštva izjavila, da ne moreta več jamčiti za varnost življenj ameriških državljanov. V nadaljnjem govoru je obrazložil, kako so komunisti postopno prevzeli vodstvo revolucije in odklonili pokorščino njenemu prvotnemu vodstvu, katerega cilj je bil vrniti na oblast nekdanjega predsed. Juana Boscha. Ko je tajnik Boschove stranke Martinez Francisco v sredo pozval k premirju, se komunisti za njegov poziv niso niti zmenili. Predsednik ZDA je pohvalil Organizacijo ameriških držav, da je “odgovorila modro in odločno,” ko je spoznala, za kaj v Dominikanski republiki gre. Njen odbor petih članov je v Santo Domingu in posreduje za konec bojev. Vse države obeh Amerik je Johnson pozval, naj se obrnejo na poslanika Dominikanske republike, da jim da, vse podrobne podatke o dogodkih v njegovi državi v zadnjem tednu, da se bodo lahko prepričale o dejanskem stanju in temu primerno zavzele svoja stališča. Nekomunistične borce v vrstah revolucije je pozval, naj prenehajo z bojem ter jih povabil k delu za ustvaritev demokratične in socialno pravične Dominikanske republike. Sukamo misli pretrgati diplomatske stike z Ameriko DJAKARTA, Indonez. — Kar je še naših diplomatov na poslaništvu v Djakarti, vsi prihajajo do prepričanja, da je treba šteti le mesece, pa bo Sukarno pretrgal diplomatske stike z našo deželo. Storil bo to na pritisk domačih in kitajskih komunistov. Domačim je dal ravno te dni zopet več vpliva na javno upravo. Iz Clevelanda in okolice Mohorjani— Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., prosi vsa člane Mohorjeve družbe v Celovcu in druge, ki so pri njej naročili Mohorjeve knjige za leto 1966, da bi poravnali naročnino po $3.00 za skupino štirih knjig, ki jih vsak dobi. Nov naslov— Andrew Champa, tajnik Društva Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, se je preselil na 1874 E. 225 St. v Euclidu. Tel. IV 1-6437. Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zv. sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo praznovanje Materinskega dneva in rojstnih dni članic. Podr. št. 32 SŽZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Podr. št. 41 SŽZ ima jutri ob 1.30 popoldne sejo v navadnih prostorih. Rojstni dan— Rojak Toni Smolič s 23010 Ivan Avenue bo jutri obhajal v krogu svoje družine svoj 70. rojstni dan. Čestitamo in želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Slomškov večer— Nocoj ob osmih bo v Slov. domu na Holmes Ave. rev. J. Varga govoril in kazal slike o škofu Slomšku. “Slomškov večer” je v okrilju Lilije. Vsi vabljeni! Zadušnica-— V četrtek ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jennie in pok. Antona Feme. Lepa udeležba— Včerajšnji koncert Triglava v Sachsenheimu je bil lepo obiskan in podan v splošno zadovoljstvo občinstva. (Podrobnejše poročilo bo objavljeno v četrtek.) Jutri volitve— Jutri so primarne volitve z vrsto posebnih predlogov. Volišča bodo odprta od 7.30 zjutraj do 7.30 zvečer. ve napravile pod ta svoj zaključek piko in formalno opustile o-membo člena 19, kar je Sovjetska zveza ves čas zahtevala. Združeni narodi bodo morda na osnovi tega koraka rešeni iz finančne stiske, toda glavna skupščina Združenih narodov je s tem izgubila vlogo odločevanja in nastopanja, kadar je katera od velesil skušala z vetom v Varnostnem svetu preprečiti kak njej neljub nastop Združenih narodov. Združeni narodi so prenehali biti to, kar so bili v prvih dveh desetletjih svojega obstoja. Poskus spremeniti jih v nekako svetovno vlado, ni uspel, utegnejo ipa biti še vedno sredstvo za varovanje svetovnega miru in preprečevanje novega splošnega vojnega spopada. Tudi za skromnejše cije so potrebni preureditve v obliki, ki bo jasnejša kazala pravi odnos sil v svetu. afeL ' . Zadnje vesti NEW YORK, N. Y. — Danes ob desetih dopoldne sc bo sestal Varnostni svet na razpravo o položaju v Dominikanski republiki. Sovjetska zveza je zahtevala sestanek, češ da so Združene države posegle v notranje razmere tuje, neodvisne države. NEW YORK, N.Y. — Komunikacijski satelit “Zgodnji ptič” se je pri včerajšnjem prenosu televizijskega programa preko Atlantika odlično obnesel. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Ameriške čete so stopile na mesto utrujenih vladnih čet in obnavljajo postopno javni red v glavnem mestu. Prav tako so prevzele skrb za prehrano prebivalstva in za javno zdravstvo. Obstojala je nevarnost epidemij, ko so ležale po cestah stotine nepokopanih žrtev revolucije. SAJGON, J. Viet. — Ameriška in južnovietnamska letala so znova napadla cilje v Severnem Vietnamu. Papež poziva k miru RIM, It. — Sv. oče Pavel VI. je v posebnem pismu “Mense Malo”, objavljenem preteklo soboto, pozval vernike, naj molijo za ohranitev miru, svetovne vodnike pa, da naj skušajo “na vseh ravneh” razgovorov in pogajanj iskati mirno rešitev obstoječih sporov in preprečiti o-borožen spopad. Položaj v svetu je tak, da “more vsak trenutek povzročiti iskro za strahoten, nov spopad”, ki bi se mogel razviti v krvavo vojno, pravi sv. oče. V svojem pismu poziva papež vernike po vsem svetu, naj v mesecu majniku, ki je posebej posvečen Mariji, molijo za ohranitev miru ter tudi za uspeh zadnjega zasedanja vesoljnega cerkvenega zbora, ki se bo začelo v prihodnjem septembru v Rimu. Sv. oče bo govoril Ameriki preko satelita NEW YORK, N.Y. — NBC javlja, da bo sv. oče imel danes poseben nagovor na ameriški narod, ki ga bo prenašal com-satski satelit Early Bird. Pravi, da bo to pravi televizijski prenos. Prenos je napovedan za približno 8.30 zjutraj kot del programa “Danes”, iki naj traja dve uri. Prenos organizira NBC te-I levizija. ii&sEitiSK/i mmmim •«*» »• ifimfil« ■TlS 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: k,a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2.f Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $ld-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 86 Mon., May 3, 1965 dustrijam, ki bi bile voljne svoja podjetja v državi razširiti ali pa na novo zgraditi. Demokratski nasprotniki tega guvernerjevega predloga trdijo, da bo omogočil razne zlorabe. Peti predlog (Isstie No. 5) pooblašča okraj Cuyahoga za naložitev posebne doklade na davek za nepremičnine v višini 0.6 tisočinke za dobo prihodnjih pet let za Cuyahoga Community College, ki je bil ustanovljen komaj leta 1962, pa ima že sedaj 7,100 študentov. Njegovi vodniki bi radi začeli graditi nova šolska poslopja na prostoru ob E. 30 St. in Woodland Avenue. Človek težko glasuje proti potrebam šol, pa naj je tudi davek na nepremičnine že sedaj zrastel preko sprejemljive meje. šesti predlog (issue No. 6) je dopolnilo k mestni ustavi, ki dovoljuje članom mestnega sveta, županu in članom odbora CTS članstvo v komisiji za izdelavo nove okrajne ustave. Priporočamo, da glasujete zanj. Sedmi predlog (Issu'e No. 7) je predlog za dovolitev uvedbe mestnega dohodninskega davka v višini 0.75 odstotka. O njem smo razpravljali v uvodniku pretekli četrtek. Je vreden naše podpore. BESEDA IZ NARODA O čem bomo jutri pri volitvah odločali Pri jutrišnjih primarnih volitvah v mestu Clevelandu bomo odločali o sedmih predlogih. Kakor koli bomo že odločili, vpliv naše odločitve bo pomemben za prihodnja leta in morda celo desetletja naše države in našega mesta. Prvi štirje predlogi se tičejo vse države Ohio, za njihovo potrditev se žene posebno vztrajno državni guverner, republikanec James Rhodes in njegova vlada. Prvi predlog (Issue No. 1) je dopolnilo k državni ustavi, ki daje državi pravico zgraditi posebni sistem za posojila visokošolcem za kritje stroškov njihovega študija. Državna skupščina je leta 1981 sklenila zakon, .s katerim je bila ustanovljena posebna Komisija za višje šolanje s pravico, da jamči do 80% glavnice in obresti na posojila visokošolcem, potrebna za njihov študij. Nastali so dvomi o ustavnosti te komisije in namen novega dopolnila k usta vi, naj te dvome odstrani. Doslej se je teh posojil poslužilo že 4,400 mladih ljudi v Ohiu. Smatramo, da je predlog umesten in Komisija koristna. Priporočamo, da glasujete zanj. Drugi predlog (Issue No. 2) je tudi dopolnilo k držav ni ustavi. Pooblašča državo Ohio, da izda za $290,000,000 bondov v teku prihodnjih petih let za kritje potreb osnov nih vlog za izgradnjo visokega šolstva, javnega zdravstvenega skrbstva, prostorov za oddih in zabavo, parkov in vodnih naprav. Od celotne vsote pojde predvidoma za visoke šole $145,000,000, od tega je pamenjeno novi univerzi v Clevelandu 37.5 milijona, Cuyahoga Coihmunity Col lege-u pa 7.25 milijona. Obe visoki šoli sta na začetku razvoja in se ne bosta mogli dolgo uveljaviti, če ne bosta imeli na razpolago potrebnih finančnih sredstev. Nagel tehnični in znanstveni razvoj zahteva od mladih ljudi vedno več in več šolanja, osnovna in višja šola že davno ne zadoščata več. Za kolikor toliko primerno zaposlitev je že sedaj potrebna dovršitev vsaj prve stopnje visokošolskega študija, v prihodnjih letih bo to še veliko bolj. Če torej hočemo svojim otrokom dobro, če jim hočemo odoreti vrata do boljše bodočnosti, moramo glasovati jutri za to dopolnilo k ustavi. Tretji predlog (Issue No. 3) ureja vprašanje volivnih okrajev za državne poslance. Z njim se ukvarja državna zakonodaja že pol stoletja, pa ga ji še ni uspelo rešiti. Tokrat so izgledi dosti dobri, ker pritiska k rešitvi sodišče. Vrhovno sodišče je odločilo, da mora imeti pri teh volitvah vsak volivni upravičenec enako volivno pravico, torej; en volivec — en glas! Doslej je v naši državi moral imeti v državni poslanski zbornici vsak okraj vsaj po enega zastopnika neoziraje se na število prebivalstva, oziroma volivcev. To je privedlo do previadanja podeželja nad mestnim prebivalstvom v tej zbornici, ko je dejansko bila večina prebivalstva države že davno v mestnih naseljih. Predlog nove delitve volivnih okrajev odpravlja to nepravilnost v skladu z načelom “En volivec, en glas”, ki ga je postavilo lani zvezno vrhovno sodišče. Pri tem bolj upošteva koristi republikanske stranke kot pa demokratske, izdelala ga je namreč skupščina tik pred koncem lanskega zasedanja, ko so imeli republikanci še trdno večino v obeh zbornicah. Demokrati so skušali sprejem predloga preprečiti in o njem razpravljati v novi zbornici, kjer republikanci nimajo več večine v senatu. Republikanski postopek je nasprotovanje demokratov še povečal. Po tem predlogu bo podeželje izgubilo večje število državnih poslancev, med tem ko jih bodo mesta pridobila. Tako bo imel v bodoče okraj Cuyahoga 23 ali celo 24 poslancev v državni skupščini, med tem ko jih ima sedaj le 17. Republikanci so svoje izgube na podeželju skušali nadomestiti s pridobitvami v mestih. Tako so predložili delitev okraja Cuyahoga, kjer imajo demokrati veliko večino in skoraj redoma izvolijo vse poslance, ki morajo sedaj kandidirati v celem okraju, na štiri dele. ki naj bi se krili s kongresnimi okrožji za zvezne volitve. Ta okrožja so v okraju Cuyahoga sestavljena tako, da imajo republikanci trdno večino v dveh, demokrati pa v dveh. Po tem ključu bi republikanci lahko dobili tudi polovico državnih poslancev okraja Cuyahoga, med tem ko dobe sedaj le tu in tam po kakega, ki je osebno znan in priljubljen pri volivcih. Demokrati se temu upirajo. Pripravljeni so sprejeti načrt delitve novih volivnih okrajev na splošno, ne pa delitev velikih okrajev na posebna volivna okrožja, kar bi bilo, kot smo dejali, ugodno za republikance. Če bo predlog zavrnjen, bodo morali vsi kandidati za državne poslance (state renresentative) kandidirati pri volitvah jeseni v vsej državi. To bo seveda zelo težka stvar tako za volivce kot za kandidate. Predlog je vsekakor vreden premisleka in tudi glasu. četrti predlog (Issue No. 4) je zadnji predlog za dopolnilo državni ustavi. Potrdil naj bi zakonitost državne Ohijske komisije za financiranje industrijskega napredka. Komisija je bila ustanovljena, pa jo je sodišče proglasilo za neustavno. Njena naloga naj bi bila dajati posojila in- isfgriisska proslava -“Kresmeek” Cleveland, O. — V nedeljo, 9. maja, ob 3. uri popoldne priredi Slovenska šola pri Sv. Vidu svojo vsakoletno materinsko proslavo v novi farni dvorani. Pester program bo še posebno obogatila mladinska opereta “Kresniček”, ki jo je uglasbil znani slovenski operni sklada- razširilo. številna privatna Marijina prikazanja so močno pospeševala pobožnosti in verske vaje na čast Mariji. Privatna aii zasebna razodetja ne spadajo k ustroju Cerkve, a sedanji koncil opozarja na nauk sv. Pavla, da so vsi izredni nadnaravni darovi, ki jih prejmejo verniki, podrejeni cerkvenemu vodstvu. Vsak izreden božji dar je podrejen rednemu življenju milosti. Zato je sedanji koncil v telj Radovan Gobec po mladin- osmem poglavju konstitucije o ski pravljici Marije Jezerniko-1 Cerkvi prikazal Marijino vlogo ve. j v Kristusovem odrešilnem delu in v delu Cerkve, po kateri Kristus razdeljuje svoje odrešenje ljudem vseh časov in vseh krajev. ■ v. Ceilkev skrbno bdi nad pobožnostmi vernikov. Naj večja napaka v pobožnosti do Marije je bila najbrž v tem, da je za mnoge vernike obstojala Marija samo v okviru pobožnosti, ki so se je oklenili. Posledica je bila, da kljub razširjenemu češčenju Marije, talke pobožnosti niso vodile do trdnega in zdravega krščanskega življenja, še manj pa do zrelosti v verskem življenju. .Zato je sedanji koncil prikazal Marijino vlogo v skrivnosti Kristusa in Cerkve. Naloga vseh katoličanov, posebno pa gorečih Marijinih častilcev, je,'da se poučijo o naukih in smernicah koncila o Mariji in o razmerju vernikov do Marije. V ta namen je mesečnik Ave Maria izdal knjigo “Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve”. Na 128 straneh je v 31 po-giavjih razloženo,' kako naj pobožnost do Marije zajema in vpliva na celotno versko in moralno življenje katoličanov. Knjiga stane 75 centov.' Naročite jo na naslovu: Ave Maria, P.O. Box 608, Lemont, Illinois, 60439. P. Fortunat, O.F.M. “Kresniček” je zgodba o razposajeni mladi kresnici, ki je mislila, da je, zaradi lastne lučke, več kot ostali pravljični prebivalci travnikov in gozdov. V svoji hudomušnosti je ošabni Kresniček nagajal rožam, ko so spale, maku, ki je stalno kimal; zaspanemu polžu je svetil ravno pod nos in uganjal norčije z vsakim, ki ga je srečal. Toda kazen ga je (končno doletela. Sredi norčij je lepega dne izgubil lučko in postal je le “rjava muha”. Sed^j je končno spoznal svoje napake in sklenil je, da se bo poboljšal, Če zopet najde svojo lučko, šel je od rože do rože, od živali do živali in povpraševal. Nekateri so ga pomilovali, drugi pa so mu vračali milo za drago. Končno je v gozdu zvečer obnemogel in zaspal. Ponoči so ga vile zazibale v sladke sanje in še škratje so smeje rajali okoli njega. Ko se je prebudil, je bilo razočaranje še večje. Toda končno se je dodobra spokoril in postal skromen, kot se kresnici spodobi, tako da se je še soncu zasmilil, ki mu je končno med bliskom in gromom vrnilo lučko. V radostnem plesu se sedaj vsa narava veseli, da je po odsluženi kazni naš Kresniček zopet dobil svojo lučko, seveda z obljubo, da jo ne bo več zapravil z norčijami. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga — in kdor se spokori, se mu odpusti! — To je poučna misel te operete in kakor nalašč za materinski dan. Vsak mora v življenju plačati na ta ali oni način, če ni ubogal matere; a ni je krivice, ki je mati ne bi odpustila, čim se pokaže kesanje in trden sklep. Pridite, torej, vsi na materin- dvanajst mesecev? Kje je torej čas? Tudi denarja vedno manjka. Ko pišem to pismo, si kar ne morem misliti, da so se prijatelji iz tujine spomnili na mene s To je stara stvar, prav toliko, tako velikodušnim darom. kot je star denar, ko so ga iznašli. Toda, če imamo malo denarja, ga tudi malo trošimo, naravno. Naredimo tako tudi s časom! Ker ga nimamo veliko, pa pač porabimo za branje tisto | hvali vsem. malo, kar ga imamo. Najdimo vsak dan tri minute za branje. Tri minute res ni veliko. Za oddih pokadiš cigareto, to je tri minute, pa se ji ne odrečeš, četudi je samo tri minute. Boš vi- Končno se pa le vsem zahvalim za prejeto darilo, naj Bog Vam vsem tisočkrat poplača!” S temi besedami se tudi odbor DSPB Tabor še enkrat za-J. Odar, taj. IE TREBA OitJMTI Toronto, Ont. — Tam v jeseni lanskega leta sem prejel od znanke iz domačega kraja karto del, koliko boš v treh minutah'z Brezij, od Marije Pomagaj, prebral. Koliko novega boš izve-'Piše, da je poromala skupaj z del. Slovenci moramo zopet za- nekaterimi sosedi. Ko sem se ji četi brati, sicer bomo zaostali! zahvalil za karto, sem jo tudi za drugimi narodi. Koliko ljudT poprosil, naj mi o priliki sporo-je doma preberejo. V knjižni-' či, če tudi mladi ljudje kaj po-cah čakajo, kdaj bodo prišli na romajo na Brezje. Zapisal sem vrsto, da bodo dobili knjigo, ki ji, da me zelo zanima ali je še jo žele brati, pa je ni mogoče kaj verskega duha v mladini več kupiti. J doma ali pa je od kraja vse po- Za triminutno branje so pa divjano? Ko mi je čez čas odpi-kot nalašč salezijanske knjižice J sala na tisto pismo, mi med dru-Vtakneš jo v žep in greš. Ko bošjgim piše takole: “Vprašaš me našel kako minuto časa, vzameš za mlade, če tudi kaj gredo na jo iz žepa in bereš. Brezje. Povem ti, da tudi. Moja Med zadnjimi knjižicami, ki dva sinova sta bila že sedem- je izšla je knjižica z naslovom: “Znamenje križa”. Rev. dr. Franc Blatnik je želel, da nekaj o tej knjižici napišem za Veliki teden. Ni bilo časa. Pa mislim, da zato ni velike škode. Kristus na Križu nam je ostal — hvala Bogu tudi po Velikem tednu in naši križi so nam tudi ostali. Kako gledamo na oboje, nam govori sal. knjižica “Znamenje križa”. Beri jo! Ko jo prebereš, jo daj brati tudi drugim. Ker nimamo časa za branje dolgih razprav, sezimo po salezijanskih knjižicah. V majhni knjižici je veliko bogastva. Zdravko Novak laSivali fek im tri mmM Cleveland, O. — Vsak dan tri minute, ‘kaj? V zadnjem času lahko beremo v Ameriški Domovini, kako razni naši izobraženci vabijo bralce, da bi brali in naročili salezijanske ‘Knjižice’. Ne vem, koliko imajo ta vabila uspeha. Desetletja se že ukvarjam s sko proslavo šentviške Sloven-'knjigami in s problematiko bra- ske šole. Dajte priznanje otrokom, ki se tako zvesto pripravljajo, in učiteljskemu zboru, ki se toliko trudi! Vaša navzočnost bo otrokom v vzpodbudo, Slovenski šoli pa v veliko moralno in rnaterijalno oporo. F. A. G. Kaj s ssseifijaiii Marija? Lemont, lil. — Kako se bo razvijalo češčenje Marije v bodočnosti? Ali je upravičeno mnenje, da se bo slava Marije v Cerkvi zmanjšala? Na obe vprašanji odgovarja nova knjiga o Mariji: “Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve”. Češčenje Marije se je v zadnjem stoletju zelo utrdilo in nja med nami. Vem, da je od naše lepe narodne lastnosti veselja do branja ostalo prav malo tistih, ki danes še berejo. Mnogokrat sem že poudaril, da je naša največja škoda, da smo zavrgli knjigo in branje, časopis še beremo, ker ga beremo iz radovednosti. Knjigo bi morali brati iz ukaželjnosti. Prof. Martin Jevnikar v Trstu je nekoč, zapisal: “Postali bomo zaostane!, ako ne bomo brali.” Vem za vzrok: ni časa. Ali ni to čudno? Doma smo vse delo opravljali, kot Amerikanec pravi: “The hard way”; hodili smo peš, več časa porabili za oddih, nikamor se nam ni mudilo, pa je bilo za vse dovolj časa. Tu ga pa ni! Ali tu dan nima 24 ur? Ali teden nima sedem dni, ali mesec nima trideset dni in leto1 krat na Brezjah peš. Eden trikrat, eden pa štirikrat. Gre pa vedno še kdo z njima. Ali se pa zbere celo večja skupina, pa jo mahnejo en dan gori, drugi dan pa nazaj. Pa tudi od drugod prihajajo.” Veselo presenečen nad tem, sem v pismu prijatelju, ki je sicer z družino na tej strani luže, ima pa še tudi doma sina in hčer, omenil kaj mi je znanka pisala. On mi je odgovoril in pravi: “Tudi moj sin je bil že večkrat peš na Brezjah. Prav pred kratkim mi je pisal in povedal, da je zbral, v Ljubljani, kjer je v službi, osem sodelavcev, pa so jo mahnili peš na Brezje, tam opravili v cerkvi vse pobožnosti, nato pa drugi dan pešačili nazaj proti domu. In piše: Da nam pa ni bilo dolgčas, smo po poti molili skupni rožni venec ...” Ali se ne bere to kakor v: pravljici? Če bi mi tega ne sporočila dva poznana in verodostojna človeka, hi ne verjel. Hvala Bogu! Dokler je le še nekaj takihle tam, nam ni še treba ‘obupavati nad našo milo domovino. Podprimo njihove napore in težave z molitvijo! Kaj pravite, ali se kaj takega pogosto dogodi med nami emi-j granti, da se spravi 8-10 mladih mož in fantov in gredo kakih 25 milj peš z edinim namenom, da opravijo božjo pot? In še to, da bi molili po poti glasno rožni venec? Poglobimo se včasih v takele zadeve. Mnogo molimo. Opustimo vse sovraštvo, ki nas razganja in ga zamenjajmo z ljubeznijo, da bomo dosegli božje u-smiljenje. , L. A. st. Cleveland, O. — Čutimo dolžnost, da se v imenu DSPB Tabor zahvalimo najtopleje vsem, ki so pripomogli k tako odličnemu uspehu spfeinladanske prireditve. Naša prisrčna zahvala vsem kuharicam, vsem dekletom, ki so pomagale pri večerji, vsem točajem in darovalkam dobrega peciva. Prisrčna zahvala tudi ge. Varškovi za njen lepi dar, saj vsako leto naredi za to priliko ročno delo, kar veliko pripomore invalidskemu skladu. K veselemu, prijateljskemu razpoloženju so veliko pripomogli “Veseli Slovenci”, ki so ves večer neutrujeno igrali in prepevali, da je bilo ljudstvo res navdušeno. Zahvalimo se slovenski radio oddaji WXEN-FM, ki je tako prisrčno vabila slovensko javnost, da se udeleži te prireditve, katere namen je le ta pomagati domobranskim invalidom in vdovam. Hvala lepa tudi Ameriški Domovini za objavljene članke. Hvala vsem, ki so darovali v invalidski sklad in vsem udeležencem. Ker skupaj kot velika družina darujete nesebično za invalide in vdove, naj. Vam podamo pismo, ki srno ga prejeli že kot odgovor na velikonočno pošiljko. “Spoštovani prijatelji, dobrotniki! Z velikim začudenjem sem prejela pismo, ki je bilo tako natančno naslovljeno na mene. Še bolj me je presunilo, ko sem zagledala ček, ki si predstavljam, da ga nisem zaslužila. Človek se vedno čuti, da je že 20 lat tako nekako osamljen, zapuščen in zaničevan. Ob takem dogodku se človek opogumi in si korajžno zamisli, da le ni res tako. Veliko smo skozi dali, pa šs vedno mislimo, da vse to le ne bo enkrat zastonj. Ostala;nam na pomoč rdečim gveril-sem sama s tremi otroci. Z dne- cem v boju proti zakoniti vladi Vietnam, toda ne samo z letali, ampak tudi s kopno silo. To je treba tvegati, če bi tudi privedlo do oboroženega spopada z rdečo Kitajsko. Trdijo, da naj bi gen. Ky izrazil stališče, ki g,a do neke mere zavzema celotna vlada Quata v Sajgonu. -r— — —• MODRI SVETI Mimo, čisto vest imej! Slab si, kadar se bojiš. S komurkoli govoriš, v lice mu odkrito glej Ako si oblečen čedno, to je dobro in lepo, a še lepše je, če vedno tvoje srce je čisto. Kar je res — govori, kar je dobro — stori! IZ NAŠIH VRST M. Wiefstam naj napade Sedmega na kopnem? SAJGON, J. Viet. — Poveljnik južnovietnamskega letalstva gen. Cao Ky, najmočnejša in najvplivnejša oseba v vojaškem svetu republike, je v razgovoru s sodelavcem Associated Press zagovarjal takojšen napad na kopnem na Severni Vietnam. Pri tem ni pred videval nujnega sodelovanja ameriških čet. General je predložil ustanovitev “Narodne osvobodilne fronte” za Severni Vietnam, ki naj bi organizirala in vodila boj za rešitev Severnega Vietnama izpod komunistične oblasti. Južni Vietnam naj bi tej Osvobodilni fronti pomagal in ji poslal na pomoč v njenem boju cele oddelke svoje redne vojske, kot jih pošilja sedaj Severni Viet-i Prav dobro se še spominjam. Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Naj lepša hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina. Ker sem na Ameriško Domovino naročen vse, odkar sem tukaj v Kanadi, ne bi mogel biti brez nje. Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico in vse skupaj n a j 1 epše pozdravljam-Ostajam Vaš naročnik Frank Brence * Waukegan, lil. — Drago mi u-redništvo! Hvala za Vaše pri" jazno obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico zopet za eno leto. Ne vem, kako bi bil brez tega lista, ker je v njem toliko zanimivega in lepega branja. Želim Vam mnogo novih naročnikov in Vas naj lepše p°' zdravi j am! Frank Bubnich * Fairport Harbor, O. — Cenjeno uredništvo Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnino za A' meriško Domovino,. List redno prihaja in sem prav zadovoljna z njim. Zelo zanimivi so dopisi rojakov in tudi vse drugo, želim Vam obilo napredka pri Vašem delu in Vas lepo pozdravljam! Mrs. Mary Modic * Indianapolis, Ind. — Cenjena urednica! Hvala za Vaše prija2' no obvestilo. Priloženo Vam P°' šiljam naročnino za celo leto. Na Ameriško Domovino s6111 naročena, odkar je prenehal i2' bajati Ameriški Slovenec. Z nj° sem zelo zadovoljna in jo rada berem. Zanimajo me novice 'V stare domovine in tudi od tJ' kaj. Naj Vam opišem malo moje življenje. V Ameriko sem prisl3 leta 1906. Najprej sem se naSe' lila v Clevelandu, kjer sem d°' bila tudi prvo službo. Delal3 sem v Laušetovi hiši na ^ Clairju, v prvem nadstropju Prl nekih Srbih, Savič so se pisa^' Leta 1907 sem se preselila v dianapolis v Indiani. Sedaj sem stara že 81 let, b°U slabo vidim. Imam neko bol6 zen, ki jo je pi;ed časom to je zanimivo. Zdaj se Pomnim. Njenemu očetu so okli Matej. Ha ha, kaj je ° nekoč. Pride stara baba Si’ad. Dal sem jo zapoditi s Obstoji baba pri vratih n q pravi — saj veste kako at11111110 navado ima to Ijud-°> da vse verjame in vedno ^ ga ^— pa pravi: Le čakaj, J te še' umori ded Matej, ki £a ustrelil ... To sem slišal 0 Totem sem še parkrat čul ^ Ntem dedu Mateju, da hodi Xi> da straši pastirje na in da žuga, da bo prišel ^ Mrtvimi na moj grad. Sploh, ^ stare babe sčenčajo. He, bal *)ric^e’ ®e živega se nisem sebr Pa je imel rokovnjače s Vo!0J' Tak°-le je, vidite, pa ^ Potem.” ^itko “T je slušal zamišljeno. šte kmet, ona je bila kmečka, ampak lepa .. .” Vitko ga je pogledal srdito. “Jaz nisem kmet,” rekel je in vstal. “Oho, kaj ste razžaljeni? Jaz samo povem, povem resnico; lej ga!” “Že mogoče,” rekel je Vitko, “sicer pa molčimo o tem.” “Seveda, kaj pa vprašujete. To so stare stvari.” “Hvala lepa za gostoljubnost,” rekel je Vitko, ki je sedel nekaj časa molče v svojih mislih pri mizi in gledal graj-ščaka, ki ga je silil piti, a ga potem z močno roko potresel za ramo in rekel: “Pa starega pozdravite; recite, da so uporniki dobro spravljeni, naj veselo je in pije in pa obišče me naj. Čisto pozabil je na Posavje, včasi pa je bil tu kuhan in pečen .. .” In stiskal je z vso močjo gostu roko, da je Vitko komaj čakal, da ga je izpustil. Spremil ga je na dvorišče, kjer so hlapci že držali pripravljenega konja in. Vitko je bil hipoma na njem. ‘‘Pa povejte staremu, in pozdravite ga, medveda čuš-perskega,” vpil je za jezdecem grajščak in se smejal na vse grlo, potem pa odšel v grad in kmalu je bil grad tih in miren; vse je spalo. Vitko je jezdil pod gradom in se oziral nazaj. Videl je še luči; pri oknu je stala ženska podoba, ki jo je bil prej srečal na hodniku . . . Nekaj čudnega je bilo v njegovi duši; bilo je težko kot kamen in peklo je kot ogenj. “Torej, umrla je .. . In kmečka je bila — in jaz sem kmet . . .” Zabolelo ga je, ko se je spomnil, da je grajščak ž njim govoril kot z nižjim človekom in ga ni seznanil s svojo družino... Kmet, kmet, šumelo mu je po ušesih in včasi se je vmes kar samo od sebe oglašalo čušperčanovo ime. Stisnil je vajeti v pesti in konj je zbežal po Posavju .. . Med tem pa se je pomikala četa upornikov proti gradu. Noč je bila mrzla in hiteli so. Sneg, ki je bil pomrznil, je hrustal pod težkimi koraki navdušenih Posavcev. Marko je šel spredaj in miril množico, ki je hotela celo peti. Nekaj časa so videli v daljavi še luči in razsvetljena okna so brezskrbno gledala nad spečim Posavjem. Potem pa je vse ugasnilo in vseokoli je bila noč. Zvezde so gledale na črno trumo, ki se je bolj in bolj bližala gradu . . . Marko se je zamislil. Slika, ki jo je videl zvečer na vasi, mu ni hotela iz spomina. Večno bi bilo lepo.tako živeti. Upornik bi vstal za upornikom, popadali bi stari, vstali bi novi in prišel bi zarod bojevit, močen, ki ga ne vkloni nobena sila, kadar se bojuje za svoje pravice. In bil bi se boj, dokler ne zmaga pravica. Po celi Kranjski bi pohajale uporniške čete. A spomnil se je na šop, ki je visel s polhovke po celi rami, trpka misel mu je šinila v srce, a udaril je s puško ob tla in si rekel: “In to bi bilo plačilo . ..” Ozrl se je po črni trumi, ki je šla za njim. “Kdor pozna grad, naprej,” zapovedal je in nekaj mož je prihitelo v ospredje. Grad je stal pred njimi in , MAJ L J 1 '1 !; 1 ni KOLEDAR društvenih 2 li 3 ii 4 ii .> ii & i f K a lSJiIOiLII llZiiD jlAiib prireditev da “je 11 članov senatnega odbora, ki soodloča o ameriški zu-| Manji politiki, proti Johnsonu”. !;Zanj bo to pomenilo, da je ame- MAJ 9.—Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. 9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu. 15. —Baragov dom priredi skup no z Družabnim klubom družabni večer z večerjo in plesom. Začetek ob 7.30. IG.—Izlet Slovenske šole pri Marnji Vnebovzeti v Erie, Pa. Domov grede obisk Slovenske Pristave. 16. —Podružnica št. 41 SŽZ praznuje 35-letnico ob času državne konvencije v SDD na 15335 Waterloo Rd. Večerja ob 5. uri. 16.—Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. 16.—Pevsko društvo PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. 29. in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road. JUNIJ 6. —Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 12. in 13,—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije. 13. —Balincarji prirede svoj piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. Začetek ob enih. 20.—Otvoritev Slovenske pristave za leto 1965. 27.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa na White Rd. 27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi. JULIJ 4.—Slovenski dan s sodelovanjem slovanskih skupin na Slovenski pristavi. 7. —Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi. 11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik. 14. -15. -16. -17. -18.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu. 25.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik. AVGUST 1. 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave 10. —Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja. 24.—Društvo sv. Kešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ot 11.30. 24.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja. 30.—Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.” NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.” 13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester. 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 24, —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom. 25. —WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. riška duhovna odpornost že nalomljena in da ji bo sledila o-mahljivost v zunanji politiki. Počemu se torej spuščati v pogajanja s sovražnikom, ki je že skoraj na kolenih? Mao niti pomislil ne bo, da se njegov svet morda giblje daleč od ameriške stvarnosti, ostal bo pri svojem. K temu bo tudi nekaj pripomogla gornja novica. Le počemu? L A. fiepotreiji® m škodljive čenše CLEVELAND, O. — Ne vsi, ampak vsaj tisti časopisi, ki imajo radi senzacije, so prinesli pretekli teden novico, da se od 19 članov senatnega odbora za zunanjo politiko kar 11 ne strinja z Johnsonovo politiko v Vietnamu. To je čisto navadna polresnica, bolj podobna čenči kot kaj drugemu, pri tem pa še škodljiva za našo domačo in zunanjo politiko. Kolikor nam je znano, ni senatni odbor za zunanjo politiko že cele mesece glasoval o Johnsonovi taktiki v Vietnamski krizi. Seveda je pa tistih 19 članov odbora o njej pogosto razpravljajo, pri čemer je skoraj vsak senator imel svoje pomisleke Malt isistkulkš že ved©, kaj fesis ^mlsaidlrali m ICiajsStaf CLEVELAND, O. — General Lavelle je — tako poroča časopisje — izjavil v Kongresu, da je naša dežela že izbrala cilje na Kitajskem, ki naj jih naši bombniki zasujejo z ameriškimi bombami. Človek dobi vtis, da je za spopad s kitajskimi komunisti že vse pripravljeno pr^v do vsake podrobnosti. To seveda ni res. Narodna obramba v vsaki deželi ima na zalogi celo vrsto va-rijant, kako se bo v slučaju potrebe vojskovala z bodočim sovražnikom. Taki načrti so pa samo okvirni. Konkretni cilji se določajo šele s potekom vojskovanja. Ravno Amerika ima za to dva lepa primera. Bivši predsednik Truman sam je odločil, kdaj in kje naj padeta obe a-tomski bombi v drugi svetovni vojni. Ravno sedaj pa ima predsednik Johnson pod svojo osebno kontrolo dnevno vojskovanje v Vietnamu, torej tudi polete bombnikov, cilje in intenzivnost bombardiranja itd. Na podoben način je tudi pokojni predsednik Kennedy osebno odločal, kaj naj dela naše vojno brodovje okoli Kube v kritičnih dnevih spora s Castrom in Hru-ščevim. Kar je general Lavelle povedal Kongresu, vedo v Peipingu že davno. Za kitajske komuniste to ni nobena senzacija, še manj pa strašilo. Počemu naj torej to poročilo vrši podobno nalogo v naši domači javnosti? L A. Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) SDZ, bivši predsednik Kluba Ljubljana in “župan Ljubljane,” — naslov je dobil ob odprtju SDD na Recher Ave., — direktor SDD na Recher Avenue. Do upokojitve je bil zaposlen pri Chase Bras. Co. Pogreb bo danes popoldne ob 1.30 iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Joseph Klinec V petek je umrl v Lakewood bolnici 81 let stari Joseph Klinec s 3547 W. 65 St., doma iz Medane pri Gorici, od koder je prišel pred 60 leti. Dokler ni šel 1. 1954 v pokoj, je bil zaposlen kot mesar. Žena Jožefina, roj. Simčič, je umrla 1. 1940. Pokojnik je zapustil sinova Josepha in Charlesa, 4 vnuke in brata Lojzeta (v starem kraju). Bil je član Društva Soča št. 26 SDZ in Društva Nanos št. 264 SNPJ. Pogreb bo jutri ob 8.30 zjutraj pod vodstvom L. Ferfolie iz Martin pogreb, zaveda na 9811 Denison Avenue v cerkev sv. Bonifaca ob devetih, potem pa na St. Mary’s pokopališče. da ni dobilo nobene pritožbe iz New Delhi, v Indiji pa trdijo ravno narobe. Morda se bo pritožil tudi Pakistan, toda v nasprotni smeri, kajti tudi Indija ima dosti orožja, ki ga ji je poklonila naša dežela. MALI OGLASI Charles Farran izvoljen za direktorja Ameriške zveze oglaševalnih družb j proti tej ali oni malenkosti. Ako —Slovenski športni klub ima!bi pa prišlo do glasovanja, bi pa na Slov. pristavi svoj piknik, j postali senatorji resni in zami-8.—Društvo Najsv. Imena farejšljeni in glasovali drugače kot let ^ ljudje vedo vse tristo i0rej ded Matej je bil j zdelo se je, kot da spi pred len oče; ali ljudstvo kaj ve njimi brezskrben a močan ju-^eni?” nak. Privlekli so s pristave lestve in kmalu so bili vsi za Uazaj. še ko so mi napadli ozidjem. Nikogar ni bilo ni-^iad, sem čul njegovo ime. kjer. Ogledali so vrata in am di pa zvedeli o njem, če oglasil se je pes pred hlevom. sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi. 8.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa. 11. —Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi. 15.—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi. 22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi. 29—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo SEPTEMBER 12. —Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 26.—Klub Ljubljana priredi ob 35 - letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue. 26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju. OKTOBER 2 —Slovenski dom na Holmes so govorili. Taka je pač navada na Kapitelu. Gornja novica ne pomeni torej ničesar. Pa vendar škoduje naši domači politiki. Daje namreč zelo glasni, pa številčno ne preveč močni opoziciji proti Johnsonovi politiki dokaz, da celo senat ni zadovoljen s predsednikovim postopkom v Vietnamu in da je zato treba, da A-merika kapitulira, ne sicer tako gpobo in totalno kot Nemčija pred 20 leti, pa vendarle; v taki obliki, ki bi skušala zabrisati bistvo kapitulacije. Ali niso morda očetje gornje novice hoteli doseči ravno to s svojim umskim proizvodom? Hujša je pa druga škoda. Kot je Johnson zaverovan v rezultate raznih poizvedovanj in se da po njih zelo vplivati pri določanju svoje politike, tako je Mao zaverovan v (poročila iz tujine, kaj misli Amerika o vietnamski krizi. Ugajajo mu posebno poročila o ameriški zmešanosti, ki jih dobiva od nevtralcev, poseb- John Yurchisek V soboto popoldne je v Parma bolnišnici umrl 84 let stari John Yurchisek s 6993 Sunderland Dr., rojen v Avstro-Ogrski, cd koder je prišel pred 68 leti. Tukaj zapušča ženo Anno, hčere Mary Valerio, Anno Cotman, Dorothy Schmidt in Eleanoro Drago, sinove Tema Jerisa, Johna Jeri-seka, Emila, Anthony)a in Richarda Jurcisek, vnuke in pravnuke. Pogreb bo v sredo ob devetih dopoldne iz Zakrajsko-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Andreja ob 9:30, nato na pokopališče Holy Cross. -----o----- Za Trumanov rojstni dan fond v znesku mi-lijon dolarjev KANSAS CITY, Kans. — Bivši predsednik Truman bo 8. maja praznoval 81. rojstni dan. U-prava njegove knjižnice je sklenila, da mu za rojstni dan pokloni fond v znesku milijona dolarjev; fondovi dohodki naj podpirajo tiste učenjake, ki bi študirali pomen, namen in vlogo predsednika ZDA. Baje je Truman sam izrazil željo, da bi pred svojo smrtjo dočakal rojstvo takega fonda. Uprava je razposlala nad 50,000 pozivov po deželi in v tujino. Odziv je menda zadovoljiv. Iščemo tri ali štiri sobe v St. Clairski naselbini od E. 51 St. do E. 79 St. Kličite 436-0160. (90) Naprodaj Zidano poslopje, 4 stanovanja, severno od Superior Ave. Vsako stanovanje ima 5 sdb, porč spredaj in zadaj. Dohodek $240 mesečno. Cena $15,500. Kličite lastnika 942-7405. —(3, 5,7,10,12 maj) Pohištvo naprodaj Pohištvo za jedilnico, 2 spalnici, kuhinjo in dnevno sobo, dobro ohranjeno, je ugodno naprodaj na 19784 Rennwood Ave. Kličite IV 6-3319. (90) V najem Neopremljeno stanovanje je v najem na E. 140 St., Blizu Lake Shore Blvd., 5 sob, odraslim. 851-9790. —(86) Spalna soba Oddamo spalno sobo pri mali družini upokojencu ali samcu. Privatno z vso kuhinjsko opremo, blizu sv. Vida. Kličite HE 1-6671 (87) V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico, porč, svoj plinski furnez, v bližini E. 79 St. Kličite EX 1-5553. —(86) Lastnik prodaja Hiša 5-5 sob, polna klet in polno podstrešje, razvedrilna soba, plinski furnezi, garaža, preproge. Na J00S E, 77 St. EN 1-7913. (86) V najem — E. 58 St. — 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (86) no iz Evrope. Pod vplivom teh Ave. priredi Vinsko trgatev v i poročil postaja zmeraj bolj! sredno precej tudi svojih prostorih. ' trmoglav. Sedaj bp ipa še zvedel,' stu. Cleveland, O. — Charles Farran, predsednik Griswold-Esh-leman Company je bil izvoljen za direktorja American Association of Advertising Agencies na 47. letnemu zborovanju v White. Sulphur Springs, W. Va. Imenovani je predsednik in glavni izvršilni uradnik The Griswold-Eshleman Company v Clevelandu, Chicagu in Pittsburghu. Začel je pri oglaševalni družbi kot bralec krtačnih odtisov leta 1928 in se c d tedaj povzpel na naj višje mesto. Mr. Farran je študiral na Northwestern University, na Ohio. Wesleyan University in na Western Reserve University. Je član. akron-skega in clevelandskega oglaševalnega, kluba ter vrste drugih organizacij in ustanov. Z ženo živita na 21261 Sydenham Road, Shaker Heights. Omenjena družba oglaša po-v našem li-A.D. Prokletstvc podpiranja tujine z orožjem WASHINGTON, D.C. — Naša administracija je že večkrat prišla v hudo zadrego, ker je po vsem svetu delila orožje, sicer zastarelo, pa vendarle še za rabo. Te dni jo je Indija opozorila, da Pakistan rabi na fronti Runn of Kluch ameriške Patton tanke, da z njimi pobija indijske vojake. Baje so indijske čete zaplenile 6 ameriških tankov. Naše državno tajništvo trdi, Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-4, dve garaži, na E. 161 St. in Waterloo. Po zelo ugodni ceni. Prodaja lastnik. Kličite IV 1-8153. (87) Išče stanovanje Išče se 4 sobe, zgoraj, v fari sv. Vida od E. 51 St., do E. 35 St. Kličite SU 1-2909 pred 3:30 zj. ali po 6. uri pop. ________________________ (87) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Žendze dobijo dele GOSPODINJA Iščemo gospodinjo za starejšega moža, da bi ostala čez noč. Kličite EV 2-6327 ali EV 2-5730. (89) REGISTRIRANE BOLNIŠKE STREŽNICE Administracija — Generalni štab — Vse klinično področje Službe na razpolago v univerzitetno poučevani bolnici. Prava prilika za poklicni razvoj v izobraževalnem in raziskovalnem okolju. Brezplačni pcučevalni program na univerzitetnem centru. Popolna pojasnila pošljemo na zahtevo. Pišite na: Director of Personnel, University of Alabama Hospitals and Clinics, Birmingham, Alabama 3S233. Delodajalec z enakimi pogoji za vse. (87) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, na 5441 Homer Ave. Prednost ima dvojica. Kličite HE 1-9482. (30) Naprodaj Zidana 4-družinska hiša, na 1144 E. 63 St. 2l/g garaža. Dober dohodek. Vse v dobrem stanju, nov cementni dovoz, bakrene cevi, plinski furnezi, dobra streha, klet itd., v fari sv. Vida. Lastnik se mora seliti. 3,5,10,12 maj) Stanovanje v najem Oddajamo neopremljeno štirih prostornih sob s vsemi udobnostmi na 6223 Glass Avenue. Za ogled in razgovor kličite: EX 1-0564. 3,5,6 maj) IZ D F. LU J E M O in popravi j aro o strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.n. i, Rt. 44, Newbury, ObJc •el. JOrdan 4-55S3 FrilafePs FHarmaci IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHb ) ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION' Mr fUih PV 1* 0<=>0000<)()<=>ooO0^^ Rames, kraljična in krokodil. Ob določenem času je kraljeva žena Ahura rodila dete, deklico svežega in ljubeznivega obličja, s kodrastimi lasmi in z očmi, katere so bile od prvega trenotka modre kakor poletno nebo. Tudi na njenih prsih je bilo znamenje, veliko kakor noht, v podobi svetega znamenja življenja. Faraon in njegova hiša in duhovni vseh templjev in ves Egipt je vriskal od veselja, dasi jih je bilo tudi mnogo, ki so na tihem žalovali nad spolom otrokovim, šepetaje si, da bi moral moški nositi dvojno krono, ne pa ženska. Toda javno niso o tem govorili, zakaj zgodovina tega otroka se je bila razširila in ljudstvo je bilo prepričano, da so ga poslali bogovi ter da so se ob rojstvu prikazale v sobi boginje Isis, Nepthis in Hathor s j Khemujem, stvarnikom človeštva, žareče kakor zlato. na severni strani ter naj se okrog nje vreže zgodovina o prihodu princa Abija ter o kraljičini prikazni. Toda Ahura ni doživela, da bi videla to veličastno stavbo, zakaj od rojstva svoje hčere je začela pešati, štirinajsti dan, dan očiščevanja, je prosila dojiljo, naj ji prinese lepega dojenčka in ga je dolgo ogledovala, ga blagoslovila ter govorila z otrokovim Dvojnikom, imenovanim Ka, o katerem je pravila, da ga vidi ležati ob njem, proseč ga, naj deklico varuje v vseh nevarnostih življenja in smrti do dneva vstajenja. Tedaj je rekla, da jo kliče Amen, naj plača ceno, ki jo je bila obljubila za dar božanskega otroka, ceno njenega lastnega življenja, in se je nasmehnila faraonu, svojemu soprogu, ter je izdihnila srečna in z žarečim obličjem. CHICAGO, ILL. MALE HELP TOOL AND DIE MAKERS Experience Necessary Full Time Also Part Time Evenings Must Speak English HU 6-4560 __________________________ (87) MACHINE OPERATORS LATHE & MILL Steady work, Good benefits, Overtime BITZER PRODUCTS CO. 2714 So. 9th Ave., Broadview, 111. Fillmore 5-3122 (87) SHOE STICKERS — COBBLERS Experienced, preferred. Phone 537-6688 ALL AMERICAN CO. 420 Harvester Ct. Wheeling-, 111. An Equal Opportunity Employer. (86) NEED AT ONCE ACCORDION AND KONCERTYNA To play in a tavern on, Friday and Saturdays. Apply 3034 N. Pulaski AV 3-9465. (86) REAL ESTATE FOR SALE AUSTIN—5400 WEST—600NORTH. Newly sided, completely remodeled. 2 Story home. 3 bedrms. Pan. kitchen, 220 wiring, enclosed front porch. New gas furnace, Nr. schls. and L. Transp. By owner, AU 7-9137. (87) VIC. ARCHER & 47th. 2-5 room brick. 2 bdrms. each. Close porch. Full bsmt. Auto, gas ht, 2 car gar. 5 Holy Martyrs parish. Excel, trans. YA 7-7248 or 687-3275. (87) BOGAN HIGH AREA — 3600 W. 82nd PLACE Neat brick 4% rooms, 2 bdrms. gas ht. Full bsmt. Immed. occupancy. Call Owner HI 5-4460. BRIDGEVIEW. By Owner. 67’xl67’ lot. 5 rm. brk., 2 bdrm., IVa tile baths, cab. kit., s. drive. 2 c. gar. Many extras. $17,00. 458-3023. (88) Faraon je izdal odlok, naj se povsod, kjer je bilo vklesano ime kraljice Ahure, pristavi naslov: “Po volji Ame-novi mati njegove Jutranje zvezde” in naj se sezida nova dvorana v Amenovem templju CHICAGO, ILL. MALE HELP MAQHUE SHOP Simmonds Precision Products, Inc., manufacturers of Aero Space electronic and electro-mechanical accessories and special communications systems, is a medium sized rapidly growing company seeking Qualified applicants for the following positions: • TOOL MAKERS • GENERAL MACHINISTS • TURRET LATHE OPERATORS e DRILL PRESS OPERATORS • MILLING MACHINE OPERATORS • BENCH LATHE OPERATORS c MACHINE SHOP INSPECTORS • LAYOUT INSPECTORS • GAGE INSPECTORS These jobs offer good pay scale, paid vacation, paid sick leave, retirement plan, education assistance, life and hospitalization (employees and family) insurance including major medical coverage, long term disability income insurance protection. Location is in the heart of New England’s all season vacation land, offering good living — better than anyone could get anywhere. Send letter of applicaton to: MR. ROBERT F. WILLIAMS Stating education, experience and salary requirements to: Industrial Relations Dept. SHOWS Preoislosi Products, Im, VERGENNES, VERMONT An Equal Opportunity Employer (87) Sedaj se je veselje spremenilo v žalost in vse dni pogrebnih priprav je Egipt jokal za Ahuro, dokler ni prišel čas, ko so telo s čolnom prepeljali preko Nila v sijajni grob, ki si ga je bila sama dala napraviti v Dolini kraljev, priganjajoč zidarje in umetnike, naj delajo brez prestanka. Ahura je namreč vedela od dne tiste prikazni, da ji je bila usojena smrt, in se je zavedala, da ostajajo grobovi mrtvih takšni, kakršne so jih zapustile žive roke, zakaj le redki hočejo zapravljati zlato in trud za večno bivališče tistim, ki jih ni več. Tako so Ahuro pokopali z velikimi slovesnostmi in vsemi njenimi dragocenostmi, in faraon, ki je odkritosrčno žaloval za njo, je položil sijajna darila v kapeli njenega groba, in ko je ob vhodu postavil še mrtvaški čoln, v katerem so jo bili prepeljali preko Nila, je grob zazidal za večne čase in je pečine zasul s peskom, da bi ga ne mogel nihče najti do dneva vstajenja. Kraljična pa je rasla in cvetela, in ko je bila stara šest mesecev, so jo izročili Amenovim duhovnicam, da jo vzgajajo in učijo. Zgodilo pa se je, da se je na rojstni dan kraljične Neter-Tue rodil še drugi otrok, s katerim bo naša povest imela opraviti. Kapitan straže v Amenovem templju je bil neki Mermes, kateri je bil poročil svojo lastno polusestro, vede-ževalko Asto. Kakor je bilo dobro znano, je bil ta Mermes resnični in pravni potomec zadnje hiše faraonov, kateri so sedeli na egipčanskem prestolu, dokler ni njihovega rodu pred davnim časom pregnala rodovina, ki je sedaj vladala v deželi in od katere sta preostala samo faraon in njegova hči Neter-Tua. Nekdaj, v prvih dneh njegove vlade, so svetovalci šepetali faraonu, naj da ubiti Mermesa in njegovo sestro, ker se utegne lepega dne dvigniti proti njemu, češ, da ima po krvi pravico do prestola. Toda faraon, ki je bil plemenit in je sovražil umore, ni dal Mermesa pokončati, marveč ga je poklical in mu je vse razodel. Tedaj se je Mermes, vrl človek, kakršen je bil tudi njegov rod, vrgel pred farao"-nom na tla in je rekel: “O faraon, zakaj bi me ubijal? Bogovi so sklenili, da ponižajo mojo hišo in povišajo tvojo. Ali sem kdaj dvigal svojo peto proti tebi, ker so bili moji predniki kralji, ali sem se kdaj rotil z nezadovoljneži, da te preženem? Glej, jaz sem plemenitaš in vojak v tvoji armadi in sem zadovoljen s svojim stanom. Pusti tedaj mene in mojo polusestro, modro gospo Asto, katero namer jam poročiti, da živiva v miru kot tvoja zvesta in pp- REAL ESTATE FOR SALE HOMES ACQUIRED BY THE VETERANS ADMINISTRATION Are Being Sold To NON-VETERANS and VETERANS ALIKE Located in Markham, Sauk Village, Chicago Heights, Lockport, Carpentersville, Hammond and Gary. Low Down FaymesiSs - No Olosing Costs 514% INTEREST. TERMS UP TO 30 YEARS. Your Monthly payments including Taxes and Insurance are usually less than your rent. For Complete Information on all VA Homes, see any Real Estate Broker or Contact: Property Management Section of: VETERANS ADMINISTRATION 2030 W. TAYLOR STREET, CHICAGO, ILLINOIS 60612 P (86) nižna služabnika. Nikar ne pomakaj svojih rok v najino nedolžno kri, o faraon, ker bodo sicer bogovi poslali prekletstvo nate in na tvojo hišo in najin duh se bo vračal iz groba, da te straši.” Ko je faraon slišal te besede, se mu je srce zganilo in iztegnil je žezlo, da ga Mermes poljubi, ter mu je zagotovil življenje in svoje varstvo. “Mermes, ti si častivreden mož in si mi enakoroden po krvi, čeprav ne po mestu. Po svojih lastnih namenih bogovi enega dvigajo in drugega ponižujejo, da se slednjič' izvršijo njihovi nameni. Prepričan sem, da ne boš storil nič hudega proti meni in mojim in zato tudi jaz nočem storiti nič hudega tebi in tvoji sestri Asti, vedeževalki. Ti mi boš celo prijatelj in svetovalec.” Tedaj mu je faraon ponudil visoko službo in odlikovanja, toda Mermes jih ni hotel sprejeti, češ, da bi se zbudila zavist proti njemu, če bi to storil, in da bi to bila tako ali drugače njegova smrt, zakaj visoka drevesa padajo prva. Tako je slednjič faraon imenoval Mermesa za kapitana Amenove straže in mu je dal dovolj hiš in posestva, da je mogel živeti kot bogat plemič, toda ne več. Postal je tudi faraonov prijatelj in eden izmed njegovih tajnih svetovalcev, čigar besedo je faraon vedno poslušal, zakaj Mermes je bil iskren mož. Kasneje je Mermes poročil Asto, a je ostal, kakor faraon, dolgo časa brez otrok, ker ni imel drugih žena. Na dan, ko se je rodila kraljična Tua, Amenova Jutranja zvezda, pa je tudi Asti povila sina, otroka kraljevske zunanjosti, močnega in lepega in zelo nežnopol-tega, kakor so ljudje pripovedovali, da so bili kralji njegovega rodu, toda črnih in sijajnih oči. “Glejte,” je rekla babica, “njegova glava je taka, da bi bila vredna nositi krono.” Nato je Asti, njegova mati, ki je bila ali premalo oprezna v svoji radosti ali pa morda navdahnjena po bogovih, kajti bila je od svojih mladih let prerokinja, odgovorila: ‘‘Da, in jaz menim, da bo ta glava zelo blizu kraljevski kroni.” Poljubila je otroka in ga nazvala Ramesa po njegovem kraljevem dedu, ustano- Za člane slovenskih organizacij New York - Zagreb ali Ljubljana $424.00. EXPRESS TRAVEL SERVICE East 185 Street Cleveland 13, Ohio Potovanja v Slovenijo z jet-letali: MAJ 21, JUNIJ 7, 8, 10, 14, 24 JULIJ 14 in 19 Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, < • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. vitelju njihove rodovine. j vega očeta Mermesa, ker je Zgodilo se je pa, daje nekijAsta tako prerokovala o svo-vohun slišal te besede in jih j jem sinu in ker mu je dala ponovil v zboru svetovavcev; kraljevsko ime, nazivajoč državni svet je silil faraona, naj spravi dečka s poti, kakor ga je silil nekoč glede njego- po veličanstvu boga Ra, kakor bi bil resnično kraljev otrok. (Dalje prihodnjič) RUDY KRISTAVN1K COMPANY 5308 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0865 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana, o Proračuni brezplačni. SEDAJ - V APRILU IN MAJU - nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA TONY KRISTAVNIK PAINTING 1171 E. 61 St. DECORATING HE 1-0965 In Lovin & Memory illilM ....................... OF OUR DEAR HUSBAND, FATHER, FATHER-IN-LAW AND GRANDFATHER IgRac(Jaffies) Vidmar who died May 3, 1963. [ knew you wanted to come home with me once more. I saw you wished to say a loud good-by, but your voice was gone. Silently you told me with your eyes and hand that held me tight. God saw you getting weary, so he did what he thought best. He came and stood beside you, and whispered come and rest. Our hearts still ache with bitter grief and sadness, my eyes shed many a tear. We miss you more and more every day and year! We wish you eternal rest! Your loving wife MARY; son IGNATIUS; daughter-in-law FRANCES: granddaughter ANDREA; daughter MARY; son-in-law STANLEY PLUTH; grandsons JIMMY and RICKY; sisters MARY, ROSALIA and FAMILIES. Cleveland, Ohio, May 3, 1965. V blag spomin OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA SESTRA IN TETA Mary Ulle Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 3. maja 1964. Ura slovesa pred letom je bila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas; kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas. Žalujoči: sestra JOSEPHINE KOLENC; brat FRANK ŠKABAR; nečakinja EMILY SWAILES; ostale NEČAKINJE in NEČAKI. Cleveland, Ohio, 3. maja 1965. NEVARNI BOJEVNIKI — Za nastop v starogrški komediji so najeli za hoplite štiri znane nogometne igralce Macha Byrda, Jejja Smitha^ Dava Mottona in Homerja Williamsa.